LETO III. ŠT. 25 (122)/TRST, GORICA ČETRTEK, 25. JUNIJA 1998
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
GORICA PRED IZBIRO
Nedeljske balotažne volitve za gori-ški občinski svet narekujejo spet nekaj misli, ki se nam Porajajo ob tem zadnjem poletnem volilnem srečanju. To je nedvomno zelo pomembno tudi za goriške Slovence, saj gre za določitev bodoče usmeritve v Gorici ob koncu stoletja oz. tisočletja.
Za celotno slovensko narodno skupnost v deželi so bile zadnje, posebno deželne volitve, velika preizkušnja. Na žalost ni bil izvoljen v deželni svet predstavnik samostojne in edine slovenske stranke, in to za peščico glasov. Bolje so vsekakor šle za nas občinske volitve v Gorici z izvolitvijo že v prvem krogu kar štirih slovenskih svetovalcev, od teh sta dva od Slovenske skupnosti, in to z absolutnim številom preferenčnih glasov v primerjavi z drugimi listami. Prav zato bo nedeljska volilna Preizkušnja z balotažo med dosedanjim desničarskim županom Valentijem in kandidatom Oljke Rupenijem kar se da pomembna za politiko in splošno usmeritev goriške občine letu 2000 naproti.
Kaj pričakuje danes Gorica? Mesto, ki so ga mnogi neustrezno primerjali Berlinu in njegovo mejno ograjo zloglasnemu zidu sramote, danes predvsem upa na nov in ploden vstop v evropske tokove. Meja s Slovenijo bo v kratkem padla, saj bo tudi Ljubljana pristopila v Evropsko unijo. Značilnosti našega danes obmejnega mesta se bodo postopno spremenile in to v političnem, ekonomskem in socialnem smislu. Odnosi z Novo Gorico so itak že desetletja karakteristični za ta obmejni prostor, čeprav niso vedno na isti kvalitetni stopnji pravega Političnega sodelovanja. Vse to in še marsikaj drugega torej čaka naše mesto ob prelomu stoletja oz. tisočletja. In prav zato je zelo važno, kakšna bo uprava mesta in kako se bo ta spoprijela s problemi.
Leta 2001 bo Gorica obhajala svojo tisočletnico prve uradne pisane omembe. Cesar Oton III. Saški je leta 1001 namreč v znanem dokumentu omenil naselje, ki se v slovanskem jeziku imenuje Gorica. Tudi to ima svoj posebni zgodovinski in simbolični pomen, posebno še Za goriške Slovence. Mesto Gorica je skozi vsa dolga stoletja in pod različnimi vladavinami (z izjemo fašističnega režima) pokazala, kako lahko zgledno v njem žive občani slovenskega, italijanskega in furlanskega jezika. Mešanica kultur, oplojena še (zlasti pod Avstrijo) z elementi nemške in židovske kulture, je dala mestu svoj pečat. Se danes se vse to oživlja v smislu srednjeevropskega sodelovanja. To pa bodoči tudi mestni upravi narekuje politiko sodelovanja, dialoga in prijateljskega so-Zltja. Mislim, da prav ta program odprtosti in evropske naravnanosti danes lahko nudi kot predlog le lista Oljke s svojim županskim kandidatom Rupenijem. Zato bodo vsi tisti, ki verjamejo v to novo vizijo goriške občine, pod-Prfi v nedeljo ta znak in tega kandidata.
'0> kaj bo z vami, vi mejniki štirje, / Celovec, Maribor, Gorica,Trst?" S temi dramatičnimi verzi se Oton Župan-Clc sprašuje o usodi naših obmejnih mest. / stran 2
- ANDREJ BRATUŽ
m
COSSIGA REŠIL PRODIJEVO LADJO
"VLADA NE MORE VODITI DOSLEDNE POLITIKE"
iBlvoja izvajanja je takole nadaljeval: ' Prodijeva vlada ne more odobriti razširitve Atlantskega zavezništva, ne da bi se zatekla h glasovom opozicije, ne more prevzeti obveznosti na Kosovu, ne da bi naletela na Bertinottijev srd; se ne more lotiti problemov Juga, ne da bi bila deležna ostrega nasprotovanja tistih svojih komponent, ki v politiki in zlasti v gospodarstvu zagovarjajo dirigiranost; ne more voditi pogajanj o zasebnem šolstvu, ne da bi jo njena krščansko-demokratskaduša in njena jakobinska duša vlekli vsaka v svojo smer; ne more iti v boj zoper brezposelnost in v ta namen uporabljati sredstvo diferenciranih plač in mezd -ki naj bodo višje na Severu in nižje na Jugu - ne da bi naletela na Bertinottijevo in Cos-suttovo prepoved; ne more prenoviti trga dela brez dogovora s sindikati; ne more znižati davkov, ne da bi odpravila izdatke, ki so za nekatere politične sile bistveni; ne more privatizirati električne družbe ENEL, če ji ne dovoli Stranka komunistične prenove; ne more graditi mostov in podvojiti avtocest brez dovoljenja Zelenih."
Tako torej bivši italijanski veleposlanik v Moskvi Romano. V naslednjih dneh so se razmere še bolj zaostrile, tako da glavni tajnik najmočnejše politične stranke v okviru vladne večine DAlema ne izključuje možnosti krize Prodijeve vlade in razpisa predčasnih državnozborskih volitev.
Medtem so sindikati priredili v Rimu protestno manifestacijo, ki se je je udeležilo 150 tisoč ljudi. Sindikalni voditelji so napovedali za jesen val stavk, če Prodijeva vlada ne bo izpolnila danih obljub in prevzetih obvez, kar zadeva boj zoper brezposelnost in
"Kljub sposobnosti in resnosti svojih ministrov Prodijeva vlada ne more na daljši rok voditi dosledne politike". Tako je zapisal prejšnji teden v uvodniku za milanski dnevnik Corriere della sera bivši veleposlanik in zdaj plodni publicist Sergio Romano.
FOTO BUMBACA
i ustanavljanje novih delovnih mest zlasti na Jugu. j Precej živčnosti so tudi v I vladnih krogih povzročila izvajanja predsednika republike S Scalfara, ki je na sprejemu članov parlamentarne komisije za pokole spet govoril o j zadevi pred 20 leti ugrabljenega in nato ubitega krščansko-demokratskega državnika Al-da Mora. Predsednik Scalfa-ro je dejal, da so dosedanje i sodne preiskave odkrile "polkovnike" tega gnusnega poli-l tičnega zločina, medtem ko | so "generali" še neznani in to-i rej na prostosti. Od politikov, ki so pred 20 leti zavzemali l vodilna mesta, se je brž oglasil bivši predsednik republike Cossiga, ki je bil ob Moravi | ugrabitvi notranji minister. Kot vemo, je odstopil, kakor hitro so v samem središču Rima ' našli truplo ubitega državni-I ka. Cossiga je pozval Scalfara, naj spregovori jasno in odkrito besedo, če seveda razpolaga z novimi podatki.
Prav poslanci, ki politično pripadajo Cossigovi sredinski stranki, so v torek, 23. t.m.,
1 rešili Prodijevo ladjo pred brodolomom. Njihovi glasovi so bili odločilni za potrditev mednarodnega sporazuma o razširitvi Atlantske zveze na države vzhodne Evrope. Prve bodo priključene tej vojaški obrambni zvezi Poljska, Češka in Madžarska, katerim bodo nato sledile Slovenija in ; še nekatere druge vzhodno-evropske države.
V rimski poslanski zbornici so za potrditev omenjene-! ga sporazuma glasovali poslanci vladne koalicije in Cos-| sigovi pristaši, proti so bili po-i slanci Stranke komunistične prenove in Severne lige, medtem ko so se poslanci Berlusconijevega in Finijevega zavezništva glasovanja vzdržali.
Ponovilo se je torej to, kar seje bilo zgodilo pred italijan-5 skim vojaškim posegom v Al-
DRAGO LECISA
baniji, ko so komunistični prenovitelji glasovali proti vojaškemu posegu, tedaj pa je Prodijevo vlado rešila opozicija. Tokrat je ta sicer grobo izsiljevala vlado in obljubljala podporo pri glasovanju, če bi Prodi izjavil, da bo odstopil, kakor hitro bo mednarodni sporazum potrjen. To pa ni bilo potrebno, ker je Prodiju priskočil na pomoč Cossiga.
Zanimivo bo videti, kaj bo bivši predsednik republike dobil v zameno za svojo potezo, saj vemo, da v politiki praviloma nihče ničesar nikomur ne daruje.
Koalicija, ki podpira Prodijevo vlado, bo morala čimprej spet proučiti svoje razmerje do Stranke komunistične prenove, ki vlado podpira od zunaj. Težko si je namreč predstavljati, da bo Prodi svoj mandat ohranil do njegovega rednega izteka, ne da bi lahko računal na podporo večine v parlamentu. Starejši rod seje ob nastopih komunističnih prenoviteljev gotovo spominjal na besede, ki jih je bil izustil v poslanski zbornici voditelj KPI PalmiroTogliatti v marcu leta 1949, ko je tekla razprava o ustanovitvi Atlantske zveze. "Naredili bomo vse, kar nam dovoljuje zakon, da bomo razgalili politiko vlade in ji preprečili, da bi stopila na pot, ki nujno vodi v vojno." Večina (sicer šibka) tedanjega parlamenta seje odločila za zahodno obrambno zavezništvo in je zgodovina dokazala, da je bila njena odločitev modra.
Ne glede na zadnje glasovanje v poslanski zbornici o-staja notranjepolitični položaj v Italiji silno zapleten in ohranja analiza, ki jo je naredil bivši veleposlanik, polno veljavo.
Janez Povše
V DRUGI KROG Z VIŠJO UDELEŽBO
LJUDEM, KI JIH JE PRIZADEL POTRES, ŽELIMO POMAGATI. ZATO BOMO TUDI NA UREDNIŠTVU ZBIRALI DENAR, KI GA BOMO POTEM IZROČILI NAJBOLJ POTREBNIM DRUŽINAM.
I Drago Legiša / intervju i KAREL SMOLLE
Danijel Devetak / pogovor MIHAEL CORSI
|ZA POTRESENCE
| Jurij Paljk
"GOSPOD JE Z NAMI DOBER!"_________________
Jurij Paljk
BLIZU TRNOVCE NOVA GALERIJA_______________
Milan Gregorič
REVANŠIZEM ŠE NAPREJ STRAŠI PO ISTRI
Ivan Žerjal
V DSI RAZPRAVA O IZIDU VOLITEV
Erika Jazbar
MEDNARODNO TOPOLOVO
ČETRTEK 25. JUNIJA 1990
; OB 90-LETNICI ZADRUŽNIH BANK
Damjan Hlede
SPREJETA REFORMA OPOREČNIŠTVA ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE '98
SVET OKROG NAS
POVEJMO NAGLAS
V DRUGI KROG VOLITEV ŠE BOLJ PRETEHTANO Z VIŠJO UDELEŽBO
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
Na noben način ne bi smeli dovoliti, kar se marsikje dogaja, da bi šli v Gorici v drugi krog volitev z manjšo prodornostjo politične misli in manjšo zavzetostjo volivcev, kot se je to zgodilo v prvem krogu. Izogniti bi se torej morali nevarnosti, ko se drugi krog odvija razmeroma bledo, poleg tega pa še upade volilna udeležba. Res da smo že v prvem krogu zabeležili več kot razveseljiv uspeh kandidatov SSk in ostalih izvoljenih slovenskih kandidatov, toda ob tem ne smemo pozabiti, da bo v dobesednem pomenu odločilen šele končni volilni rezultat. Kot je znano, bo imel bodoči župan na voljo šest desetin občinskih sedežev in v kolikor ne pride znotraj zmagovite koalicije kdaj kasneje do razhajanj, bo kar trdno vladal. Ni torej razloga, da bi drugi volilni krog podcenjevali, več kot smotrno je, da storimo vse za zmagovit končni rezultat.
So še drugi dejavniki, zaradi katerih ne bo imel naš županski kandidat Ario Rupeni lahke naloge niti v drugem krogu. Velja namreč opozoriti, da brez zares strnjenega in zavzetega nastopa ni tako preprosto preobrniti znatne razlike rezultatov prvega kroga v svoj prid. Za dodatno težavo, ki jo je potrebno sedaj premagati in je nikakor ne gre prezreti, je poskrbel tudi dosedanji župan, ki se je že v samem pričetku odločil za razmeroma miren in zadržan predvolilni nastop. Tukajšnja ugotovitev želi biti opozorilo, da si v drugem krogu žal ne moremo več kot toliko pomagati s predvolilnimi napakami dosedanjega župana, pač pa si lahko pomagamo le z našo zrelo in pretehtano politično mislijo in visoko stopnjo naše volilne udeležbe. Na srečo je Ario Rupeni ves čas izjemno razumno usmerjal svoje nastope, očitno dobro poznavajoč situacijo v mestu kakor tudi v širših razmerah, in mirno lahko rečemo, da je svoje delo opravil brez napake. Z uravnoteženo mislijo in stališči je prav gotovo napravil vse, kar se je napraviti dalo. Zelo občuteno je vzel na znanje rezultat prvega kroga, zato se je obrnil na mesto z nagovorom, da si Goričani pač želijo spremembe. Sprememba pri krmilu mesta bi nam torej omogočila hitrejši in prodornejši vstop v prihodnost. Naš kandidat je na ta način ocenil, da bi bilo demoniziranje nasprotnika z ozirom na že prej zaključene delne upravne volitve po državi zgrešeno in volilno neplodno.
Sedaj je na nas oziroma na volivcih, da uveljavimo svoje prepričanje s kar največjo podporo svojemu kandidatu. Podporo pa bomo izrazili le in prav s svojim prihodom na volišče, s stopnjo naše volilne udeležbe. Zmagal bo namreč tisti županski kandidat, za katerega bo prišlo na volišče več njegovih privržencev.
ZA OBČINSKE VOLITVE V GORICI
IMENOVANJE GORIŠKEGA ROJAKA
DR. KAREL BONUTTI VELEPOSLANIK PRI SVETEM SEDEŽU
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ ZA GORIŠKO POZIVA K VOLILNI UDELEŽBI
Drugi krog volitev za župana mesta Gorica je enako pomemben, če že ne odločilnejši od prvega kroga. Čeprav so slovenski kandidati že uvodoma dosegli zares prodoren uspeh, bo slednji odvisen od dokončne izbire novega župana. Zato je nujno, da prejme županski kandidat Ario Rupeni v zaključnem volilnem krogu čimveč glasov. Popolnoma jasno je, da je Rupeni s svojim nastopom več kot prepričal. S trezno in pretehtano politično mislijo ter natančnim poznavanjem mesta in njegove vloge v prihodnosti se je zavzel za spremembo mestne uprave. Le sprememba namreč omogoča Gorici prodornejši razvoj in plodnejše vključevanje v novo Evropo.
Rupeni bo imel vsaj enakovredne možnosti za izvolitev le v primeru visoke stopnje volilne udeležbe svojih privržencev in somišljenikov. Zmaga tisti kandidat, za katerega pride na volišče več tistih, ki se v njem prepoznavajo, kar pomeni, da bo še bolj kot v prvem krogu dragocen vsak glas. Prav gotovo je pomembno, da bi s kar najštevilnejšimi glasovi Rupeni doživel podporo, in sicer zaradi svojih pretehtanih stališč, ki zadevajo razvoj Gorice ter ne nazadnje vlogo in pomen slovenske manjšine.
S 1. STRANI
GORICA PRED IZBIRO
Le eno od teh je po prvi svetovni vojni pripadlo novi državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasnejši Jugoslaviji oz. danes republiki Sloveniji. To je sedanja štajerska prestolnica Maribor. Ostala tri mesta so tako ali drugače še vedno kraj prizadevanj in nenasilnih bojev za priznanje enakopravnosti Slovencev z večinskim prebivalstvom. In kar zadeva Gorico, naj še enkrat poudarimo nenehno evropsko oz. srednjeevropsko vlogo, ki jo mesto ob Soči danes ima. Zato naj bo nedeljska volilna izbira modra in uprta v nova obzorja široke politike prijateljstva, sodelovanja in sožitja med narodi.
Po odstopu dr. Faleža je bil imenovan za veleposlanika v Vatikanu dr. Karel Bonutti (na sliki v sredi med ameriškim predsednikom Clintonom in podpredsednikom Gorom).
Novi veleposlanik je naš Goričan. Rodil se je namreč v Bukovici 2. februarja 1928. Njegova družina seje pod staro Avstrijo priselila v Bukovico, kjer so imeli trgovino in gostilno. Karel je študiral tudi v malem semenišču v Gorici in opravil maturo na slovenskem liceju v Gorici leta 1947. Bil je tudi v Alojzijevišču in v tistih letih po vojni aktiven član organizacije katoliških študentov. Po maturi je odšel v Friburg v Švici in se vpisal na univerzo za študij ekonomije in socialnih ved. Poročil se je s Herminko Rijavec in se z njo preselil v ZDA, kjer seje ustavil v Clevelandu. Tam je tudi dosegel doktorat iz ekonomije in političnih ved ter predaval na univerzi.
Vedno je ostal povezan z nami Goričani. Ko smo začeli misliti na graditev Katoliškega doma, smo se obrnili na dobrotnike v ZDA in našli v dr. Bonuttiju največjega podpornika. Za to zamisel je pridobil tudi škofa dr. Gregorija Ro-
žmana, ki je potem poleg Bo-nuttija postal največji dobrotnik Katoliškega doma. V brošuri Deset let Katoliškega doma (1962-1972) smo zapisali: "Karel Bonutti je dobro poznal naše razmere. Poleg tega je bil agilen in požrtvovalen. Z njim smo navezali stike. Zavzel se je za zadevo KD v Gorici in pridobil zanjo lepo število veljavnih slovenskih oseb v Clevelandu. Z njegovo pomočjo se je osnoval poseben odbor za gradnjo Katoliškega doma v Gorici."
Ko smo 1.1979 bili na turneji v ZDA z gledališko skupino iz Štandreža ter ansamblom Lojzeta Hledeta, je bil med glavnimi pobudniki v Clevelandu ravno dr. Bonutti, ki nas je predstavil tudi clevelandskemu županu. Tudi pozneje je bil v stalnem stiku z nami v Gorici ter bil naročen na naše časopise in revije. Večkrat je bil tudi v Ljubljani za predavanja na univerzi. Nazadnje je bil imenovan za častnega konzula republike Slovenije v Clevelandu.
Naše čestitke za imenovanje z željo, da bi uspešno vodil svojo odgovorno službo pri Sv. sedežu.
----------KH
NAŠ KRIŽEV POT
Pri jami pod Krenom v Kočevskem Rogu, kjer so ostanki po vojni pobitih žrtev komunističnega terorja, se je v nedeljo, 21. t.m., pri sveti maši zbralo nad šest tisoč ljudi. Sveto mašo je daroval in v svoji pridigi pozval k spravi med Slovenci beograjski nadškof dr. Franc Perko. Med nedeljskim bogoslužjem so blagoslovili tudi križev pot, ki je postavljen ob poti od Želj n do jame pod Krenom in ga je izdelal znani kočevski kipar Stane Jarm.
NASE SOŽALJE
V	starosti 65 let je v Trstu umrl časnikar Elio Fornazarič. Že kot študent je bil v uredništvu tednika Gospodarstvo, po diplomi na ekonomski fakulteti v Trstu je nekaj časa poučeval na slovenskih nižjih srednjih šolah in se nato zaposlil pri Primorskem dnevniku. Krajši čas je bil tudi časnikar Radia Trst, a se je kmalu spet vrnil v uredništvo Primorskega dnevnika. Po upokojitvi je za slovenski dnevnik pisal članke gospodarske vsebine, zanimalo pa ga je tudi dogajanje med prvo svetovno vojno na kraški fronti. Ženi, gospe Franki, kolegici Evi in ostalim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
UMRL ODV.
ANTONIO
COMELLI
V	ponedeljek je v Vidmu umrl v 78. letu odvetnik Antonio Comelli, bivši dolgoletni predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine. Zadnja leta je bil predsednik vi-demsko-pordenonske hranilnice CRUR Comelli je svojo politično pot začel kmalu po vojni v vrstah videmske Krščanske demokracije in je deloval najprej v videmskem pokrajinskem svetu. Od ustanovitve avtonomne dežele dalje pa je bil odv. Comelli član deželnega sveta. Postal je deželni odbornik za kmetijstvo. Nato je bil izvoljen za predsednika deželne vlade, ki jo je ze-
lo	uspešno vodil od leta 1973 do 1984. Pomembno je bilo zlasti njegovo delo v dobi hudega potresa, ki je opustošil Furlanijo leta 1976, in pri delu za obnovo potresnega področja. Več o njem bomo pisali v prihodnji številki.
NOVI
GLAS
341 70 GORICA,
E-MAIL
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
RIVA PlAZZUTTA 1 8 TEL 0481 / 533 177 FAX 0481 / 536978 noviglas@tmedia. it
341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000,
INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
NAČRT SATELITSKEGA ODDAJANJA RTV SLOVENIJA Sredi prejšnjega tedna so predstavili načrt satelitskega oddajanja RTV Slovenija. Od 1. julija bodo zakodirali vse satelitske programe, razen nacionalne proizvodnje na 1. programu. Tako bo od 17. do 20. ure po satelitu viden 1. program z dnevnikom in informativnimi oddajami. Kdor bo hotel gledati zakodirane programe, si bo moral priskrbeti kartico, ki stane 1.500 tolarjev (vsekakor bo še naprej plačeval naročnino na RTV v višini dva tisoč tolarjev). Nič pa se ne spremeni pri oddajanju preko zemeljskih oddajnikov, le da teh postopoma ne bodo več obnavljali.
Načrt so predstavili tudi v Trstu, in sicer v sredo, 17. t.m., na deželnem sedežu RAI. Projekt so orisali generalni direktor RTV Slovenija Janez Čadež, pomočnik Boris Bergant in odgovorna za stike z javnostjo Tatjana Ribič. Povedati je treba, da je novica o nameravanem zakodiranju satelitskih programov povzročila v zamejstvu precejšnjo zaskrbljenost, saj bi taka odločitev utegnila še bolj odrezati zamejske Slovence od matične domovine (že sedaj jih dober del ne more gledati programov TV Slovenija). Zato je treba nujno dobiti način, da se pripadnikom manjšine omogoči gledanje slovenskih televizijskih programov.
ITALIJANSKA USTAVA
V SLOVENŠČINI
V Sloveniji je izšel slovenski prevod knjige o osnovah italijanskega prava in ustave republike Italije, ki sojo izdali Časopisni zavod, Uradni list, urad predsednika vlade in vladna služba za zakonodajo republike Slovenije. Gre za ponatis oz. prevod knjige, ki jo je izdala italijanska založba Eselibre iz Neaplja.
Knjiga obsega 242 strani, na katerih podrobno prikazuje italijanski ustavno-poli-tični sistem. Zato je to koristen in dobrodošel priročnik za vsakogar, ki se ukvarja z ustavnopravnimi ureditvami'
AKTUALNO
INTERVJU / KAREL SMOLLE
"SLOVENCI V ITALIJI LAHKO RAČUNAJO NA MOJO POMOČ!"
DRAGO LEGISA
Državni poslanec Karel Smolle je prejšnji teden opravil v dunajskem parlamentu zaprisego, s čimer se je uradno začel njegov poslanski mandat. V avstrijski zvezni parlament je bil slovenski koroški politični delavec prvič izvoljen leta 1986. Tedaj je kot predstavnik Enotne liste kandidiral za Zelene, na volitvah leta 1996 pa je bil kot predstavnik Enotne liste kandidat Liberalnega foruma, a ni bil izvoljen. Ker je pred kratkim odstopil poslanec Liberalnega foruma Haselsteiner, je njegovo mesto v dunajskem parlamentu prevzel Karel Smolle. Ko mu čestitamo in želimo veliko u-speha pri opravljanju odgovorne naloge, ga hkrati vprašamo za pogovor za Novi glas in se mu že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje.
S kakšnimi občutki se po osmih letih vračaš v dunajski parlament?
Predvsem imam občutek, da smo v zelo resnem trenutku. Ze nekaj let imamo namreč velik zastoj v reševanju manjšinskih težav, tako na Koroškem kot tudi pri drugih manjšinah. Mislim, daje prav, da v takem trenutku dobimo novo sredstvo v roke, da lahko te manjšinske potrebe oblikujemo in tudi zastopamo v najvišjem zakonodajnem organu.
Kot že leta 1986je obred zaprisege tudi tokrat potekal dvojezično, torej v slovenščini in nemščini. Glede na ploskanje, ki smo ga slišali in tudi videli na televizijskem posnetku, bi sklepali, da nisi imel pri tetn nobenih težav.Je tako?
Ko sem prvič zaprisegel v slovenskem jeziku in tudi spregovoril v slovenskem jeziku, so predsedniki parlamenta še čutili dolžnost, da so o-pozarjali na poslovnik parlamenta, na zakonsko nemožnost uporabljanja slovenščine. Tokrat pa so to vzeli na znanje kot samo po sebi umevno stvar in zame je to pouk, oziroma prosim, da bi bil to pouk tudi za druge manjšinske politike. Odločen nastop vedno obrodi sad. Morda ne vedno tega, ki si ga želimo, vendar pa vedno dosežemo neki napredek.
Koliko časa bo trajal tvoj poslanski mandat?
Še dobro leto, leto in pol, vendar se bo sodelovanje med Liberalnim forumom in koroško Enotno listo nadaljevalo. Seveda le v primeru, da bomo dobro delali. Podpisali smo pogodbo, ki nam zagotavlja mesto na lestvici kandidatov, in mislim, da
ZA SLOVENSKO PREDSTAVNIŠTVO
Dne 16. t.m. se je v Nabrežini zbralo deželno tajništvo SSk in preučilo izide nedeljskih deželnih in upravnih volitev.
Tajništvo je ugotovilo, da so kandidati SSk na splošno poželi dober odziv pri slovenskih volilcih, konkretni rezultati pa so bili zelo različni. Če so kandidati SSk na občinskih volitvah na Goriškem zabeležili prodoren uspeh in bili izvoljeni med prvimi v absolutnem smislu, pa žal ista volilna podpora ni bila zadostna, da bi obrodila izvolitev samostojnega slovenskega predstavnika v deželni svet. In tako se je zgodilo, da je skoraj 3.800 zavestno oddanih preferenčnih glasov za slovensko zastopstvo v deželni skupščini ostalo brez neposrednega učinka.
To dejstvo po oceni vodstva SSk Ponovno opozarja na neustreznost deželne volilne zakonodaje z vidika spoštovanja pravice slovenske manj-S|ne do politične zastopanosti. SSk meni, da bi moral deželni svet v novi zakonodajni dobi popraviti to krivi-c° in prilagoditi svojo volilno zakonodajo sodobnim italijanskim in evropskim standardom manjšinske zaščite. V tem smislu bo SSk obnovila svoja prizadevanja na vseh ravneh, na krajevni, vsedržavni in mednarodni.
Minimalna zajamčena zastopanost slovenske manjšine v deželnem svetu predstavlja med drugim eno izmed točk, ki jih je sprejela v
svoj program lista Ljudske sredine za reforme (Centro popolare rifor-matore), s katero je SSk nastopala na zadnjih deželnih volitvah. SSk bo zahtevala, da bodo izvoljeni kandidati na tej skupni listi to programsko obvezo dosledno spoštovali, kakor da bodo spoštovali tudi druge dogovorjene programske obveze, zlasti pa tiste, ki zadevajo zaščito slovenske manjšine, okrepitev posebne deželne avtonomije in sodelovanje s Slovenijo v novi Evropi.
Deželno tajništvo SSk je na svoji zadnji seji ugotovilo, da izidi nedeljskih volitev narekujejo potrebo po čimprejšnjem globljem premisleku o nadaljnjem delovanju stranke, o strategiji za uspešnejše uveljavljanje njenih temeljnih programskih ciljev, kakor tudi sploh o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V ta namen bodo jeseni sklicani strankini kongresi, od sekcijskih do deželnega, in sicer pred naravnim iztekom mandatne dobe.
Deželno vodstvo SSk se je ob koncu spet zahvalilo vsem volilcem in aktivistom za izkazano podporo v volilni preizkušnji in zagotavlja, da j se bo kljub volilnemu neuspehu ! stranka še naprej borila za pravice in koristi Slovencev v Italiji.
m.
bo potrebno potegniti bilanco o o-pravljenem delu po enem letu. Če bomo uspešni, bomo po letu dni gotovo podaljšali sodelovanje, ga morda tudi razširili. Rekel bi, da smo razširili delo, saj pri Zelenih gradiščanska Hrvatica nadaljuje delo, tam sem sam oral ledino, po drugi strani pa smo opravili veliko dela tudi sedaj pri Liberalnem forumu. Važno je, da je ta mandat, ki ga sam predstavljam, samostojen, oblikuje ga torej slovenska narodna skupnost v sodelovanju z drugimi narodnimi manjšinami, ki so sprejete v Center avstrijskih narodnih skupnosti na Dunaju. Tako bomo zastopali koordinirano politiko, ki je blizu potrebam manjšin v Avstriji.
Kakšno je trenutno stanje slovenske narodne manjšine na Koroškem? Mislim pri tem predvsem na stopnjo priznavanja in uživanja temeljnih manjšinskih pravic.
Na žalost je treba povedati, da člen št. 7 avstrijske državne pogodbe, ki slejkoprej ni izpolnjen ali pa je samo delno izpolnjen. Imamo pa seveda vrsto problemov, težav, ki jih sedanje vladajoče strukture niso pripravljene reševati. Mislim predvsem na otroške vrtce. Nerazumljivo je, da dežela Koroška skupaj s Furlanijo in Slovenijo organizira neke Igre brez meja, obenem pa v deželi sami postavlja neke meje, potiska Slovence iz javnih dvojezičnih vrtcev. To bo potrebno rešiti tako: če javna uprava našim otrokom ne omogoča dvojezične izobrazbe, bomo morali postaviti te vrtce mi sami in to seveda z javnim denarjem.
Sam si že nekaj desetletij ena vodilnih slovenskih osebnosti na Koroškem.
V čem vidiš predvsem razliko med stanjem v času, ko si kot absolvent slovenske gimnazije začel delati prve korake v politični areni, in stanjem v sedanjem trenutku? Predvsem je informiranost o j manjšinah, govorim seveda tudi o slovenski manjšini, med večinskim j narodom bistveno večja. Danes lah-! ko že govorimo o posameznih po-i trebah manjšin, o specialnih, posebnih zahtevah manjšin. Včasih pa sem 1 moral razlagati, kaj je manjšina in I kdo so ti Slovenci; odstranjevati | smo morali dosti predsodkov. Danes pa je tako, da neka tiha večina j Avstrijcev že stoji pozitivno na stra-I ni manjšin in ne zagovarja več vlad-j ne politike. Rekel bi, da predvsem Socialdemokrati in Ljudska stranka, ki sta pri nas v koaliciji, v vladi, tu 'cincajo, oklevajo pred "štimungo",
i če lahko tako rečem, ki je že dana v i ljudeh. Seveda ta "štimunga11 ni tako artikulirana in tudi manjšinci nismo sami sposobni doseči tega preobra-i ta, vendar je to že bistven napredek. Napredek pa moramo videti tudi v tem, da je danes slovenska narodna skupnost sposobna voditi dialog, ker ima na slovenski strani zelo mo-I čne in uspešne osebnosti. S temi besedami ne mislim samega sebe, am-1 pak mislim predvsem, da smo se gospodarsko uveljavili, da smo se ! uveljavili v raznih poklicih: kot zdravniki, kot odvetniki.... Danes smo de-1 jansko del te dežele in države, a kot narodna skupnost tega napredka še ne čutimo in ga tudi nimamo.
Kot vemo, bo Avstrija v kratkem prevzela začasno predsedstvo Evropske zveze in bo torej imela pomembno besedo v okviru nadaljnjega procesa evropske integracije, pri čemer prihaja v poštev tudi vstop Slovenije v Zvezo.
Boš kot državni poslanec lahko od blizu spremljal to dogajanje? V katero smer pojdejo tvoja prizadevanja?
Kar se tiče manjšinskega vprašanja, imam nekako tri težiščne točke. Prva točka je, da imamo pri vseh manjšinah veliko nerešenih vprašanj. Omenil sem že, da imamo koroški Slovenci težave z vrtci, gradiščanski Hrvati imajo težave z lokalnimi dvojezičnimi napisi, Čehi imajo težave s svojo edino in zelo uspešno šolo. Mislim, da bo potrebno najprej rešiti te probleme in to na intervencijski način. Pred vrati imamo zakon kot dopolnilo k avstrijski ustavi, da bi dosegli ustavno | določilo, ki je tudi izvršljive narave in ga lahko manjšine po poti sodnih j procesov, sodnih pritožb, uporabljajo in z njim dosegajo tudi oblike in-| dividualno zaščitnih norm ali pa za-j ščitnih norm za skupine. Kot tretjo (točko bi omenil vprašanje Evropske izveze in v to smer gre tudi tvoje vprašanje. Avstrija bo prevzela pred-1 sedstvo. Skupaj z Južnotirolsko ljudsko stranko je Center avstrijskih na-| rodnosti na Dunaju že izoblikoval ' tisto formulo neke osnovne norme 1 Evropske zveze za narodne manjšine jv Evropi. Na eni strani smo priče I nenehnemu tarnanju, da nismo sposobni reševati etničnih konfliktov,
1 glej sedaj Kosovo, kjer težav nismo ; sposobni rešiti, na drugi strani pa i iz tega ne potegnemo ustreznih za-i ključkov in se končno zavemo, da i moramo ustvariti resne pravne in | družbene norme, ki so sposobne re-i ševati določene etnične konflikte ali ! pa jih vsaj ublažiti. Tu gre za osnov-1 no normo, ki je za Evropsko zvezo 1 nujno potrebna.
Kot ti je gotovo znano, si Slovenska skupnost, kije edina slovenska politična organizacija v Italiji, odločno prizadeva, da bi od italijanske države dosegla z zakonom zajamčeno zastopstvo v obeh pomembnih zakonodajnih telesih, se pravi v rimskem parlamentu in v deželnem zboru. Zavzema se torej za priznanje pravice, ki jo za italijansko in madžarsko manjšino v Republiki Sloveniji predvideva slovenska ustava. Kako gledaš kot koroški slovenski politik na ta problem?
Tukaj smo si koroški Slovenci zelo edini s Slovenci v Italiji, s Slovensko skupnostjo. Tudi mi si prizadevamo za resno rešitev, da bi bili koroški Slovenci zastopani v deželnem j parlamentu in po neki konstrukciji mogoče celo v zveznem parlamentu na osnovi samostojne kandida-i ture. Vendar je tudi tukaj neka ugodnost dana, vsaj z moje strani, da sem v okviru zunanjepolitične kompetence in v okviru zunanjepolitičnega i odbora pristojen tudi za sosedsko politiko in prav v tem odboru sta mi bili podeljeni Italija in Slovenija kot državi, za katere moramo posebno skrbeti, imeti do njih posebne obveznosti. Mislim, da bom odločno nastopil, in to v kratkem času!, do italijanske strani, od katere bom zahteval, naj končno reši to vprašanje, ki sem ga jaz, če mi dovolite, sprožil že leta 1987 ob priložnosti j svojega obiska v Rimu, kosem rekel na Kvirinalu, da sem tudi Slovenec I in me zato zanimajo tudi težave Slovencev v Italiji. Nerazumljivo je, da je zadeva še po desetih letih tam, kjer je bila tedaj, se pravi: nerešena. Slovenci v Italiji seveda lahko računajo tudi na mojo pomoč.
V italijanski senat je bil pred kratkim izvoljen slovenski primorski časnikar Mitja Volčič, ki je postal tudi član senatne komisije za zunanje zadeve. Ali ne misliš, da bi bilo za obe manjšini, našo na Primorskem in vašo na Koroškem, koristno, če bi navezala stike in bi tako prišlo do sodelovanja pri obravnavanju vprašanj, ki so skupna obema manjšinama?
Tukaj bi tvoje vprašanje samo toliko popravil, v kolikor bi rad povedal, da stiki že obstajajo. To so stari stiki, saj segajo že v čase, ko je bil gospod Volčič dopisnik na Dunaju. Vendar pa moram povedati, da sva se pred dnevi slišala, se srečala in se dogovorila za nadaljnje sodelo-j vanje. Dogovorila sva se za prvo daljše delovno srečanje, ko bova oba imela več časa in se bova z vso pozornostjo posvetila skupnim težavam in reševanju le-teh. Gospoda Volčiča bom prosil, naj mi pove,
S kako naj se zavzemam na pravilen način za Slovence v Italiji, dogovori-| la se bova tudi za skupne pobude. Kaj bi želel preko našega časnika povedati našim ljudem na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji hi Kanalski dolini?
Sam sem že v letih, ko lahko pogledam tudi nazaj. Izkušnja mojega ; življenja je ta: pridnost, doslednost, i iznajdljivost, jasnost so temelji poli-| tičnega dela. Strah je slab svetovalec in je pravzaprav danes manjši-! nam nepotreben.
Gospod državni poslanec, hvala za pogovor!
3
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
4
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
12 ŽIVLJENJA CERKVE
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB NEDELJSKEM EVANGELIJU
IZLUŠČI JEDRO!
ZVONE ŠTRUBELJ
13. NAVADNA NEDELJA
*■»
ter
iJai
■;.........
•** ' * < . I«>r
" ' 1 ■ »■».« *
Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem (...)
Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: "Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš." Jezus pa mu je dejal: "Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil." Nekomu drugemu pa je rekel: "Hodi za menoj!" A ta je dejal: "Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta." Rekel mu je: "Pusti, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!" Spet drug mu je rekel: "Hodil bom za teboj, Gospod, a dovo-
li	mi, da se prej poslovim od svojih domačih." Jezus pa mu je dejal: "Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo." (Luka 9, 51 -62)
KDOR HOČE ZA KRISTUSOM, NAJ GLEDA V NJEGOVO SMER
Evangelija ne moremo prebirati kot kakšno drugo knjigo. Vsak odlomek vsebuje sporočilo, ki ga moramo odkriti tako, da ga povežemo s celoto in tudi s pisateljevim namenom. Kdo nam govori? Kaj nam je hotel povedati v tem ali drugem odlomku? Kam je usmeril svoj pogled? Kaj je želel podčrtati? Na kaj se je navezoval? Ko odgovarjamo na vsa ta vprašanja, hitro odkrijemo, da je vsak stavek na svojem mestu in da sta vsaka povezava in namig pomembna za odkritje sporočilnosti določene pripovedi. Poleg tega je koristno, da si odlomek večkrat preberemo, se ob njem zaustavimo in prodiramo, plast za plastjo, k vsebini povedanega. Evangeljske besede kmalu postanejo kakor od stopinj obdelani kamni romarske poti. Kadar se po kamniti poti približujemo kakemu romarskemu svetišču, ki leži na visokem kraju, opazimo izglajeno pot, ki so jo izdelale človeške stopinje, na stotine in tisočine romarjev, ki so stopali na kamne in jih obdelali v svetleče in zaobljene priče lastne vere. Take so tudi evangeljske besede. Govorijo nam tudi zato, ker so se ob njih oblikovale množice krščanskih osebnosti in svetnikov. Vsaka beseda je na svojem mestu, vsak stavek je kakor kamenček mozaika.
Poglejmo natančneje odlomek Lukovega evangelija, v katerem srečamo Jezusa, ki kliče nove učence. Preseneti nas njegova odrezava radikalnost. "Pusti, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo." In malo naprej: "Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo." Kako si lahko razložimo to Jezusovo drzno odločnost pri iskanju novih sodelavcev? Mu je morda manjkal dober in takten pristop?
Ko se to vprašamo, se moramo vrniti k celotnemu evangeljskemu tekstu in iz celote najti odgovor. Na začetku odlomka najdemo stavek, ki nam nudi ključ za pravilno razumevanje teh Jezusovih radikalnih zahtev. "Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem." S to napovedjo evangelist Luka začne pripoved o Jezusovi poti v Jeruzalem. Celih devet poglavij, približno deset strani svojega evangelija, nameni temu odločilnemu in usodnemu, a obenem mdi zmagoslavnemu potovanju v Jeruzalem. V Jezusu je dozorelo spoznanje, da ga ljudje, predvsem tisti, ki so imeli v tedanji družbi škarje in platno, ne bodo prejeli. Malo prej je po Petrovi izpovedi vere napovedal, da mora Sin človekov veliko trpeti, biti zavržen in umorjen, a tretji dan bo vstal. V njem je torej dozorela odločitev, da gre temu usodnemu obdobju naproti. To pa je pomenilo isto kot zavestno sprejeti smrt. Prav zato evangelist Luka podčrta Jezusovo odločnost na začetku te poti in zapiše: Jezus se je "trdno odločil iti v Jeruzalem". Na podlagi tega podatka lahko sodimo Jezusove zahteve: pusti, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo; nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo! Z drugo besedo: ni več časa gledati nazaj, preteklost je v tem trenutku le odskočna deska za dosego edinega cilja, ki Jezusa in njegove čaka v Jeruzalemu. Kdor se je odločil, da gre z Učiteljem, naj gleda v njegovo smer!
SVETI OČE NA PASTORALNEM OBISKU V AVSTRIJI
"NE ZANEMARJAJTE DIALOGA!"
"Napolniti roke z materialnimi sredstvi ni dovolj. Človek mora sam ugotoviti, da ne more živeti samo od kruha in zabave!" je dejal sveti oče na Dunaju v nedeljo, 21. t.m., kjer je tudi končal svoj tridnevni pastoralni obisk v Avstriji. Značilnost tega obiska, kateremu so predvsem avstrijski verniki pripisovali velik pomen, je bila v zavzemanju svetega očeta za preprostega človeka in vsakega kristjana posebej ter seveda za pravičnejšo Evropo, v kateri ne bo nikakršnih razlik med narodi in ljudmi.
Opazovalci poudarjajo, da je Janez Pavel II. prišel v Avstrijo v trenutku, ko je avstrijska Cerkev v veliki krizi, malo zaradi nečednega življenja nekdanjega kardinala Groera, največ in predvsem pa zaradi konsumističnega načina mišljenja in življenja vernikov, kar je načelo tudi ugled avstrijske Cerkve. Prav zato lahko bolje razumemo besede svetega očeta, ki je v katedrali v Salzburgu vzkliknil: 'Avstrijci, ne zapuščajte svoje Cerkve!" Dogaja se namreč, da veliko avstrijskih vernikov zapušča katoliško Cerkev tudi zaradi tega, da jim ni potrebno plačevati davka, ki gre Cerkvi po zakonu v tej državi. Opazovalci tudi poudarjajo, da je potrošniška miselnost dodobra načela Avstrijo, ki je
* , I
L
Papež z avstrijskim predsednikom Klestilom (Foto EPA)
vse do danes veljala za katoliško državo. Papeževe besede proti potrošniški miselnosti, v kateri sta na prvem mestu denar in materialno udobje, veljajo tako za avstrijske državljane kot tudi za nas vse.
Morda so bile najbolj odmevne tiste papeževe besede na Dunaju, ko je govoril o nepravični Evropi, ki je po padcu berlinskega zidu ostala v bistvu razdeljena na dva dela, saj imamo na eni strani razviti Zahod in Evropsko zvezo, na drugi strani pa Vzhod in nekdanje komunistične države, ki so vse po vrsti
v velikih gospodarskih, socialnih in političnih težavah. Sveti oče se je zavzel za pravičnejšo Evropo, v kateri bo prostor za vse narode, ki jo od vedno sestavljajo. Na Dunaju je sveti oče te besede spregovoril tudi v luči dejstva, da bo v naslednjih dneh postala Avstrija predsednica Evropske zveze za šest mesecev in bo lahko aktivno vplivala na zadržanje Evropske zveze do narodov, ki še niso v njej. 'Želim si in upam, da bodo na Dunaju v teh dneh storjeni pomembni koraki na poti k združevanju Zahoda in Vzhoda evropske celine; ta dva dela Evrope sta tudi dve krili pljuč, brez katerih Evropa ne more, če seveda hoče, dihati normalno!" je dejal sveti oče, ki seje tudi obregnil ob izraz "širjenje Evropske zveze na Vzhod". O tem je dejal, da ne gre za nikakršno širjenje, ampak da mora postati Evropa enotna in mora biti eden temeljev te enotnosti gospodarska in socialna pravičnost.
Sveti oče se je med svojim tridnevnim obiskom Avstrije tudi ponovno zavzel za brezposelne in mlade, ki po končani šoli ne najdejo dela. Kot vedno je tudi tokrat papež Wojtyla ponovil, da je pravica do dela in dostojnega življenja ena temeljnih pravic in dolžnosti v vsaki človeški družbi, ki sama sebe označuje za demokratično.
Na Trgu herojev-Helden-platzu je sveti oče v nedeljo daroval sveto mašo na Dunaju pred petdesettisočglavo množico. Številne mlade je pozdravil z besedami: "Veliko vas je prišlo od daleč in to ne samo v zemljepisnem pomenu. Sedaj ste tukaj in to je pomembno!" Sveti oče seje med bogoslužjem zavzel za prisotnost križa na javnih mestih, saj je odločno dejal: "Veliko stvari nam kristjanom lahko vzamejo. Ne bomo pa dovo-I lili, da nam vzamejo križ, znamenje odrešenja. Ne bomo dovolili, da bodo znamenje križa izločili iz javnega življenja!"
S svojo odločnostjo je sveti oče vse prisotne presenetil, saj so se vsi bali za njegovo zdravje. Prvi dan je papež deloval zelo odločno in sveže, ostala dva dneva pa je bil vidno utrujen; nikdar pa ga ni zapustila pronicljiva misel, ki jo je z velikansko voljo posredoval zbranim in celemu svetu.
Seveda se je sveti oče v Av-i striji srečal tudi z avstrijskimi škofi, katerim je naročil, naj spravijo med seboj ločene katoliške vernike in razne verske skupnosti. "Priporočam se vam: ne zanemarjajte pogovora, dialoga!" Sveti oče je tudi naprosil avstrijske škofe, naj j "tvegajo in prepustijo Bogu zaključke dialoga". To je tudi pot, po kateri vodi avstrijsko j krajevno Cerkev kardinal Schoenborn, ki je stopil na mesto odstavljenega Groera. ---------JUP
KONEC IZPOSTAVLJANJA SV. PRTA
IKONA ČLOVEŠKEGA TRPLJENJA VSEH ČASOV
\n
L ? M
Pred nekaj dnevi seje končala največja cerkvena manifestacija pred jubilejem leta 2000. Tisoči in tisoči so se v tišini ustavili v poltemi turin-ske stolnice pred skrivnostnim obličjem sv. prta. Podoba bičanega, mučenega in križanega, za Cerkev ikona, za znanost uganka. Obiskovalcev je bilo v 57 dneh izpostavljanja skupno nekaj manj kot pol tretji milijon, med temi je bilo 19 kardinalov, 44 škofov, 5 ministrov. Po sto bližnjih cerkvah na razpolago za romarje je bilo darovanih 2.000 maš. Za red in dober potek romanj je skrbela "vojska" 3.800 policistov, prostovoljcev, gasilcev, zdravnikov in bolničarjev. Več kot 10.000-krat so zavrteli dokumentarec
o	sv. sindonu, okoli 100.000-krat pa je bil kontaktiran na-
slov na Ineternetu, ki nudi informacije o turinskem izpostavljanju.
To je samo nekaj številk o velikih manevrih okrog sv. prta, ki je nekaj več kot 500 dni pred letom 2000 hotel vzeti nase tožbe človeka na pragu tretjega tisočletja, nemir družbe, ki plove po Internetu, hkrati pa se čuti vedno bolj prazna in osamljena na pogorišču ideologij, mitov in sanj, ki so zaznamovali naš čas. Osem tednov izpostavljanja te edinstvene priče Kristusovega trpljenja je v očeh ljudi z vsega sveta preobrazilo sv. sindon v simbol bolečin in pričakovanj ob koncu tega hrupnega stoletja. Privlačen, ker gre za skrivnost, je sv. prt govoril ljudem o drami človeške hudobije, o v nebo vpijočih krivicah in vojni. Na tistem lanenem prtu so prisotni milijoni afriških, brazilskih, korejskih, kurdskih... zapuščenih in lačnih otrok, begunci vseh narodov, izkoriščene, oskrunjene in prodane ženske... Na tistem prtu lahko vi-
dimo izbrisano človekovo dostojanstvo v stoletju holokavsta, atomske bombe, bratomornih vojn... To je globok pomen sv. prta in njegovega izpostavljanja: biti jasen in nedvoumen manifest proti nasilju vsake vrste.
Na vse to je pokazal tudi papež Janez Pavel II., ki je konec maja pokleknil pred sv. prtom. Vsem bodo ostale v spominu tiste tri minute, ko je klečal v zbranosti pred oltarjem. Tam se je ustavil, da bi vsem predočil, kako je tistih 700 znamenj trpljenja, vidnih na dolgem prtu, fotografija številnih dram naše družbe. Papež dialoga in univerzalne odprtosti, papež množic in tišine, papež potovanj in odpuščanja, papež svetovnih veljakov in izrinjen-cev je še enkrat pozval s svojo pokončno in dosledno držo vse ljudi vseh časov k solidarnosti: zavzemati se moramo
-	toliko bolj, ko vstopamo v novo tisočletje - za ljudi, ki trpijo.
----------DD
SPOMINSI^A SLOVESNOST NA LAJŠAH
V NEDELJO, 5. JULIJA 1998, bo na Lajšah nad Cerknim slovesnost v spomin na žrtve vojne in revolucije. Ob 15.30 bo molitev rožnega venca. Ob 16. uri bo škof msgr. Metod Pirih z duhovniki maševal. Po maši za rajne bomo ob breznu blagoslovili
njihove posmrtne ostanke. Tako bomo ohranjali spomin na neštete nedolžne žrtve ter zanje molili. Dostop je možen z Mosta na Soči, iz Idrije in Poljanske doline. Avtobusi in vsa ostala vozila imajo parkirni prostor ob kraju slovesnosti.
ODBOR ZA LAJŠE
SVETNIK TEDNA
"GOSPOD JE Z NAMI DOBER!"
JURIJ PALJK
dragi slovenski
VERNIKI, DRAGI BRALCI
NOVEGA GLASA!
Slovenski verniki v zamejstvu ste doslej že večkrat s svojimi darovi pomagali Cerkvi v Sloveniji, tudi naši škofiji. Za to vašo pristno krščansko solidarnost in velikodušnost se Vam najlepše zahvaljujem.
Mnogi se veselite demokratičnih sprememb v Sloveniji. Med sadove teh sprememb lahko uvrščamo tudi ustanovitev Škofijske gimnazije v Vipavi, ki sloni na bogati tradiciji Malega semenišča in notranje gimnazije. Bogu smo hvaležni, da je iz te šole izšlo veliko duhovnikov pa tudi krščanskih kulturnih in
ifp; nedeljo, 21. t.m., je bilo v Vipavi slovesno, saj se je na gradbišču (na sliki spodaj) nove stavbe škofijske gimnazije zbralo veliko ljudi, da bi prisostvovali svečanosti in bogoslužju ob blagoslovitvi začetka gradbenih del.
Na polju pred Vipavo, kjer bo naslednje leto že stala velika in sodobna stavba škofijske gimnazije, katero bo v celoti plačala koprska škofija z darovi svojih vernikov, se je zbrala ob 17. uri zares številna množica vernikov in ljudi, ki dobrohotno gledajo na gradnjo nove stavbe. Organizatorje pripravil na skrbno urejenem gradbišču Splošnega gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine majhen, skromno, a lično okrašen oder, o-krog katerega smo se zbrali prijatelji nekdanjega semenišča in sedanje škofijske gimnazije. Pod vodstvom g. An-
Gorenjskega, prisotni so bili tudi profesorji in dijaki sedanje šole s starši, vodstvo gradbenega podjetja Primorje in delavci, ki bodo novo stavbo gradili, predvsem pa verniki in Vipavci, ki so na "svojo" škofijsko gimnazijo zelo navezani in upravičeno ponosni. Med zbranimi so bili tudi vipavski župan Princes, dekani vseh dekanij koprske škofije, Slovence iz zamejstva in Slovensko skupnost pa je zastopal tajnik stranke Martin Brecelj.
Msgr. Pirih je nagovor po pozdravih nadaljeval takole: "Nas kristjane pri vseh ustvarjalnih rečeh vodi vera, utrjuje upanje in nagiba ljubezen, zato povsod iščemo priložnost za molitev in za zaupanje v Boga. S čutom vere, s katero dojemamo božjo navzočnost med nami, opravljamo danes blagoslovitev začetnih del pri gradnji nove škofijske gimna-I zije, ki je tako pomembna za
novi evangelizaciji: "Nova e-vangelizacijaje namenjena tudi tistim, ki še ne verujejo in iščejo življenjski smisel. Vedno več ljudi potrebuje prve evangelizacije. Tudi precej vernih živi, kot da Boga ne bi bilo. Smisel svojega življenja vidijo le v materialnih dobrinah in v uživanju. Mnogim je vseeno, kaj je resnica in kaj laž, kaj je dobro in kaj je zlo. Razjedajo nas črnogledost, strah pred življenjem in moralna kriza, ki ocenjujejo dejanja le po tem, ali so prijetna ali ne, ne pa, ali so dobra ali so slaba. Med nami je veliko verskega neznanja in moralne brezbrižnosti. Prepričan sem, da so katoliške šole vsem iskalcem resnice in smisla življenja v veliko pomoč... Cerkev v naši škofiji in vsa Primorska potrebujeta novih življenjskih moči, novega upanja in smisla življenja, kar je še prav posebej uskladiščeno v mladih ljudeh, katerim bo namenjena nova škofijska gimnazija."
Nato je msgr. Pirih prisotnim povedal, da mu je sveti oče odpisal na poslano pismo in mu naročil, naj pozdravi vse mlade in vse vernike koprske škofije. Sveti oče je poslal koprski škofiji tudi svoj apostolski blagoslov. “Vsi tu zbrani, vsi verni in ljudje dobre volje v naši škofiji naj nam pomagajo zgraditi to stavbo, ki bo mladim omogočala u-resničiti zahteve evangelija in tako ustvarjati drugačno prihodnost. To je želja svetega očeta in moja iskrena prošnja. Za vse vaše molitve in darove se vam iskreno zahvalim in se še naprej priporočam vaši velikodušnosti in darežlji-vosti. Začeto delo izročamo Marijinemu varstvu s prošnjo, naj ga spremlja ves čas gradnje, da bo delo dobro in srečno napredovalo, do dne, ko
■ Karavana prijateljstva bo na sporedu v petek, 26. junija, in od 10. julija ob 20.35. Pokličite in glasujte, nagrade so bogate. Telefon: 00 39 386 66 281 113 ali 00 39 386 66 281 114. Lokalni primorski program iz koprskega studia se začne vsak dan ob 16. uri.
[ Ob 16.45 so obvestila o kul-
I turnih in cerkvenih dogodkih \ na Primorskem in v zamejstvu. Ob petkih med 16. in 19. uro pripravljamo pro-i gram hkrati iz obeh studiov
-	koprskega in ljubljanskega. Radio Ognjišče lahko poslu-j sate na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora (Goriška
I	in Furlanija) in 91,2 - Tinjan ! (Trst).
BLAGOSLOVITEV NOVE ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE V VIPAVI
javnih delavcev.
Dosedanji prostori ne zadoščajo več za potrebe Škofijske gimnazije. Zato smo se v naši škofiji odločili za zidavo nove stavbe za gimnazijo in 21. junija sem blagoslovil gradbišče nove šole. Zidava je povezana z velikimi stroški. Ti so za našo škofijo še toliko težji, ker je dobršen del naše škofije na Veliko noč prizadel potres, ki je poškodoval mnogo cerkva in nekaj župnišč.
Stroške nove gradnje bomo zmogli samo z zavzetostjo vseh vernikov naše škofije in s pomočjo dobrih ljudi tudi od drugod. V tem zaupanju se obračam tudi na vas, dragi verniki in Slovenci v zamejstvu.
Ze doslej ste v vašem listu večkrat pisali o novogradnji v Vipavi in nekatere osebe so v ta namen dale svoje prispevke. Za oboje se prav iskreno zahvaljujem in se še naprej priporočam vaši darežljivi velikodušnosti.
-	METOD PIRIH,
koprski škof
dreja Vovka, ki je tudi sam profesor na gimnaziji, smo zbrano peli nabožne napeve; odločitev za ljudsko petje je samo še potrdila neverjetno soudeleženost Vipavcev pri pobudi. Prisotne je najprej pozdravil ravnatelj škofijske gimnazije g. Vinko Lapajne, ob katerem je stal tudi duhovni vodja - spiritual vipavske šole g. Stanko Fajdiga. Na škofovi desni strani pa je bil vipavski dekan in dolgoletni profesor naravoznanstvenih ved g. Franc Pivk.
Msgr. Metod Pirih (na sliki zgoraj), koprski škof in velik prijatelj vipavskega semenišča, sedanje škofijske gimnazije, ki je toliko dobrih izobraženih ljudi dala koprski škofiji in vsej Sloveniji, je v nagovoru najprej pozdravil prisotne, med katerimi smo videli vrsto duhovnikov; med njimi so bili tudi nekdanji gojenci semenišča, ki so prišli z
življenje naše škofije. Ko prosimo za božji blagoslov pri delu, ki se je začelo, mislimo predvsem na mlade ljudi, ki bodo to stavbo uporabljali, da bi bile vse njihove dejavnosti Bogu v čast ter v srečo in blagoslov ljudi. Apostol Pavel pravi v berilu, da smo okusili, da je Gospod dober. Ustanovi, kot sta Malo semenišče in gimanzija v Vipavi, obstajata že skoraj pol stoletja. Skozi ves ta čas smo izkusili, da je bil Gospod z nami dober. Iz teh ustanov je izšlo toliko duhovnikov in laikov, ki danes opravljajo svojo službo v škofiji ali na Primorskem, kod drugod v Sloveniji ali celo po svetu. Zato trdno verujemo, da bo Gospod z nami dober tudi danes in da bo podpiral naše delo, ko gradimo novo stavbo in potem, ko bo ta na voljo novim rodovom mladih."
V	svojem razmišljanju je koprski škof govoril tudi o
bomo novozgrajeno stavbo škofijske gimnazije blagoslovili in jo tako izročili njenemu namenu in poslanstvu," je sklenil svoje razmišljanje koprski škof, ki je nato v slovesni zbranosti blagoslovil gradbišče.
Po slovesnoti se udeležen ci blagoslovitve kar nismo mogli raziti, Vipavci pa so svoje gostoljubje zbranim izkazali tako, da so vsem prisotnim ponudili kozarec svojega dobrega vina in osvežilnih pijač, ki so vsem dobro dele, saj je bila nedelja vroča in soparna.
Tudi v uredništvu Novega glasa zbiramo darove za vipavsko semenišče in gradnjo škofijske gimnazije, katere namen je vzgoja mladih Primorcev v poštene in delavne izobražence, katerim bosta vera in krščansko življenje o-sebna izkaznica.
I27. JUNIJA
EMA KRŠKA, KNEGINJA
"Poromali ste v Krko, k tej častitljivi Marijini Cerkvi in na grob svete Eme. Tudi Slovenci že dolgo častijo sveto Emo: mnogo slovenskih romarjev je. že priromalo v Krko. To izročilo vi danes nadaljujete, ko se udeležujete šestega romanja treh dežel." S temi besedami je papež Janez Pavel II. v soboto, 25. junija 1988, pozdravil okoli 70.000 romarjev, med katerimi je bilo vsaj 20.000 Slovencev iz Koroške in iz vseh treh slovenskih škofij, zbranih na prostranem polju ob Marijini cerkvi v Krki. To veličastno svetišče je dala zgraditi koroška kneginja sveta Ema in v samostanu ob njem je umrla.
Leta 1287 so njene posmrtne ostanke slovesno prenesli v grobnico, postavljeno v kripti cerkve. To dejanje je pomenilo potrditev njenega svetniškega češčenja. Takrat so praznovanje njenega godu postavili na 2 7. junij. Na pobudo avstrijskih in- slovenskih škofov je rimska kongregacija svetih obredov pristala na živo prepričanje zlasti vernih Slovencev, da je sveta Ema njihova mogočna priprošnjica pri Bogu, kakor jim je bila v življenju materinska dobrotnica.
Točnih podatkov, kdaj se je Ema rodila in kakšnega rodu je bila - nemškega ali slovenskega - nimamo. V tistih časih namreč v ljudeh še ni bilo kakšne zavesti o narodni pripadnosti. Po starem izročilu naj bi Ema zagledala luč sveta leta 983 na gradu Pilštanj na Kozjanskem. Čeprav je bila plemiškega rodu, se je počutila domačo med preprostimi in revnimi. Na rodbinskih posestih v Posavju in na Koroškem so bili podložniki večinoma Slovenci. Mlado Emo so starši poslali na nemški dvor, da se nauči uglajenega vedenja in da se primerno izobrazi. Ob cesarju Herniku II. in cesarici Kunigundi, ki ju Cerkev časti kot svetnika, je tudi sama rasla v veri in svetosti.
Na dvoru je Ema Pilštanjska srečala Viljema, mejnega grofa Savinjske marke, svojega bodočega moža. Viljem in Ema sta bila upravitelja precejšnjega dela sedanjega slovenskega ozemlja. Bila sta blaga in ljudem naklonjena zemljiška gospoda. Živela sta v skladnem zakonu, toda njuna družinska sreča je trajala le malo časa. Imela sta dva sina: Viljema in Hartvika; slednji je umrl že v otroških letih. Potem je Ema izgubila moža - ni trdnih zgodovinskih poročil, kdaj, kje in kako je umrl. Po tedanji navadi je za moževo dušo poskrbela tako, da je dala sezidati več cerkva, kjer so molili za pokojnika (med drugim tudi v Šentrupertu na Dolenjskem in v Vidmu ob Savi). Leta 1035 je med boji za oblast med cesarjem in samopašnim velikašem Adalberonom padel še njen sin Viljem.
Ko je Ema ostala sama, se je odrekla vsemu in je začela velikodušno razdeljevati svoje imetje v korist ljudstva in Cerkve. Njeno največje delo je bil samostan benedik-tink v Krki na Koroškem. Samostanska cerkev Žalostne Matere božje, ki je še danes priljubljena božja pot, je bila posvečena leta 1043. Leta 1072 je samostan v Krki postal sedež novoustanovljene škofije (od leta 1786 ima sedež v Celovcu, še vedno pa se imenuje krška). V tem samostanu je Ema preživela zadnja leta svojega življenja. Redovnica sicer ni postala, pač pa je živela v redovniški skupnosti in se udeleževala molitev. Umrla je najbrž pred letom 1045. Vztrajno, devet stoletij trajajoče češčenje svete Eme med Slovenci je bila podlaga njene uradne razglasitve za svetnico leta 1938. Lahko rečemo, da je sveta Ema na neki način "prva slovenska svetnica".
5
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
ODPRTJU NOVE LIKOVNE GALERIJE ZAKONCEV SKERKNAROR
ČETRTEK 25. (UNIJA 1998
JURIJ PALJK
Malokrat se zgodi, da smo v Furla-niji-Julijski krajini in nasploh pri nas priče tako pomembnemu kulturnemu dogodku, kakršen je bil pretekli petek, 19. t.m., blizu Trnovce, na domačiji zakoncev Skerk, ki jo poznamo pod imenom Bajta.
Hiša, pravzaprav pravcata obsežna kraška domačija, ki je stara že nad 150 let, je namreč v petek zvečer gostila vrsto uglednih osebnosti in prijateljev likovne umetnosti, saj sta zakonca Skerk, odvetnik dr. Jože in slikarka Zora Koren Skerk, predala javnosti likovno galerijo, za katero bo stala kultu rno-muzejska fundacija, sklad, katerega namen bo predstavljati umetnost naših krajev in seveda tudi vabiti v Bajto mednarodno priznane umetnike.
"Z ženo želiva, da postane galerija, ki jo nocoj svečano odpiramo, kraj srečevanj, kraj, ki naj govori o zgodo-
vini naših majhnih krajev, zgodovini, ki je po svoje majhna, a morda prav zato velika, za nas, ki tu živimo, gotovo velika," je dejal ob odprtju razstavnih prostorov odvetnik Jože Skerk, ki je tako najlepše izrazil misel vseh prisotnih. Številni gostje smo bili priče izjemnemu dogodku, saj sta zakonca Skerk prenovila in povečala del kraške domačije in z izrednim smislom za o-hranjanje kraških značilnosti v arhitekturi in v duhu napravila likovno galerijo, ki ji pri nas zares ni primere.
Likovna galerija Bajta je čudovita kraška hiša, v kateri je arhitektu uspelo ohraniti spomin na preteklost, a stavbi in prostorom vdihniti sodobno lepoto svetlih prostorov in uporabnost zračnih in odprtih soban, v katerih pride likovna umetnost najlepše do izraza, saj prostor ponuja likovni umetnini svobodo, da sama zaživi v vsej svoji polnosti. Široko stopnišče popelje obiskovalca iz pritličja v prvo
LIKOVNA DELAVNICA NA SINJEM VRHU
NA GORI LIKOVNIKOM PRILJUBLJENA DOMAČIJA
Slovenija odprta za umetnost -Slovenija open to ari je naslov mednarodne likovne delavnice na Sinjem vrhu, ki se je pričela v soboto, 20. t.m., opoldan, ko se je v turistični domačiji Hieronima Vidmarja in njegove družine že zbralo precej likovnih umetnikov (na sliki).
Tudi letos je pobudnik in glavna duša likovnega tedna, pravzaprav skoraj desetih dni, goriški slikar in grafik Klavdij Tutta. Podjetnemu in predvsem pa zelo komunikativnemu Klavdiju pomagajo pri organizaciji še Klementina Golija, akademska slikarka iz Kranja, in Etko Tutta, slikar iz Nove Gorice, umetniška kritika Enzo Di Gra-zia iz Italije in Anamarija Stibilj ter vrsta drugih.
Na likovnem srečanju in delavnici na Sinjem vrhu gre predvsem za izmenjave raznih pogledov na slikarstvo in kiparstvo, grafiko, saj je umetnikom dana možnost, da se med seboj ob delu spoznavajo. Vsak udeleženec ima namreč na Sinjem vrhu svoj priložnostni atelje v manjšem obsegu in v njem lahko ustvarja, seveda pa lahko tudi opazuje, kako delajo njegovi kolegi. Letos je na Sinjem vrhu zelo živahno tudi zato, ker so na Goro nad Ajdovščino prišli umetniki iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Češke, Francije, Italije, Japonske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Švedske in seveda Slovenije.
FOTO KROMA
Za kroniko povejmo še to, da umetniški likovni teden in delavnico na Sinjem vrhu spremljajo tudi druge kulturne prireditve, med njimi omenimo sedaj že tradicionalni Dan odprtih vrat, kot poimenujejo dan, ko se umetniki srečajo s časnikarji in ljubitelji lepe u-metnosti. Letos bo ta dan v soboto, 27. t.m., ko bo na Sinjem vrhu zelo pestro, saj bodo v večernih urah nastopili tudi fantje iz Gorice, ki bodo poskrbeli za glasbeno popoldne, svojemu ansamblu so nadeli ime f/oa-ting points. Srečanje z umetniki trinajstih držav in ogled njihovih del bo pozdravil župan občine Ajdovščina Kazimir Bavec, prisotna pa bosta tudi slovenski minister za obrambo Alojz Krapež, kije po rodu Gorjan, in predsednik Državnega zbora republike Slovenije Janez Podobnik.
Morda je največja vrednota te likovne pobude v tem, da omogoča likovnikom iz več držav, da se spoznavajo, si izmenjavajo izkušnje in se tudi spoprijateljijo ter eden drugemu omogočajo razstave v različnih deželah. Kot drugo pomembno stvar pa seveda omenimo dejstvo, da je domačija, ki stoji na zelo lepem kraju na Gori - Sinjem vrhu in jo vodi Vidmarjeva družina, iz leta v leto bogatejša za nekaj dobrih likovnih del in postaja galerija moderne, sodobne umetnosti. Čez leta bo gotovo imela še večjo vrednost, kot jo že ima danes.
-------------------JUP
nadstropje, kjer njegov pogled zaobjame čudovit razstavni prostor, tramovi in planete govorijo o Krasu, ki ga obiskovalec občuduje skozi velika steklena okna, lahko pa tudi stopi na terasast balkon-ganjk, od koder vidi pod sabo sodobno in domiselno urejen zunanji prostor, ki bo lahko služil tudi kot zunanje razstavišče, lahko pa bo postal tudi prostor prijateljskih srečevanj in izmenjave mnenj. Seveda pa obiskovalca najbolj očarata kraška dolina in zelenje, ki se za Bajto razprostira v nedogled, narava čudovito dopolnjuje človekovo umetniško delo. Razstavni prostori so funkcionalni, tega smo se vsi zavedeli že na otvoritvi, ko smo najprej poslušali sijajno slovenščino dr. Zorana Kržišnika in kasneje v Dantejevem jeziku dr. Claudia Martellija, ki sta spregovorila o prvi razstavi v galeriji in najbrž tudi prvi stalni zbirki likovne galerije Bajta - o pregledni razstavi Zore Koren Skerk in njenem likovnem opusu, katerega označujeta naravnost vrhunsko tehnično likovno znanje in kreativnost umirjenega in s svetom spravljenega umetnika, ki nam zna skozi sijoče barve govoriti o tišini in minevanju okrog nas.
Morda bi povedali še to, da je že vhod v galerijo Bajta pravo malo doživetje, saj nas pričaka za kraškim por-tonom večji kraški borjač, na katerem sta zakonca Skerk okusno razvrstila vrsto predmetov in vaz iz kraškega kamna.
Obiskovalca ves prostor spominja na Kras in na kraškega človeka, na preteklost, v katero je zakoncema u-spelo dahniti tisto pravo, zmerno mero sodobnih in modernih sprememb in obnov, nadgradenj, ki še ne spremenijo značaja in podobe kraškega borjača in kraške stavbe.
Ob veselju, ko smo si po dolgem času tudi pri nas spet lahko ogledali izjemen likovni katalog slovenskega umetnika iz naših krajev, saj so na svečanem odprtju predstavili tudi knjigo slik in grafik Zore Koren Skerk, smo seveda zaželeli novonastali fundaciji veliko uspeha. Poznavajoč slikarko, si upamo zapisati, da bo razstavni prostor na Krasu vedno živ in bo zares postal kraj srečevanj in srečanj, izmenjave mnenj in izkušenj, predvsem pa živa priča prisotnosti slovenskega človeka in slovenske umetnice na Krasu.
Dr. Zoran Kržišnik, ki je strokovno ocenil delo Zore Koren Skerk in je dejal, da gre gotovo za eno najbolj pomembnih in izrazitih umetnic pri nas, si je za razstavne prostore zaželel, da bi postali mesto živega pretakanja umetniških del, mnenj in izkušenj, da bi Bajta postala prostor, kjer bi se zares srečevali slovenski in italijanski umetniki, a bi v svoje vrste vabili tudi mednarodno uveljavljene umetnike.
Ob obveznih in dolžnih čestitkah zakoncema Skerk si tudi mi želimo, da bi Bajta postala likovna galerija, v kateri bi svoje mesto našla dela vseh zamejskih slovenskih likovnikov in ne samo to: Da bi ji uspel velik preskok in bi tako zares postala pomemben umetniški center na Krasu, ki ga vsa naša širša skupnost potrebuje!
LETOS V OSPREDJU ISTRSKA KNJIŽEVNOST
DUCAT SREČANJ NA PREMU
Rojstni kraj pesnika Dragotina Ketteja, vasica Prem, je vsako leto gostitelj letnega srečanja primorskih književnikov.
Tamkajšnji grad, ki se kot očak dviguje nad dolinico v bližini Ilirske Bistrice, ponuja znotraj obzidja skorajda poetično okolje za besedo - pisano in govorjeno. Zato niti niso tako presenetljive izjave nekaterih članov Združenja primorskih književnikov, da se na Premu vedno dobro počutijo, da se na tem kraju vedno ustvarja pozitivna misel. Tudi letos je bilo tako in ducat srečanj na Premu takšno trditev še potrjuje.
Primorski književniki so tokratno srečanje posvetili literaturi Istre, morda najpomembnejše pa je bilo oblikovanje statuta za registracijo društva. Kljub desetletnemu delovanju združenje še vedno ni uradno registrirano, prav to pa bo tudi ena prednostnih nalog novega vodstva, kije bilo izvoljeno v nedeljo, 21. junija. Dosedanjega predsednika Edelmana Ju-rinčiča je na tem mestu zamenjal Marjan Tomšič, v izvršni odbor združenja pa so bili imenovani Zora Tavčar, Jolka Milič, Ines Cergol Bavčar, Marjana Re-miaš, Ivko Spetič, Marko Sosič, Vlado Šav in Edelman Jurinčič, v nadzornem odboru pa bodo Frane Tomšič, Stojan Ržek in Magdalena Svetina. Udeleženci premskega srečanja so ob razpravi, ki je potekala pri oblikovanju statuta, opozorili predvsem na dejstvo, da Društvo slovenskih pisateljev do njih, kot pokrajinskega združenja, ni pokazalo velikega zanimanja, boleče pa je tudi to, da se v desetih letih njihovega vsakoletnega srečanja praktično nihče ni udeležil. Sicer je bilo delovanje Združenja književnikov Primorske v zadnjih treh letih uspešno zaključeno in posamezne občine za tovrstno dejavnost namenjajo tudi nekaj denarnih sredstev. Med njimi so v lanskem letu najbolj izstopale občine Koper, Nova Gorica, Izola, Piran, Komen in Sežana ter Ilirska Bistrica, ki vsako leto gosti srečanje, nekaj pa je tudi takih, ki za literate nimajo čisto nobenega posluha. Morda bo v prihodnje vseeno boljše.
Po zaključenem dopoldanskem delu premskega srečanja je popoldne minilo nekoliko bolj sproščeno. Zora Tavčar je predstavila nekaj zadnjih knjižnih izdaj, katerih avtorji so člani Združenja književnikov Primorske, pesnica Ines Cergol Bavčar je predstavila istrsko literaturo in enega njenih prvih snovalcev - Alojza Kocjančiča, v recitalu pa smo poleg njegovih pesmi med drugim slišali še književnost Alfe-rije Bržan, Vlada Šava, Marjana Tomšiča. Premsko srečanje seje zaključilo z večerom besede, petja in plesa.
- KLARA KRAPEŽ
Jakec - Ti, že dolgo me matra, da bi te vprašal, kaj zastopeš ti, kaj je tu "multikulturnost?
Mihec - Kej? Neč! Tujetku, ku reč, da je lepu, če poznaš in obvladaš več kultur. Če govoriš več jezikov in poznaš literaturo in umetnost, ki sojo u-stvarili ljudjedruge kulture.
Jakec - Dobro, tu ni neč nouga, sej je že moj nono zmerej pravu, da več jezikov znaš, več veljaš. In mueren reč, daje bil moj nono fin človek, z'tu kije govoru slovensko, laško, nemško in u k. und k. vojski seje navadu t'di kšnu besedu po madžarsko, tolko da ga ne bi prodali. Ma je bil in je ostu samo kmet, še zmerjali so ga zatu.
Mihec - Jasno, sej sem ga poznu, ta star'ga Jakopovega. Nej bo po slovensko, laško al pej nemško, zmerej je mislu s svojo glavo in tu, se ve, k'šne strašno moti.
Jakec - Ben, ma kej jih bo motlo, kej niso zmerej pravli, da je treba vse spoštavat in upoštevat, ma ljubit in gojit svoje, da kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Mihec-Taku so pravli, ja, ma so b'li drugi cajti. Sej veš, da se človek brani, če ga tolčejo po glavi. In v tistih cajtih so b'le stvari zelo jasne. Če si govoru po slovensko, so te pretepli in če si še pel po slovensko, so te poslali u Gonars al pej na otoke, da ne bi škodu napredovanju dvatisočletne kulture.
Jakec - Ja, sej pravem, u tistih cajtih res ni blo lahko. Ma d‘ndns ni take sile, se mi zdi. Živimo u demokraciji in svobodi. Zakaj smo se pej borili?!
Mihec - Ben, ni treba, da si patetičen in naiven. Takrat, u dobri veri, smo se borili, da nas ne bi Taljani pokončali, da bomo mi in naši otroci lahko o-stali in b'li Slovenci, da bomo lahko govorili in pisali po slovensko in peli naše slovenske pesmi. Kej je blo po-lej, sam dobro veš. Borili smo se za pravično razmejitev in po marsikateri stari hiši še piše, HOČEMO JUGOSLAVIJO, Ml SMO SLOVENCI itd. Ma k'šnin ni stalo prou in smo imeli tudi cejt t.i. "fratelance", u znamenji proletarske enakosti in tudi cejt kominforma, k'dr so k'šni naši ledje na enkrat ratali bolj Stalinovi, ku Stalin sam. Taki cajti so b'li in danes so drugi, dragi moj. Je treba živet s cajten, drugače ostaneš nazaj, nisi več napreden!
Jakec - Ma razloži mi enu reč. Za-kej polej zdej, ki n's ne zapiraju in pre-ganjaju, ne bi poskusili lepu razvijat svoje kulture, zs vsem kr je zraven? Zakej muramo u spomin na naše padle borce poslušat dvojezične spominske proslave in petje, če so padli zatu, da bi, kej vem, Gropada, Padriče al Dolina b'li slovenski in da bi pripadale Jugoslaviji?
Mihec - Iz istega razloga, ker je treba ob odprtju Grudnove rojstne hiše odpret tudi razstavo posvečeno Felliniju. Zatu, ker zdej je moderna "multikulturnost1.
Jakec - Ma, čaki en moment. Po mojem so ti ledje malo skregani s pametjo. Mi ne boš rekel, da je vse tu normalno, da je normalno, kar se dogaja po naših proslavah, da človeka prav pogreje, ker ne ve, ali je prireditev mišljena resno ali pa gre za nesramno zafrkacjo. Kaj nismo zmeraj pravli: 'Tujega nočemo, svojega ne damo!"
Mihec - A, čaki malo. Ne začet z ju-sarskimi zadevami, zatu ki polej ni ne konca ne kraja. Inje vse zastonj. Ti ne zastopeš, kaj je prav za današnji čas. Ti si reakcija!
Jakec - O, ti mene ne boš žalu. Veš kej, še deset minut in bova morala odbit pudan. Hitro pejva na kozarec za žejo in zdravje ter da sespomneva na najna rajnega prijafla Vrabca.
Mihec - Prov poveš in še eno si lahko zapojemo, tistoSamo milijon...
Jakec - Bravo, tako se dela spominske svečanosti. Pejva!
50 LET GLASBENE ŠOLE V AJDOVŠČINI
"GLASBA, ŽIVLJENJE CELO"
IGOR DEVETAK
Na Primorskem se rado sliši, kar je nekoč po-vedal slovenski glasbenik France Marolt: "Da veš, dekle, vsa Kranjska nima toliko muzike v svojih dušah, kot jo ima primorska mladina."
V	dvorcu Zemono pri Vipa-
Vl	je bilo 31. maja slovesno in Praznično: slavnostni koncert lrJ hkrati zaključek prireditev ob zlatem jubileju ajdovske glasbene šole, poimenovane po primorskem glasbeniku Vinku Vodopivcu, sta privabila gojence. učitelje in uslužbence šole ter starše in ljubitelje lepe glasbe. Od februarja seje zvrstilo skupno šest prireditev, s katerimi so želeli prikazati čim širše-krogu ljudi petdesetletno delovanje šole in današnje, obetavne dosežke stoletnega Pevskega izročila Zgornje Vipavske. S tem namenom so Predstavili priložnostni zbornik, .katerem so našli mesto učen-Cl' učitelji, ravnatelji, učni predmeti, prostori, instrumenti, organizacija in financiranje, oddelki v Vipavi, Podnanosu, Colu, Vrtovinu in drugje od začetka do danes. "Glasba je pol živ-Jen|a. Ni samo umetnost, je moč, je tolažba in upanje. Je več kot pol življenja, tudi življenje celo," beremo na prvi strani knjižice. Besede je praznovalcem jubileja poklonila Lida Kalin, prva ravnateljica šole.
Na koncertih je sodelovalo ** kot tristo nastopajočih: u-cencev solistov instrumentali-stov in pevcev, gojencev baletnega oddelka, najmlajših iz oddelkov pouka o glasbi, komor-
olori
Obvestilo za natečaj
Slovenski raziskovalni inštitutje ustanovil sklad za Ograjevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved, geografije in Urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadelo prisotnost Slovencev v Italiji.
Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ved, ki namera-Vajo osvetliti zapletene pra-vne vidike vaških srenj oziroma vaške skupne lastnine ter njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavne tudi diplomske naloge, ki bodo imele za predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in še preostalega zaledja v Evropsko unijo.
Višina nagrad je od 1-000.000 do največ
2	000.000 Ut.
Razpisna določila so na voljo na sedežu Slonja v Gorici, ul. Croce 3 (tel. 0481/81827), in v Trstu, ul. Carducci 8 (tel. 040/636663). Rok za Predložitev prošenj bo Potekel 15. julija 1998.
V prostore Šaplovega hotela sredi Ajdovščine oz. v Šturjah se je glasbena šola preselila leta 1949. Tam deluje še danes.
nih skupin ter pihalnega, harmonikarskega in godalnega orkestra. Predstavili so se tudi učitelji in nekdanji učenci šole, med njimi uveljavljeni glasbeniki. Teh, ki so izšli iz glasbene šole in se izkazali, je zares veliko. Prav tako so številni tisti mladi gojenci šole, ki dosegajo zavidljive uspehe na pomembnih glasbenih tekmovanjih.
V	ajdovski Lavričevi knjižnici so februarja postavili tudi razstavo 180 dokumentov petdesetletnega razvoja šole. Pogled v preteklost, k izvirom, je ob jubilejih naraven in obvezen: o-zreti se nazaj pomeni razumevati današnje stanje in prepoznavati smisel prizadevanj za naprej. O tem je za nas spregovorila sedanja ravnateljica glasbene šole Martina Černe Vodopivec, nekoč tudi sama kot mnogi drugi učitelji gojenka šole, danes izredno delavna u-čiteljica in organizatorka, dovzetna za pobude, ki prinašajo šoli dvig kakovostne ravni in u-veljavitev v čim širšem okolju.
"Glasbeno življenje v Zgornji Vipavski dolini je bilo v drugi polovici prejšnjega stoletja živahno: delovali so pevski zbori in godbene skupine. Do fašistične prepovedi slovenskega društvenega življenja leta 1927 je bilo registriranih kar nekaj pevskih in instrumentalnih zborov, učitelji in duhovniki, ki so glasbeno izobrazbo pridobili v Gorici in Trstu, pa so skrbeli, da je kvaliteta teh rastla. Po drugi svetovni vojni je do tedaj prepovedana slovenska beseda prihajala na dan v poplavi prireditev in srečanj. Takoj po vojni je bilo v Ajdovščini ustanovljeno Prosvetno društvo, ki je poleg dramatskega in pevskega odseka pod svoje okrilje pritegnilo še šahovski klub in telovadno društvo ter skrbelo za javno knjižnico. Delovala sta mešani, otroški pevski zbor in moški sindikalni zbor Lesne industrije žage Ri-catto. V Ajdovščini so tudi organizirali celodnevne tečaje za pevovodje in pevce.
Nova državna meja je leta 1945, dokončno pa leta 1947 razdelila do tedaj enotna narodna tla in posegla tudi na področje glasbe, predvsem pa na področje glasbenega šolanja.
V	Ajdovščini so bila prizadevanja za ustanovitev glasbene šole že takrat živa. Kot mestna glasbena šola je začela delovati februarja naslednjega leta. Ustanavljanje šole na tem o-zemlju je bilo prav gotovo tudi nadomestilo za izgubljeni glasbeni središči Trst in Gorico."
Nedvomno ima petdesetetna tradicija šole kot posledico tudi ukoreninjenost v kraj.
Naša šola je živ organizem: odvisna in povezana je z zgodovinskim razvojem, z gospodarskimi in družbenimi razmerami vtem delu Slovenije. Šola bogati življenje ljudi v celi Vipavski dolini in daje delovna mesta glasbenim pedagogom in drugim. Naj povem še, da je bilo prvih vpisanih gojencev 91, trenutno pa jih je pri individualnem in skupinskem pouku približno 300.
Kot ravnateljica imate skrb, da usmerjate šolo v prihodnost. Kako gledate nanjo?
Ko se oziram nazaj, na začetek delovanja šole, ugotavljam, da niso problemi šole kaj dosti drugačni kot takrat. Toda z gospodarskim razvojem Zgornje Vipavske doline, z boljšim gmotnim stanjem ljudi, z zakonskimi spremembami v korist glasbenih šol in ureditvijo povezav je kadrovskim, prostorskim in materialnim zahtevam lažje zadostiti.
Vas je ravnateljeva-nje odvzelo igranju
instrumenta in poučevanju?
Vsak ravnatelj v Sloveniji obvezno poučuje. Sama učim kitaro, kar mi omogoča, da ostajam v živem stiku z učenci in s pedagoško prakso. To je moj osnovni poklic, ki ga z velikim veseljem opravljam. Zavedam se tega, da je ravnateljevanje odgovorna naloga, toda sama se najprej počutim učiteljico.
Česa si najbolj želite od poučevanja? Da bi na naši šoli na temeljih glasbene zgodovine izobraževali dobre, ustvarjalne, poštene, vedre glasbenike, in hkrati želim, da bi kot ravnateljica skupaj z učitelji in sodelavci znala spodbuditi v vsakem učencu veselje do glasbe in življenja, željo po spoznavanju lepega.
Za izbrane pianiste pripravljate v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij v Ajdovščini peto mednarodno poletno klavirsko šolo. Pedagog in pianist iz St. Petersburga Igor lazko bo 29. t.m. prevzel, letos drugič, njeno vodstvo. Kateri je njen osrednji namen? Namen je ponuditi sredi čudovite zgornjevipavske pokrajine visoko strokovno izobraževanje nadarjenim pianistom iz Ajdovščine, Slovenije in drugih držav. Organizatorji poletne šole si prizadevamo, da bi ta postala kot oblika stalnega izpopolnjevanja in srečevanja ter skupnega dela mladih iz različnih dežel tradicionalna.
REVANŠIZEM ŠE NAPREJ STRAŠI PO ISTRI
S KNJIGO PROTI DOSTOJANSTVU SKUPNEGA ŽIVLJENJA
MILAN GREGORIČ
V	preteklem letu so v Centru za zgodovinske raziskave v Rovinju predstavili knjigo Rovigno d’Istria v sozaložbi Centra in zadruge Famia Ru-vignese, na katero se je v rovinjski reviji Obzori št. 5/1997 odzval z daljšim sestavkom Šime Hrvatin. Zaradi aktualnosti njegovega kritičnega teksta povzemamo v strnjeni obliki njegove pomembnejše u-gotovitve in misli.
Knjiga sestoji iz dveh zvezkov, od katerih prvi predstavlja zgodovino mesta od prvih zgodovinskih zapisov do povojnega eksodusa, druga pa prinaša številne strokovne zapise s področja kartografije, krajevnih imen, grboslovja, u-pravno-statutarnih vprašanj, demografije, gospodarstva, šolstva, kulture, pomorstva, zdravstva, cerkvenega življenja, znanstvenih ustanov idr. Drugi del knjige vsebuje tudi seznam zaslužnih in razseljenih meščanov, kot tudi tistih, ki so padli v različnih vojnah. Hrvatin meni, da osvetljuje knjiga na zanimiv način številne pojave iz zgodovine mesta in njegovih ljudi, o-pozarja pa hkrati na nevaren duh revanšizma, ki preveva posamezne sestavke.
Avtor recenzije se je v svojem zapisu osredotočil predvsem na tiste dele teksta, ki skrajno negativno odmevajo na pragu tretjega tisočletja, ko se postavljajo temelji skupne evropske domovine in imamo vsi, očitno ne ravno iskreno, polna usta strpnosti in sožitja.
V	prilogiX/X.-XX Stoletje piše Antonio Semma, med ostalim, tudi "o slovanski povojni okupaciji Istre"; Hrvatin ga opozarja, prvič, da Hrvati (in Slovenci) niso prišli v Istro 1945. leta, ampak mnogo, mnogo prej, in drugič, da niso prišli kot okupatorji, ampak kot mirni pastirji, kmetje in najemni delavci. "Osvajalci" Istre so vedno prihajali od drugod, kar gospodu Semmi gotovo ne bi smelo biti tuje. Spričo dejstva, da je Semma zaključil svoj prispevek z ugotovitvijo, "da zgodovina Istre še ni končana" in s stavkom "domani vedremo (jutri bomo videli)" ter da je bil Sem-mov sestavek napisan 1994. leta, ko je Hrvaška najbolj krvavela, se Hrvatin zgrožen sprašuje, ali je res mogoče, daje Semma tako očitno špekuliral z možnostjo premikanja meja.
Tako tudi LodovicoTomma-seo v sestavku Framasoni v Rovinju na str. 325 pravi, "da po tolikih dramah nihče ni danes v stanju napovedati, kakšna bo bodočnost Istre". Hrvatin priznava, da moramo kot kristjani in kot civilizirani ljudje prisluhniti tragediji brezdomcev (razseljenih Istranov), vendar se moramo tudi zavedati, da bi sleherni poskus spreminjanja meja končal še v večjem gorju.
Vittoria Godeno, ki na 541. strani svojega prispevka Rovinj se je z ljubeznijo predajal Italiji ugotavlja, da je s prihodom 'Titovih band" zadela mesto prava "kataklizma", sprašuje Hrvatin, mar res ničesar ne ve o anti-
hitlerjevi koaliciji, o njenem sestavu in o častnem mestu, ki so ga v njej imele 'Titove bande".
Hrvatin spodbija tudi tezo Garibaldina Fabretta, ki v prispevku Poslednji Rovinj na strani 556 ugotavlja, kako je bilo mesto s prihodom "Balkancev" "barbarsko uničeno" in "za vedno izgubljeno". Spomni ga namreč, da je bil Rovinj še v šestdesetih letih mesto brez vode, kanalizacije, elektrike, telefona, brez modernih stavb, infrastrukture itn. Mesto, v katerem so žene vsak večer množično zlivale vsakršne odpadke v morje... In da je, nasprotno, danes Rovinj vse to nadoknadil ter da ga obdaja venec družinskih vil, hotelov, turističnih naselij ipd. "Samo slepota, po-1 rojena iz sovraštva, lahko trdi, daje bilo mesto izgubljeno za zmeraj," ugotavlja Hrvatin. "Nekaj pa je morda res bilo izgubljeno za zmeraj", še dodaja "in to predvsem prevlada manjšinskega naroda nad večinskim".
Giuseppe Basilisca prinaša v članku Tri generacije skozi dve vojni na strani 626 program delovanja istrske diaspore, ki bi naj spet privedel Istro v okrilje Italije in omogočil razseljenim Istranom vrnitev, pri čemer jemlje za zgled Žide in njihovo vrnitev v Palestino. Pri tem se pisec obrača na organizacije istrske diaspore kot tudi na Istrski demokratski zbor(!), pozivajoč jih na usklajevanje stališč in podvzemanje skupnih akcij z namenom, da bi dosegli navedene cilje.
Nekdanji tržaški podžupan Gianni Giuricin govori v svojem sestavku Eksodus in razpršitev
o	vzrokih razselitve Istranov ter se umestno sprašuje, ali so se Istrani med seboj sploh poznali in spoštovali. Ne zna si pa najti pravega odgovora na vprašanje, zakaj so po kapitulaciji Italije 1943. leta udarile na dan tako hude strasti v obliki medsebojnega obračunavanja. In kako naj bi našel ta odgovor, pravi Hrvatin, ko pa tudi on noče videti in priznati italijanskih pritiskov, zapostavljanja in represije do Hrvatov in Slovencev, o čemer je že sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja škof Juraj Dobrila preroško nakazal, "da bi se utegnili Hrvati v Istri, spričo teh neprestanih italijanskih udarcev, nekega dne prebuditi na način, ki ne bo dober za Italijane". Sprejema pa Hrvatin Giuricinovo misel, da je namreč prišel čas, "da se preneha z medsebojnimi obtožbami, da se na preteklost postavi velik kamen ter da se u-smeri pogled v prihodnost, v mirno življenje, ob spoštovanju pravic vseh ljudi". Vendar še dodaja, da je treba "na prav tako odločen način reči tudi ne revanšistom", tudi tem, ki so se nam predstavili v knjigi.
Glede na to, da naj bi zbornik izšel v sozaložbi Centra za zgodovinske razsikave v Rovinju, bi Hrvatina dopolnil samo še z opozorilom, da ima tudi italijanska manjšina zelo natančne dolžnosti pri preprečevanju duha revanšizma in da bi ji pri taki porabi sredstev nekega dne utegnili hrvaški in slovenski davkoplačevalci, ki sofinancirajo Center, postaviti zelo neprijetna vprašanja.
USTANOVILI LITERARNI KLUB GLASOVI
Založba CZD Kmečki glas iz Ljubljane je pred desetimi leti začela izdajati zbirko Glasovi, ki prinaša zgodbe posameznih slovenskih pokrajin. Urednica dr. Marija Stanovnik tako s posameznimi avtorji skuša ohraniti ljudsko blago pred pozabo, velikokrat pa se zgodi, da pripovedovalci odkrijejo kakšno že pozabljeno zgodbo. In ker je založba želela zgodbe še bolj približati bralcem, seje odločila, da ustanovi literarni klub Glasovi. V njem naj bi se združevali bralci, ki radi prebirajo ljudske zgodbe, edina obveza za članstvo pa jev koledarskem letu kupiti vsaj eno knjigo iz zbirke. Med doslej izdanimi 17 knjižnimi deli je bila prva v zbirki Javorov hudič avtorja Franca Černigoja. Bralcem je predstavila zgodbe s Trnovske planote - od Predmeje, Otlice, Kovka in Cola, zato ni bilo naključje, da se literarni klub zbirke Glasovi ustanavlja prav v teh krajih. Delovanje društva naj bi bilo usmerjeno tudi v spoznavanje slovenskih krajev in pokrajin. V soboto, 20. junija, sta tako založba in društvo Gora pripravila celodnevno srečanje ljubiteljev knjig. Domačini društva, ki želijo kraje nad Ajdovščino predstaviti širši javnosti, so med srečanjem pripravili o-gled nekaterih znamenitosti-otliško okno, cerkev angelov varuhov, svetilni steber, ledeniško jamo - obenem pa opozorili še na posebnosti narave in domačinov. (KK)
KRESNIKOVA NAGRADA ZORANU HOČEVARJU
Letošnjo slovensko literarno nagrado Kresnik v vrednosti desetih milijonov lir, ki jo na kresno noč vsako leto podeljuje založniška hiša Delo iz Ljubljane, je komisija pod vodstvom Vena Tauferja v torek, 23.t.m., podelila pisatelju Zoranu Hočevarju za roman Šo/en z brega. Za najbolj prestižno slovensko literarno nagrado so tekmovali še Milan Dekleva, Dušan Merc in tržaška pisatelja Marko Sosič ter Igor Škamperle.
SLOVESNOST OB 10-LETNICI SPACALOVE GALERIJE
V	petek, 19. t.m.^ je bila na grajskem dvorišču v Štanjelu lepa slovesnost ob 10-letnici nastanka stalne galerije tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. Kulturni večer, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi in več uglednih gostov, v prvi vrsti sam mojster Spacal, kije pred kratkim praznoval svoj 91. rojstni dan, so priredili občina Komen, Goriški muzej in Turistično društvo Štanjel s podporo Leka d.d. iz Ljubljane. Prisotnim so spregovorili najprej komenski župan Jožef Adamič, nato veleposlanik republike Slovenije v BiH Drago Mirošič, kije bil pred desetimi leti predsednik pripravljalnega odbora Spacalove galerije, in pesnik Ciril Zlobec, ki je orisal potek in pomen Spa-calovega ustvarjanja. Poleg govornikov so spored kakovostno oblikovali še igralci Bogdana Bratuž, Minu Kjuder in Anton Petje, oddelek Glasbene šole Komen in zbor Jacobus Gallus iz Trsta, ki je pod vodstvom Janka Bana zapel vrsto skladb tržaških avtorjev, najpogosteje na besedilo Srečka Kosovela, na temo naroda, ljubezni in Krasa.
7
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
22. JUNIJA TUDI "DAN SLOVENIJE"
VEČER V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
JUBILEJNI PETDESETI VZORČNI VELESEJEM
Na tržaškem sejmišču poteka jubilejni 50.
tržaški mednarodni vzorčni velesejem. Slovesno odprtje je bilo v petek, 19. t.m., velesejem pa se bo končal v nedeljo, 28. t.m.
8
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
VMAMNIC
Letošnjega 50. mednarodnega vzorčnega velesejma se udeležuje nad 250 raz-stavljalcev in štiriintrideset predstavništev raznih držav. Od vsega začetka sodelujejo na velesejmu Avstrija, Slovenija, Hrvaška in Zvezna republika Jugoslavija, ki so zato tudi prejele priznanja. Na prostoru tržaškega sejmišča poteka v teh dneh vrsta tradicionalnih, a tudi novih pobud. Med prve spadajo vsekakor dnevi, posvečeni posameznim državam (med temi tudi Sloveniji) oz. blagovnim področjem (les in kava). Med nove pobude pa gre uvrstiti drugo izvedbo specializirane turistične razstave T4.
Dan Slovenije je bil v ponedeljek, 22. t.m. V paviljonu A je potekalo slovesno odprtje ob prisotnosti številnih uglednih gostov, od predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka, direktorja GZS iz Kopra Tomaža Možeta, predsednika tržaške trgovinske zbornice Adalberta Donaggia in glavnega tajnika tržaškega velesejma Giorgia Dordonija pa do poslancev Davorina Terčona in Aurelia Jurija, slovenskega konzula Zorka Pelikana, predsednika SDGZ Marina Pečenika, predsednika SSO Sergija Pahorja, županov občin Komen, Sežana, Divača, Hrpelje, Zgonik in Doberdob ter številnih drugih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja z obeh strani meje.
Slovenija se na letošnjem tržaškem velesejmu predstavlja s skupno turistično ponudbo Krasa in Brkinov. Kot je povedal predsednik GZS Jožko Čuk, se želita s to pobudo spodbuditi nova miselnost in nov pristop. Doslej so Kras, Brkini, pa tudi kraji s te strani meje nastopali ločeno. Skupen nastop Krasa in Brkinov pa bi lahko pomenil pre-cedens, iz katerega bi nastal skupen turistični produkt celotnega območja. Čuk je izrazil upanje v tak razplet, do katerega bi lahko prišlo z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo.
Omeniti je treba, da se je v ponedeljek cel dan mudilo v Trstu pomembno predstavništvo GZS s predsednikom Jožkom Čukom na čelu, ki se je pred odprtjem Dneva Slovenije mudilo na sestankih s tržaško trgovinsko zbornico, krajevnimi upravitelji in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Na srečanju s SDGZ je bil govor o boljšem sodelovanju z obmejnimi zbornicami GZS,
o	vključitvi v institucionalno povezovanje slovenske gospodarske zbornice z drugimi zbornicami in o evropskih programih za obmejno sodelovanje. Dogovorjeno je bilo, da se bodo zamejski o-peraterji seznanili z obstoječimi obmejnimi promocijskimi in turističnimi pobudami ter analizirali možne skupne interese in oblike skupnega delovanja. Na obmejni ravni naj bi prišlo do imenovanja kontaktnih oseb za stalne stike in medsebojno obveščanje.
Omeniti je še treba, da ravno danes, 25. junija, poteka v okviru tržaškega velesejma t.i. Dan obrtništva. S tem v zvezi prirejata občina Dolina in tamkajšnja obrtna cona posvet na temo Podjetništvo in obrtništvo v občini Dolina in tržaški pokrajini. Posvet bo potekal v Kulturnem centru France Prešeren v Boljuncu z začetkom ob 9.30. Po pozdravu domačega župana Borisa Pangerca bosta glavna referata podala Dušan Pangerc, ustanovni član in prvi predsednik Obrtne cone Dolina, ter nekdanji župan Edvin Švab, ki je bil tudi pobudnik v času nastajanja obrtne cone. Poleg njiju bodo spregovorili še predsednik ustanove EZIT Roberto Cosolini, upravitelj družbe SIOT MauroAzzarita, predsednik SDGZ Marino Pe-čenik, predsednik vsedržavne obrtne zbornice Gianfran-co Granara in predsednik Združenja tržaških obrtnikov Fulvio Bronzi. Posvetu, na katerega so vabljeni vsi zainteresirani obrtniki v okviru SDGZ, bo sledil obisk Obrtne cone Dolina.
POGLOBLJENA RAZPRAVA O IZIDU NEDAVNIH VOLITEV
IVAN ŽERJAL
V ponedeljek, 22. t.m., je bil predzadnji večer Društva slovenskih izobražencev posvečen izidu nedavnih deželnih in goriških občinskih volitev.
Na srečanju je bila podana analiza volitev predvsem z zornega kota stranke Slovenske skupnosti, ki je sicer žela velik uspeh v Gorici in Kr-minu, ni ji pa uspelo izvoliti svojega kandidata Iva Jevni-karja v deželni svet Furlanije-Julijske krajine, in to le za nekaj desetin glasov. Tako uvodni posegi kot razprava so se osredotočili ravno na neuspeh na deželnih volitvah, na razmišljanja, kako naprej, pa tudi na analizo splošnega stanja slovenske manjšine v Italiji.
Po pozdravu predsednika DSI Sergija Pahorja sta uvodoma spregovorila deželni tajnik SSk Martin Brecelj in novoizvoljena občinska svetovalka iste stranke v Gorici Erika Jazbar. Brecelj je govoril o izidu deželnih volitev in orisal nekaj vzrokov za neuspeh SSk: le-tegagre iskati po njegovem mnenju najprej v deželnem volilnem zakonu, ki onemogoča majhnim strankam in strankam narodnih manjšin prisotnost v deželnem svetu, nato v propadlih pogajanjih za sestavo koalicije Oljke, neuspehu Ljudske sredine za reforme, na kateri je bila prisotna tudi SSk, pa tudi določeni meri smole. Pri tem je Martin Brecelj ugotovil tudi, da se manjšina kot celota pogreza v asimilacijo, saj je prišlo do prevlade nekega površnega pojmovanja večkulturnosti.
Erika Jazbar je orisala potek volilne kampanje in volitev v Gorici, kjer so se, je dejala, slovenski volivci naučili gla-
sovati s preferencami. Zato je SSk žela tudi uspeh, poleg njenih predstavnikov pa je bilo vgoriški občinski svet in v rajonske svete izvoljenih tudi več slovenskih kandidatov drugih strank. Vsekakor bo v drugem krogu naloga županskega kandidata Oljke Aria Rupenija zelo težka, saj je v prvem krogu zbral 32% glasov, medtem ko je njegov tekmec, dosedanji župan in predstavnik desne sredine Gaeta-no Valenti, zbral 48% glasov.
Najzanimivejša pa je bila razprava, ki je sledila tem uvodnim posegom. Razpravljala, v veliki večini somišljeniki in pripadniki SSk, so se dotaknili različnih "bolečih točk". Tako je z več strani prišel npr. očitek, da stranka nima učinkovitega aparata: kljub temu je Ivo Jevnikar zbral skoraj 3.800 preferenčnih glasov (le 10% manj od Miloša Budina), kar je po mnenju nekdanjega vidnega predstavnika slovenske stranke dr. Rafka Dolharja pravi čudež. Nadja Maganja je dejala, da SSk ni več v stiku z ljudmi, z bazo. Navezava stikov z ljudmi mora postati po njenem mnenju prvenstvena naloga stranke. Nadja Maganja je še dodala nekaj razlogov za neuspeh na deželnih volitvah: SSk je prepozno določila svojega kandidata, strukturno je stranka odpovedala, ni bila prisotna na terenu, njen kandidat Ivo Jevnikar pa ni bil deležen tolikšne pozornosti kot kaki drugi levičarski kandidati (prišlo je celo do podtalne kampanje pro-
ti Jevnikarju). Pripadnik mlajše generacije Štefan Pahor je očital stranki, da ne vodi dolgoročne politike in da ni nastopila z jasnim znakom in jasno zunanjo podobo. Problem premajhne "vidljivosti" SSk je omenil tudi dr. Rafko Dolhar, ki je dodal, da se volilna kampanja dela vsak dan, ne samo mesec dni pred volitvami. Investirati je treba v ljudi, finance in aparat. Po mnenju Bernardke Radetič vloga SSk ni samo politična, ampak sestoji tudi v tem, da se vzgaja k narodni zavesti, in to ne samo v času volitev. Te ugotovitve so potrdili tudi drugi razpravljalci. Prišlo je tudi do razmišljanja o odnosu med matično domovino in manjšino. Pri tem je treba omeniti, da se je večera v DSI udeležil tudi Matjaž Puc, sicer predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva, ki pa je bil na dopustu in je torej govoril v osebnem imenu. Puc je dejal, da prihaja do vse večjega prepada med matico in manjšino. V Sloveniji se pozablja na obrobje, na zavedne Slovence, ki živijo v zamejstvu. To je napaka, ki se bo maščevala oz. se že sedaj maščuje. V razpravo je posegel tudi Sergij Lipovec, sicer vidni slovenski pripadnik Stranke komunistične prenove, ki je med drugim ponovno poudaril pozitivnost predloga volilnega mehanizma, ki ga je SKP svojčas predstavila za olajšanje izvolitve slovenskih kandidatov, a ni prodrl. Beležiti gre tudi poseg predstavnika društva Edinost Pri-
moža Sancina, ki je dejal, da bi morali volitve razveljaviti, saj ljudje niso prejeli dvojezičnih volilnih potrdil. Če hoče SSk biti etnična stranka, je še dejal Sancin, pa mora iti svojo pot, ne oziraje se na to, kar rečejo drugi.
Še marsikaj drugega je bilo povedano med razpravo, ki je trajala do poznih večernih ur. Kljub temu da jo je predsednik DSI Sergij Pahor prekinil ravno zaradi pozne ure, pa se bo gotovo nadaljevala v prihodnjih tednih in mesecih, ne nazadnje pa na predčasnih kongresih SSk, ki bodo jeseni.
SPREJEM OB DNEVU DRŽAVNOSTI
V	torek, 23. t.m., je bil na tržaški Pomorski postaji v Trstu sprejem ob Dnevu državnosti republike Slovenije, le-ta se v matični domovini obhaja 25. junija. Priredila ga je generalni konzul republike Slovenije v Trstu ga. Vlasta Valenčič Pelikan, ki je z osebjem tržaškega konzulata pozdravila prisotne; teh se je na vsakoletnem srečanju in družabnosti zbralo res veliko. Republiko Slovenijo je predstavljala tudi državna sekretarka za Slovence po svetu ga. Mihaela Logar. Na srečanje je prišlo veliko predstavnikov javnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja iz zamejstva in tudi vrsta prijateljev Slovencev v Italiji, iz Slovenije ter sosednjih držav. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki krajevnih oblasti in župani, predstavniki političnih strank in drugih ustanov. Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju in je bilo tudi priložnost za izmenjavo mnenj med ljudmi, ki se sicer med letom malokrat vidijo.
V	soboto, 20., in v ponedeljek, 22. t.m., sta bila na dvorišču pred domom Albert Sirk v Križu doživeta in lepo obiskana koncerta, s katerima se je pričel ponovno oživ-Ijeni Kriški teden. Sobotni koncert sta oblikovala domači dekliški zbor Vesna in mešani zbor Frančišek Bor-gija Sedej iz Števerjana. Oba zbora vodi Bogdan Kralj, pred kratkim pa sta dosegla zelo lep uspeh na tekmovanju v Vittoriu Venetu. Zbora
sta s svojim nastopom navdušila domače občinstvo, ki je nastopajoče in pevovodjo Bogdana Kralja nagradila s toplim ploskanjem.
V	ponedeljek, 22. t.m., pa je nastopila glasbeno-instru-mentalna skupina Evasion, ki jo sestavljajo mladi in uveljavljeni tržaški slovenski glasbeniki. Skupina seje že večkrat uspešno predstavila domači publiki in tudi tokrat je žela uspeh in odobravanje.
V	nedeljo, 28. t.m., bodo Križani počastili farna zavetnika sv. Petra in Pavla. Ta dva zavetnika so si izbrali njihovi predniki, ki so bili tudi ribiči. Oltar s sliko zavetnikov je dal postaviti v cerkev že domači duhovnik Kristjan Sirk, ko vas še ni bila samostojna župnija, ampak openska kapla-nija. Slika neznanega slikarja je zgorela med požarom leta 1975. Novo, sedanjo, je naredila notredamska sestra Adelgundis Černič.
Ob 10. uri bo slovesna sv. maša, ki jo bo daroval domači župnik. Po sv. maši pa bo običajna procesija s sv. Reš-njim telesom po vasi, ki jo bo vodil domačin, letošnji zlatomašnikg. Rudi Bogateč. Poleg domačega cerkvenega pevskega zbora, ki poje vsako nedeljo pri sv. maši, bodo
sodelovali tudi nabrežinska godba, domačinke v narodnih nošah, skavti in skavtinje.
Posebnost letošnjega praznovanja je v tem, da bo vodil procesijo domačin, zlato-mašnik. Že nad glavnim vhodom v cerkev ga bo pozdravil napis: "Zlatomašnik, bod' pozdravljen!", delo gospe Silve Bogateč.
G. Rudi Bogateč, sedanji župnik na Proseku, je pel prvo, novo mašo v naši župnijski cerkvi leta 1948, ko je bil župnik lazarist dr. Jožef Gracar. Zlato mašo bo imel najprej na Proseku v nedeljo, 5. julija, ob 10. uri. Popoldne istega dne ob 1 7. uri pa jo bo ponovil pri nas. Domačini se tega izrednega dogodka zelo veselijo in se pripravljajo nanj z veliko vnemo.
DOŽIVET ZAČETEK KRIŠKEGA TEDNA
PRAZNIK FARNIH ZAVETNIKOV
KRIŽANI SE PRIPRAVLJAJO NA POČASTITEV SVETIH PETRA IN PAVLA
TRŽAŠKA KRONIKA
ODPRTJE GALERIJE V BAJTI PRI TRNOVCI
KRAŠKA DOMAČIJA JE POSTALA NOVA LIKOVNA IN KULTURNA POSTOJANKA
MATJAŽ RUSTJA
V petek, 19. t.m., so v Bajti pri Trnovci odprli novo umetnostno galerijo v nekdanjih gospodarskih prostorih domačije zakoncev Zore Koren in Jožeta Skerka.
l-Uamejstvo je skrinja lepot, ki jim večkrat zaradi vsakdanjosti ne pripisujemo enkrat-nosti. V skrinji hranimo kamen, trto in morje, bogastvo zgodovine in bitje našega srca; iz skrinje prevevata moč in ponos medčloveških odnosov na stičišču različnih narodov in kultur.
V	petek, 19. junija, je bilo v Bajti pri Trnovci, na domačiji
zakoncev odv. Jožeta Skerka in njegove žene, umetnice Zore Koren, slavnostno odprtje nove galerije. Prenovljeni prostori gospodarskih objektov domačije bodo odslej vabili umetnost, jo posredovali obiskovalcem v enkratnem kraškem okolju. Ob tej priložnosti je bogatila novonastalo galerijo retrospektivna razstava slik umetnice Zore Ko-ren-Skerk, ki praznuje letos 40-letnico ustvarjanja.
Domačija, ki je bila v svetovnih vojnah središče pomembnih dogodkov, ki je bila | gostilna in torej center povezovanja, nudi danes kraj srečanja, vabi k dialogu v areni stoletnega kamnitega zidovja. Kremenito vrednoti našo zgodovino, kraškega človeka in podeželje. Misli in želje odv. Skerka so v uvodnih besedah j izpostavile še likovno in človeško medkulturno oplajanje.
Marino Vocci, župan de-vinsko-nabrežinske občine, je čestital zakoncema Skerk za izviren podvig, za udejanjanje ! sanj sožitja in za valorizacijo
teritorija. Umetnostni kritik dr. Zoran Kržišnik iz Ljublja-i ne je izčrpno predstavil pot u-metnosti ge. Zore Koren-Skerk, ki nam podaja v izredni tehnični dovršenosti čas in svet, katerega živimo. Enotnost navdiha iz notranjosti ali 1 njena umetnost rasteta iz molka predmetov, s katerimi je posejana naša vsakdanjost j (morje, cvetje, fosili...). Dr. Claudio EL Martelli iz Trsta je likovni umetnosti pripisal še | nesporno vrednoto medsebojnega razumevanja, saj u-metnost krči medčloveške nestrpnosti in sporoča univerzalnost nesmrtnih doživljanj. Vsak govornik je izrekel seveda še prisrčno priznanje gospe Zori Koren-Skerk za večdesetletno ustvarjanje.
Šempolajski župnik g. Švara je nato blagoslovil prosto-i re nove galerije, uradni del večera pa je sklenil pevski recital priznane mezzosopranistke Nore Jankovič ob spremljavi prof. Aleksandra Rojca. Z res navdušujočo interpretacijo sta podala dve španski 1 ljudski De Fallovi pesmi, arijo iz Bizetove Carmen in dve črnski duhovni pesmi.
Res veliko število gostov se je nato podalo na dvorišče in tako v družabnosti preživelo prijeten konec večera ob zvo-kih harmonike.
Likovna in kulturna postojanka kraške domačije se za-zira s prelepega Krasa v svet, išče primerne odmeve in priznanja, živi v svesti enkratnega sporočila umetnosti in ' sožitja.
V	LUTERANSKO-EVANGELIČANSKI CERKVI V TRSTU
KAKOVOSTEN KONCERT ZENSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE
Po koncertu zbora Gallus, ki je bil v lute-ransko-evangeličanski cerkvi v Trstu v soboto,
13. t.m., smo vedno tam v torek, 16. t.m., prisluhnili Ženskemu zboru Glasbene matice, ki je nastopil na celovečernem koncertu.
Zbor je nastal pred slabima dvema letoma, a je pod vodstvom Tamare Stanese takoj pokazal ubranost in zlitost, saj ga sestavljajo številne izkušene pevke. Rezultatov ni bilo treba dolgo čakati, saj je zboru za las ušla zlata plaketa na lanskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, na tekmovanju radijskih posnetkov Primorska poje 1997 pa so tržaške pevke z devetdesetimi točkami zmagale v kategoriji ženskih zborov.
Torkov koncert je spadal v okvir priprav na udeležbo na mednarodnem zborovskem tekmovanju, ki bo od 26. do 28. junija v Mariboru. Zahteven spored je 19-članski zbor izvedel nadvse kakovostno, tako glasbeno in glasovno kot tudi inter-
f
PRAZNOVANJE PRI SV. IVANU
V	torek, 23. t.m., je bilo Pri Sv. Ivanu v Trstu lepo praznovanje vigilije goda župnijskega zavetnika.
Kot običajno so se slovenski verniki zbrali pri tradicionalni večerni maši v stari cerkvici. Pred mašo pa je bilo slovesno odkritje dvojezične plošče o tem starem srednjeveškem svetišču. Po končani sveti maši je bil krajši koncert Tržaškega okteta, nasto-Pii pa je tudi domači otroški
zbor Kresnice. Svetoivančani so se potem skupno zbrali na Stadionu 1. maj, kjer je bilo kresovanje, ki ga je priredilo Kulturno društvo Slavko Škamperle.
V nedeljo, 28. t.m., pa bo slovesno praznovanje sv. Ivana s procesijo in slovesno mašo v slovenščini, ki jo bo daroval tržaški škof Ev-j gen Ravignani. Več o tem v prihodnji številki.
pretativno prepričljivo. Prvi j del sporeda je obsegal skladbe z nabožno vsebino od Palestrine (Sub tuum prae-sidium), Gallusa (Pueri con-cinite i n Dicunt infantes Domino laudes), Mendelssohna (Hebe deine Auge aufzu \dem Bergen) in Mokranjca (Tebe pojem) do Badingsa (Kyrieeleison), Ebna (De an-'gelis) in Močnika (Acclama-i f/o). V drugem delu je zbor zapel D/e Capelle Roberta Schumanna (tu je zbor spremljal harmonikar Mirko Ferlan), Kjer tih je dol Vilka Ukmarja, Tre canzoncine tri-estine Pavleta Merkuja, Ve-neček Zdeneka Lukašac Vu-prem oči i n Da bora ta Čani nawa Ambroža Čopija ter | Cui mi d is in Lipa ma Marica Orlanda Dipiazze.
Kot že rečeno, je Ženski zbor GM izpeljal svoj program zvočno, glasbeno in interpretativno povsem prepričljivo, kar je tudi potrdi' dolgotrajni aplavz občinstva, ki si je na ta način izpo i slovalo še tri dodatke. Sedaj čaka zbor in pevovodkinjo ! Tamaro Stanese (ki si je na koncu prislužila najtoplejši aplavz) še udeležba na mednarodnem tekmovanju Mariboru. Sodeč po torko-I vem koncertu, bi si upali trditi, da rezultat gotovo ne bo skromen.
-----------IŽ
NASI SOLNIKI-ŠTIPENDISTI BODO SPET PREJEMALI PLAČO
Italijansko ministrstvo za šolstvo je na podlagi mnenja Državnega sveta odredilo, da bo s šolskim letom 1998/99 slovenskim šolnikom, štipendistom za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Ljubljanski univerzi, ponovno zagotovljena plača.
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole je, kot piše v tiskovnem poročilu, z velikim zadovoljstvom sprejelo to novico. SSŠ v poročilu omenja tudi trud, ki ga je vložil v prizadevanja za rešitev tega vprašanja, tudi s sestanki z ministrstvi za šolstvo in zunanje zadeve Italije in Slovenije. Državni svet je na koncu izoblikoval razsodbo v prid slovenskim šolnikom. Ta razsodba temelji na mednarodni obvezi o ohranitvi zaščitnih standardov slovenske manjšine na osnovi 8. člena Osimskega sporazuma. Ker mednarodni sporazum obvezuje italijansko državo, da ohrani že ustaljene standarde tudi na področju izobraževanja slovenskih šolnikov, notranja zakonodaja ne sme spreminjati mednarodnih obvez. Slovenski šolniki imajo pravico, da prejemajo plačo v času koristenja štipendije v matični domovini, kot se je dogajalo v preteklosti kot posledica kulturnega sporazuma iz leta 1964.
OBVESTILA
POTOVA>pVBRNEUJX. Prijav-Ijence na potovanje prosimo, da čimprej poravnajo stroške potovanja. Obenem obveščamo, da od petka, 26. t.m., lahko dvignejo na našem uredništvu, v ul. Donizzetti 3, potovalke.
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev: ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 bo zadnji večer v okviru letošnje sezone. Posvečen bo nedavnemu romanju kipa fatim-ske Marije po tržaških slovenskih župnijah. Gost srečanja v Peterlinovi dvorani bog. Dušan Jakomin.
PRIDITEK uri molitve z mašo za duhovne poklice, mladino in družine v Barkovlje v četrtek, 2. julija, ob 18.30. Vabita Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva.
IŠČEM V najem stanovanje. Telefonirajte na upravo Novega glasa (Trst) ali v večernih urah na tel. št. 040-942808.
DAROVI
ZA POTRESENCE v Posočju: Milena Andree 100.000; Miranda in Marjan Bajc 100.000.
ZA KARITAS v Ajdovščini: Tatjana Panjek 50.000; Vilma Sancin 50.000; Marta Godina 50.000.
ZA CERKEV v Ricmanjih: sinova Robert in Franko v spomin na pok. mamo Ljudmilo Petaros 50.000; Zdenka in Boris Kuret, Ricmanje, v spomin na pok. moža in očeta Oskarja 100.000; Milka in Fulvia Luis, Ricmanje, v spomin na dragega strica Oskarja Kureta 100.000; M.B., Trst, 100.000.
SVEČANOST
V	RIŽARNI
Vsakoletna spominska svečanost v Rižarni je ena izmed številnih pobud Slovenskega pastoralnega središča v Trstu. Tu se vsako leto z molitvijo in pesmijo spominjamo na številne rojake in druge žrtve vojne, ki so tu preminili.
Letošnjemu evharističnemu slavju je predsedoval dolinski župnik p. Rafael Slejko, ki jev homiliji razčlenil simbolnost in pomen Rižarne, kraja, kjer se srečujeta Kajn in Abel. Od njunih časov pa vse do danes se ljudje kar naprej bojujejo za oltarje, malike, ideologije, gospodarske in politične sisteme, programe in manifeste. Kako razlagati in razumeti nakopičeno trpljenje v naši zgodovini?
Z mogočnim petjem je slovesnost oplemenitil združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst, ki gaje vodil Edi Race, pri orglah pa ga je spremljala prof. Dina Slama.
Priznanje velja g. Mariju Gerdolu, voditelju Slovenskega pastoralnega središča v Trstu, za vzorno organizacijo slovesnosti, kakor pevcem ZCPZ za odgovoren in nesebičen odziv pri sodelovanju na raznih slovesnostih domače Cerkve.
DVE USPELI PRIREDITVI V ŽUPNIJSKI DVORANI
V NABREŽINI
Zadnja mesečna konferenca v tej sezoni je bila 2 7. maja, ko je bil na sporedu dokumentarni film o Turinskem prtu - sindonu. Prikazal je presenetljive dokaze bičanja, kronanja in križanja, kakor nam posredujejo evangeliji. Važni so tudi znanstveni dokazi z analizami. G. Rudi Bogateč je v predavanju še bolj obeležil 'potovanje", korektnost in pomen za današnjega kristjana. Mešani zbor Igo Gruden je na začetku in koncu zapel vrsto narodnih in u-metnih pesmi. Udeležba je bila lepa in se je končala z običajno družabnostjo.
V soboto, 13. junija, pa je bila sklepna prireditev srednje šole Igo Gruden. V polni dvorani smo prisostvovali pestremu sporedu, na katerem so izstopali šolski kvintet, pevski zbor s spletom narodnih pesmi in Veseli godci. Zanimiva je bila predstava Ti-tanic z Jano in Aliče. Seveda ni manjkala podelitev Vegovih priznanj in neobhodna "predaja ključev". Izrekamo zahvalo in priznanje profesorskemu zboru, zlasti ravnatelju in profesorici glasbe.
9
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
NOVI GLAS / ŠT. 25 1998
KONCERT SAKRALNE GLASBE / APZ TONE TOMŠIČ
VSI NA VOLIŠČA ZA ARIA RUPENIJA!
BOGAT ZBOROVSKI IZSEK
I
10
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
Pred nami je drugi in odločilni krog goriških občinskih volitev, saj se bosta v nedeljo, 28. junija, pomerila na balo-taži dosedanji župan Gaeta-no Valenti, ki je vodil desnosredinsko občinsko upravo, in županski kandidat levosredinske koalicije Ario Rupeni.
Da obstajajo velike razlike med njima, smo lahko na poseben način spoznali na množično obiskanem javnem soočenju med kandidatoma, ki ga je organiziral dnevnik II Piccolo in vodil časnikar na goriškem uredništvu Antonio Barba 22. t.m. v dvorani pokrajinskega sveta. Že po prvih besedah je bilo jasno, da je bila v dvorani prisotna velika večina opredeljenih občanov, ki so bučno ploskali za vsako Valentijevo besedo, z druge strani pa so bili pripravljeni tudi neolikano upadati v besede Rupenija, ki je moral zaradi hrupa nemalokrat prekiniti svoje posege. Valenti je v odgovorih na najrazličnejša vprašanja občinstva zagovarjal začeto delo, ki ni vedno obrodilo sadov; za neuspehe pa je iskal krivdo v zunanjih dejavnikih in opoziciji. Rupeni se je zavzel za spremembe, družbeno-politično skladnost meščanov, ki morajo v dialogu s sosedi oživeti vlogo glavnega mesta pokrajine. Jasno seje zavzel za zaščito slovenske manjšine, z osebnim pričevanjem dokazal, da sta mu resnično pri srcu sožitje in preseganje bremen iz preteklosti.
Omenimo še, da pokrajinska uprava in 15 županov z Goriškega podpirajo Rupe-nijevo kandidaturo. Za lepšo prihodnost Slovencev na Goriškem podprimo v kar največjem številu Aria Rupenija!
PREJELI SMO
SLOVENSKI SVETOVALCI OLJKE V RAJONSKIH SVETIH
Podgora: Milan Jarc, VValter Bandelli, Vili Prinčič.
Pevma-Oslavje-Štma-ver: Silvan Primosig, Aleš Feri, Lovrenc Persoglia, Dario Prinčič, Silvan Bensa, David Sossou, Damjan Klanjšček, Mirjam Radinja, Matjaž Pintar.
Štandrež: Mario Breščak, Ivan Plesničar, Di-mitri Brajnik, Alessandro Corva, Miroslava Brajnik Saksida, Marko Zavadlav, Andrej Brisco, Daniele Braini.
Podturn-Sv. Ana: Igor Devetak.
Center: Bernard Špacapan.
Stražice: Andrej Vogrič.
Svetogorska-Placuta:
Marko Bukovec, Mara Černič, Igor Pahor.
UMRL JE BARON LEVETZOW LANTIERI
Pred dnevi je v Gorici v visoki starosti umrl baron Carlo Levetzovv Lantieri iz znane rodbine, ki ima še danes svojo palačo na trgu sv. Antona za stolnico. Pokojni baron je bil vidna in tipična goriška osebnost. Med drugim je bil tudi član Malteškega viteškega reda. Baron Carlo Levetzovv je - kot mnogi goriški plemiči
-	tudi lepo obvladal slovenski jezik. Naj še pripomnimo, da je njegova rodbina pred vojno imela posesti in gradove v Vipavski dolini.
Izvrsten zborovski dogodek na Goriškem. Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica je v nedeljo, 21. junija, priredilo pod oboki goriške stolne cerkve koncert sakralne glasbe. Nastopil je odlični Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane pod vodstvom zamejskega rojaka, dirigenta Stojana Kureta. Mogočni sestav je še enkrat dokazal, da deluje na visoki strokovni ravni, saj predstavlja sam vrh slovenskega zborovskega petja; glasovi mladih članov zbora so dobri in zreli, spojeni sestavljajo res popolno glasbeno telo. Naj spomnimo, da segajo korenine zbora v daljno leto 1926, ko je slovenski glasbenik France Marolt ustanovil moški zbor univerze v Ljubljani; leta 1946 je bil isti zbor poimenovan po Tonetu Tomšiču. Odtlej je prejel na domačih tleh in v tujini (v Italiji, Avstriji, Španiji, Belgiji, Češki) vrsto pomembnih odličij in priznanj; omenimo samo najvišje državno odlikovanje - Zlati znak Republike Slovenije leta 1996.
Samozavestna roka spretnega dirigenta, ki ga je števil-
FOTOBUMBACA
no goriško občinstvo vsakokrat nagradilo s posebno toplim aplavzom, je zanesljivo vodila APZ Tone Tomšič skozi 15 skladb s pretežno sakralnim značajem. Za uvod smo slišali čudovito skladbo Jacobusa Gallusa locundare filia Syon. S polno in prešerno zvočnostjo ji je sledila veličastna Richtemich, Gotf Feli-xa Mendelssohna. Ko smo poslušali dva bisera iz liturgične glasbene zakladnice Sergeja Rachmaninova, in sicer Otče naš op. 37 in Bogo rodi-ce djevo op. 31 iz slavnih Večernic, se nam je zdelo, da nam pojejo dragocene melo-
dije same trume nebeških angelov in kerubov. V prvem delu koncerta smo slišali tudi lepo Brahmsovo Ich aber bin elend, v kateri se romantične melodije rojevajo iz pestrih besedil psalmov in Mojzesovega Exodusa. Že smo se približali sodobnejšim sakralnim glasbenim izrazom. Sledila je namreč Debussyjeva skladba Dieul Qu'il fait bon regarder! na besedilo dOrle-ansa; poetična meditacija v tipičnem slogu francoskega avtorja je zarisala kromatične impresije notranjih občutkov, ki mu jih je vzbudila poezija starega francoskega pesnika.
Nato je APZ Tone Tomšič zapel tehnično in interpretativno zahtevno skladbo Uroša Kreka z jasnimi sodobnimi prijemi in ostrimi disonancami. Prvi del koncerta je zbor sklenil v krepki moški zasedbi z zvočno Marijino pesmijo Ambroža Čopija Totus tuus.
Drugi del je uvedla skladba Requiem aeternam Franca Dominuttija; z dolgimi notami in učinkovitim prepletanjem je skladba s posebnimi zvočnimi učinki presenetila občinstvo in samega avtorja, ki je po skladbi stopil do dirigenta in mu čestital. Nato smo slišali Richepinov motiv Marjana Lipovška na Kosovelovo besedilo, ki vsakokrat znova presune. Svečano sta izzveneli tudi dve skladbi Roka Goloba. Zadnje štiri skladbe pa so bile lepe in umirjene priredbe sloveskih ljudskih, in to od Rezije do Prekmurja. Prva je bila Pa se sliš Karola Pahorja, druga Nana ščeričica v priredbi Sandra Filippija, tretja čista narodna Rasti rožmarin v priredbi Emila Adamiča in zadnja San se šetao Ambroža Čopija.
APZ Tone Tomšič se je poslovil od polne goriške stolne cerkve z vrhunsko in rahločutno izvedbo "vedno zelene" in vsem priljubljene pesmi Lipa zelenela je.
---------DD
GLASBENI IN PEVSKI POKLON NA VRHU SV. MIHAELA
V	ponedeljek, 15. junija, se je veliko otrok, staršev, sorodnikov in prijateljev zbralo v dvorani KŠČ Danica na zaključnem nastopu Otroškega pevskega zbora in Mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela ter gojencev glasbene šole E. Komel - podružnica Vrh. Poletje namreč že trka na vrata, pevce in gojence čakajo zaslužene počitnice. Spored večera, ki ga je povezovala Sara Devetak, je bil zelo pester. Uvodoma so člani na svojevrsten in originalen način v režiji gospe Nevine Devetak Ulijan prikazalli številnemu občinstvu zelo bogato delovanje v minuli sezoni. Sledil je nastop OPZ in MlPZ Vrh sv. Mihaela. Pod vodstvom Marje Feinig in Damjane Čevdek so mladi pevci ubrano zapeli in zaigrali nekaj pesmi na Orff instrumente.
Pri klavirju jih je spremljala Sara Devetak, s kitarami pa
Manuel in Tatjana Devetak. Daljši nastop so imeli gojenci glasbene šole Emil Komel, ki so jih pripravili profesor Fa-bio Devetak, Mitja Pernarčič, Damjana Čevdek in Marja Feinig. Občinstvu se je najprej predstavila flavtska družina v sestavi Jan Černič, Tjaša Devetak in Matija Cotič, s pozavno se je izkazal Damjan Fantin, na kitaro sta brenkala Tatjana in Manuel Devetak, pri klavirju je sedela Karen Ulijan. Spored so zaključili harmonikaši Morena, Alex in Manuel Vižintin ter Kristjan Lavrenčič. Ob koncu je svoj doprinos k veselemu vzdušju prispevala dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež z veselo igro Čudna bolezen, ki je prisotne spravljala v smeh do solz.
Sledila je bogata zakuska, ki so jo pripravile vrhovske mamice.
■MAC
POBRATENJE DOBERDOB-BLED
Pobratenja poznamo z družinami, župnijami, mesti in seveda tudi z občinami. Pri vsakem pobratenju veljajo določene zakonitosti, kot tudi kultura. Če se pobratita družini, je gotovo drugače, kot če se pobratita ulici. Prav tako je drugače, če se pobratita tovarni, kot če bi se pobratili župniji ali pa občini.
V	Doberdobu smo bili priče pobratenju med občinama Doberdob in Bled. Res je, da so naše slovenske zamejske občine že bile pobratene z najrazličnejšimi slovenskimi kraji, vendar se je to dogajalo v času Jugoslavije in njenega
režima. Danes, ko so se tam čez mejo vremena zjasnila, če rabim Prešerna, in tudi sosednja država Slovenija stopica v Evropo, so pobratenja s slovenskimi kraji še toliko bolj zaželena kot tudi koristna. Koliko izmenjav in obogatitev bi bili deležni eni in drugi! Slovenci v Sloveniji bi končno spoznali, da so Slovenci še naprej od Fernetičev in Vrtojbe. Mi pa bi ob pobratenju z nji-\ mi lahko odkrili našo narodno posebnost, ki je pri nas že davno opuščena in spada k naši identiteti.
Doberdobsko pobratenje je bilo svojstveno. Najprej so
ob Prežihovih dnevih, ki so potekali v šoli in pod šotorom, povabili v goste poleg šol, ki nosijo ime po Vorancu, tudi šolarje z Bleda, čeprav je bilo pobratenje dva tedna pozneje. Tako so Blejčanom izkazali čast, kar je tudi prav. Kljub vsemu pri tem pobratenju moti, zakaj sta bili ob tem dogodku izvzeti župniji. Mogoče je krivda tudi na duhovnikih? Za pojasnilo smo vprašali g. A. K. Povedal je: "Za pobratenje med našo občino in občino Bled sem izvedel iz Primorskega dnevnika, ko je ta o tem prvič pisal. Takoj sem navezal stik z župnikom na Bledu dr. Janezom Ambrožičem. Ker tudi on ni dobil nobenega povabila, sva se odločila, da bova počakala, kaj bo sledilo. Nisva se
hotela nikamor in nikomur vsiljevati! Organizator in pobudnik sta občini. Bilo pa bi prav, če bi k temu dogodku povabili tudi župniji, saj občino tvorijo tudi verni."
V	vsakem občinskem svetu, tako je menda tudi v Doberdobu, sedijo najrazličnejši svetovalci. Kot izgleda, na do-berdobski občini eni odločajo, drugi kimajo, tretjih pa nič ne briga! Tako je to naše doberdobsko pobratenje med Doberdobom in Bledom izpadlo enostransko ali zapisano 'po naše":"Močno pofarbeno ses kelurjen, ke je bou u nevadi suj cejt, ten čeris kunfin..."
- DOBERDOBSKI OBČAN IN ŽUPLJAN
POLETNA SREČANJA V ZAVODU SV. DRUŽINE
V VESELI DRUŽBI SO POČITNIŠKE URICE SLAJŠE
IVA KORSIC
Že skoro deset dni se po prostranem igrišču in vrtu Zavoda sv. Družine podi živahna druščina majhnih in večjih neutrudnih navihancev. V ponedeljek, 15. junija, so se namreč začela v poslopju šolskih sester tradicionalna Poletna srečanja, ki potekajo že tretje leto pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij - predstavnika združenja Andrej Fajt in Mauro Leban si zelo prizadevata, da bi bilo vse v najlepšem redu. Poleg Zavoda sv. Družine je prvič soprireditelj Sklad Mitja Čuk. Naši otroci, osnovnošolci in srednješolci, bodo preživeli do 10. julija, ko se bodo Srečanja končala, lepo števi-
lo	brezskrbnih dopoldnevov.
Prvi teden se je med gugalnicami, vrtiljaki, klopcami, košatimi drevesi in cvetočimi rastlinami sukalo približno petindvajset otrok, sedaj pa jih je čez štirideset. Pridružili so se jim nekateri srednješolci in petošolčki, ki so se oddahnili, ker so končali izpite.
V	prvem tednu so se otroci predvsem spoznavali in spletali ali utrjevali prijateljske vezi. Pri tem niso "stali križem rok". Priljubljeni, učencem dobro znani ilustrator VValter Grudi na jim je rade volje posvetil nekaj svojega časa in jim pokazal, kako naj čim bolj originalno okrasijo bele majice, ki sojih prejeli v središču. Vsak otrok jo je izdelal po svojem domišljijskem vzgibu, toda na vseh je lepo viden fantiček ali deklica. Otroci, ki se prijateljsko držijo za ročice
-	simbolična ponazoritev Srečanja -, pa so tudi na zastavi,
ki vihra na visokem jamboru ob igrišču. Poleg majic so prejeli še čepice v živih barvah: rumene najmlajši, rdeče srednji in temno modre večji. Tako mladi animatorji - trenutno so to visokošolci Sandra, Kristina, Irena, Bogdan, Matija, Marko, Neva, Roby, Katja, Marija - lažje in hitreje razdelijo otroke po skupinah pa tudi nadzorstvo na sprehodih je bolj učinkovito. Obiskovalci centra so se namreč že poda-
li	do Pevmskega parka. Njihovo pozornost so najbolj pritegnili konji. Z veliko vnemo pa so - sicer zaman - iskali žabje paglavce v potočku.
Žabave ne manjka niti v samem središču. Poleg nogometa, ki je sedaj še posebno aktualen, so najbolj priljubljene igre: košarka, odbojka, sproščeno tekanje po pokošeni travi, skrivanje za grmički in debelimi debli; fantke zanima "calcetto", deklice pa punčke, vozički, lutke in izdelovanje papirnatih rožic. Celo kopali so se že. Sklad Mitja Čuk je namreč dal na razpolago majhen bazen,v katerem so že čofotali mali plavalci.
Otroke čaka še veliko drugih dejavnosti in presenečenj; med temi je tudi izlet v Beneško Slovenijo, ki se ga lahko s skromnim prispevkom udeležijo tudi starši, mlajši bratci in sestrice.
Udeležencem prijetnih trenutkov v cvetočem vrtu "pri sestrah" želimo zvrhano mero dobre volje in dobrega počutja, pa tudi pozorna, poslušna ušesa, da bodo animatorji mirno in dobro opravili poverjeno nalogo.
POGOVOR / PREDSEDNIK DRUŠTVA F.B. SEDEJ MIHAEL CORSI
KULTURNO-DRUZBENA REVIJA
ŠTEVERJANSKI FESTIVAL JE MLAD! zvon se predstavlja
DANIJEL DEVETAK
Leto je naokrog in že je pred nami 28. festival narod-no-zabavne glasbe Števerjan 98, ki bo potekal od 3. do 5. julija. O tej osrednji števerjan-ski prireditvi, ki privablja vsako leto v vinorodno briško vas veliko ljudi od vsepovsod, smo se pogovorili z Mihaelom Corsijem, ki je pred nekaj meseci sprejel vlogo predsednika krajevnega društva F.B. Sedej. Ni ga bilo lahko najti, saj je resno zaposlen pri očetovem podjetju, ki prodaja kmetijske stroje in težko mehanizacijo; poleg tega ima kot očka lepe družinice pol drugo leto starega sinčka. Mihaela smo "ulovili" med Borovci v Steverjanu, kjer je z mladimi prijatelji že pripravljal prostore za festival.
Najprej smo ga vprašali, kako se je znašel v vlogi pred-sednika društva Sedej. "Na to mesto sem pristal kot mlad človek, ki ima voljo kaj narediti tako v vaški kot v slovenski narodnostni skupnosti v zamejstvu. Svoje kulturno u-dejstvovanje sem začel v mladinskem zboru v Števerja-nu, nato sem stopil v mešani zbor F.B. Sedej. Tam seje začela veriga, ki se nikdar ne
I sklene, dokler ostaneš v neki organizaciji. Pomagal sem pri društvu, opravljal razne vloge, postal podpredsednik in zgodilo se je, da sem sedaj predsednik. Ta funkcija ne daje kakšne posebne oblasti ali česa podobnega; obratno: kvečjemu imam več skrbi. Kakorkoli že, pomembno je delati." V vrstah števerjanske-ga društva Sedej je veliko mladih obrazov... "Res, za društvo je pomembno, da delovanje sloni na mladih, tako po letih kot po duhu. Mlade sile namreč trpijo in ne vidijo svoje prihodnosti, če niso aktivno soudeležene in zavzete pri od-
MEPZ SEDEJ IN DEKLIŠKI ZBOR VESNA
SLAVNOSTNA KONCERTA V STEVERJANU IN KRIŽU
SILVANA VOGRIČ
V	petek, 19. junija, v Šte-yerjanu in v soboto, 20. junija, v Križu sta bila slavnostna koncerta mešanega pevskega zbora F.B. Sedej in združenega dekliškega zbora Sedej -Vesna pod vodstvom Bogdana Kralja. Nastopa sta bila organizirana z namenom, da zbora prikažeta domači publiki program, s katerim sta se izkazala na 33. vsedržavnem tekmovanju v Vittoriu Venetu.
Ob tej priložnosti seje društvo Sedej ob koncertu v Šte-verjanu hotelo spomniti tudi na prizadete ob potresu v Gornjem Posočju, tem je bil namreč namenjen izkupiček. Koncert se je začel z dekliškim zborom Vesna; kmalu so se mu pridružila dekleta mešanega pevskega zbora Sedej. Združeni dekliški zbor Sedej-Vesna je zapel štiri pesmi iz Polifonske kategorije, s katerimi se je na tekmovanju uvrstil na četrto mesto. Sledile so Pesmi iz ljudske kategorije, s katerimi se je uvrstil na tretje mesto. Nato je nastopil mešani zbor F.B. Sedej, ki je začel z Vrabčevo pesmijo Samo mi-
lijon. Naslednje tri pesmi so bile iz programa, ki ga je zbor podal na tekmovanju v Vittoriu Venetu v ljudski kategoriji, s katerimi si je zaslužil prvo mesto. Sledile so še druge iz-venprogramske pesmi. Zbor je sklenil koncert zJnjen čeua jti gna P Merkuja, ki jo je tudi predstavil v Vittoriu Venetu.
Oba zbora sta imela v repertoarju tudi pesmi z zahtevnimi solističnimi vlogami, s katerimi so se solisti Nadja, Silvana, Marko, Nikolaj in Saša zelo dobro odrezali.
Društvo F.B. Sedej in KD Vesna sta podelili dirigentu Bogdanu Kralju simbolična šopka rož, s katerima sta se mu hotela zahvaliti za trud, ki ga je posvečal celo leto zboroma, še posebej pa za uspelo tekmovanje. Bogdan Kralj je nato še sam nekaj spregovoril. Zahvalil se je publiki, ki se je tako številno udeležila obeh koncertov, Barbari in Martini iz Števerjana ter Jani, Klavdiji in Tamari iz Križa, ki so mu pomagale pri korepe-ticiji.
ločanju v društvu. Tudi zato mladi pogosto zapuščajo druga društva. Moj predhodnik Marko Terčič je bil predsednik celih deset let; začel je že zelo mlad." Verjetno je prav to skrivnost vitalnosti in velike mere "duše", ki jo člani društva vlagajo v svoje dejavnosti. Pomislimo na gonilno silo društva, in sicer mešani zbor, ki je v zadnjih časih pod vodstvom Bogdana Kralja dosegel zavidljiv uspeh. Poleg tega delujejo v sklopu društva še mladinski zbor, dramska skupina in mladinski krožek.
Pa preidimo k festivalu, ki zahteva od članov društva veliko energij. "Obdržati skušamo čim boljšo kakovost," je rekel Mihael. "Pri nas ima odprta vrata vsak ansambel, od priznanih do komaj ustanovljenih. Naš festival želi biti odskočna deska." Letos bo na dveh tekmovalnih večerih nastopilo 23 ansamblov, prvi večer (v petek, 3. julija, ob 20.30) enajst, drugi večer (v soboto, 4. julija, ob 20.30) dvanajst. Najboljši bodo nastopili na nedeljskem finalnem večeru ob 17.30, ko bo prisotne pred napovedjo zmagovalcev razveseljeval ansambel Lojzeta Slaka.
Ste zadovoljni s prijavljenimi ansambli? "Število prijavljenih nam ustreza, ker za tolikšno število ansamblov utegnemo dobro poskrbeti prenočišče in obede," je povedal Mihael. "To terja veliko finančno breme. Zato so pomembni pokrovitelji, ki smo jih dolžni vsaj omeniti: to so Briška gorska skupnost, Zveza slovenske katoliške prosvete, slovenska postaja RAI Radio Trst A, ki bo tudi letos snemala festival, in ne nazadnje TV Primorka, ki z nami vedno rada sodeluje. Lepa zahvala gre tudi domačim pokroviteljem, ki vsako leto pomagajo pri pripravi festivala s konkretno in tudi finančno pomočjo."
V	nasprotju z zadnjimi nekaj leti na seznamu nastopajočih letos žal ni zamejskih ansamblov. "Koga verjetno pogojuje strah pred tekmovanjem, kdo drug lahko ima druge razloge. Naš mladi šte-verjanski ansambel ne bo nastopil zaradi »lepih« tehničnih težav: basist Matej je postal drugič oče, Gregor je diplomiral iz inženirstva, Saša je služil vojaški rok, Silvana študira v Trstu..."
Začetek prireditve se naglo bliža in želje prirediteljev so vedno bolj jasne. Česa si najbolj želite? "Predvsem le-
po vreme in veliko ljudi." Slednji niso nikdar manjkali, res? "Drži, toda ugotavljamo, da v zadnjih letih prihajajo na festival predvsem obiskovalci iz Slovenije. Sprašujemo se, zakaj upada prisotnost zamejcev. Mislim namreč, da so vse prireditve naših zamejskih društev hvalevredne, ker kažejo na to, da naši ljudje z vnemo in požrtvovalnostjo še delajo - zase in za prihodnje rodove." In vendar prihaja na festival vedno več ljudi, kar daje misliti, da se kakovostna raven prireditve viša. "Da. Naš festival je pač tekmovanje; če nisi brezhiben, si odrezan. Marsikateri ansambel se boji tekmovalnega značaja. Kdor se prijavi, mora zato biti s športnim duhom pripravljen sprejeti tako zmago kot poraz."
Tudi letos bosta ansamble ocenjevali dve strokovni komisiji. Komisijo za glasbo, ki jo vodi predsednik društva Sedej, sestavljajo predsednik ptujskega festivala Franc Lačen, Vladimir Čadež, Janez Per, Tullio Možina in dva člana društva - Valentina Humar in Lojze Hlede. Komisijo za besedilo pa sestavljajo Milan Jež, Irma Rauh in predstavnica društva Franka Padovan. Napovedovala bosta dva prijatelja števerjanskega festivala, Betka Šuhel in Janez Dolinar, ki sta skupaj na odru za dobro voljo učinkovit par.
Vsak festival skuša tudi o-vrednotiti to, kar rojeva najboljšega gričevnata briška zemlja... "Tako je," je veselo pristavil Mihael. 'Tudi letos sta predvideni poleg dobro založenega buffeta razstava in pokušnja briških vin števerjan-skih pridelovalcev, ki podarijo nekaj svojih najboljših steklenic. Poleg pokušnje vin pa bomo imeli tudi likovno razstavo: lani smo imeli v gosteh gospo Vilmo Zotti, letos pa bo svoja dela razstavljal domačin Hijacint Jussa, ki nam je dolga leta pripravljal sceno, tako da ga obiskovalci festivala že poznajo. Sceno bo letos oblikoval domačin Jelko Komjanc."
Ljudje daleč naokoli, predvsem po Sloveniji, poznajo Števerjan in njegov festival, ker spretni organizatorji znajo najti prijatelje in primerne poti do sredstev javnega obveščanja. "Najprej naj gre zahvala Mariji Brecelj z Radia Trst A in njeni ekipi, ki vsako leto snema vse nastope ansamblov in nedeljski popoldan oddaja v živo. Glas festivala pa je letos že našel pot med ljudi prek TV Primorke, ki nam tudi pomaga, da se festival vrti po slovenskih privatnih televizijah, prek Radia in TV Slovenije, Radia Ognjišče, TV Kopra, Pop TV, Radia Celje, Radia Ptuj, Radia Nova iz Ajdov ščine, Primorskega dnevnika in ne nazadnje prek Novega glasa."
In še zadnje Mihaelovo vabilo na festival: 'Toplo vabim vse bralke in bralce Novega glasa, da se udeležijo števerjanskega festivala. Med nami se bodo gotovo dobro počutili. Čakamo vas!"
FOTOBUMBACA
V torek, 16. junija, so v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predstavili revijo Zvon, ki se je prenovila in ima sedaj uredništvo v Ljubljani, izdajajo pa jo sestrske Mohorjeve družbe ter verski list Družina. O reviji in o tem, kaj naj bi v njej našlo svoje mesto, je na dobro obiskanem goriškem srečanju spregovoril urednik Jože Horvat, pred njim pa tudi predstavnik Mohorjeve družbe iz Celja dr. Janez Dular, ki je zaželel reviji vetra v jadra in
srečno plovbo. V imenu Goriške Mohorjeve družbe pa tudi v imenu ljubiteljev dobrega branja v zamejstvu je kot gostitelj pozdravil navzoče msgr. Oskar Simčič. Marko Tavčar je lepo povezoval večer, na katerem je sodeloval tudi član u-redniškega odbora revije Jurij Paljk. Morda je bilo na goriški predstavitvi zares najlepše to, da se je med predstavniki revije in občinstvom razvil ploden in živahen pogovor.
OBVESTILA
P0T0VA*pVBENELUX. Prijav-Ijence na potovanje prosimo, da čimprej poravnajo stroške potovanja, obenem obveščamo, da od petka, 26. t.m., lahko dvignejo na goriškem in tržaškem uredništvu potovalke.
ŽUPNIJSKO OBČESTVOv Štever-janu in še posebej soseska na Bukovju vljudno vabita sosede in prijatelje, sorodnike in znance, Marijine častilce v bližnji okolici in v deželi v soboto, 27. junija 1998, na Bukovje k blagoslovitvi obnovljenega kipa in znamenja Matere Božje. Najprej bo ob 20. uri v cerkvi v Steverjanu sobotna večerna maša. Po maši ob 21. uri pa bo na Bukovju blagoslovitev kipa in kapelice. Sledil bo kratek kulturni program. Na koncu ste vsi vabljeni, da se ustavite na družabnosti ob kozarcu pristne briške kapljice.
26. JIIJJA letos bo ob 17. uri v Cabrjah ob Vipavi ponovitev nove maše fr. Petra Vrabca OFM. Vabljeni!
DAROVI
ZA POTRESENCE V POSOČJU: župnije Rupa-Peč in Gabrje-Vrh 2.070.000 lir.
ZA CERKEV v Gabrjah: druž. Cattarini Prinčič v spomin na Pavlo 150.000; otroci v spo-
V	cerkvi v Jamljah v nedeljo, 28. junija 1998, ob 10. uri
BO G. ANTON PRINČIČ OBHAJAL ZLATO MAŠO
ŽUPLJANI MU OB TEM ČASTITLJIVEM JUBILEJU ČESTITAJO IN VABIJO NA SLAVJE VSE PRIJATELJE IN ZNANCE.
GLASBENA MATICA - GORICA
POTRJEVANJE IN PREDVPISOVANJE
V	ŠOLSKO LETO 1998/99
INFORMACIJE na tajništvu šole v ul. della Croce 3 vključno do 10. julija 1998.
URNIK: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Telefon 0481 -531508.
11
ČETRTEK 25. JUNIJA 1 998
i min na starše Pavlo in Stanka 300.000; Stanka Sosič 35.000 lir.
ZA CERKEV' na Vrhu: Alma Visintin Devetak v spomin na sina Bruna 100.000 lir.
; ZA CERKEV' v Rupi: skupina žen z Dolnjega konca 67.000 lir.
ZA MePZ Rupa-Peč; Nela in Branko v spomin na mamo Gabrijelo 100.000 lir.
Malemu Janezu se je pridružila sestrica Mojca. Mami Ireni in očetu Rudiju prisrčno čestitamo sorodniki iz Prečnika.
Ravnateljica srednje šole Ivan Trinko se zahvaljuje vsemu osebju, učnemu in neučne-mu, dijakom in njihovim staršem, ki so pripomogli, da je lepo uspela zaključna šolska prireditev v petek, 12. junija, v večernih urah. Posebno se zahvaljuje profesoricama Kralj in Budal, preofesorjemaTullu in Jussi ter gospodični Viljeni Devetak za vloženi trud pri pripravi dijakov, vsem, ki so denarno prispevali za nabirko v korist po-tresencem Gornjega Posočja, in upravi KC Lojze Bratuž, ki je brezplačno dala na razpolago dvorano, in to kot prispevek za potresence.
12
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
OD 4. DO 19. JULIJA
MEDNARODNO
TOPOLOVO
•••••••••••••••••••••a
ERIK DOLHAR
RUBRIKE
KANALSKA DOLINA
ZAČETEK KULTURNE SEZONE SREDI KRASNEGA OKOLJA
v- f'
M-
ERIKA JAZBAR
V	prejšnjih številkah smo spregovorili o kulturnih pobudah, ki bodo bogatile poletje v videmski pokrajini. Tokrat bomo omenili spored drugega pomembnega poletnega srečanja v Benečiji. Gre za Postajo Topolo-Topolove, ki jo letos prirejajo že petič.
Od 4. do 19. julija bo postala omenjena beneška vasica v grmiški občini s svojimi 50 prebivalci umetniško razstavišče, zbirališče in raziskovalni laboratorij Benečije in bo za marsikoga predstavljala priložnost za srečanje z različnimi izkušnjami, jeziki oz. svetovi; za vse sodelujoče torej iskanje in poglabljanje v etnični, družbeni, kulturni in zgodovinski svet te male in oddaljene, pa vendar zanimive beneške vasice.
Bogati program julijskih srečanj sicer ne bo oživil vasi, ki so jo mnogi zapustili, Topolovo pa lahko postane zgovoren in nadaleč prepoznaven dokaz politične nevolje in načrtovanega oz. uresničenega načrta tistih institucij, ki so si prizadevale za demografsko in posledično kulturno obu-božanje te zemlje.
Postajo prireja Društvo beneških umetnikov v sodelovanju s KD Rečan, "koreo-
graf1 iniciative pa bo tudi letos Moreno Miorelli.
Tudi letos se bodo torej v tem kraju, simbolu demografskega obubožanja goratih predelov, srečala prvovrstna imena poznavalcev raznih u-metniških govoric in izzivov, protagonistov v svetu iskanja in poskusov novih umetniških doživetij. Njih dela pa se bodo nanašala na kulturno, družbeno in duhovno stvarnost beneške vasice.
Zasluga za uspeh in organizacijo gre predvsem umetniškemu vodji, glavnemu pobudniku in neomajnemu vz-trajnežu Miorelliju. Kljub nenaklonjenim okoliščinam in finančni stiski je tako tudi letos program manifestacije pripravljen. V razmeroma kratkem petletju je pobuda doživela močno podporo umetniških ustvarjalcev in o Topolovem, mali in včasih neprijazni beneški vasi, neslučajno ob meji, se danes govori po svetu. Pobudi je namenjena tudi stran na Internetu.
Ob umetnostni koloniji in instalacijah, ki bodo na ogled od 4. do 19. julija, prinaša tudi letošnja izvedba večerno srečanje s poezijo pod geslom Glasovi iz čakalnice (10. julija), ne bo pa manjkalo glasbe, gledališča in filma.
Na predstavitev letošnjega festivala nas je v ponedeljek,
22.	t.m., povabil krajevni mecen Gerhard Satran - lastnik gradu in arene, ki ju je začel obnavljati in graditi pred osem-najstimi leti. Kompleks Bur-garene nad Finkensteinom stoji sredi prelepega naravnega okolja z razgledom na 2.000 metrov visoko goro Kepo v karavanški verigi na južni strani, s "koroškim Nanosom" -Dobračem na zahodni in Baškim jezerom na severni strani. Kraj je le za lučaj oddaljen od tromeje z Italijo in Slovenijo pred Beljakom (avtocestni izhod Villach Warmbad). Sku-
pino časnikarjev in izvedencev na kulturno-glasbenem področju, s kolegoma Pao-i lom Molinarijem in tržaškim i maestromGerbitzem načelu, j je Satran ves dan vodil najprej po gradu in areni, nato l pa na izletu s čolnom do svoje poletne rezidence na polotoku Baškega jezera, kjer so bili v gosteh znani mednarodni protagonisti poletnih festivalov prejšnjih let, od tenoristov Joseja Carrerasa in Placida Dominga do Albana in Romi-ne Povver.
Tudi za letošnji Festspiele , je Satran pripravil nadvse privlačen in kvaliteten spored, ki
V	areni Bekštajn na razvalinah srednjeveškega gradu nad Finkensteinom ob Baškem jezeru (Faaker see) se bo 2. julija začel 13. poletni festival Festspiele, ki želi biti nekoliko manj ekskluziven, a zato nič manj kvaliteten, od klasične prireditve Koroško kulturno poletje.
se bo začel 2. julija z nastopom priznanega avstrijskega I kabaretista Alfreda Dorferja. Vse predstave se bodo začenjale ob 20. uri (na sliki prizorišče festivala), v primeru [ slabega vremena pa je poleg j arene, ki zmore kar 1.600 gledalcev, pripravljen šotor, ki jih zmore prav toliko.
Festspiele je najbolj obi-j skan poletni festival na Koroškem, ki vsako leto privablja kakih 40.000 obiskovalcev (!) iz celega alpsko-jadranskega prostora. Med njimi je seve-j da več turistov, ki na Koroškem uživajo svoj dopust, zlasti v enem najlepših evrop-
skih kampingov ob Baškem jezeru. Obiskovalci imajo tudi letos na voljo kar 33 koncertov oz. predstav za vse okuse, od opere in operete do muzikalov, pop-glasbe, pevskih večerov ter kabareta in ljudske glasbe. Izpostavili bi nekaj nastopov: 6. julij in zaključni koncert 3. septembra sta namenjena irski folk glasbi s priznanima skupinamaFlying Pickets oz. The Dubliners. 23. julija: Golden Gospel Quartett, 27.7. Vienna Rocky Sympho-nie Orchester, 31. 7. zbor Montanara iz Cortine. Avgustovski spored se začenja 2. z gala predstavo, posvečeno Straussu, 11. bo Verdijeva o-peraNabucco, 14. bo nastopil orkester Glenn Miller.
Poleg bogatega kulturnega sporeda je na gradu Bekštajn na razpolago tudi prijetna restavracija, tako v lesenih sobah kot na razglednih terasah, kjer bodo gostom postregli z odličnimi avtrijski-mi jedmi in napitki. Za morebitne informacije in rezervacije lahko pokličete na telefonsko številko arene: 0043 - 676
-	401 17 93.
EVROPA NARODOV <24)
VIDA VALENČIČ
MED SLOVENCI NA FLAMSKEM
FRIZI J A, DEŽELA SAMOSTOJNIH LJUDI
S Frizijo imam čisto poseben odnos. Ko pomislim na Nizozemsko, me misel najprej zavede v ta vetrovni skrajno-severni predel. Nanj me vežejo osebe, točneje draga prijateljica Adal-gard, za katero sem vedno mislila, da je prototip frizijske ženske samozavesti in konkretnosti. Prav gotovo bo izzvenelo nekoliko pretirano, vendar Frizijo v določeni meri enačim predvsem s temi severnimi ženskami, ki se neutrudno in brez slehernega obotavljanja spopadajo čisto z vsem, s čimer se srečujejo dan za dnem na poti življenja. Prav zaradi tega so Friziike pogosto na vodilnih položajih tako v kulturnem kot gospodarskem in političnem življenju. Plavolaske na kratko postriženih las, ki na mah prekolesarijo na desetine kilometrov vsak dan, drsajo po poledenelih kanalih ob priložnosti vsefrizijskega zimskega Ijudske-a tekmovanja v drsanju na le-u... po kanalih, tekoče govorijo vsaj tri jezike in seveda s pomočjo računalnika uče svoje malčke angleščino.
Slika življenja v tej deželi kaže predvsem na veliko mero značilne nizozemske strpnosti. Fri-ziia nedvomno predstavlja posebnost med enajstimi nizozemskimi provincami, saj je edina,
ki se razlikuje že v samem jeziku, ki je tu v rabi. Jezik, ki ga tukajšnji prebivalci govore - frizijščina
-	je germanskega izvora, tako kot holandščina, pa je v mnogo-čem podoben predvsem angleščini. Resda pozorni Holandec lahko razume vsaj smisel povedi, izrečene v frizijščini. Vendar razlog za tako pozitivno stanje ni samo ta podobnost obeh jezikov. Holandci (kot jih napačno imenujemo, saj je Holandska samo predel Nizozemske) so v stoletjih prišli v stik s številnimi kulturami in kljub svojim kolonialističnim težnjam so vzpostavili določeno mero tolerance in spoštovanja do drugih jezikov in kultur.
S Frizijo je bilo seveda neko-: liko drugače. Prebivalci te po-; krajine so znani kot praviceljub-ni ljudje, ki mrzijo vsakršno obliko spopada, predvsem pa so izredno samostojni. Sama Frizija je znana kot 'trdnjava svobode'; ta vzdevek pa izvira iz življenja, ki so ga Frizijci imeli v stoletjih. Zahodna Frizija, kot imenujemo i ta predel, ki pripada Nizozemski (z razliko od Severne Frizije, ki pripada Nemčiji), je dežela nekdanjih pomorščakov in kmetovalcev. Veliko jih je odjadralo morju, zasledujoč sanje o jšem življenju, predvsem pa so se le-ti čutili popolnoma tuje vsakršnemu tipu podrejenosti. Izbrali so morje, z razliko od svo-
jih južnih sodržavljanov, ki so se krčevito oprijemali svoje zemlje in prav zaradi tega na lastni koži dramatično občutili ekonomsko | krizo ali vojne spopade. Ljubezen do samostojnosti v vseh različicah je tista narodna značilnost, katere se Nizozemci najpogosteje poslužujejo, ko definirajo svoje severne sodržavljane. Fri-zijsko samostojnost pa je prav gotovo krojila tudi vse prej kot i rožnata ekonomska situacija, v | kateri se je Frizi ja znašla v prejšnjih desetletjih. Najprimernejši izraz, ki bi ponazoril sliko tega ! nizozemskega predela, je stagnacija. Frizija je dežela, ki je vedno živela skoraj izključno od poljedeljstva in živinoreje, že samo število glav živine je pre-i segalo število prebivalcev (v Ljou-wertu - Leeuwardnu po holandsko - stoji sredi mesta tudi znani [ kip Us Mem - naša mati - ki po-; nazaria... kravo in katerega imajo še danes za enega od držav-j nih simbolov). V zadnjih desetletjih tega stoletja, ki se vrtoglavo vije n koncu, pa Frizija nikakor ni mogla dokazati zadostne moči, da bi se ekonomsko spet okrepila. Poljedeljstvo ne zagotavlja več zadovoljivega dobička, predvsem pa se nasadi in njive ne morejo dodatno širiti, razen na omejenih področjih, kjer lahko človek dobesedno iztrga morju nekaj površine. Prav tako ne more poljedeljstvo več predstavljati zagotovljene službene niše, saj so moderne tehnične naprave in metode zlahka nadomestile lepo število oseb.
Frizija ie, tako kot večina predelov, v katerih žive etnične manjšine, oddaljena od središč gospiodarskega odločanja v državi; prav zaradi tega se je v prejšnjih desetletjih in v določeni meri še danes morala spriiazni-ti z odhodom malodane vseh svojih najboljših sil drugam, po vojni v Združene države Amerike, danes pa v skoraj vse druge nizozemske province. Večina Iju-! di, ki se izselijo v druge province, pripada najbolj aktivni in o-betavni starostni skupini: med 20. j in 40. letom, prav zaradi tega pa ima njihova izselitev hude ekonomske in psihološke posledice na prebivalstvo, ki ostane. Frizijci se šolajo na vseučiliščih v drugih pokrajinah (npr. v Gro-ningenu, Enscnede-ju ali Amsterdamu), po diplomi pa jih čaka dilema: izbrati kariero v kaki drugi nizozemski pokrajini ali pa se zadovoljiti z manj privlačno službo v rodni Friziji. V resnici se zadnja leta stanje nekoliko spreminja predvsem po zaslugi novih industrijskih obratov; stavi se na karseda kvalitetno šolsko in j poklicno izobrazbo ter izboljšavo vsakovrstnih povezav z drugimi provincami.
V	današnji združeni Evropi i številni manjšinski narodi poudarjajo potrebo, da bi se evropski organi ozrli tudi na periferi-čna področja v državah. Tako tudi Frizija, ki je večkrat izrazila željo po večji decentralizaciji in po posredovanju določenih, predvsem ekonomskih kompetenc iz The Hague-a na posamezne province. O tem in še o marsičem drugem pa v prihodnji številki.
........... DALJE
POLDE CVERLE
PRI BARONICI JELENI DE BELDER
V	nedeljo, 24. maja, so se učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture vseh oddelkovvMaasmechel-nu udeležili letnega izleta.
Šestindvajset udeležencev se je v popoldanskih urah po dolgi poti najprej ustavilo v Essnu (severno nad Antverp-nom pri nizozemski meji), kjer živi baronica Jelena de Belder-Kovačič. Sprejela je u-čence v svojem zasebnem vrtu Hemelrijck in jim med dve-urnim sprehodom razkazala vso svojo znanost na področju hortikulture in dendrolo-gije. V čast nam je bilo, da smo spoznali slovensko rojakinjo, ki je od prihoda v Belgijo posvetila svoje življenje drevesom in grmom. Iz razgovora med sprehodom po arboretumu smo začutili njeno globoko ljubezen do narave in izredno znanje na tem področju. Bilo nam je nekoliko nerodno, ker smo pomembno Slovenko spoznali šele danes, čepravživi od druge svetovne vojne med nami. Pred slovesom nam je postregla z osvežujočo pijačo, ki jo je pripravila iz pristnih slovenskih starih vrtnic.
Nadaljevali smo pot v smer Merksem pri Antverpnu do restavracije Slovenija grill, kjer sta nas pričakala trboveljski rojak Toni in flamska soproga Marija, ki odlično govori slovensko.
Do poznega smo v prijetni družbi uživali slovenske dobrote in načrtovali izlet za naslednje šolsko leto. Najraje bi šli v Slovenijo; toda, dokler nam to ne bo mogoče, bomo veseli, da lahko obiščemo točke po Belgiji, ki imajo kakšno vez s Slovenijo.
BOŽJA POT SLOVENCEV IZ GENKA IN MAASMECHELNA
Vsako leto poteka tradicionalna vseslovenska božja pot na binkoštni ponedeljek. Letos sta društvi Naš dom in 1 Slomšek v sodelovanju s Slovensko katoliško misijo organizirali romanje v ponedeljek, 1. t.m., v mestece Beauraing v Belgiji pri francoski meji.To je manj znana božja pot, Slovencem priljubljena, ker leži v lepi ardenski naravi in obuja lepe spomine na slovensko pokrajino. Za službo božjo se je pripeljal slovenski izseljenski duhovnik Kazimir Gaberc iz Charleroija. Po maši so bile pete litanije in potem še križev pot po gozdu okoli cerkve.
VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
KRŠENJE PRAVIC ZARADI ŠIBKOSTI PRAVNE DRŽAVE
SLOVENIJA
ZA NEKATERE RAZSODBA SPORNA
Letno Poročilo mednarodne organizacije Amnesty International o delovanju v letu 1997, ki je bilo nedavno objavljeno, Slovenije ne omenja med državami, kjer bi sistematično in grobo kršili človekove pravice. Po merilih omenjene organizacije so za take hujše kršitve, ki so jih v letu 1997 ugotovili v 141 državah, odgovorne predvsem vlade ali pa oborožene skupine opozicijskih strank oz. gibanj.
Toda, kot je v svojem poročilu ugotovil Varuh človekovih pravic v Sloveniji Ivan Bizjak, se v Sloveniji dogajajo mnoge krivice, ki ogrožajo pravice in žalijo dostojanstvo ljudi, čeprav bi njihovo varovanje in uveljavljanje po določilih t.i. Dunajske deklaracije, sprejete leta 1993, morali biti prva naloga vlade. Glavna vzroka za takšno stanje sta dva. Država še ni utrdila svojega pravnega sistema, kar ustvarja pogoje za kršenje človekovih pravic. Poleg teh sistemskih razlogov pa človekove pravice v Sloveniji pogosto kršijo posamezni državni organi, službe in ustanove, ki svojih obveznosti glede odnosa do ljudi ne izvajajo.
Varuh človekovih pravic je v svojem poročilu, ki ga je predložil v obravnavo državnemu zboru ter presojo predsedniku države Milanu Kučanu in predsedniku vlade Janezu Drnovšku, zelo podrobno razčlenil vsa področja, kjer Prihaja do kršenja človekovih Pravic. Marsikje se za njegova posredovanja in opozorila ne zmenijo, na številnih področjih pa imajo učinek. Ivan Bizjak je na primer dosegel, da sta notranje in obrambno ministrstvo zelo skrčili spisek
oseb, ki zaradi domnevne nevarnosti za varnost ali obrambo države ne smejo prihajati v Slovenijo. Tudi postopki za pridobitev državljanstva, statusa tujcev in pridobitev dovoljenj za stalno naselitev in zaposlitev tujih državljanov, so se predvsem zaradi posegov Varuha človekovih pravic skrajšali in poenostavili.
Varuh človekovih pravic in njegovi sodelavci, ki se usposabljajo tudi v tujini, zlasti v državah EZ, imajo redne stike s tistimi, ki menijo, da so bile v raznih postopkih kršene njihove pravice. Vloge oz. pobude sprejemajo osebno v novih prostorih v Ljubljani in med rednimi obiski v vseh slovenskih središčih, pa tudi po pošti. V utemeljenih primerih služba Varuha človekovih pravic takoj posreduje pri domnevnih kršilcih pravic.
ZASKRBLJUJOČE STANJE ROMSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI
Varuh človekovih pravicje ugotovil, da sodniki nekaterih sodišč odpirajo pošto in tako nadzorujejo pisma, ki jih priporniki posameznih zaporov pošiljajo Ivanu Bizjaku. Upravnik Zavoda za prestajanje kazni zapora v Ljubljani je na posredovanje Varuha človekovih pravic odgovoril, "da
MARJAN DROBEZ
je za odpiranje pisma zapornikov dobil ustno soglasje ministrstva za pravosodje". Ob tem je bilo opozorjeno tudi, "da (...) obravnavanje zaprtih oseb mora namreč po merilih sodobne demokratične družbe poudarjati njihovo nadaljnje življenje v skupnosti, ne pa izključitve iz nje."
Iz poročila Varuha človekovih pravic, ki obsega vsa področja delovanja države in njenih ustanov, navajamo nadalje ugotovitev, “da je največ pritožb pri sodnih in policijskih postopkih. Rdeča nit pritožb s področja sodstva so seveda veliki zaostanki in počasnost sodnega odločanja." V postopkih mnogi, ki so socialno ogroženi, svojih pravic ne morejo uveljaviti, ker nimajo sredstev za plačilo stroškov odvetnikov. Varuh človekovih pravic opozarja, da bi morali zagotoviti znižanje odvetniških in notarskih stroškov ter predvsem v civilnih postopkih na sodiščih vzpostaviti sistem brezplačne pravne pomoči. Na pobudo Varuha so v Sloveniji odpravili samoplačniške ambulante v zdravstvu, ker so bile v njih privilegirane osebe, ki so pregled lahko plačale.
V poročilu Varuha človekovih pravic je zapisana tudi nujnost, da v Sloveniji sprejmejo zakon o pravicah romske skupnosti. Pripadniki te skupnosti zdaj ne morejo uživati nekaterih temeljnih pravic, ki jih zagotavlja ustava.
OB LIPI
SPRAVE
Ob slovesnosti Ob lipi sprave na ljubljanskih Žalah se je tudi letos zbralo veliko ljudi, ki jim je draga resnica. Pripravili so jo v spomin na 10.000 vrnjenih domobrancev. Spominska slovesnost se je začela z mašo v cerkvi Vseh svetih, ki jo je daroval ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Osrednji govornik na prireditvi, ki jo je pripravilo Združenje ob lipi sprave, je bil Lojze Peterle. Med drugim je govornik dejal, da ne more biti svobode brez resnice, brez nje pa sprava. Priznanje resnice odpira pot naprej. Slovensko vprašanje sprave je torej najprej vprašanje o odnosu do resnice. To ni zgolj osebno vprašanje tega ali onega, to je vprašanje slovenskega naroda, ki gaje razdelil in zaznamoval projekt nasilnega prevzema oblasti z revolucijo. Če hočemo uresničiti predpogoj za svobodo, spravo in našo prihodnost, moramo odpreti pot resnici. To je naš moralni, intelektualni, politični in narodni dolg.
Zamisel nove demokratične in povezane Evrope temelji na spravi. "Nikoli več vojne", so dejali najprej Francozi in Nemci. Besede so vzeli zares in uspeli.
Dati prostor resnici pomeni odpreti prostor človeku. Vsem, ki so padli za slovensko domovino, naj so se uprli fašizmu, nacizmu ali komunizmu, smo dolžni spomin, ki potrjuje njihovo človeško dostojanstvo.
—— MM
OB 50-LETNICI CERKLJANSKE TRAGEDIJE (1)
ERZILIJA PIRIH
Med drugo svetovno vojno so bili v Cerknem trije dobri duhovniki: dekan Kunšič, ki je bil že bolan in onemogel,
[n dva kaplana, Lado Piščanc in Ludvik Sluga. Oba sta bila ze/o priljubljena in sta uspešno delovala zlasti med mladino.
To pa ni bilo všeč komunistom 'n njihovim simpatizerjem. Ko sem šla neko nedeljo v okto-bru 7 943 k maši, sem slišala, ko je neki moški rekel drugemu: “Tale dva 'tiča' bo treba Pospraviti!" in pokazal na oba kaplana, ki sta šla pred nami v cerkev. Vedela sem, da bodo 1skali priložnost, da ju očrnijo Pred ljudmi. Kakšen "zločin" so J'nia kmalu nato naprtili, ne vem. Vem pa, da so ju v noči Pred nedeljo Kristusa Kralja 1943 aretirali in odpeljali. Obenem z njima so zaprli tudi več civilistov. Ko sem na poti v cerkev to zvedela, sem odšla k Pi-sčančevim, pa ni bilo nikogar doma. Prijateljica Marija, t.j. sestra drugega kaplana, mi je potem povedala, da so ponoči °dpeljali Piščančevega očeta in hčerko Marto.
Z Amalijo Purgar sva potem začeli iskati sledi za jetniki. Zvedeli sva, da so zaprti v nekdanji vojašnici in orožniški postaji, ki s(ci po kapitulaciji Italije ostali prazni. Pridružilo se nama je še
V podlistku objavljamo zanimivo in dramatično pričevanje, ki ga je napisala s. Erzilija Pirih o cerkljanski tragediji, ko so komunisti likvidirali vrsto nedolžnih žrtev, med njimi duhovnika Ladota Piščanca in Ludvika Slugo. Zapis ima preprosto pripovedno obliko, a je dovolj zgovorna priča o težkih časih med vojno in revolucijo na Slovenskem. Naj bo to obenem primerna počastitev žrtev totalitarne ideologije, prav tako pa tudi potreben zgodovinski opomin kasnejšim rodovom. (Ured.)
nekaj deklet in sklenile smo, da bomo za jetnike skuhale kosilo. Takoj smo se lotile dela, med tem pa nas je Amalija navduševala za mučeništvo... Tedaj so nad nami zabobneli avioni in j v neposredni bližini je padla bomba ter eksplodirala. Bežale smo iz hiše, kjer smo bile zbrane. Nismo bile daleč, ko je počilo drugič. Mene je vrglo na tla, ostale pa so tekle dalje. Ko sem ! se zavedela, sem bila sama, vse okrog pa je gorelo. Vstala sem in tekla naprej ter se stisnila pod grm ob reki Cerknici. V bližnjem grmu sem zagledala urarja in njegovo sosedo.
Po napadu so se moje prijateljice vrnile in me iskale. Bile so prepričane, da sem mrtva. Ker sem jih tudi sama iskala, smo se kar kmalu našle, se veselo pozdravile, nato pa odšle vsaka na svoj dom.
Ko sva s sestro Marico prišli v domačo vas, sva zagledali oba gospoda kaplana. Nisva si upali se približati. Pozneje sva zvedeli, da so se med bombardiranjem vrata vojašnice sama odprla, pri nekdanjih orožnikih pa je k temu pripomogel eden od zapornikov, da so lahko vsi pobegnili. Razbežali so se na vse strani, a partizani so jih kmalu polovili in odpeljali na samotno kmetijo na Melinah, kjer so jih zaprli in skrbno zastražili. Tam je g. Lado zagledal tudi očeta in sestro Marto, ker so bili prej ločeno zaprti in niso vedeli drug za drugega. V tem zaporu so jih mučili mraz in lakota, še bolj pa mučna zasliševanja, poniževanja in negotovost.
Na Melinah niso ostali dolgo. Na večer Vernih duš so jih odgnali v jagarše. Zvezali so jih po dva in dva in vse skupaj na vrv ter gnali skozi Cerkno do Želina, potem pa po ozki stezi v strmino. Ko so prišli do samotne hiše, se je trpeča kolona ustavila in vse jetnike so stlačili v sobo osnovne šole. Zjutraj so prišli mednje partizanski oficirji in pred vsemi izrekli smrtno obsodbo za inž. Ratziggerja iz Ljubljane. Ta je ostal miren, zahteval pa je dokaze za dejanja, ki so mu jih očitali. Ker tega ni dosegel, se je želel spovedati pri g. Ladotu. Tudi to so mu odbili, dovolili pa so, da ga je spovedal g. Sluga. Ko je obsojenec odhajal v smrt, je s pogledom objel g. Ladota in prosil, naj o njegovi smrti obvesti ženo in ji pove, da umira nedolžen... Takoj po njegovem odhodu je v bližini počil strel in žrtev je padla v božje naročje.
• DALJE
NEKDANJI KOMANDIR VOSA OPROŠČEN
73-letni Vinko Kosovel iz Sela na Vipavskem, ki živi v Šempetru pri Gorici, nekdanji <omandir čete in nato bataljona Varnostno obveščevalne službe na idrijskem območju, je bil oproščen obtožbe vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Med sodno obravnavo, ki je trajala poldrugi mesec, je sodišče zaslišalo okoli 30 prič in preverilo veliko število dokumentov, oredvsem o delovanju Vosa na Goriškem, ki jih je nekaj desetletij zbiral oškodovanec Anton Kosovel, nečak ubitega Stanislava Cigoja in drugi bratranec obtoženega. Toda senat je ugotovil, da ni dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče z gotovostjo potrditi, da je Vinko Kosovel storil kaznivo dejanje. Tudi če bi bil spoznan za krivega, ga ne bi mogli obsoditi zaradi vojnega hudodelstva, ker zakon tako hudodelstvo opredeljuje v množini. Sodnica Darinka Kogoj je opozorila, da bi v primeru, če bi senat ugotovil krivdo, Vinka Kosovela lahko obsodili zaradi umora dveh o-seb, vendar ne sedaj, po 55 letih, ker so taka kazniva dejanja že zdavnaj zastarala. V ob-
razložitvi oprostilne sodbe je tudi opozorila, daje bil Vinko Kosovel v postopku pred Pokrajinsko komisijo Vosa za Primorsko v začetku leta 1944 obsojen na smrt, toda ne zaradi dejanj, ki mu jih je očitala sedanja obtožnica. Dodala je,
I "da je ta proces v Novi Gorici poglobil še nezaceljene rane, ki jih je v ljudeh pustila druga svetovna vojna". Ogorčen nad razpletom je bil Anton Kosovel, ki zatrjuje, "da sodišče ni upoštevalo prič, dokumentov in drugih dokazov o tem, da je Vinko Kosovel kriv". V dokazano krivdo je bil prepričan tudi Dušan Žorž, odvetnik o-škodovancev ubitih Stanislava Cigoja in Ivana Novaka.
Okrožna državna tožilka v Novi Gorici Malči Gabrijelčič se še ni odločila, ali bo zoper oprostilno sodbo vložila pritožbo na Višje sodišče v Kopru. Pravica se seveda dokazuje samo na sodišču, na podlagi dokazov, kar pa ne izključuje možnosti drugačnih mnenj, ki pa nimajo pravne veljave. Z ubojem treh civilnih oseb se Anton Kosovel u-kvarja v svoji knjigi Zemlja, rod, kri, ki bo v kratkem izšla. ----------M.
NASTOP GOSTOV IZ GORICE
MLADI PEVCI NAVDUŠILI TOLMINSKO OBČINSTVO
ADA KLINKON
•• •••.•.•.v:'::
& P**
Cerkveni mladinski pevski zbor Tolmin, združen z mladinskim zborom, in otroški pevski zbor osnovne šole Tolmin sta pod vodstvom Barbare Kovačič pripravila zaključni koncert d ne 9. junija v šolskem centru v Tolminu. Ob tem so nastopili tudi kot gostje gojenci Glasbene šole Emil Komel iz Gorice.
V prvem delu koncerta so zapeli najmlajši pevci, ki so občinstvo razveselili s prikupnim nastopom. Program, ki so ga izvedli, je odgovarjal o-troški čustvenosti in spontanosti doživljanja. Pevci mladinskega zbora pa so s svojimi lepimi glasovi predstavili raznolik glasbeni program.
Solopevci iz glasbene šole Gorica so se lepo predstavili z Mozartom, barvno in tonsko so prišli njihovi glasovi do izraza v Mozartovi ariji iz opere Cosi fan tutte. Peli so AlessandraSchettino, sopran, nadalje s prodornim sopra-
nom Julija Kramar ter basist Bogdan Brecelj (na sliki). Pri petju jih je na klavirju spremljala Ingrid Silič, vmes pa se je izkazal tudi mladi pianist Alen Kramar.
OBVESTILO
KULTURNO DRUŠTVO Brce in vaška skupnost iz Gabro-vice na Krasu vabita na premiero komedije tržaškega avtorja Sergeja Verča z naslovom Štmčki v mineštri, ki bo v sklopu prireditev ob tradicionalnem prazniku sv. Petra in Pavla v soboto, 27. junija, ob 21. uri v Gabrovici na Krasu pri Komnu. Komedijo bodo ponovili v nedeljo prav tako ob 21. uri. Komedijo je režiral tržaški avtor sam, pomagala mu je Minu Kjuder, pripravili pa so jo domačini iz Gabrovice, kjer si je Sergej Verč ustvaril dom in se aktivno vključil v vaško življenje.
13
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
14
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
19. JUNIJA V SOVODNJAH, 21. JUNIJA PA NA OPČINAH
VELIKA PRAZNIKA V SOVODNJAH IN NA OPČINAH OB DEVETDESETI OBLETNICI ZADRUŽNIH BANK
*
Letos poteka 90 let, odkar so v dobi avstro-ogr-skega cesarstva naši značajni in zelo delavni ljudje ustanovili v Sovodnjah ob Soči svojo Kmečko-delav-sko hranilnico in posojilnico. Ta visoki jubilej je bilo treba primerno proslaviti, saj je ta ustanova odigrala zelo pomembno vlogo na gospodarskem in socialnem področju.
Poleg sovodenjske posojilnice, danes imenovane Zadružna kreditna banka, sta letos praznovali 90-letnico obstoja še Doberdobska zadružna banka in Zadružna kraška banka na Opčinah, katerih glavni cilj je bil pomagati ljudem v gospodarskih težavah. Vsi trije bančni zavodi so omogočili izdajo dragocene publikacije Slovenske zadružne banke, ki jo je sestavil in uredil novinar Marko VValtritsch. Iz pisnih in ustnih virov vemo, da so se spomladanskega dne, v nedeljo, 2. aprila 1908, zbrali domači možje po maši v Sovodnjah ob veliki kamniti mizi pod murvo na dvorišču gostilne pri Vuku, nasproti županstva, da so podpisali listine, potrebne za ustanovitev zadruge. V začetku 20. stoletja je namreč gospodarska kriza zajela tudi Goriško, t.i. Goriško-Gradi-ščansko. Po zaslugi zavednih in podjetnih Slovencev je bilo za potrebe vaščanov ustanovljenih v Sovodnjah poleg posojilnice še nekaj drugih društev in gospodarskih zadrug. Posojilnica je od tedaj neprekinjeno delovala kljub mnogim težavam. Hud udarec ji je zadala 1. svetovna vojna. Ljudje, ki so se vrnili iz begunstva, so začeli obnavljati svoje razdejane, porušene domove. Nekateri vaščani so bili zato močno zadolženi. Sledila so leta hude gospodarske krize. To je občutila tudi domača posojilnica. Tudi v dobi fašizma so bile razmere zelo težke, ko je diktatorski režim hotel uničiti slovensko organizirano gospodarstvo.
Proslava 90-letnice ustanovitve sovodenjske banke je bila v petek, 19. junija, ob 20. uri v občinski telovadnici. U-deležilo se je je veliko število članov in gostov. Po uvodnem nastopu zbora Skala iz Gabrij pod vodstvom dirigenta Mirana Rustja je imel daljši govor predsednik upravnega odbora Mirko Hmeljak. Orisal je dolgo pot denarnega zavoda od začetkov do danes. Pojasnil je potrebe krajevnega prebivalstva, tako v prete-klosti kot pozneje, podčrtal odločnost in vztrajnost prednikov, ki so zavzeto upravljali posojilnico skozi hude čase, v dobi svetovne vojne, fašizma itd. Banka je zlasti v zadnjih desetletjih stalno skrbela za gospodarski, socialni in kulturni razvoj, po svojih močeh prispevala k splošnemu napredku v občini, pomagala kulturnim in športnim društvom. To nalogo bo opravljala tudi v prihodnje. Hmeljak se je tudi spomnil na nekatere osebe, ki so dolga leta skrbno vodile posojilnico. Danes smo lahko ponosni nanje kot tudi na vse opravljeno delo. Poudaril je, da je naša glavna naloga "gledati v prihodnost." Za gospodarsko rast naših krajev je treba iskati novih poti v povezovanju bančnih ustanov. V tem smislu potekajo stiki za združitev z doberdob-i sko banko.
Sledil je pozdrav sovodenj-skega župana Igorja Petejana.
; Čestital je upraviteljem banke za dosežene uspehe, podčrtal : njeno vlogo in izročil predsedniku Hmeljaku spominsko plaketo. Nato je spregovoril podpredsednik Deželne zveze zadružnih kreditnih bank ; Renzo Medeossi. Dejal je, da ; so zadružne banke postale j sestavni del gospodarskega življenja v deželi in zveza ima : v tem pogledu vlogo povezovanja med njimi. V imenu po-| krajinske uprave je Vincenzo I Sfiligoj govoril o pomenu zadružnih bančnih zavodov, ki so nastali po zaslugi podjetnih prednikov. S tem da se j širi povezovanje bank, se po-: stavljajo novi temelji za gospodarsko rast naših krajev.
Večerni kulturni program j se je nadaljeval z nastopom gojenk Glasbene matice iz Sovodenj Erike Pelicon in Magde Tomšič, ki sta na harmoniko zaigrali dve lepi skladbi. Nato je nastopil zbor Oton Zupančič iz Standreža pod taktirko Mirana Rustja. Sledil je govor novinarja Marka VValtritscha, ki je obrazložil nastanek in razvoj zadružništva, ki sega v dobo dveh zad-njih desetletij 19. stoletja.
' Orisal je tudi začetke bančništva v Evropi, nato v naših krajih. Na Primorskem je bilo ustanovljenih pred 1. svetovno vojno 150 bank, večina od teh so bile posojilnice. Med temi je bila tudi sovodenjska, ki se upravičeno lahko ponaša s svojim 90-letnim neprekinjenim uspešnim poslovanjem. VValtritsch je poudaril, da se je posojilnica trdno o-hranila tudi v najhujših časih le po zaslugi zelo dejavnih, vztrajnih in narodno osveščenih upraviteljev ter članov. Nato je tudi predstavil publikacijo Slovenskezadružne banke, ki jo bogatijo daljši zgodovinski opisi slovenskih bank, zanimivosti, posnetki dokumentov, fotografije oseb, zgodovinski opisi bank v italijanščini, viri, literatura itd.
Slovesno proslavo je sklenil zbor Rupa-Peč s tremi pesmimi pod vodstvom dirigenta Zdravka Klanjščka.
Sledila je družabnost ob glasbi Zamejskega kvinteta na odprtem blizu Kulturnega doma.
 —EPD
Zadružna kraška banka na Opčinah je slovesno proslavila 90. obletnico svojega obstoja in delovanja v nedeljo, 21. t.m. Na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah se je zbra-
lo	res veliko število ljudi, članov ZKB, ki so se udeležili tradicionalnega Članskega praznika. Ta pa je bil, kot že rečeno, letos nadvse slovesen zaradi počastitve 90-letnice banke.
Prireditelji so pripravili zelo | pester spored prireditve z nastopom Godbenega društva Prosek in okteta Odmevi (slika desno), s predstavitvijo knjige Marka VValtritschaS/oven-ske zadružne banke, podelitvijo priznanj članom, slavnostnim govorom in pozdravi.
Bil je to velik praznik, ki
i	se ga je udeležilo veliko števi-
lo	ljudi, tako Opencev kot tudi članov iz drugih krajev tržaške pokrajine in več uglednih gostov. To dejstvo potrjuje zakoreninjenost tega bančnega zavoda med krajevnim prebivalstvom, kar je ena bistve-! nih značilnosti zadružne banke, ki je krajevnega značaja.
O	pomenu in poslanstvu Zadružne kraške banke je ! spregovoril slavnostni govor-; nik, predsednik upravnega odbora Pavel Milič. Glavno
vodilo banke, ki vsekakor velja še danes, je to, da denarni zavod pospešuje razvoj krajevnega gospodarstva z nudenjem kreditov na podlagi načela vzajemnosti, solidar-
I	nosti in medsebojne pomoči. To načelo, zaradi katerega so ljudje, ki so pred 90 leti ustanovili banko, tvegali svoje premoženje za druge ter za dobro svojih družin in potom-j cev, je gonilna sila, ki je privedla do uspešnega razvoja denarnega zavoda, ki danes lahko nudi vse bančne storitve. Poslovanje pa ima še večji smisel, če pri tem obstaja tudi ! skrb za splošen razvoj celotne tukajšnje skupnosti na socialnem, športnem, kulturnem in drugih področjih.
Predsednik Milič je v svojem govoru poudaril tudijx> men človeškega odnosa. Član ; oz. stranka, ki vstopi v zadružno banko, je najprej prijatelj,
J človek, oseba in kot takega je treba tudi upoštevati. Samo s človeškim odnosom se lahko ohranja tisto medsebojno zaupanje, ki je glavno vodilo delovanja take vrste bančnega zavoda.
Milič je nadalje dejal, da današnja stvarnost potrjuje pravilnost izbire o združitvi med hranilnicamazOpčininiz Nabrežine v Zadružno kraško banko, do katere je prišlo pred nekaj leti. To je privedlo do večjega razvoja banke in do tesnejše povezave s teritorijem. Zadružne banke pa bodo po govornikovih besedah pomembne tudi v novi
i	stvarnosti, ki jo prinaša nastop nove enotne evropske valute evra. Zadružne banke
i	se namreč krepijo tako na krajevni kot tudi na vsedržavni in evropski ravni, tako da je njihova povezava največja bančna stvarnost v Evropi.
Poslovanja zadružnih bank pa ne vodi načelo zaslužka,
! ampak načelo pomoči malemu človeku, ki je vreden zaupanja. Mala podjetja in zasebniki dobijo podporo in pomoč le pri zadružnih bankah, kjer člani morajo biti pripravljeni se odpovedati lastnim kori-! stim v korist skupnosti.
Načelo medsebojnega povezovanja je v svojem pozdravu podčrtal tudi podpredsednik deželne zveze zadružnih bank v Furlaniji-Julijski krajini dr. Medeossi, medtem ko je Zadružni kraški banki ob njeni 90-letnici v svojem pozdravu čestital predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino Pečenik. Na proslavi so, kot že rečeno, tudi predstavi-
li	knjigo Marka VValtritscha Slovenske zadružne banke, ki je bila tudi na razpolago članom. Avtor je na kratl<o orisal zgodovino ZKB. V okvir sporeda, ki ga je povezovala Manuela Bralos, pa je spadala tudi podelitev priznanj tistim članom, ki so banki zvesti nad 45 let. Med številnimi, ki so prejeli priznanje, je
treba vsekakor omeniti najstarejšega člana in sploh najstarejšega Openca Maria Da-neva-Kogljevega. Za glasbeno točko sta poskrbela Godbeno društvo Prosek pod vodstvom kapelnika Aljoše Star-
DAMJAN HLEDE
Kot napovedano v članku
23.	aprila, ko je zakon sprejela poslanska zbornica, je končno prišlo - sedaj ko je s sprejetjem v senatu bil zakon dokončno sprejet - do zelo pričakovane reforme civilnega služenja kot alternative vojškemu roku. S tem zakonom se civilno služenje osvobodi "kontrole" in odvisnosti od vojaškega ministrstva, katerega pristojnosti v zvezi z oporečništvom preidejo na urad za družbena vprašanja, ki deluje v okviru predsedstva ministrskega sveta. Od "koncesijskega" režima, v katerem sta bila sprejem oz. zavrnitev prošnje za civilno služenje odvisna od prostega vrednotenja upravne avtoritete, stopi sedaj oporečništvo na raven subjektivne pravice, ki se uvršča med individualne svoboščine. Prvi člen zakona o reformi parificira civilno služenje vojaščini kot njej enakovredno obliko obrambe domovine, ki jo 52. člen ustave nalaga slehernemu državljanu kot dolžnost. Odslej bodo prošnje
PROBLEMI
REFORME
MEDNARODNIH
POSVOjITEV
Mednarodne posvojitve urejuje sedaj v Italiji zakon št. 184/83. Že več časa pa je v teku zakonodajni postopek, ki naj bi zakon prilagodil Haaški konvenciji o mednarodnih posvojitvah iz leta 1993, ki jo je podpisala tudi Italija. Gre namreč za njeno ratifikacijo (od 33 držav podpisnic je konvencijo doslej ratificiralo le 17), to je za prelitje njenih načel v notranje obvezujoči državni zakon. Kočljivo vprašanje predstavlja s konvencijo u-vedena pravica mladoletnega do informacij o svojem stanju posvojenca in izvoru. --------------DH	/ STR. 16
ca in oktet Odmevi pod umetniškim vodstvom Rada Miliča. Po končanem uradnem delu proslave je bila na vrsti še družabnost ob zvokih ansambla Kraški kvintet. ----------IŽ
lahko zavrnjene le, če je prosilec lastnik dovoljenja za u-porabo orožja ali je bil obsojen za nasilna kazniva dejanja ali pa za tista, ki so povezana z uporabo orožja.
Zakon o reformi, ki bo po vsej verjetnosti stopil v veljavo petnajst dni po objavi v italijanskem uradnem listu, bo v celoti nadomestil doslej veljavni zakon št. 772 z dne 15. decembra 1972 in njegove nadaljnje spremembe in dodatke, ki jih izrecno preklicuje. Rok civilnega služenja bo trajal enako dolgo kot vojaški rok, prvi del bo formativnega značaja, drugi pa operativnega. Oporečniki bodo imeli pravico služenja v deželi, v okviru katere je njihovo bivališče ali pa kje drugje, na podlagi njihove izbire, ki bo lahko vsebovala tudi konkretno ustanovo, kamor želijo biti nameščeni. Lahko bodo prosi-
li	tudi za vključitev v humanitarne akcije, pri katerih je Italija soudeležena.
V	šestih mesecih po vstopu v veljavo zakona o reformi bo moral biti znotraj predsedstva ministrskega sveta ustanovljen Državni urad za civilno službo. Prošnje pa bodo za sedaj morale biti še vedno naslovljene obrambnemu ministrstvu. Do 31. decembra 1999 bo treba prošnjo predstaviti v roku šestdesetih dni od vstopa v vojaško službo ali, v primeru odloga, do 31. decembra pred letom vpoklica v vojaško službo (tako kot doslej). Ministrstvo bo moralo odgovoriti v šestih mesecih, v drugačnem primeru bo veljalo pravilo tihe privolitve (silenzio-assenso). Od I. januarja leta 1999 dalje pa bo treba prošnjo predstaviti v roku petnajstih dni po naboru, ki bo za vse potekal v trenutku, ko se konča obdobje odlogov in zakasnitev. Omenjeni državni urad, ki bo imel v vsaki deželi krajevno predstavništvo, bo vsekakor postal vsestransko pristojen za vpoklic in upravljanje oporečnikov, za sklenitev konvencij s posameznimi ustanovami, ki se bodo oporečnikov posluževale, za formacijo oporečnikov in za nadzor nad njihovim delom.
ITALIJANSKO PRAVO
DOKONČNO SPREJETA REFORMA OPOREČNIŠTVA
(s£Ciro C«*;
FRANCE 98
I
NOGOMET
MAN) PRESENEČENJ, VEČ IZGREDOV
Zanje so po pijanih angleških prenapetežih poskrbeli še trezni nemški obritoglavci (naziskini).
njega režiserja Roberta Bag-gia) proti Norveški; ob 21. uri v Parizu glavni favorit Brazilija - Čile; nedelja, 28. t.m.: ob 16.30 v Lensu domača Francija ali Danska proti Paragvaju, Španiji ali Bolgariji; ob 21. bo presenetljiva Milutinovičeva Nigerija igrala v Tulonu ali proti domači Franciji, Danski ali Južni Afriki. Ponedeljek, 29. t.m.: ob 16.30 v Montpellieru oz. ob 21. uri v Tulonu trikratni svetovni prvaki stare Nemčije, talentirana (kar z učinkovitostjo sicer še ni dokazala) Jugoslavija ali celo pravoverni Iran proti Holandski, Belgiji ali Mehiki. Nazadnje v torek, 30. t.m., bo ob 16.30 v Bordeauxu najverjetneje močna Hrvaška igrala proti Romuniji, Angliji ali Kolumbiji, ob 21. pa bo najverjetneje učinkovita Argentina igrala proti Romuniji, Angliji ali Kolumbiji.
■ - ED
V zadnjem tednu so se na neštetih nogometnih tekmah svetovnega prvenstva v Franciji izkazali tudi sodniki, ki so enkrat premalo, drugič preveč Posegali po rdečih in rumenih kartonih. Na izključitev za dve koli je bil zaradi povračilnega prekrška obsojen tudi eden izmed protagonistov, domači as Zinedine Zidane.
Srečanja osmine finala, ki se bodo začela v soboto, 27. t.m.: °b 16.30 v Marseju ITALIJA (na sliki juventusov napadalec Del Piero, ki je zamenjal doseda-
JADRANJE
ARIANNA S TEŽAVO SEDMIČ DRŽAVNA PRVAKINJA
29-letni tržaški profesorici telesne vzgoje Arianni Bogateč (na sliki) je še sedmič uspelo os-vojiti italijanski naslov v olimpijskem razredu Evropa. Podvig v Neaplju ji je v soboto, 20. t.m., uspel kljub nešportnemu obnašanju sotekmovalk. Glede na dobre uvrstitve na državnem pr-venstvu se bo poleg jadralke Si-rene udeležil svetovnega prvenca še njen klubski kolega Mi-ran Guštin, medtem ko bo članica Čupe Johana Križnic tekmo-
J
j
vala na mladinskem evropskem prvenstvu.
ROLKANJE
mladini 4 državni naslovi
Kriško Športno društvo Mladina je na nedeljskem državnem Prvenstvu v ravnini v Bielli odne-s|o 4 naslove in zasedlo 4. me-sto na ekipni lestvici. Državni pr-vaki v ravninskem rolkanju so Postali: kadet Eros Sullini, ki je bil boljši od leto starejših tekmovalcev, saj bo v tej konkurenci ahko nastopal še prihodnje ieto; kadetinja Mateja Paulina, Oaraščajnica Mateja Bogateč (r*a sliki), ki je potrdila, da je v dobri formi, ter v kategoriji Ma-ster 1 običajni Guido Masiero. Tudi ostali Mladinini tekmoval-Cl so se dobro odrezali: kadet ^lexander Tretjak je bil 3., njegov Klubski kolega Lorenzo Schirra Pa je pristal na mestu nižje. Mlajša deklica Ana Košuta je bila
kljub padcu 4., Remigio Pinzani pa je med masterji 2 osvojil 2. mesto. Diamantna špica kriških rolkarjev - svetovni prvak David Bogateč se prvenstva ni udeležil zaradi študijskih obveznosti. Napovedal je že, da iz istih razlogov ne bo nastopil niti na bližnjem evropskem prvenstvu. ——— ED
HOKEJ NA ROLERJIH
OPENSKI POLET
kwinsi še nepremagani V A LIGI
^nedeljo, 21. t.m., so Kokorov-C' in ostali v Spinei najprej brez boja z 2-0 premagali ekipo iz Bri-*nd, ki se ni predstavila na igrišču, in vse kaže, da je tudi odstopila iz prvenstva. Za tem so ' oletovci po izredno izenačeni !n razburljivi tekmi, med katero le prišlo tudi do nešportne po-ZG nasprotnikovega vratarja, ki le sprožila splošen pretep, s tes-n,m 3-2 (1 -1) premagali še po-
stavo Cortina Delonghi. Openci so igrali slabše kot običajno, saj so bili močno pomanjkljivi napadalci (pet slovenskih hoke jistov ni dalo niti enega gola) v obrambni igri. Po tej zmagi so Kvvinsi ohranili prvo mesto na lestvici 1. italijanske divizije pred bocenskim moštvom Aurora Frogs, s katerim se bodo pome rili že v nedeljo, 28. t.m., ob 18. uri na domačem openskem kotalkališču na Pikelcu, pred tem pa bodo ob 14. uri igrali proti Islandersom iz Spinee. - dolfo
PRVE ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOKOL
OD ČETRTKA JE V NABREŽINI IN OKOLICI VSE ŽIVO
Športno društvo Sokol iz Nabrežine prireja od četrtka, 25. t.m., do petka, 3. julija, prve Zamejske športne igre 98.
Pokroviteljstvo so nad Dobudo sprejeli: Kraška gorska skupnost, Občina Devin - Nabrežina, Primorski dnevnik, Svet slovenskih organizacij, Zadružna kraška banka in Združenje slovenskih športnih društev v Ita-iji.V ducatu športnih panog (moška in ženska odbojka, nogomet, košarka, plavanje, aalinanje, jadranje, tek, jahanje, šah, namizni tenis in lov na zaklad) bo v osmih dneh nastopilo kakih 700 športnikov! Kot nam je povedal predsednik Sokola Niko Pertot, želijo s to pobudo v Nabrežini obuditi športno dejavnost domačega društva, ki je zadnje čase nekoliko zamrlo, predvsem pa je ob tekmovanjih v raz-ičnih športnih panogah pomembna družabnost, saj so Igre namenjene predvsem ' nevpisanim" oz. neaktivnim igralcem, ki se drugače ne ukvarjajo tekmovalno s športom.
PROGRAM
Četrtek, 25. junija
NOGOMET: 1. kolo: 1. TEKMA - Križ, malo nogometno igrišče, ob 19.30: PERSl PER persi - bato team (nogometne tekme bodo ob vsakem vremenu). KOŠARKA: 1. kolo: 1 .tekma- Nabrežina, Sokolovo igrišče, ob 19. uri: ROBE Dl CARTA - GRAD BANI,
2. tekma - Nabrežina, Sokolovo igrišče, ob 20. uri: GODBA PROSEK - SKEDENJ, 3. tekma: - Briščki, ob 19.30: DEVIN - KONTOVEL ČLANI, 4. tekma - Zgonik, ob 19.30: RO-DMANS - KONTOVEL KADETI (V primeru slabega vremena bosta tekmi, predvideni v Nabrežini, v športnem centru v Zgoniku). Ob 21. uri: SLAVNOSTNA OTVORITEV na Sokolovem igrišču v Nabrežini: Dramski prizor Športne igre 98 malo drugače... v izvedbi dramske skupine SKD Igo Gruden, predstavitev himne športnih iger v izvedbi skupine Kraški ovčarji, pozdrav organizatorja, koncert z Andrejem Šifrerjem (v primeru slabega vremena bo slavnostna otvoritev potekala v športnem centru Ervatti v Briščikih).
Petek, 26. junija
NOGOMET: 1. kolo: 2. tekma - Križ, malo nogometno igrišče, ob 19.30: GODBA PROSEK - GRAD Bani Ferlugi,
3. tekma - Križ, malo nogometno igrišče, ob 21. uri: VESNAO - DEPORTIVO. ŽENSKA
odbojka: 1. kolo: 1. tekma - Nabrežina, Sokolovo igrišče, ob 19.30: ZEKS - KUNTU-vjeuke, 2. tekma - Briščki, ob 20. uri: godba prosek-špric team, 3. tekma - Nabrežina, Sokolovo igrišče,
ob 21. uri: OLYMPIA - SOKOL
(v primeru slabega vremena bodo tekme, predvidene v Nabrežini, v športnem centru v Zgoniku).
košarka: 1. kolo: 5. tek-ma-Briščki, ob 21.30: ZOIS-HULIGANI BARKOLANI. MOUN-TAIN BIKE: ob 19. uri start in cilj na Sokolovem igrišču v Nabrežini. Po zadnji tekmi družabnost na igrišču Sokola s Kraškimi ovčarji.
Sobota, 27. junija NOGOMET: 1. kolo: 4. tekma - Križ, malo nogometno igrišče, ob 17.30: KONTOVEL Člani - klub križ, 5. tekma -Križ, malo nogometno igrišče, ob 19. uri: mosp team -godba Nabrežina, 6. tekma
- Križ, malo nogometno igrišče, ob 20.30: ENO BREG -KONTOVEL KADETI. MOŠKA
odbojka: 1. kolo: 1. tekma
- Briščki, ob 19. uri: devin -ŠEZAN. koŠar-KA: 1. kolo: 6. tekma - Nabrežina, Sokolovo igrišče, ob 19. uri: OUTSl-DER - KRAŠKI biki (v primeru slabega vremena bo tekma v športnem centru v Zgoniku), 7. tekma - Nabrežina, Sokolovo igrišče: ob 20.15: PENZIJA TEAM - FiG, 8. tekma
- Nabrežina, Sokolovo igrišče, ob 21.30: OLD CICI -kontovel (v primeru slabega vremena bosta tekmi v športnem centru Ervatti v Briščikih). PLAVANJE: ob 18. uri - bazen v Tržiču. Po zadnji tekmi družabnost na igrišču Sokola s Kraškimi ovčarji.
Nedelja, 28. junija
nogomet - Križ, malo nogometno igrišče: 1. kolo: 7. tekma, ob 9.30: kras - DOBERDOB, 8. tekma, ob 11. uri: LOKOMOTIV PROSEK - TOP TEAM, 9. tekma, ob 15.30: CEROVLJE MAVHINJE - SAMA-turj'N. 2. kolo: 1. tekma, ob 1 7. uri: ZMAGOVALEC 1. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 2. tekme 1. kola, 2. tekma, ob 1 8.30: ZMAGOVALEC 4. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 5. tekme 1. KOLA, 3. tekma: ZMAGOVALEC 3. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 8. TEKME 1. kola, 4. tekma, ob 21.30: ZMAGOVALEC 6. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 7. TEKME 1. KOLA. MOŠKA ODBOJKA- Nabrežina, Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena bodo tekme v športnem centru Ervatti v Briščikih): 1. kolo: 2. tekma, ob 10. uri: ex bor - olympia, 3. tekma, ob 11.30: NAŠ PRAPOR - DOBERDOB. 2. kolo: 1. tekma, ob 14. uri: val - zmagovalec 3. TEKME 1. KOLA. ženska odbojka, Nabrežina - Sokolovo igrišče (v primeru slebega vremena v Briščikih): 1. kolo: 4. tekma, ob 19. uri: EX MEBLO - EX FRIU-
So KOL
lexport, 2. kolo: 1. tekma, ob 21. uri: zmagovalec i.
TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC
3. TEKME 1. KOLA. KOŠARKA, Nabrežina - Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena v Briščikih): 1. kolo: 9. tekma, ob 15.45: vvarm -rdeče kapice. 2. kolo: 1. tekma, ob 1 6.45: ZMAGOVALEC 1. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 3. tekme 1. KOLA, 2. tekma, ob 1 7.45: ZMAGOVALEC
4. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 5.TEKME 1. KOLA. BALINANJE, ob 9. uri, Nabrežina -Sokolovo igrišče. JADRANJE v sodelovanju z J K ČUPA in TPK Sl RENA, ob 14. uri-Ses-Ijanski zaliv (sedež Čupe). tek: ob 10.30 - start in cilj v Nabrežini, Sokolovo igrišče. jahanje: 10.30 - start in cilj v Samatorci, domačija Žbogar. Po zadnji tekmi družabnost na igrišču Sokola s Kraškimi ovčarji.
Ponedeljek, 29. junija nogomet, Križ, malo nogometno igrišče: 3. kolo: 1. tekma, ob 19.30: ZMAGOVALEC 9. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 2. KOLA. 2. tekma, ob 21. uri: ZMAGOVALEC 3. TEKME 2. KOLA - ZMAGOVALEC 4. TEKME 2. KOLA.
ženska odbojka, Nabrežina, Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena v Zgoniku): 1. kolo: 5. tekma, ob 19.30: STARA KLAPA - ŠD KONTOVEL, 2. kolo: 2. tekma, ob 21. uri: ZMAGOVALEC 4. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 1. KOLA. KOŠARKA, Briščki, telovadnica Ervatti: 2. kolo: 3. tekma, ob
20. uri: ZMAGOVALEC 6. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 7. tekme 1. kola, 4. tekma, ob
21. uri: ZMAGOVALEC 9. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 1. KOLA. ŠAH: 18.30 -Nabrežina, Sokolovo igrišče.
Torek, 30. junija
nogomet, Križ - malo nogometno igrišče. 4. kolo: 1. tekma, ob 19. uri: zmagovalec 1. TEKME 2. KOLA - ZMAGOVALEC 1. TEKME 3. KOLA. Finale za 3. mesto: 4. kolo: 2. tekma: ob 20.30: ZMAGOVALEC 2. TEKME 3. KOLA - PORAŽENEC 1. tekme 4. kola. Finale, ob 22. uri: ZMAGOVALEC 1. TEKME 4. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 4. KOLA. MOŠKA ODBOJKA, Briščiki: 2. kolo, 2. tekma, ob 21. uri: ZMAGOVALEC 1. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 1. KOLA. ŽENSKA ODBOJKA, Nabrežina - Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena v
Zgoniku): 3. kolo: 1. tekma, ob 21. uri: ZMAGOVALEC 1. TEKME 2. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 2. KOLA. KOŠARKA, Nabrežina - Sokolovo igri-1 šče (v primeru slabega vremena v Zgoniku), 3. kolo: 1. tekma, ob 20. uri: zmagovalec 1. TEKME 2. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 2. KOLA. 2. tekma, Briščki, ob 20. uri: ZMAGOVALEC 8. TEKME 1. KOLA - ZMAGOVALEC 4. TEKME 2. KOLA. NAMIZNI TENIS: ob 19.30 - Športni center v Zgoniku. ŠAH: ob 18.30 - Nabrežina, Sokolovo igrišče.
Sreda, 1. julija moška odbojka, Nabrežina - Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena v Zgoniku), finale za 3. mesto: ob 21. uri: PORAŽENEC 1. TEKME 2. KOLA - PORAŽENEC 2. TEKME 2. KOLA. ŽENSKA ODBOJKA, Briščiki: 3. kolo: 2. tekma, ob 21. uri: PORAŽENEC 1. TEKME 3. KOLA - ZMAGOVALEC 3. TEKME 2. KOLA. NAMIZNI TENIS, ob 19.30: finale v Športnem centru v Zgoniku, košarka, Nabrežina - Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena v Briščikih): 4. kolo: 1. tekma, ob 20. uri: ZMAGOVALEC 1. TEKME 3. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 3. KOLA.
Četrtek, 2. julija moška odbojka, Nabrežina - Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena v Briščikih): finale, ob 21.30: ZMAGOVALEC 1. TEKME 2. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 2.
kola. košarka, Nabrežina -Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena v Briščikih): 4. kolo: 2. tekma, ob 20.30: ZMAGOVALEC 3. TEKME 2. KOLA - PORAŽENEC 1. TEKME 4. KOLA. LOV NA ZAKLAD: 18.30 - start in cilj v Nabrežini, Sokolovo igrišče. Petek, 3. julija košarka, Nabrežina, Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena v Briščikih), finale, ob 19. uri: ZMAGOVALEC 1. TEKME 4. KOLA -ZMAGOVALEC 2. TEKME 4. KOLA. ŽENSKA ODBOJKA, Nabrežina, Sokolovo igrišče (v primeru slabega vremena v Briščkih): finale, ob 20. uri: ZMAGOVALEC 1. TEKME 3. KOLA - ZMAGOVALEC 2. TEKME 3. KOLA. ob 21. uri: SLAVNOSTNO NAGRAJEVANJE. Ob 21.45 KONCERT Z ANSAMBLOM agropop (v primeru slabega vremena bo slavnostno nagrajevanje v športnem centru v Briščikih).
ZADNJA STRAN
16
ČETRTEK 25. JUNIJA 1998
S 14. STRANI
PROBLEMI REFORME MEDNARODNIH POSVOJITEV
Začetni projekt, ki ga je izdelala vlada, jo je vseboval. Senat jo je odpravil. Pravosodna komisija poslanske zbornice jo je nato spet uvedla kot obvezo posvojiteljev, da "komaj je to možno in na najbolj primeren način" mladoletnega posvojenca seznanijo z njegovim narodnim in kulturnim izvorom. Sedaj je bila v poslanski zbornici tudi ta verzija odpravljena. Zamenjali sojo s pravico posvojenca, da ob doseženi polnoletnosti zaprosi sodišče za dostop do informacij o svojih naravnih starših. Sodišče lahko prošnjo zavrne, ko uvidi v tem nevarnost za psihično-čustveno ravnovesje posvojenca, njegovih mladoletnih bratov ali njegovih naravnih staršev. Dostop pa je absolutno nemogoč takrat, ko je vsaj eden izmed naravnih staršev izjavil, da noče biti imenovan.
Gre za izredno delikatno vprašanje, ki bi potrebovalo globok premislek. Kar pa se že na prvi pogled ne zdi preveč umestno, je pristojnost sodišča za tovrstno odločitev, kar dejansko pomeni izrazito brezosebno obliko odločanja o tako kočljivem vprašanju.
DH
V	torek, 16. t.m., je v prostorih restavracije Daneu na Opčinah potekal redni občni zbor gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Na njem so zamejski gostinci podali obračun triletnega delovanja, se pogovorili o prihodnjih načrtih in izvolili novo vodstvo.
Iz poročil predsednika sekcije Lina Doljaka in tajnika NikaTenzeta izhaja, daje bila gostinska sekcija v tem triletju kar dejavna. Tako so zamejski gostinci sodelovali pri organizaciji in odprtju Vinske poti terana, priredili so razne strokovne izlete po Italiji, Sloveniji, Franciji in Kaliforniji, go-
OBCNI ZBOR GOSTINSKE SEKCIJE PRI SDGZ
stinske večere, izpopolnjevalne tečaje, prišlo je tudi do izboljšanja stikov in sodelovanja z drugimi sorodnimi organizacijami, kot npr. z gori-škimi gostinci (na občnem zboru je bil prisoten njihov predsednik Avguštin Devetak), s sekcijo za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, Kmečko zvezo in s Konzorcijem vin Kras. Sodelovanje poteka tudi s krajevnimi upravami in gospodarskimi ustanovami. Ni pa jim uspelo izpeljati določenih pobud, kot so ciklus večerov tipi-
čne kuhinje, publikacija o gostinstvu od Milj do Trbiža in povezava vinske poti terana na obeh straneh meje. Manjka tudi neki skupni načrt za preporod in razvoj krajevnega gostinstva in turizma, kar bo naloga novega odbora sekcije. Gostinci pa se morajo tudi prilagoditi hitrim in vedno novim spremembam ter potrebam strank, do katerih prihaja v zadnjih letih. Ena od teh je gotovo nova zakonodaja o higienskih normah v zvezi z živili, znana pod siglo HACCP (to je kasneje podro-
SGZ GORICA / "MED NAMI NI MEJA II"
PODJETNIKI OB MEJI SE POVEZUJEJO
MARTIN DRUFOVKA
Poslovno srečanje podjetnikov in obrtnikov zamejcev iz Italije in Severno-primorske regije na srečanju "Med nami ni meja II" v Novi Gorici
Novogoriški sejem nudi torej odlično priložnost za gospodarsko povezovanje v obmejnem prostoru. Obnavlja se že tretje leto zaporedoma na pobudo Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice in
Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice. Gre za sodelovanje, spoznavno srečanje ob meji na gospodarskem področju, s predstavitvijo utripa gospodarstva na Goriškem, s posebnim ozirom na manjšinsko gospodarstvo. Slovenski obrtniki iz Italije so tisti, ki morajo ustvarjati most med slovenskim in italijanskim podjetnišvom. To srečanje potrjuje, da nastaja enotni gospodarski prostor, saj vsi vemo, da bo Slovenija prej ali slej vstopila v
Evropsko zvezo, izmenjava uslug bo navadna in vsakdanja praksa, zato je potrebno vzdrževati čim boljše stike z našimi prijatelji obrtniki iz Nove Gorice.
Podobna srečanja so zelo koristna ne samo iz poslovnega razloga, temveč tudi zaradi spoznavanja med nami. Taka srečanja ustvarjajo zaupanje med ljudmi in s tem bolj sproščeno ozračje ter seveda večje možnosti za sodelovanje in razvoj in blagostanje vsega prebivalstva. Naše področje ima vse pogoje in možnosti, po besedah ravnatelja SGZ Igorja Orla, da se zelo razvije. Rezultat raziskave, ki gaje naročila Deutsche Bank, kaže, da se bodo po ši-
ritvi Evropske zveze na Vzhod naši kraji najbolj razvili. Mi seveda moramo vse te priložnosti modro izkoristiti in ne smejo se nam izmuzniti iz rok; razvoj namreč ne pride sam od sebe. Slovenci bomo imeli še veliko drugih prednosti pred ostalimi, saj poznamo oba jezika; ko ne bo več meja, bomo laže nastopali na celotnem področju.
Sejma obrti v Novi Gorici, ki so ga uredili v nekdanjih halah tovarne Meblo, so se udeležili tudi predstavniki SDGZ iz Trsta (Malalan in Šik), predstavniki Gospodarske zbornice (Velikonja), Obrtne zbornice (Faganel) in SGZ iz Gori-, ce (Primožič, Orel, Tomšič).
ZAKONSKI DEKRET ŠT. 155/97: AVTOKON TROLA PO SISTEMU HACCP - PRAKSA IN NAČIN IZVAJANJA Zakonski dekret št. 155/97 predvideva za podjetja, ki se ukvarjajo z obdelavo in predelavo prehrambenih izdelkov (jestvine, sadje in zelenjava, bari, gostilne itd.) oz. imajo na splošno opravka s prehrano in prehrambenimi izdelki, da si morajo urediti preventivno kontrolni sistem -HACCP Slovensko gospodarsko združenje je priredilo prejšnji
ponedeljek, v sodelovanju s podjetjem Salus, predavanje v ta namen.
Interesenti se lahko zglasijo na sedežu SGZ Gorica, kjer bodo lahko dobili vse podrobnejše informacije. / MD
Restavracija na višini
HIT RESTAVRACIJA MARK, Šempeter
In kaj posebej priporoča šef kuhinje? Poglejmo:
- škampi na žarit, v buzari
- mešane školjke, v buzari
- škarpena v pečici s krompirjem
- kapesante na žaru, gratinirane
- telečji medaljon z beluši
- goveji file po kraško
- prekmurska gibanica na primorski način
Mmmm, če je tole tako dobro, kot je prijetno okolje Restavracije Mark, vam preostane le še, da se odločite, kaj bo vaša glavna jed!
rti Hoteli Igralnice Turizem
Delpinova la, 5000 Nova Gorica
tel. 00 386 65 126 40, 126 42 34 (prodajna služba)
Hit Restavracija Mark
Markova pot 25, 5290 Šempeter pri Gorici Tet 00386/653U 03
Internet: http://wivw.bit.si, E-mail: info@hit.si
lvestavracija Mark je restavracija na višini. Dobesedno! Vas je že kdaj prevzel pogled na sončni zahod ali pa morje luči pod hribom Mark? Prijetna restavracija lahko sprejme 220gostov, odlikuje pa jo izjemen vri z razkošnim pogledom.
Mark pripravlja vrsto prireditev, seveda igra ob sobotah živa glasba.
Na željo gostov je tu mogoče organizirati praznovanje osebnih praznikov, delovnih srečanj, obletnic... Tedaj se delovni čas restavracije prilagodi razpoloženju... Restavracija je sicer odprta vsak dan od 12. do 23. ure, ob sobotah pa do enih ponoči.
toslovno kosilo ali večerja? Delovni vsakdan se lahko v Restavraciji Mark spremeni v prijeten dogodek ali poslovno srečanje: poslovnežem je namenjen poseben prostor, kjer je zasebnost zagotovljena.
Sposebno skrbjo pripravljajo kuharski mojstri Restavracije Mark morske ribe, školjke, škampe in vrsto mesnih jedi.
bneje razložil ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič).
Novi 15-članski odbor, ki so ga izvolili na torkovem občnem zboru, gotovo ne bo brez dela. Še posebno se bosta morala potruditi novi predsednik sekcije Niko Tenze, ki je po enajstih letih zamenjal Lina Doljaka, in nova tajnica
Pavla Živic. No, verjetno bo novemu vodstvu prišel prav nastanek neformalne "skupine mladih", ki so ga podprli udeleženci občnega zbora. To skupino bodo sestavljali vsi mladi družinski člani obratov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. ------------IŽ