Amerikanski Slovenec Anerle»» In Spirit; Foreign In Language Only But advertising medium to reach a quarter million ■rareniant in the United Btatea. Rate« on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Beit) Element of Americanized Slovenians. It cover* News and Contain* Matter* of Special Importance to Them Kot Found Klaewhw* ŠTEVILKA 63. JOLIET. ILLINOIS, 28. MAJA 1918. LETNIK XXVII. \ Na zapadu y novi ofenzivi. Berlin trdi v poluradnem poročilu, da so ameriške patrole utrpele "težkih izgub". USMIUENKE MED ŽETVAMI. Američani bodo kmalu na laški fronti, pravi vojni tajnik Baker. > True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on May 28, 1918, M required by the act of October6,1917. 22. h Zapadna fronta. Z ameriško armado na Francoskem, maja. (Zakesnelo.) (Po Associated Press.) — v ameriškem glavnem stanu ob 9. uri nocoj izdano uradno naznanilo poroča, da je topniško streljale na ameriških odsekih nekoliko od ienjalo. Naznanilo se glasi: ^ "Topniško bojevanje se je zmanjšalo, Nobenih novih razvojev ni iz-Poročiti." .0*1 Jt- ' )iil. d» % .tinti to <»11 t* č> t l 0 , tali* ,et <® I •a- l # Jje l»t> True tranilation filed with the post-s master at Joliet, 111., on May 28, 1918, »» required by the act of October 6,1917. Bojevanje v zraku. Berlin, prek Londona, 23. maja. — rrije ameriški zrakoplovi so bili zbiti na bojišču ob reki Lys včeraj, po da-nes izdanem naznanilu vojnega urada. plovce proti bolnišnicam, je nemški kapitan pojasnil na način dejanske isti-ne, da ni videl znamenj Rdečega Križa. Rekel je tudi, da je iskal vojaških ciljev. In skomizgnil je z ramo in pristavil, da če Britanci postavljajo svoje bolnice blizu železnic, morajo pričakovati, da bodo bombardovane. Kapitan je govoril izvrstno angleški in povedal, da se je naučil angleščine v diplomatski službi pred vojno. Ena usmiljena sestra je bila usmr čena, ko je stregla vojakom, in druga je bila tako resno ranjena, da je umrla. Tretja je umirala danes. Več nadalj njih usmiljenk je bilo med ranjenimi kakor tudi več zdravnikov-častnikov. njah in za uničevanje ententinega bro-darstva. Ali prvo teh strašil je bilo poraženo in pogreznjeno po manjšem britanskem "spremnem podmorskem čolnu". Preživelcev ni bilo nobenih. Druga nemška podmorska križarka se je hitro pogrozila in je utekla. Ameriška patrola zmagonosna. Washington, D. C., 26. maja. — Gen. Pershingovo poročilo za nedeljo, izdano nocoj po vojnem departmentu, pripoveduje, kako je neka ameriška patrola, obstoječa iz enega častnika in dvajsetih vojakov, v lotrinškem odseku snoči pognala nazaj z izgubami sovražnikovo patrolo, oboroženo z lahkimi strojnimi puškami in podpirano po streljanju s strojnimi puškami z sovražnikovih linij. P True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on May 28, 1918, « required by the act of October 6,1917. Nemci usmrčajo usmiljenke. 2 britansko armado na Francoskem, maja. (Po Associated Press.) — Nemški zrakoplove) so zopet močno bombardovali britanske bolnišnice na ozemlju za linijami ter to pot usmrtili m ranili nekaj stotin izmed osebja in bolnikov mnogoterih bolniščnic v sku-Pmi. Zabeležena v seznamu izgub so ime-več usmiljenih sester, ki so z dru-8'mi strežnicami hrabro ostale na svo-J'h mestih med strašno ploho raznes-mh tvarin. V soseščini je ena velika bolniščnica ln neka druga, v katerih so ameriške strežnice, ali nobena teh dveh ni bila Prizadeta, kake* je videti. Velike bombe spuščene. Ta najzadnja grozovitost je bila izvršena v nedeljo zvečer, na videz po eetverih oddelkih sovražnikovih zra-°Plovov, ki so obsegali več nego dvaj set strojev. Veliko število bomb je spuščenih in kakih 30 odstotkov Jžl» je bilo velikih, ki so izkopale velika *r a, >n ostale so bile zelo raznesni japneli, ki so pošiljali svoje krogle rgajoc na vse stran_ nap0injenih •f ^olnicnih šatorih in poslopjih. 2b. zrakoplov s tremi sedeži je bil - 'i po streljanju s topovi in trije "akoplovci so bili ujeti. Prasan, zakaj je nameril svoje True tranilation filed with the postmaster at Joliet, 111, on May 28, 1918, as required by the act of October6,1917. U-čoln usmrtil 56 Američanov. London, 24. maja. — Britanska oborožena trgovinska vojaška ladja "Moldavia", z ameriškimi vojaki na krovu, je bila torpedovana in pogreznjena, kakor je admiralstvo uradno naznanilo nocoj. Naznanilo admiralstva se glasi: "Oborožena trgovinska križarka 'Moldavia' je bila torpedovana in pogreznjena včeraj zjutraj. "Me>d ladijskim moštvom ni bilo izgub, ali od ameriških vojakov na krovu je šestinpetdeset dosedaj pogrešanih. Bati se je, da so bili usmrčeni v enem oddelku po eksploziji." Ladja zadeta brez svarila. "Moldavia" je bila torpedovana brez svarila. Bila je mesečna noč, in čeprav so straže dobro pazile, ni bilo videti napadajoče submarinke, dokler ni torpedo zadel. Vojaki na krovu so bili večinoma v svojih visečih posteljah, ko se je pripetila eksplozija sredi ladje. Niti mornarji, niti vojaki niso kazali panike. Čakali na povelja mirno. Mirno so se razvrstili in so čakali na povelja. Ko je bilo videti, da se "Moldavia" pogreza, so bili vsi na krovu rešeni po spremnih ladjah. Vojaki so izgubili vse svoje imetje, a so bili založeni z novo obleko v raznih lukah, kjer so se ustavili. True translation filed with the post master at Joliet, 111, on May 28, 1918, as required by the act of October6,1917, Američani pod vročim ognjem. Amsterdam, 26. maja. — "Težke izgube" so bile prizadete Američanom na fronti v Pikardiji ob odbitju močnih ameriških patrol včeraj zapadno od Montdidiera, trdi poluradno nemško poročilo, prejeto danes v brzojav ki iz Berlina. Poročilo opisuje včerajšnja vojaška podjetja in pravi: "Zapadno od Montdidiera so močne ameriške patrole prodirale proti naši fronti. Neka ameriška patrola je bila popolnoma zbita po našem streljanju. Ostale so bile vržene nazaj s protinapadom. Američani so pri tem utrpeli težkih izgub." V ARMADO, ALI NA KORISTNO DELO. dve izmed peterih velikih klalniških korporacij. Pravijo, da je bilo na tisoče funtov pokvarjene govedine in kuretine prodanih v Camp Travis, Tex. Večinoma .. , . ,so pokvarjeno blago zasledili in zavr- Nova odredba o vojaškem naboru. , • ... železniškim usluibencem plače D. C, 21. maja.—Pred-druga živila armadi, z vednostjo, da je sednik wiJson je ydanes objavljenem živež "nesposoben za človeško uživa- progIasu formalno določil dan 5. juni-njc", sta obdolzeni v tožbah, ki jih je ja t , kot dan registracije po vojaško danes izdala zavezna obrtna komisija, nabornem zakonu za vse miadeniče, ki tvrdki Morris & Co. in Wilson & Co., | SQ dosegH starost 21 Iet izza prvega registracijskega dne S. junija 1917. padno od Col-del-Orsa. Pognani stal V današnjem naznanilu tajnika Ba-bih na^aj s težkimi izgubami v proti- kerja glede precenitve in splošnih na-napadih.^'' Ičrtov za vojaški nabor je citati: "Prejkone tri četrti milijona voja-f hie translation 'filed with the post-1 kov bo dodanih ameriški armadi po remaster at Joliet, 111, on May 28, 1918, J g-istraciji dne 5. junija t. 1. mladeničev, as required by the act of October 6,1917. L; so dosegli starost 21 let izza dne 5. Američani na laški fronti kmalu. Puni>a 1917' ali ki bodo 21 dne 5" junija 1918 ali prej. New York, 24. maja. — Vojni tajniki "To cenitev je danes izdal provost Baker je naznanil v nocojšnjem nago- maršal gen. E. H. Crowder, ki bo vo voru v proslavo italijanskega dne (tre-1 dil registracijo. Cenitev utemeljena na statistiki "Gen. Crowderjeva cenitev je bila True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on May 28, 1918 as required by the act of October6,1917 Dunaj poroča bojevanje. Dunaj, 22. maja, prek Londona. (Za kesnelo.) — Uradno naznanilo iz av stro-ogrskega glavnega stana o pod jetjih na laški fronti pravi danes: "Na pogorski fronti še narašča boj na -delavnost. Med ponedeljkovim ve čerom sta dve sovražnikovi stotniji prodrli v naše postojanke severoza NA ČEŠKEM ŠE VEDNO NEMIRI. Ameriška komisija, ki ji načeluje Rev. Jager, dospela na Krf. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on May 28, 1918, as required by the act of October6,1917. Rev. Jager na Krfu. Krf, 22. maja. — Ameriška misija, ki je bila poslana na pomoč Srbom, je dospela semkaj danes med potjo v Solun. Misiji načeluje major Fran-cis Jager od Rdečega Križa. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on May 28, 1918, as required by the act of October 6,1917. Avstrija širi jetiko med ujetniki. * Washington, D. C, 24. maja. — Sistematično in premišljeno cepljenje italijanskih in srbskih vojnih ujetnikov v Avstriji s semeni jetike in drugih nalezljivih bolezni je najzadnja grozovitost, ki jo izvršuje dvojna monarhija, po uradni brzojavki s Krfa, katero je prejelo srbsko poslanstvo tukaj danes. Več nego 10,000 Italijanov in na tisoče Srbov, ko so se nalezli bolezni, je bilo poslanih nazaj v Srbijo, da razširijo kužno bolezen, pravi brzojavka. tjc obletnice vstopa Italije v svetovno vojno), da se bodo ameriška pehota, ameriški oddelki s strojnimi puškami ^djenz na "dejstvu, ~dTŠV je "skoro in ameriško topništvo kmalu bojeval. deset mi]ijonov nloških registriralo fronti ra,m Z It3lijani "a njih°Vi ,ansk° leta T° Števil° °bSega VSC med 21 in 31. Statistika, ki so jo se- „ , , . ............stavili gen.-Crowderjevi pomočniki, True trans at.on filed with the post- Ja . wlo malo več 10 od. master at Johet 111, on May 28 9 8 ltotkov teh moških 2, kt starih. Na as required by the act of October 6,1917 ,• - u • i J 1 tem temelju so precenili naborni urad- Avstrijci poročajo zmage. niki, delujoči pod generalom Crowder- jem, da bo tega leta registracija pre- Dunaj, petek, 24. maja, prek Lon- segla 1,000,000. dona. — Današnje naznanilo vojnega -Qd tega števila bo po gen.-Crow- urada poroča končno odbitje po vro- derjevi cenitvi tri četrti ali kakih 750,- čem boju italijanskega napada na av- (XX) up0rabnih za vojaško službo. To strijske postojanke na Zugnatorti ob dovoijuje primerne oprostitve zaradi laški pogorski fronti. Italijani so bili I telesnih hib, zaradi odvisnih svojcev in tudi odbiti v več poskusih na Monte drugih zaprek vojaške službe. Asolonu, med Brento in Piavo. Na- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on May 28, 1918, as required by the act of October6,1917. Milijon ruskih ujetnikov bolnih. Moskva, petek, 17. maja. (Po Associated Press.) — En milijon od 3,100,-000 ruskih vojnih ujetnikov v Nemčiji in Avstro-Ogrski je popolnoma onemoglih. V Nemčiji jih je 1,900,000 in v Avstriji 1,200,000. Polovica invalidov je jetičnih, večinoma v zadnjih-stopnjah te kužne bolezni. Mnogi izmed ostalih trpe vsled drugih resnih nalezljivih bolezni. Njihov povrat v Rusijo v sedanjih okoliščinah je veliko vprašanje vsled pomanjkanja hrane, primernih stanovanj in zdravniške pomoči. Izmenjava onemoglih vojakov se nadaljuje že nekaj časa. Mešana komisija Nemcev in Rusov sedaj pripravlja izmenjavo telesno sposobnih ujetnikov. znanilo se glasi:- "Včeraj so Italijani ponovno napadli naše postojanke na Zugnatorti in v Etsonski dolini po močnih in obsežnih topniških pripravah. Prva dva napada sta se zlomila s krvavimi izgubami pod učinkovitim streljanjem naših baterij. V tretjem napadu se je Italijanom posrečilo približati se našim postojankam. Cesarske reserve tretjega polka so skočile naprej in se vrgle nad sovražnika s svojo običajno hrabrostjo. Bojevanje od moža do moža se je končalo s popolno zmago za naše čete. Napadniki so bili prepodeni povsod in zadnje laško gnezdo je bilo očiščeno ponoči. , "Tri sovražnikove poskuse prodiranja proti našim postojankam na Monte Asolonu je doletela ista usoda. Tu je bil tudi vsakikrat odbit." Vsi moški se morajo registrirati. "Po predsednika Wilsona proglasu so izvzeti edinole častniki in nabrani vojaki redne armade, mornarice in po morskega vojnega zbora ter narodne straže in pomorske milice, med tem ko so v zavezni (federalni) službi, ter častniki častniškega reservnega voja in nabrani vojaki v nabranem reserv nem voju, med tem ko so v aktivni službi. Gen. Crowder je odredil, da morajo krajevni naborni odbori imeti svoje urade odprte v registracijske svr-lie med 7. uro zjutraj in 9. uro zvečer dne 5. junija. Med temi urami se morajo registrirati vsi mladi moški, ki so bili rojeni med dnem S. junija 1896 in dnem 6. junija 1897. Ti moški so podvrženi predpisom zakona o izborni službi, po katerem se je vršila prva registracija. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on May 28, 1918, as required by the act of October 6,1917. Nemška divizija se spuntala. Washington, D. C, 24. maja. — Neka nemška divizija v Dvinsku, Rusija, je dobila povelje za odhod na zapadno fronto, pa ni hotela oditi, in petdeset vojakov je bilo usmrčenih in tisoč "dejanih v zapor, pravi ruska brezžična brzojavka na državni department danes. Druge nemške čete v bližini so priredile demonstracije v prid diviziji. Iz istega vira so prišla poročila, da so 56. nemški polk in drugi med potjo z vzhoda na zapadno fronto priredili demonstracije proti nadaljevanju vojne. Mnoge pritožbe proti postopanju nemških oblastev v raznih krajih na Ruskem, ki jih je poslala moskovska vlada v Berlin, razodevajo, da je bil neki ru^ki parnik s potniki na krovu torpedovan po nemški submarinki v Waida-zalivu, in da je bila bolnična ladja napadena po nemških podmorskih čolnih v Črnem morju. True ^translation filed with the postma„Cr at Joliet,, 111, on May 28, 1918, as required by the act of October 6, 1917. no, kar je^rS'"^ T°!fI"d,S.ke kraIjic° Vi,'cmine- kat"e dežela je v nevarnosti, padni fronti 3-Eden francoskih 400-milimetrskih .............. topov, najmočnejših v rabi aliirskih čet na za- True translation filed with the postmaster at Joliet, III, on May 28, 1918, as required by the act of October6,1917. Laško uradno poročilo. Rim, 25. maja. — Danes izdano službeno naznanilo vojnega urada se glasi: "Med Brento in Piavo sta bili oboii topništvi dokaj delavni. Na južnih slemenih gore Sasso Rosso so ponovni sovražnikovi napadi vedli do živahnega bojevanja z ročnimi granatami "Na Asiaški visoki planoti so britanski zrakoplovci bombardovali sovražnikove zvezne linije. Pet sovražnih zrakoplovov je bilo zbitih in šesti je bil prisiljen k pristanju." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on May 28, 1918, as required by the act of October6,1917. Costa Rica v vojni z Nemčijo. San Juan Del Sur, Nicaragua, 24. maja. — Costa Rica je danes napove dala vojno proti centralnim vlastim. (Costariška vojna napoved spravlja skupno, število dežel, razvrščenih proti Nemčiji, na 21. Vse centralnoameri ške države so zdaj jasno določile svoje stališče napram vojni. Panama, Nicaragua in Guatemala so postale vojskujoče. Honduras je prekinil diplomat ske odnošaje z Nemčijo, dočim je E1 Salvador ostal nevtralen in pojasnil, da je njegova nevtralnost prijazna Združenim Državam.) True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on May 28, 1918, as required by the act of October 6,1917. Beloruska republika, London, 24. maja. — Beloruska republika je bila proglašena, z nemškim privoljenjem, poroča moskovski poročevalec za Exchange Telegraph Co. v brzojavki z dne 16. maja. Koalicijska vlada je bila sestavljena in pogajanja se vršijo glede edinosti Litve in Bele Rusije, z namenom, Ustanoviti posebno državo pod nemškim vojaškim pokroviteljstvom. (Bela Rusija je nedoločne oblike, a leži približno v krajini severno od U-krajine, s Poljsko in baltiškimi pokra* jinami na zapadu in Veliko Rusijo na severu in vzhodu. Obsega tudi Litvo, kjer prebiva večji del prebivalstva beloruske narodnosti. Litva je že bila pripoznana po Nemčiji kot neodvisna država, zvezana z nemškim cesarstvom.) a. AMERIKANSKI SLOVENEC, 28. MAJA 1918. Amerikanski Slovenec UstancvJjen I 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Blovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Ea Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj le pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno^ na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office »t Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO, Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application Joliet, 111., 27. maja. — Iz naše župnije smo)prejeli za objavo sledeče: Naš nadškof je poslal pretekli teden na vse župnije okrožnico sledeče vsebine: Naš sveti oče, papež Benedikt XV., želi, da bi se duhovniki in ljudstvo celega sveta zedinili in prosili Vsemogočnega za skorajšnjo povrnitev miru. Kongres in predsednik Združenih Držav so sklenili, naj bo trideseti dan majnika dan molitve in pokore. Težko bi bilo izbrati boljši dan ker ni samo eden izmed naših narodnih praznikov, ko delavec odloži svoje delo, da počasti mrtve vojake, ainpak spada tudi med največje cerkvene praznike, namreč, presveto Rešnje Telo. Zdi se mi, če prav praznujemo ta dan, bomo izpolnili željo svetega očeta, ubogali svojega predsednika-in izpolnili ljudsko srčno željo. Zato naj se naznani prihodnjo nedeljo, dne 26. majnika, da je nadškof odločil prihodnji četrtek, praznik pre-svetega Rešnjega Telesa, za dan molitve in pokore. V vsaki cerkvi naj se bere sveta maša pred izpostavljenim presvetim Rešnjim Tele?om in naj se da nazadnje blagoslov. Če le mogoče, naj bo ta sveta maša slovesna ali vsaj peta. V onih redovnih hišah in zavodih, kjer je bila navada, da so praznovali ta praznik s slovesno procesijo in blagoslovi, naj se obredi zvrše z vso slovesnostjo. Da se bo več vernikov vdeležilo slovesnosti, naj se jih vzpodbuja, da prejmejo svete zakramente. Zato se jim naj da prilika, zvečer in zjutraj, da gredo k spovedi. Sveto obhajilo naj darujejo za našo deželo, za naše domove in fante. Prosimo Zve-ličarja v najsvetejšem zakramentu, da •blagoslovi armado in mornarico, naj čuva, varuje in srečno pripelje nazaj liaše vojake in mornarje, in naj dodeli, da se povrne na ta trpeči in uničeni svet trajen mir. Če tolika množica skupno združi svoje prošnje in jih pošlje pred prestol Najvišjega, na dan tako posebno posvečen Njemu, bo gotovo priklicala na nas Njegov blagoslov in skorajšnjo izpolnitev naših srčnih želj... Vem, da mi ni treba še spodbujati Vas ali Vaše ljudi, da praznujete ta dan v tem duhu, ker Vam to1 boljše narekuje ljubezen do svoje domovine, skrb in ljubezen do sinov, bratov in očetov, kakor pa moje besede. — Naši bolniki. Rev. J. Plaznik, naš g. kaplan, nam poroča: Za vročinsko boleznijo je obolela Mrs. Mary Govednik in se zdravi doma, 1205 N Broadway. — Trinajstletna Anna Ko lič, 1101 N. Scott St., boluje že štiri tedne, vendar se ji je obrnilo na bolje — V bolnišnici sv. Jožefa se zdravita Martin Jakša in Martin Vrhovšek. — Naši vojaški novinci. Danes do poldne ob 8. uri 10 minut se je odpe ljalo zopet 138 vojaških nabornikov iz jolietskega distrikta v vežbališče, sicer v Camp Grant, Rockford. Med njimi so bili zledeči slovenski fantj naše fare sv. Jožefa: Joseph Birsa, Rockdale. Frank Blatnik, 616 Bridge St. Nick Galovec, 913 N. Bluff St. Mathias F. Koshak, 1010 N. Broad way. Frank Mušič, 1208 N. Chicago St Louis Posego, 1007 Herkimer St. Matthew H. Rogina, 103}4 Indiana Street. Joseph Sekola, 103 Indiana St. J. A. Simonich, 1123 Clement St. Martin P. Skubic, 1107 N. Chicago Street. Frank J. Žlogar, 707 N. Broadway. Vsem tem čvrstim fantom naše fare želimo mnogo sreče v vojaškem stanu in po slavni zmagi srečen povratek v našo sredo. Slava braniteljem domo vine, demokracije in svetovne svobode — Vojaški naborniki iz prvega in drugega distrikta odidejo iz Jolieta v sredo zjutraj v Camp Shelby, pri Hat tiesburgu, Miss. Med njimi bo zopet nekaj Slovencev. — Odhodnica. V gostoljubni hiši g. Frank Žlogarja, 707 N. Broadway, čigar nadepolni sin Frank J. Žlogar je odšel danes v Camp Grant, 111., se je zbralo v četrtek zvečer lepo število fantov in deklet na domačo zabavo v čast in slovo mladeničem, ki odhajajo te dni v vojaško službo. Okusna večerja, primerni govori, petje in plfes, in seveda g. Ahačičeva slavna harmonika vmes, vse to je bilo na sporedu lepe odhodnice. Navzoči so bili sle deči: Fantje—Stanley Zugzda, Michael Frankovič, Frank Flajnik, Nick Galovec, Frank Fuchs, Frank Videč, John Suhadolc, Joseph Starašinič, Frank Brezovar, John Kovač, Steve Zielin-ski, Clarence Stukel, Steve Kochevar, Joseph Pruss, Louis Posego, Louis Pasdertz, Paul Stark, Tony Culik, Tony Pruss, Matt Rogina, Joseph Rogina, Mike Staudohar, Frank Grego-rich, William Vertin, Ludwig Solnce, John Rogina, Joe Rogina, Frani? Kle-novšek, Fritz Thrope, Ralph Stark, John Batista, Martin Grum, Mike Knaus, Joe Žlogar, Frank Žlogar ml., Mr. Frank Žlogar st., Joe Avsec ml., Frank Siefert, Anthony Zugzda, Joe Sekola. Dekleta—Miss Anna Smolich, Miss Jennie Smolich, Miss Mary Rogina, Miss Julia Rogina, Miss Marie Sekola, MJss Catherine Vidjc, Miss Nettie Strametz, Miss Mollie Bezek, Miss Anna Irish, Mrs. Lena Pasdertz, Mrs. Frank Žlogar, Miss M. Žlogar./ — Rojaka Joseph in Louis Levstik iz Phelpsa, Wis., se mudita v Jolietu na obi-ku. • S. N. Z. Jolietska podružnica Slo-enske Narodne Zveze bo imela svojo prihodnjo sejo v nedeljo, dne 2. juntja, zvečer ob polosmih v dvorani K. S. K J. — Sobotna plesna veselica sloven-kill članic Rdečega Križa se je obne-la izvrstno vkljub skoro neznosni ročini. Nad $250,(XX) je bilo zaobljublje-ih v Jolietu in okraju Will za Rdeči Križ, dočim je znašala kvota le $75,-000, torej je bila sijajno presežena. Petnajst (15) tovarniških deklet (factory girls) potrebuje vladna Brezplačna posredovalnica za delo (Free Employment Bureau). Oglasite se v jolietskem poštnem uradu, kjer izveste vse podrobnosti. — Pisma v jolietskem poštnem uradu imajo: John Jezak (Težak?), Toni Kerinarki. Jos. Muentnich (?), Joe Stankovič. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, sp oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-avto-tnobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. jima je bilo rojenih šest deklet, Anna, Mary, Agnes, Veronica, Rose in Madeline, in dva sina, John in William. Najstarejša hči, ki je učiteljica že štiri leta, je 22 let stara in najmlajši sin William je 3 in pol. L. 1907. smo dali v štant našo farmo in šli obiskat naše stariše v =taro domovino. Tam smo si kupili zemljišče v Mihelji vasi, po imenu Gerair novo gostilno. Tam smo stanovali dve leti in potem smo se zopet vrnili nazaj na našo kmetijo v Ameriki. Pogreb se je vršil v torek dopoldne ob 10:30 s črno sv. mašo s tremi duhovniki. Rev. Gerahty, župnik iz Jamestowna, njegov bližnji prijatelj, je infel lep nagovor o njegovem življenju. Domislil je njegove prve dni tukaj na teh pustih "prerijah" v Da-koti, kjer ni nikoli izgubil srčnosti v svojih težkih borbah, ko so bila včasi suha leta in toča, ali on je zmeraj imel zaupanje v Boga. Pokojnik je bil dober katoličan in dober katoliški oče, skrbel je za dom in za cerkev. Pogreb je bil zelo lep. Vsi njegovi stari znanci so prišli izkazat mu zadnjo čast. Je bilo več kot petdeset avtomobilov in buggies, in tudi je bilo zelo krasnih cvetlic, katere so bile darovane pokojniku. ' Večna luč mu naj sveti! Mrs. Mary Mutz. IZ PISEM NAŠIH VOJAKOV. Jamestown, N. Dak., 23. maja 1918. — Prosim malo prostora v cenjenem listu Amerikanskem Slovencu. Naznanjam vam žalostno novico, da je moj mož, John Mutz v Gospodu zaspal v nedeljo jotro 19. maja ob tretji uri. Vsi otroci in bližnja žlahta -o bili pričujoči ob njegovi smrti. Rev. Van Meer, naš župnik iz Frieda, nase župnije, ki ga je večkrat obiskal v njegovi dolgi bolezni, je v soboto popoldne mu dal zadnjo popotnico k Bogu, kateremu je služil celo življenje. Pokojnik je bil rojen 25. julija leta 1861. na Gorenji Lokvici pri Metliki. Prišel je v Ameriko julija 1881 in je tukaj v Dakoti homestead in free claim dobil od Uncle Sama, 320 akrov, Oženil se je tukaj v Jamestownu z Mary Stukelj, doma iz Sela pri Otavcu, fare Črnomelj, 18. junija leta 1895 in Cambridge, Mass., 16. maja 1918. — (Konec.) Poskušal sem ostati bedeč, ko smo imeli priti mimo Niagarskih slapov opolnoči, toda zaspal sem in se nisem prebudil do 6. ure prihodnje jutro, ko sem videl, da smo v mestu Syracuse, N. Y. Zapazil sem, da je država New York posebno gričata Nekateri griči so podobni goram, _ali jaz sem užival lepoto' teh prizorov, kajti drevesa in sveža trava, rastoča na slemenih teh gričev, polnijo srce z radostjo. Izstopili smo v Troyu, N. Y., opoldne in sprejelo nas je članstvo Rdečega Križa. Peljali so nas po mestu v avtomobilih, nam razkazali glavne ceste in nas vedli naposled v park na vrhu visokega griča. Tisti grič je kakih 300 ali 400 črevljev višji nego po-ršje mesta in se vidi raz njega vse mesto. Proti zapadu gledajoč, smo natanko razločili Catskill Mountains Izmed vseh lepih razgledov, ki sem jih videl, je bil ta eden najlepših. Zapustili smo Troy, N. Y., ob 1:15 soboto, dne 11. majnika, in se peljali kozi mesto Schenectady, N. Y., 4{jer e doma The General Electric Co. Nekje med tem mestom in Cambridge smo se peljali skozi 5 milj dolg tunel ali predor. Bilo je tako temno v tem tunelu, da nisem mogel videti svoje roke eno šestnajstinko palca od svojega obraza. Eden fantov je prižgal žveplenko in mi posvetil v oko, nakar se je razvila glasna zabava, da nam je čas kar tekel z vlakom vred, in kmalu smo dospeli v Cambridge, okoli 7:30 ali 8. ure. Cambridge je imeniten kraj in poleg tega zgodovinsko mesto. Brest (elm tree), pod katerim je Washington najprej prevzel poveljstvo nad ameriško armado, še stoji in je obdan od visoke železne ograje. Tu je tudi mnogo poslopij, zgrajenih v 16 stoletju, ki še stojijo in nosijo napis, ki naznanja, v katerem letu so bila zgrajena itd. Bunker Hill je nekje v Bostonu in ga poj-dem v kratkem pogledat. Jedi imamo tukaj obilne in okusne. Za našo jedilno dvorano rabimo Harvard Memorial Bldg. V kratkem Ti pošljem fotografije nekaterih poslopij, katera zdaj rabi mornarica. V šoli sem bil kake 3 ure na dan dosedaj, ker so vsi prihajajoči oddelki nekake pridrž-ne stotnije (detention companies), in pridržne stotnije navadno ne začno šole en teden ali dva. Če bom dovolj srečen, utegnem priti na imenik fantov, ki začno z rednim obiskom šole prihodnji teden. * Toda človek nikoli ne ve, kaj ga čaka. Če nas pokličejo v prvi razred v abecednem redu, ne bo sreče zame, to vem iz izkušnje; kajti jaz sem bil vedno izpuščeu, kadarkoli jc bil rabljen abecedni sistem. Ni»-adno jih kličejo do črke 51 alt N in se ustavijo. Mislim, da s?m napisal dovolj o vsem za enkrat, toda pe,skušal boni napraviti prihodnje pismo, zanimivejše. V nadi, da Te najde ta pismo v dobrem zdravju in da kraaLu kaj slišim o Tebi, ostajam Tvoj scwodnik in prijatelj A. A. Propernick, U. S. Naval Radio School, Harvard University (Detention), Cambridge, Mass. Drobiž iz slovenskih listov. Calumet, Mich. — Dvojna poroka je bila dne 11. majnika v slovenski cerkvi. G. Frank Turk, doma i« Pleinbeik«, fara Stopiče, je obljubil večno zvestobo gospe Johani Turk roj. Čikada. doma iz Iv&njega Sela, fara Unec na Notranjskem. Druga srečna dvojica pa sta bila g. John Somrak, doma iz Velikega Kala, fara Mirna Peč, in gdč. Annie Rogina, hči rojaka Matije Rogina iz North Tamaracka, rojena tukaj. — Umrla je dne 15. t. m. na domu svojega stričnika, g. Matt čopa na Odmi cesti, njegova teta, gdč. Mary Čop, v starosti 60 let. Na Calumetu je bivala nad dvajset let in imela dolgo vrsto let "boarding house". Zapušča več bratov in sester v stari domovini. — Naši vojaki. Dne 13. t. m. se je odpeljalo zopet 18 calumetskih mla-deničev v Stric-Samovo vojno službo, in sicer v Columbus Barracks, Ohio. Med njimi je bil Slovenec John Jud-nič iz Lauriuma. — Proti koncu t. m. pa odrine iz Calumeta v Camp Wheeler, Georgia, 135 fantov, med njimi sledeči Slovenci: Peter Mihelčič, Frank Shimetz, John J. Samida, Geo. Butala, Matt J. Stukel, Jacob R. Puhek, Peter P. Stefanec in nadomestnik John J. Stukel. Butte, Mont. — Pod obtožbo umora so bili aretovani Valentin Salina, Louis Zupet in Martin Zupet, ki so v zvezi z napadom na John Sterka, ki je dne 14. t. m. popoldne umrl na poškodbah, ki jih jc dobil prejšnji večer ali drugo jutro. Doktorja Shotka in Mailett sta raztelesila truplo ponesrečenca in sta iznašla, da je smrt povzročila rana, prizadeta z nožem v glavo in pa notranje sesedenje krvi. Koroner Lane je imel mrliško preiskavo. Policijski načelnik Jerry Murphy je mnenja, da so napad izvršile osebe nelojalne proti Zdr. Državam radi Ster-kovega patrijotizma. Sterk je bil znan dober domoljub, ki je ob vsaki priliki pomagal vladi. Kupil je več bondov posojila Svobode. Vsi trije aretiranci so Slovenci. Sterka so našli nezavestnega 13. t. m. večer na Talbot Ave. in so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je prišel zopet k zavesti, toda ni mogel napraviti nobene obtožbe. Umorjeni je bil oženjen, žena in en otrok živijo v stari domovini, na Calumetu, Mich., pa zapušča dva brata, Petra in George-a. Louis Zupet je bil kmalu po najdbi ponesrečenca aretovan in velik nož so našli v patrolnem vozu. Zupet je priznal, da je nož njegova last in načelnik policije je mnenja, da je to isti nož, s katerim je bila zadana Sterku rana. Listnica uredništva. Eveleth, Minn. Žal, prepozno dospelo, ko bil list že dotiskan. SffSKjliili !li » H SS!li!li!fi!fi MALI OGLASI. !fi! i Bi KJE JE FRANK ZAVRŠNIK IZ Jolieta, 111., bivši potovalni zastopnik neke tukajšnje tvrdke? Če kdo ve zanj, naj blagovoli naznaniti nam in obenem povedati njemu, da je vse poravnano in da ga željno pričakujemo. Pridi, Frank,.pridi nazaj in vse bo dobro! — Mrs. Mary Završ-nik, soproga in otroci, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. IŠČEM SLOVENKO OD 21 DO 28 let staro za gospodinjsko delo v far-marskem domu. Nudi se lepa priložnost za pravo žensko. Več pove: Joseph Kovach, Farmar, Mankota, Sask., Canada. 51t4 SALOON NAPRODAJ. Prodam iz svoje roke dobrostoječ« gostilno ali saloon, kjer obstoja trgovina že stalno 12 let. Vzrok, ker sami ne morem trgovine voditi. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: MRS. URŠULA ZABUKOVEC, 800 Moen Ave., Rockdale, Joliet, 111- Heine in njegova žena. Nemški pesnik Heine, rodu judovskega, je bil mojster sarkazma ali zbadljivega zasmeha. Malokomu je znano, kak kavalir je bil Heine napram svoji ženi. Ko je bil nekoč kupoval trgovini rokavice, se je zagledal v prodajalko Matildo. Ona je bila sicer lepa in ljubezniva, ali zelo neizobražena in nerodna. Seveda sta se kmalu začela tepsti in prepirati, kar ga pa ni oviralo, da je slednjič vzel za ženo. Zakon jc bil seveda zelo slab in žena taka kot poprej, a kljub temu jej je v oporoki vse zapisal in pristavil: "Vse svoje premoženje • ostavljam Matildi, da se more drugič omožiti. Želim, da bo vsaj eden na svetu, ki me bo objokoval. In to bode tisti, ki bode vzel za ženo mojo vdovo." NAPRODAJ LEPA MLADA KRA-va,- ki bo imela tele v nekoliko tednih. Kdor želi kupiti se naj oglasi pri Štefanu Lakotič, 1402 Elizabeth St., Joliet. 53t4 ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois, Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. Pri prehladih ▼drgnit« vrat in prsa, kakor tadl stopal* ■ Dr. RIcRter-jevem PAIN-EXPELLER Učinkuje takoj olajiljivo in prijetno. Jedlno pravi s Tarstveno znamko sidra. 35c. in 85c. v lekarnah in naravnost oa P. AD. R1CHTER & CO. ?4U80 Washington Street. New York, N. Y. Carl Schreibef* Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, IHinoH. SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zun«i> ter opravljam vsak posel, ki spada ' barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. T Zopet se je odprla sezona za P"" stavljati hiše. Podpisani prevzamem vse vrste sta* beno delo bodisi iz lesa, cementa, op* ke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, k*1 kor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrt* Ako vam manjka denarja, vam J»* preskrbim posojilo. Moji delavci so zavarovani, da # vam ni bati sitnosti. Se priporoča Slovenska stavbinska trrdk* Frank Grmu 1100 N. Broadway, Joliet, Illlno* Chicago Phone 4635. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 28, 1918, as required by the act of October6,1917. Makedonska fronta. Pariz, 24. maja. — Omenjajoč včerajšnja podjetja na Balkanu, pravi nocoj izdano uradno naznanilo: Bilo je živahno obojestransko topniško streljanje zapadno od Vardarja in blizu Moglene. Sovražnik je poskušal napade v odseku ovinka Črne reke in zapadno od Ohridskega jezera." True translation filed with the postmaster at Joliet, 1)1., on May 28, 1918, as required by the act of October6,1917. Britanci odbili Bolgare. Pariz, 25. maja. — Uradno poročilo glede podjetij v Makedoniji pravi: Blizu I.umlov, južno od Demir-Nis-sarja in zapadno od Dojrana so bili popadi med oddelki, tekom katerih so britanski vojaki pognali Bolgare v beg n jih nekaj ujeli. "Topniški dvoboji so se pripetili na obeh bregih Vardarja, vzhodno od Črne roke in zapadno od Ohridskega jezera, kjer je sovražnik bombardoval i. dalekostrelnim topom soseščino Nu-muliste in Uduniste." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 28, 1918, as required by the act of October 6, ,1917. Čehi plenijo nemške plemiče. Pariz, 24. maja. — "Deutsche Ta-geszeitung" poroča, da se nemiri v Pragi nadaljujejo in razširjajo na deželo, kjer so bila posestva nemških plemenitašev oplenjena, po neki današnji brzojavki iz Curiha. VREDNO ZNATI. Ali veste, da jc Severovo kožo zdra-ilno Milo (Severa's Medicated Skin Soap) izvrstno za britje in vmivanje? To kar Mr. Joe Neckart iz White Pine, Minn., je pisal o njem dne 26. sept. 1917. To milo je dobro za vsako osebo v družini. Je neprekosljivo za o-troško kopelj, prepotrebno za vse toaletne potrebe. Napoji kožo, izboljša obrazno barvo ter odstrani nečistočo. Cena 25 centov v vsakej lekarni. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.— Adv. May. A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr» Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi "" Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.—Pogojujemo denar na zemljišča in hiš«* Poskusite Novo Pivo Old Lager STEKLENICA H"«*« Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo pivo. -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunlh v Jolietu Union Coal & Transfer Co* 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. JPi&no and Furniture Moving. Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 41* Joucr.m* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILUN°|S' I2R. AMERIKANSKI SLOVENEC, 28. MAJA 1918. m m m s s m m p i m a -a a i ® a Vil i i 09 i g SPECIAL ZA V SREDO od 8. do 1. ure pop. OILCLOTH nekoliko pokvarjeno tu in tam kakor novo. Je 5 ft. široko zdaj yard le 12c Prinesite ta oglas seboj. SPECIAL ZA V SREDO od 1. pop. do 6. z v. Fancy Colored Market Baskets, prav lepa posoda za v prodajalno po blago, zdaj jih dobite po 29c, 39c, 49c Prinesite ta oglas seboj. SPECIAL ZA ČETRTEK od 8. do 1. pop. COMFORTERS za zimo si zdaj kupite, ker jih boste kasneje tež ko dobili. Pri nas dobite $5.00 vredne zdaj za le $3.09 Prinesite to oglas seboj. SPECIAL ZA ČETRTEK od 1. do 6. zvečer Medicine Cabinet vreden $2-25, 2 Glass Shelves Pri tej prodaji le $1.29 Prinesite ta oglas seboj. Vsa zaloga pohištva, preprog in peči, ki smo jo kupili od ROYAL FURNITURE CO. IZ GARY, INDIANA se mora razprodati po jako znižani ceni. Sedaj se vam nudi posebna priložnost, da v vojnem času hranite dolarje, če zdaj kupite potrebščine v največji jolietski prodajalni. Izrežite ta oglas, ali pa le oni del tega oglasa, ki vas zanima najbolj, in prinesite tak izrezek k nam v prodajalno med to razprodajo, ker tak izrezek je vreden veliko za kupca. Hranite ta oglas, da lahko pogledate vsak čas. Ko se odločite, pridite čim prej tem bolje. American 1-4 Oak Buffet colonial design, vreden $28., zdaj $9.S5 Massive Vernis Martin POSTELJ 2 inch posts, zdaj samo $6.29 To je razprodaj največji jolietki pro dajalni pohištvo, kjer najdete vedno največjo zalogo, najzmerneše cene in najboljšo postrežbe. SPECIAL ZA SOBOTO od 8. do 1. ure pop. RAG CARPET navadna cena 75c zdaj samo'yard po Le 10 yardov 1. odjemalcu. Izrezite ta oglas. SPECIAL-ZA SOBOTO od 1. pop. do 10. zv. FINI STOLI $1.25 Bent Wood Kitchen Chairs, zdaj po 59c Ne prodamo po telefonu ali trgovcu. Prinesite ta oglas seboj SPECIAL ZA SOBOTO od 8. do l.ure pop. 3 Burner Gas Plate vredna $4.50, pri tej prodaji le $2.29 Le eno 1 odjemalcu. Izrežite ta oglas. Najnovejši Spring Patterns and Colorings 9x12 Tapestry Brusels Rugs zdajpo $19.85 Wool Fibre Rugs 9x12 $13.95 Special za petek od 1. do 6. zv. Iron Bed Springs vredni po $6.00, 18 coils for support. Pri tej prodaji samo $4.09 Special za Soboto od 1. do 10 zv. LAST CALL Postelj, Spring, Modrec in par Pillows, vse le $11.00 Special za Soboto ves dan LEDENICE White Enamel refrigerators vredne po veliko več zdaj samo po $6.95 PRINESITE TA OGLAS SEBOJ Novoporočenci! Pohištvo za 4 sobe le $159.00 jtoto S25 takoj; $10 na mesec SPECIAL ZA SOBOTO od 1. pop. do 6. z v. $8.00 LAWN SWING rudeč ali zelen, vse trdno narejena za 4 in več ljudi, zdaj samo $5.S5 Prinesite ta oglas seboj. SPECIAL ZA SOBOTO od 8. do 1. ure pop. All Wool Ingram Carpet navadna cena po $1.50 yard, a med to razprodajo yard po 92c Sešijemo zastonj. SPECIAL ZA SOBOTO od 1. pop. do 6. zv. Regular $2.50 CARPET SWEEPER pri tej raz prodaji le $1.39 prinesite ta oglas seboj. 204-206 N. Ottawa Street, Joliet, I1L Special za petek od 8 do 1 pop. Mattress vreden $5.00, Soft Cotton Top, pri tej podaji samo $3.29 IS a ® m oa m S3 is D IS IS B SI IS IS IS IS m s is IS IS 11 IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS s IS IS ® ffl aa IS IS IS ffl iS s ffl is is a IS IS IS IS IS m m is m AMKRIKAWKI SLOVENEC, 28. MAJA 191». B ff K ffi ff ff ^ ^ ffi S S S S S B ® S Bžl S B fiS ffl S BB 85 B čE BB ES ^ SB BS B B5 B Pod svobodnim solncem Povest deLvnitL dedcyv I« i| SPISAL F. S. FINŽGAR [i ■ H (Dalje.) Ko je Irena prišla s sužnjo Cirilo v svojo sobo, ji je velela prižgati svetilko. Vsa trudna, razburjena, žalostna in otožna se je naslonila ob okno in se zagledala v jasno nebo. Kako so se ji dvigale prsi, ko je vsrkavala čisti nočni vzduh! Kakor bi se otela iz dna umazanega jezera in zagledala naenkrat nad seboj nebo — tako svobodno se ji je zdelo srce, tako lehko-krila ji je bila duša. Slonela je dolgo brez misli, v sami jasni zavesti, da je oteta iz kaluže, da je ne mori tisti grozni, aromatični duh, ki stiska srce, mrači misli in zamamlja v omotico. Prič je bila od ljudi, ki so kričali na ulici in v cerkvi: "Gospod — Gospod" — ali njih srce je bilo zaklano mali-kom in dano na oltar viharju strasti. S pogledi so jo pehnili izmed sebe; z besedami so jo bičali; tudi mazani valovi vržejo biser na prod, in Učeni-ka so tdi bičali. Njena duša se je raz-žalostila. Nocoj jc prvič občutila, da ji dvorna služba kuje verige na roke. Doslej se je radovala urojena ženska nečimernost, ko so se klanjala ljudstva pred despojno, s katero je hodila, ko se je grela tudi ona v solncu zlatega nimba. Večkrat je že pretreslo njeno dušo, ko je videla, kako pljujejo v obraz resnici, kako teptajo za ozidjem Gospodov evangelij — na ulici pa hodijo za Njegovim križem in sipljejo timijan v zlate kadilnice. Toda vselej se je iznebila neprijetnih misli — odpuščala je, kakor je odpuščal Kristus, sodila ni, da ne bi bila sama sojena. Nocoj je prišlo z drugačno, z mogočno silo. Spoznala je, da padajo nanjo zanke, da se zadrgujejo, da jo vlečejo k tlom — in da ne bo mogla dolgo obstati: če se upre gnilemu dvoru — je izgubljena, če jo objame in omami pohotni vzduh dvora — je propala, tuja Kristu... Še bolj se ji je stisnilo srce in obraz je zakrila z rokami. Ali more nazaj? V Taperos, v sredo barbarov, ona, dvorna krasotica? Kaj poreče stric, ki si je toliko prizadejal, da ji je odprl vrata na dvor? Ali naj ostane, naj se vda Azbadu, ki ga sovraži, Az-badu, da se poigra in odide, kakor de-lajv vsi dvorjani? Proč bi šla, tjakaj v Malo Azijo, kjer so votline, kjer sc puščave, ki skrivajo svetnike, proč--- Domislila se je, da stoji še Cirila za vratmi in čaka njenega povelja. Stopila je od okna in segla na stojalo, kjer so bili zviti pergamenti. Vzela je, odprla knjigo in dala Cirili. "Beri mi, Cirila!" Sužnja je stopila k svetilki, razgrnila pergament in začela sredi poglavja. Bil je list do Rimljanov: "Modrost mesa je smrt, modrost duha pa je življenje in mir... Kateri so pa v mesu, Bogu ne morejo dopa-sti... Kdor nima Kristovega duha, ta ni njegov..." Skoro šepetaje je brala Cirila dalje. Irena je sedla na mehek stolček, naslonila se na okno in se zagledala v noč. Čist je bil glas sužnje. Rahlo so tekle besede z njenih ustnic — Irena jih lii več slišala. Prvi stavki so jo pretresli — in ponavljala je: "Ni njegov, niso njegovi, ker nimajo duha Kristovega.. ." Zamislila se je v Pavla, apostola narodov. Naenkrat se ji je rodilo vprašanje, zakaj da je ženska? Zakaj ni mož, da bi šla na dvore, kakor Pavel, in bi zaklicala: Ne smete! Šla bi z evangelijem na forum in bi govorila o ljubezni in odpuščanju. Šla bi k Zlatemu rogu, kjer tabore sužnji in bi jim oznanila blagovest... Njeno navdušenje je kipelo, domišljija se ji je vznemirila, hodila je pusta pota med divjimi narodi in širila blagovest, in prir vedla jo je pot v domovino njene matere — do Slovenov. Tja bi šla, v gradišča in sela, in plemenita srca bi sprejela evangelij — plemenite duše — kakor žejna zemlja rosne kaplje — duše kakor je — Iztokova... Ob tem imenu je zadrhtela. Njene misli so se u-stavile, kakor bi po dolgem potu prišle do cilja. Iztok! O, nisem Pavel, nisem mož, toda njega pridobim, njemu razžeftem temo. Čutila je s prvim dnem tiho nagnjenje do lepega barbara, a bala se je in morila je misli nanj. Sedaj se ji je naenkrat zasvetila nova luč. Sedaj je občutila v sebi pravico in dolžnost do njega. Sedaj mu ne pojde več s pota. Iskala ga bo — pa stirček izgubljeno ovco — dokler je ne privede v hlev Gospodov. Nič več ni pomislila, kaj poreče dvor; še nalašč jo je mikalo, da kljubuje vsem goreč -nica... "Dosti, Cirila! Poglej, če so vrtovi prazni. Glava mi je težka. Izpreho-dim se, preden ležem." Cirila se je skoro vrnila in povedala, da razen straže ni žive duše na vrtu. Iz dvorane nimf se čuje glasba. Vsi so še pri večerji. Irena je ogrnila temno stolo, zavila glavo v kapuco in odšla tiho po mar- mornih stopnicah. Kakor senci ji je sledila sužnja. Ireni je nova ideja prevzela vso du^ šo. Zamislila se je v apostolski posel, gledala Iztoka, kako žejno bere evangelij, kako hvaležno ji gleda v lice, ker mu je pregnala temo malikov. Vesele sape so dehnile v njeno valovito obleko, mirte so šumele, pinije so šepetale v mračnih vrhovih, in Irena je spela po belih stezah vsa vesela in navdušena. Njeno srce je objel sladek nemir, njena duša se je že pogovarjala z Izto kom. Razgrnila je temno stolo, kapuca ji je zdrknila z glave, kodri so se usuli na čelo in na rame. Vetrovi so se igrali z njimi — Irena je šetala — in sanjala lepe sanje. Naenkrat stopi izza temnega oljko vega grma visoka postava v svetlem oklepu in ji zastavi pot. Irena je vztrepetala in kriknila. Cirila je prihitela in prestregla stolo, ki je zdrknila z njenih ramen. "Irena, Irena — ne boj se, jaz sem — Iztok — ki te ljubi..." Irena se je obrnila in hotela zbežati. Toda Iztok jo je prijel rahlo za roko in koprneče zaprosil. "Bogovi so me čuli, ne zaničuj me ti! Ko sem zvedel, da grem na dvor s stražo, sem obljubil Devani žrtev, če vidim samo en trenotek tvoje oči. In božiča me je uslišala in privedla tvoje korake do mene. Irena, bogovi se vesele najine ljubezni!" Srce je utripalo v prsih Ireni, ves strah je izginil, moč, da bi bežala, je pešala, in vleklo jo je k Iztoku s čudovito silo. Odmaknila mu je roko, Cirila ji je zavila razburjeno telo v stolo, in obstala je pred njim, visokim in mogočnim v tem blesku luninih žarkov. "Iztok, nocoj sem mislila nate!" "Kako sem ti hvaležen, Irena! Samo zato, da si enkrat name mislila, samo zato dam življenje zate." "Zares sem mislila, še sedajle, ko sem te srečala, in smilil si se mi, Iztok!" "Kakor božiča si; tudi bogovom se je smilila moja ljubezen!" "Iztok, pojdi za mano. Kamenita klop je Vsenci -piliij. Razotfenem ti veliko resnico. — Cirila, ti ostani ob meni!" "Preko morja grem za tabo, Irena. Zakaj brez tebe ne moreni in nočem biti — brez tebe je smrt." Sedla sta na marmorno klop, Cirila se je stisnila k nogah Irene in se skrbno ozirala naokrog. Pogovora ni razumela, ker ji je bil neznan jezik Slovenov. "Smilil si se mi, Iztok!" "Bogovi so ti ganili srce, Irena!" Iskal je njene roke, ki je bila tesno zavita pod stolo. "Iztok, ti se motiš, ker veruješ na— bogove. Tvoji bogovi so laž — en Bog je, in en Kristus — Rešitelj." Iztok se je odmaknil nekoliko, se začudil in gledal v ognjevite oči Ire-nine, na katere je skozi vrhove pinije lila mesečina, "Irena — če bi rekel, da so tvoji bogovi — laž, bi te razžalil. Veš pa sama, da so naši bogovi boljši od vaših. Bogovi, ki uče Upravdo moriti nedolžne, prelivati kri — o — bogovi despoj-ne — verolomnice — o, molči mi o teh bogovih, Iztok jih zaničuje, kakor zaničuje te, ki vanje verujejo." "Glej, Iztok, ti si dober, ti si p/ave-den — dasi tvoji bogovi niso resnica. Ali je zato Kristus laž, če mu oni, ki bi mu morali služiti, ne služijo, ki bi ga morali slušati — ne slušajo." "Ne govoriva, Irena, o bogovih. Če ti rečeš: Glej, pinija nad nama je božanstvo, Iztok ji bo postavil žrtvenik in daroval. Če ti rečeš: Glej, ribica, ki je pljusknila iz morja, je božiča — Iztok ti veruje in ji vlije v morje v daritev — ne govoriva, Irena, o bogovih!" "Iztok, ti ne boš veroval meni, vero val boš resnici. Še bova govorila o Bogu, in tvoje srce bo polno radosti. In če bi ti ne hotel govoriti nikoli veO o tem, bi Irena ne govorila več s teboj Mislila bi nate in molila bi Kristusa zate, a mojih oči ti ne bi uzrl nikoli — Iztoče!" v'Torej govori, poslušal bom, fea tvojimi besedami pojdem kakor za glasom slavčka." "Nocoj se morava ločiti. Jutri ti pošljem blagovest. Grško že govoriš in bereš. Spoznaš resnico in najdeš ljubezen." "Le pošlji, Irena, tisočkrat boni bral, česar so se doteknile tvoje roke. Na srcu bom nosil pod oklepom." "Iztok, ti si dober, in luč pride v tvoje srce. Ti bivaš pri Epafroditu?" "Pri njem, ljubica!'* "Ob morju je njegova vila." "Vrtovi, kakor tukaj, se igrajo z valovi." "Ko prebereš blagovest, pridem v čolnu ponoči in ti jo razložim." "O bogovi, kaj vam dam, ker me ta ko ljubite!"- Iztok je razprostrl roke in objel frC' no, ki je drhtela v neizmerni razburjenosti. Odskočila bi, pa je že gorel poljub na njenih očeh. Tedaj se je dotaknila Cirila Irene. "Presvetla, bliža se nam senca! Za grm je utonila!" Irena je zbežala po stezi proti palači. Visoko gori je utihnila dvorana nimf — skrivnostni pari so begali po vrtovih. Gostje so šli pod milo nebo uživat bakanal... Trepetaje na vsem telesu je dospela Irena v sobo. "Kaka senca je bila, Cirila? Govori! Ti nisi bila pozorna dovolj l" "Presvetla gospodarica, naj umrem, če sem en trenotek zatisnila oči. Ali senca je prišla nenadoma — kakor iz tal." "In je nisi spoznala?" "Rekla bi, da je bila despojna. Njen je prostorček pod pinijo. Da bi se motila!" "Da bi se motila, nesrečnica! Ume li despojna jezik Slovenov?" "Ume, kakor Upravda. Naučila se ga je v areni." Irena ji je dala znamenje, naj odide. Nato se je ozrla v ikono Kristusa in šepetala: "Ti veš, da sem čista; ljubim ga, saj ga ljubiš tudi ti..." V jutro je prejel Epafrodit od evnuha Spiridiona sledeče pismo: "Najponižnejši sluga javlja tvoji brezmejni dobrotljivosti, da se je sinoči tvoj varovanec centurio Iztok sestal z dvorjanico Ireno na"carskem vrtu. Pogovor je čula despojna. Jaz ga nisem razumel, ker sta govorila barbarski. Despojna razume — in zato je njeno lice danes mračno. Naj ti pove, kaj je govoril. Tvoje svetlosti ponižni sluga Spiridion." Epafrodit je dal sužnju, ki mu je izročil pismo, takoj mošnjiček zlatov za evnuha. Na lice mu je legla-globoka skrb. Prebral je še enkrat pismo in mrmral: "V pogibel gresta — ona in on. Uniči ju — oba — uniči — proklcta!" (Dalje prih.) ČEZTRIDESETLET. L Spisal Jos. Kostanjevec. m ®GP S) SI SI GE) SI (53 f"ž"l HJtSCSJtSj tECEJBH CEl S) Sil (Dalje.) Hrust je sedel v sobi pri tleh zraven kuhinje. Noge je bil iztegnil po klopi poleg, a hrbet je naslonil na malo blazino, ki mu jo je donesla žena. V ustih je imel pipo ter tako napol ležeč, napol sedeč, puhal goste oblake dinia proti stropu. Videti mu je bilo zadovoljstvo na obrazu. In to zadovoljivo so provzročevale misli, ki so ravnokar vstajale v njegovih možganih. Pre-tehteval je svoje dozdanje življenje in videl je, da je bilo, odkar se je zavedal, pa do danes vedno posvečeno resnemu delu in trudu. A videl jc tudi, da to delo in ta trud nista bila zastonj, marveč sta mu prinesla blagostanje, poleg katerega se bode lehko odpočil na stare dni. Prav tako je bil srečen v svoji družini, imel je pridno ženo, dobre in delavne otroke, ki mu bodo nekdaj za-tisnili oči k večnemu počitku. Cesa je hotel še več? V sobi je bil sam. Na mizi je brlela petrolejka a na steni je tiktakala elika starinska ura v dolgem, do tal segajočem lesenem oboju. Iz kuhinje pa se je čulo govorjenje žene in obeh hčera, ki so si dale opraviti še z različnimi nujnimi opravili in posli. Tedaj je pa stopil v hišo Repič. Mati in hčeri so se spogledale in nobeni ni bilo prav lehko pri srcu. Vedele, so čemu se je zglasil, a vedele so tudi, da oče nima ne duha ne sluha o tem, kar se bode zdaj vršilo. Vendar so gosta sprejele prijazno, in Hrustovka ga je na vprašanje po očetu odvedla v sobo. A takoj je zopet izginila vun ter z neko hlastno naglico nadaljevala svoje delo... Ko je stopil Repič pred Hrusta, se je ta nekoliko sklonil kvišku ter odzdravil na njegov "dober večer". Takoj pa je dejal nekam začuden: "I, kaj pa je tebe prineslo Repič?" "Hm, kar malce takole sem prišel.. • tako..." je odgovoril Repič v nekaki zadregi. "Glej, glej, kar takole -i prišel! No. mene veseli... toda sedi, pa pokram-ljajva kaj! No, kaj je pa pri vas novega?" Repič se je popraskal za ušesi ter strmel nekoliko časa v Hrusta. "Glej ga no, saj res še ničesar ne ve!" si je mislil na tihem. In to mu je bilo jako neljubo. Sam ni vedel, kako bi zdaj začel, kako bi Hrustu povedal novico. "Novega? Hm... nič... no, se reče, nekaj pa vendarle!" je težko iztisnil iz grla Repič. "No, kaj delaš tako skrivnostno! Kaj je tisto nekaj, nekaj?" "Eh, skoraj si ne upam povedati Hrust!" "Kaj boš tisto, kar povej, kar povej, name se lahko zaneseš!" Repič se je nagnil k Hrustu ter mu naglo in hlastno nekaj zašepetal na uho. Takoj nato se je oddehnil, kakor bi bil prevalil velik hlod ter zdihnil. Hrust pa je skočil kvišku, kakor bi ga pičil gad ter strmel v Repiča. Njegove oči so se izbulile in prijel se je za glavo. "Človek, ali veš, kaj govoriš! Ali je to resnica?" je zavpil, da se je razlegalo po hiši. "Ah, saj mora biti resnica! 2e nekaj časa sem zapažam v hiši, da morajo imeti neko skrivnost pred mano. In zdaj mi je znana ta skrivnost!" Stopil je nekoliko korakov po sobi gori in doli. A kmalu se je ustavil pred Repičem ter dejal: "Dobro, tako je tedaj!... Kaj pa ti praviš k temu, ali se me prišel zasmehovat?" Repič ni vedel, kaj bi odgovoril. Hrust pa je stisnil roke na hrbet, se nagnil nekoliko proti njemu ter dejal: "Ti ne veš, kako so me zadele tvoje nesrečne besede! Vidiš, ravnokar, malo preden si ti prišel, sem sanjal o svoji sreči. Ponosen sem bil nase in na svojo družino, ponosen na svojega sina, a zdaj... no... zdaj, saj veš, kako mi more biti pri srcu!" Zopet je stopil po sobi ter mrmrajoč korakal gori in doli. Repič je vstal ter se mu približal. Položil roko na njegovo ramo ter dejal: "Potolažite se, res je hudo in verjemite mi, da je bilo in je še hudo tudi meni, prav tako kakor Vam! Toda kar je, to je! Midva nisva temu kriva, a najina dolžnost je, da delava vsak po svoji moči in vesti, da se to zlo vsaj popravi, ker se ne da odpraviti!" Hrust nekoliko časa molči ter premišljuje. Potem pa reče resno in počasi: "Dobro, prav imaš! Kjer je kdo grešil, tam naj dela pokoro!" To rekši je stopil k vratom ter jih odprl. "Pokličite mi Jakoba!" je dejal nekam odurno. "Pride naj precej semkaj!" Naglo je skočila starejša hči na dvorišče in odtod v hleve, kjer je prej po-kladal Jakob živini. Toda zdaj ga ni bilo več tam. Klicala je glasno njegovo ime, stopila nato k sosedu, kamor je časih zahajal Jakob, a nikjer ga ni bilo. Ko se je vračala, je srečala Lukačevega Franceta ter vprašala: "Ali si videl kaj našega Jakoba?" "Haha, ti iščeš Jakoba? Ali ne veš kam zahaja, ko Vi že spite? No, le potrpi, boš že zvedela. Smejaje se je stopal dalje ter na koncu hiše zaukal na glas. Manica pa je hitela domov in tresla se je kakor šiba na vodi.. . "Toraj, ni ga!" je dejal Hrust s stisnjenimi zobmi. "Dobro, bo že prišel!" Kmalu nato se je Repič poslovil ter sam s sabo nezadovoljen korakal proti domu. Hrust pa je bil tako razdražen in jezen, da so besede njegove težko kakor kladivo na nakovalo padale na navzočno družino. Pozno v noč je že bilo. ko se je odpravil Hrust da bi pogledal. ali Jakob že spi. Vrnil se je v spalnico še nezadovolj-nejši — Jakoba ni bil našel! V. Do sosednje, nekoliko večje vasi Za-gradca je bilo od Bukovice pol ure hoda. Pred letom dni je bila tam na javni dražbi prodana večja hiša, ki jo je kupil neki tujec, ki se je tamkaj naselil s svojo ženo. V tej hiši je otvo-ril malo prodajalno, a zraven je imel gostilnico. To je bila edina prodajal-nica in gostilnica v tej vasi; ni čuda torej, ako je bila dobro obiskovana. No, tujec, tekali so mu Prato, je imel dobro namazan jezik in vsakemu, ki se je zglasil, je vedel toliko pripovedovati, vedel ga je tako /.ase pridobiti, da sc gotovo nikdar več ni ognil nje- gove hiše, ako je le pot mimo nanesla. Prato je bil Lah in ker je po laški navadi zategaval, so ga ljudje poslušali radi že spričo tega, da so se smejali njegovi čudni govorici. Toda Prato je bil ta čas že bolan. Njegov ozki, izsesani obraz se je z vsakim dnevom še bolj sušil in polt na ušesih in rokah mu je bila vedno prozornejša. Zraven je pa tako nekako čudno in suho kaš-Ijal, da so si že začeli nekateri pošepe-tavati, češ, dolgo ne bode trave tlačil. In večinoma ga je vsak pomiloval. Prato je imel še mlado jako lepo ženico. Bila je sicer nekoliko majhnega stasa, a živahna in poskočna kakor veverica. Na licih so ji cvetele rdeče rože in njena polt je bila prožna in žametasta. Nosila se je vedno napol gosposko, in vse na njej je bilo čedno ter se je lepo prilegalo njenim okroglim, polnim udom. Tudi ona je bila zgovorna in pri vsaki besedi se je smejala, da so se kazali drobni, beli zobje. O-koli svojega moža se je vedno rada sukala; ob vsaki priliki in nepriliki, zlasti pa kadar je bilo navzočih mnogo ljudi, se mu je laskala z besedami in ga hvalila. Zraven ga je gledala tako ljubeznivo izpod rumenih obrvi, da je moral vsak čutiti, kako se imata rada in kako sta srečna. Zato so ljudje po-milovali tudi njo, ko so videli, kako ji soprog hira od dne do dne. Otrok nista imela. Umevno je, da je bilo ljudstvo zelo razočarano, ko se je nekega dne razneslo po vasi, da je ta zakon srečen prav tako, kakor je srečnih mnogo dru gih, ki imajo za zajutrek kreg in prepir, za kosilo kletvino, a za večerjo batine! Vaški fantje so raznesli, kako so neki večer že pozno slišali pri Pratu ropot in skakanje, kakor bi se dva tepla in lovila okoli miz in stolov. A vmes je bilo čuti zmerjanje in vpitje moškega in ženske. Posebno pa je vpil ženski glas ter privoščil možu, naj bi ga bilo kmalu konec! Padale pa so besede vse vprek, laške in slovenske, slovenske in laške! Šele čez dolgo so se zaprle z ropotom neke duri, a potem je vse utihnilo. Gotovo je bil eden njiju zbežal v drugo sobo ter se zaklenil. Ljudje - so drugo jutro šepetali na ušesa marsikaj, a kdor je imel količkaj opraviti v prodajalnici, je hitel tja, da bi videl kake sledove snočnega nastopa. A vsakdo se je vrnil ter si moral obstati, da ne ve, pri čem da je. V prodajalnici je bilo vse kakor po navadi. Mož in žena sta govorila med seboj prij%z,no skoro presrčno, ter se pogledovala, kakor bi ne bilo med njima nikdar žal besedice! (Dalje prih.) POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotorol V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meto Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Ni/ke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street DR. E. H. STEWART ZOBOZDRAVNIK 413 Case St (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS. Chicago Phone 986. Zanesljivo zobozdravljenje. STENSKI PAPIR« Chic. Phone 276«. N. W. Phone 1113 Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežeT. Izvršujejo se rta barvarska dela ter obešanje stenskeflt papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 37« §J N. W. 120 Jeffenon St. JOLIET, ILL Slovenske j Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pf kaj eno meso vse druge pedmet* ki spadajo v področje mesarske in gro~ cerijske obrti Priporočam svoje podjetje vsem tw jakom, zlasti pa našim gospodinja®* : Spoštovanjem John U. Fasderts Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, Aaeri Best i -Situ«]] s IZVANREDNA PONTJDA SLABIM LJUDIMA Nem HE1 Am< '»T, mas as r< B čela cojš v n kov T mas isr ; p Ne: nič< tarr in 2 Pad rek l žeji nap Pa kd; so A Th net str; zac Voj Potrebno Je «amo poslati tirio« od 50 ee" Slabi 1 nervozni ljudi temeljito 1 traj" olakftanl kroz uporabu NOVO ljeka. y 6 le Izvrstan ljek, kojl Je olakjao tlsufiuma. Ako ate bolestni 111 poboU" vate. ako trpite od žlvfiane «'ab(cL| 1 ljubljenja snage, 111 ste »Jetnl 1 turoW£ 111 su vam hladne ruke I noge. 1>> trpite od glavobolje. slabe 1 nrredovi' probave, bolesti želudca, bubreg* V vodopustnlh organa, ruinlh sanja, dlJlvoKti. strašljivosti 111 ne»posobn<>» pokazati se naravnim, kao ostali L)"Va tada če vam biti pomoženo «a N"' ljekom. Ova j če vas ljek u kratko" vremenu uCinitl, da se budete 08,J Jaklm, zdravim, gretnlm 1 sposobnim » zlvotno naslade. Za doka« toga, t, NOVO to uCinitl za vas, ml ftmo »»., poslati 16-dnevno UeCenJe, vrljodno *' \e BADAVA. nakon Sto Cemo prlmltl va°u Ime 1 prozlme, zajedno sa 60 cen" markama 111 srebru za prlpomoč Pt,s'n» rino 1 odpreme. Molimo, da drtlte vfi5 umu, da ovo nlje maleni uzorak, "te podpuno 16-dnevno lječenje, koje , podati podptinu olakitcu u mnogim , gajevlma. Ova ponuda Je samo za novlto vrljeme. Stoga nam plime ' ,e okljevanja, i »pomenite lmo novlne, ste Pitali, a ml čemo vam 1"""" lJeCenJe oamah. . '• \ NOVO COMPANY, Dept. 31, Box 4000, Philadelphia. Naročite zaboj steklenic novega piva, —H se imenuje == Eagle Brew ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company OBA TELEFONA 405 South Bluff Street # JOLIET, ILLINOIS s. di Ufa Bpf ci tr si ši di A Vi r; P I « .a g