ADOLF BIBIČ Pluralizem in demokracija v politični teoriji Roberta Dahla Med številnimi ameriškimi politologi, ki so bistveno prispevali k premisleku o pluralizmu, njegovih pogojev, njegove narave, njegovih močnih strani in tudi odprtih problemov - zavzema po II. svetovni vojni eno od vodilnih mest, če ne kar vodilno mesto vsekakor Rober A. Dahl.* Dahl je svojo elaboracijo pluralistične teorije vztrajno povezoval z utemeljevanjem teorije demokracije (poliarhije). posebno pozornost pa je zlasti v 70. in 80. letih posvečal razmerju med pluralizmom, demokracijo in socializmom. Vse to daje njegovemu prispevku, ki je izzval in izziva številne kontroverzc. razsežnosti, ki posegajo v žarišče aktualnih problemov pluralizma ne samo v ožjem ameriškem prostoru, marveč v sodobnem svetu sploh. Čeprav bi bilo zaradi vsega tega potrebno njegovim idejam posvetiti več pozornosti, se bomo morali tu omejiti zgolj na sumarično predstavitev nekaterih njihovih vidikov. Morda bi lahko rekli, da je izhodišče njegove (kot tudi številnih drugih politologov) teorije pluralizma Webrova koncepcija pluralne narave oblasti in Schumpe-trov poudarek na kompetitivnem značaju politike.1 Ena njegovih številnih opredelitev pluralizma, ki jo je sicer zapisal v zvezi s svojo interpretacijo ameriškega političnega sistema, ima pa širši značaj, dokaj jasno govori za takšno razumevanje: »Namesto enega centra suverene oblasti (power) morajo obstajati številni centri oblasti, izmed katerih ni in tudi ne more biti nobeden suveren. Čeprav je edini legitimni suveren ljudstvo, ne sme v perspektivi ameriškega pluralizma niti ljudstvo nikoli biti absolutni suveren: torej tudi noben del ljudstva, kot je večina, ne sme biti absolutni suveren.«1 Temeljna Dahlova preokupacija. v kateri seje napajal tudi v amariški politični misli, predvsem pri Madisonu' in pri Tocquevillovih razlagah ameriškega političnega življenja.'je bilo torej vprašanje takšne distribucije oblasti, ki bi preprečila njeno absolutno koncentracijo v enih rokah in s tem tudi onemogočila ali vsaj omejila možnost njene zlorabe. Zato njegove koncepcije pluralizma ni mogoče razumeti zgolj s takšno ali drugačno navezavo na »vire«, marveč je tudi bistveno povezana z njegovim temeljnim razumevanjem tistega, kar je označil (s Charlesom Lindblomom) kot »prvi problem politike«: namreč, kako * Odlomek il večje Študije o genezi. razvoju in (anebxMih (političnega) pluralizma, ki jo |e finansirala Raziskovalna skupnost Slovenije. 1 O -klasičnem pluralizmu- in posebej o prispevku Roberta A Dahla prim David Held. Models of Democrats. Polit) Press - Basil Black well. Cambridge. Oxford 1987. sir 186 ss. ■ Roben A. Dahl. Pluralist Democracy in the United Slates. Rand Mc Nallv. Chicago 1967. str 24 ' Gl. prav tam. str 11 ss Glq tudi R A Dahl. A Preface to Democracy Theory The University of chicago Press. Chicago in London 19S6. 4 R. Dahl se zelo pogona vkltcujc na Tocqucvillovo koncepcijo za razliko od Rousscaujcvc. To se nanaSa posebej na Tocquevillov zagovor pluralistične demokracije in na Rousscaujcv zagovor monistične demokracije Samo kot primer navjam Roben A.Dahl. Democracy. Liberty, and Equality. Norwegian University Press. Oslo 1986. str 237. preprečiti vladajočim, da ne bi postali tirani.' Morda je ravno problem »krotitve oblasti«» ključno vprašanje, na katerega išče odgovor v vseh svojih poglavitnih delih in na katerega se tako ali drugače navezujejo tudi vsi drugi njegovi osrednji politološki koncepti. Predvsem je politično tekmovanje (kompeticija) - v tej točki je Dahl prav gotovo bistveno zavezan Josephu Schumpetru' - sredstvo politične kontrole ne-voditeljev nad voditelji in voditeljev med seboj, ki je bistveno namenjeno krotitvi in racionalizaciji oblasti. Toda ravno v tej točki se kaže pri Dahlu tudi razlika nasproti Schumpetru: medtem ko je šlo pri slednjem za tekmovanje političnih strank. Dahl poudarja kot udeležence tekmovanja poleg strank tudi »skupine«;" Dahl je pač eden od najeminentnejiih predstavnikov pluralizma, ki je prostor med civilno družbo in državo zapolnil z »vmesnimi telesi«, v katera je poleg strank umestil tudi druge organizacije in asociacije. Dahl je bil k utemeljevanju pluralistične smeri izzvan po eni strani z elitistični-mi razlagami zlasti (ameriškega) političnega življenja," po drugi strani pa s teorijo množične družbe (mass society)1" in tudi z bipolarno razredno razlago politike." V enem svojih prvih večjih del. Kdo vlada? (Who Governs?),11 je ravno skušal z empirično analizo odgovoriti na nekatere od teh izzivov. S tem delom si pravzaprav prizadeva razvozlati vprašanje, ki ga je na nek način vznemirjalo vse do najnovejšega časa: namreč, kakšno je razmeije med socialno in politično enakostjo: »V političnem sistemu, kjer skoraj vsak odrasli lahko glasuje, toda kjer so znanje, bogastvo, socialni položaj, dostop do uradnikov in drugi viri neenako razdeljeni - kdo pravzaprav vlada?«" Njegov odgovor je, daje distribucija političnih virov sicer neenaka, da pa je neenakost virov »nekumulativna«; torej v danem primeru - in sploh - v demokratičnih političnih sistemih - ne gre za »kumulativne neenakosti«, marveč za »razpršene neenakosti«, tako da vsaka izmed skupin razpolaga s kakim političnim resursom, da so različne vrste političnih resursov različno razporejene in da noben resurs ne dominira nad vsemi drugimi v vseh ali celo v večini ključnih odločitev." Distribucija moči in oblasti torej ni oligarhična, marveč pluralistična. Ta predstava skoraj o kalejdoskopski naravi razporeditve moči je kmalu zbudila kritike, češ da gre za preveč simetrično gledanje na moč, ki ne * Roben A Dahl Charles t. Lindblom. Politics, Economici and Wellfarc. Harper and Ro», New Vorlt. lfd.. 1953, str. 273 s. -Prvi problem politike- tu definirata takole. -To je stari in vendar vedno s ponavljajoči problem, kako lahko državljani preprečujejo tistim, ki vladajo, da ne bi pvAl-ili njihovi tirani •* " Robert A Dahl. Pluralist Democracy m the United Slain, op. cit.. str 24 Problem političnega tekmovanja v politiki |C trajna točka Dahlove koncepcije poliarhije. Najdemo jo v Robert A Dahl - Charles F. 1 indblom. op al. (1953). str. 283.286. 314 m passim: Roben A Dahl. Who Gerten. Yale UP. New HascrVl-ondon 1961. str 281 ss: isli. Polyarchy. Yale UP. New HavenfLondon 1971. str 4 in passim, itd R Dahl izrecno pn/nava v tej točki sorodnost z J. Schumpctrom. npr v svojem delu Democracy, Liberty, and Equality, op. cit.. str. 232. * Na to razliko med Dahkim m Schumpctrom opozarja David Held, op cit.. str 1Kb " Veliko polemiko, v kateri je sodekival tudi Robert A Dahl, je zbudil C W Mills v knjigo The Poorr EJae( 1956). 10 Teorija o modemi JruJbi ko< -mass society-1 «množični družbi'-). sega vse do dcTocquewilla. med obe ma vojnama pa jo fe zlasti razvil španski fikwof Jose Ortega y Cassel v odmevni knjigi The Nnolto/\lauej ilVM)) - slovenski firevod Vpoe mnolic. SM. I^uhljana 1985. Ta teorija, grobo rečeno, trdi. da pod vplivom industrializacije in urbanizacije razpadajo stare socialne strukture in povezave ter da na njihovo mesto stopa množica izkoreninjenih indivtduov. ki jih ne povezujejo nobene asociacije in sozato lahek plen vsakejtastrcmljivcga voditelja, ki zna laskati njihovemuokusu. To je lahkoosnovaavtorilarizjna in celo totalitarizma O množični družbi z drugega zornega koiaprim Umberto Cerroni. Teorija della locteta di rruasa. Editori Riuniti. Roma 1983. 11 Ta izziv jc bil pn Dahlu stalen. Pn njem gre bolj za spodbijanje stroge bipolarne in često vulganiziranc razredne razlage politike, hkrati pa tudi za kritiko nekaterih dejanskih ali domnevnih praznin Marxovc misli, zlasti kar zadeva politične institucije postkapitaltstičnc družbe O tem glej. npr . Roben A Dahl. Democracy, Liberty, and F.quality, op at., str II a. 13 ss. 55 ss. 58 s». 61 ss. 70 ss. 72. 249 1 ■ Roben A. Dahl. Who Governs? Democracy and Po*er in an American City. Yale Univeristy Press, New Haven - London 1969 (1961). " Roben A. Dahl, op dt.. str. I " Prav lam. str. 228 ustreza politični realnosti, za katero so značilne razredne, rasne, spolne in druge neenakosti."Toda Dahl je svojo teorijo pluralizma opiral še na druge trditve, npr.: 1. zagovarjal je teorijo o odločilni vlogi ne večine, marveč večjega števila med seboj tekmujočih manjšin;" 2. njegova koncepcija je izhajala iz konfliktne narave politike, po drugi strani pa je temeljila na predpostavki o močnem konsenzu glede procedur in temeljnih vrednot v družbi;" 3. podlage za njegov politični pluralizem (tudi socialni pluralizem)" so bile prej nekatere socialne predpostavke, kot pa ustavni mehanizem, ki ga sicer ni podcenjeval." Tako smo prišli do vprašanja Dahlove koncepcije demokracije. Tu bomo nakazali le nekaj značilnosti njegove zamisli, druge pa bomo na kratko omenili v nadaljevanju. ko bomo govorili o notranjih premikih v njegovih pogledih na demokracijo, zlasti z vidika njene poglobitve v smeri ekonomske in socialne sfere. Za Dahla je značilno, da strogo ločuje demokracijo na malem prostoru, kot je bila npr. grško-atenska in Rousseaujeva (demokracija države-mesta), od demokracije na velikem prostoru (large-scale demokracy). Prva je monistična. druga pa je nujno pluralistična demokracija. Omenjena tipa demokracije označujeta imeni Rousseauja in de Tocquevilla, ki ju često navaja in zoperstavlja. Sam se zavzema za pluralistično demokracijo kot edino realno v kompleksni družbi na velikem, nacionalnem prostoru. Toda rajši kot o demokraciji, s katero razume idealni, hipotetični »politični sistem, katerega ena izmed bistvenih značilnosti je. da je popolnoma ali skoraj popolnoma responziven nasproti vsem državljanom družbe«," govori o poliarhiji:-' Zanjo daje različne oznake, vendar mu v osnovi pomeni realno doseženo stopnjo demokracije, za katero (stopnjo) sta značilni dve dimenziji: relativno visoka stopnja liberalizacije in relativno visoka stopnja participacije. Drugače povedano: po njegovem je »poliarhija« politični režim, ki dopušča visoko stopnjo politične opozicije, politične kontestacije ali politične kompeticije (ti izrazi so mu zamenljivi) na eni strani, in dokaj visoko udeležbo državljanov v političnem življenju na drugi. Hkrati pa z izrazom demokratizacija označuje napredovanja teh dveh elementov v političnem procesu." Ena izmed karakteristik v razvoju Dahlove teorije pluralizma in teorije demokracije je ravno vprašanje faktorjev razvoja poli- 15 Glej William Connolly (ur ). The Bias of Pluralism. Atherton Pre«. No» York 1969. zlasti Connoilyjcvo Mudijo •The Challenge lo Pluralist Theory., sir. 3 a. '* Robert A Dahl. A Preface io Democratic Theory, op cü.. nr. 133. " Gl npr . prav lam. sir 132-123, R A Dahl. Pluralist Democracy in the United Stales, op. CM., sll 3 ss. ltd. " Socialni pluralizem kol pogoj polunhijc (torej tudi političnega pluralizma) poutlarja R Dahl že zelo zgodaj, npt skupaj z UndMomom. op. ril., str. 302 ss. Kako pomemben je bil za avtoija u pogoj, ptiča dejstvo, da se naj sklicuje tudi v nekaterih novejüh dehh Glei R. A. Dahl. Democracy. Liberty and l.qualm, op. ril., str 234 (v razpravi .Polyarchy. Pluralism, and Scale., objavljeni prvotno v Scandinavian Political Studies. Vol 7. December 1984). Prav glede socialncga pluralizma sc Dahl tu sklicuje na H. Laskija (ibidem) " R A.Dahl. A Preface lo Democratic Theory, op. rit . str 135-47 24 Robert a. Dahl. Polyarchy. Participation and Opposition. Yale UP. New liavcn/I^ondon 1971. str 2. u Dejansko obstoječo demokracijo |c R Dahl označeval s poliarhijo v vseh razdobjih svoje ustvarjalnosti, gl npr . R. A. Dahl - Ch E. Lindblohm. Blitics. Economies and Welfare (1953). op cit.. str 273 ss, isti. A Preface k» Democratic Theory (1956), op. rit., kjer svojo koncepcijo poliarhljc postavlja kot posebno teortjo demokraetje ob .Madisonovi demokraciji- in .populističiu demokraciji, (gl zlasti str 3 ss); isti. After the Revolution?. (1970). sir. 78 (kjer opredeljuje poliarhijo kot .predstavniško demokracijo, kot jo poznamo v praksi«), tstt. Dilemmas of Pluralist Democracy (1972). zlasti 2. poglavje, isti. Democracy. Liberty, and Equality (1986) op. rit., zlasti 226 ss. n Robert A Dahl. Polyarchy, op ril., str. 4, kjer termin -demokratizacija- uporablja za večanje partirijacijc in iirjenje prostora za tekmovanje v političnem življenju Radi bi torej opozorili, da se v politični znanosti ne moremo odreči •demokratizacije., kot to zatrjuje del politološke in politične publicistike pri nas in v tujim Glede diskusij, npr., v ZRN. prim W.Stcflani. Pluralistische Demokrane. Leske in Budrich. Opladen 1980, str. 85. ličnega sistema od »hegemonske« v »poliarhično« obliko, kar je glavna tema njegove knjige Poliarhija (1972). Dahl po eni strani poudarja, da poliarhija zahteva, da imajo državljani kot politično enaki pravice in možnost, da: »1. formulirajo svoje preference: 2. da sporočajo svoje preference sodržavljanom in državni oblasti z individualno in kolektivno akcijo; 3. da so njihove preference v praksi oblasti enako tchtane. t. j. da so tehtane brez vsake diskriminacije zaradi njihove vsebine in vira preference.«" Te tri temeljne priložnosti pa zahtevajo vrsto institucionalnih jamstev - od svobode združevanja in pravice svobodnega izražanja do pravice - med drugim - alternativnih virov informiranja, svobodnih in poštenih volitev in pravice voditeljev, da tekmujejo za podporo." V zvezi s toleranco obstoječe oblasti nasproti pojavljanju institucije opozicije postavlja tri aksiome, in sicer: »Aksiom 1. Verjetnost, da bo oblast tolerirala opozicijo, se povečuje, če se pričakovani stroški tolerance zmanjšujejo.« »Aksiom 2. Verjetnost, da bo oblast tolerirala opozicijo narašča, če naraščajo pričakovani stroški njene zadušitve.« »Aksiom 3. Čim bolj stroški zadušitve presegajo stroške tolerance, tem večje so šanse za kompetitivni režim.«1' Lahko bi morda celo trdili, da je v prvi fazi, približno do leta 1970, za R. Dahla značilna predvsem problematika kontestacije, medtem ko je v drugi fazi bolj v ospredju problematika udeležbe ne samo v političnem, marveč tudi v socialnem in v ekonomskem življenju. Teh nekaj vidikov Dahlove koncepcije pluralizma in demokracije, ki smo jih prikazali, paradigmatično priča o značilnostih pluralizma v petdesetih in 60. letih. Dahl pa je bil, za razliko od več drugih zastopnikov pluralizma, dokaj občutljiv ne samo za svobodo, marveč tudi za vpliv neenakosti političnih resursov na politično enakost državljanov. Dasi lahko v njegovem delu odkrijemo trajno napetost med politično enakostjo in socialnoekonomsko neenakostjo, se vendar ta napetost v prvi fa2i, kot smo videli, sprošča v dokaj simetričnem odgovoru na problem distribucije moči in oblasti. Kritiki so tudi odkrili, da izvirajo dokajšnje težave v teh in podobnih koncepcijah pluralizma tudi iz metodološkega pojmovanja družbene moči oziroma oblasti zaradi preveč zoženega pogleda na samo družbeno in (politično), moč oz. oblast. Nasproti enodimenzionalnemu pojmovanju moči so poudarjali teorijo »dveh obrazov moči«: poleg udeležbe pri odločitvah se družbena moč kaže tudi v ne-odločitvah (non-decision making).Nekateri raziskovalci so poudarili tudi asimetrijo, ki izhaja iz kolektivne akcije v liberalnih demokracijah." To so vprašanja, ki se jih je R. Dahl bolj kot drugi protagonisti pluralizma zavedal. Ravno na nekatera od teh vprašanj je poskušal odgovoriti v svojih delih v 70. in 89. letih, v katerih je tudi. med drugim, obravnaval problem ekonomske demokracije. " R A Dahl. Polyarchy, op. ni., «r. 2. !4 Prav lam. str. 3. Prav lam. str 11. 24 Peler Bachrach Mortons Barau. -Two Faces of Power-, v: W F.Connolly (ur I. Thr Hais of Pluralism, op cil., sir. 51-64 (prvit objavljena s APSR. dcc 1982) " Claus Olfe. -Dve logiki kolektivne akcije . .«.v: Druibrna mot in polinfna obbn Delavska enotnost. Ljubljana 1985. str. 215 ss. Čeprav Dahl v svojih delih često zavrača, da bi se uvrstil bodisi v »socializem« ali »kapitalizem« in čeprav ga ne bi mogli šteti za pristaša marksističnega socializma,2' gredo vendar njegova razmišljanja in njegovi predlogi vsaj delno v smeri tistega, kar se običajno razume z besedo demokratični socializem. Od probližno 1970. leta zaznavamo v njegovem delu premik k obravnavanju motivov, ki dajejo njegovemu konceptu demokracije in pluralizma nekatere izrazite socialistične poudarke.2' Če bi želeli iskati vire za te spremembe v njegovih pogledih na pluralizem, posebej na ekonomsko in sploh subsistemsko demokratizacijo, bi morda lahko omenili že zgodnji vpliv britanskega pluralizma, pa tudi diskusije v laburističnem gibanju o industrijski demokraciji, ameriško tradicijo (M. P. Follett in seveda druge predstavnike ameriškega pluralizma), pa tudi najnovejše ideje samoupravljanja in participacije.M Zanj postaja vsebolj značilno, da raziskuje in proble-matizira razmerje med idejo enakosti, svobode, socialne pravičnosti, pluralizma in demokracije. Po njegovem se liberalizem in socializem (tudi Marxov) ne razlikujeta toliko po ciljih (svoboda, enakost), marveč po sredstvih, kako priti do teh ciljev." Ko na začetku 70. let ponovno razpravlja o problemu demokracije (v delu Po revoluciji?, 1970", potem ko je študentsko gibanje in del politične znanosti postavilo na dnevni red idejo »participativne demokracije«, zaostri svoje poglede na različnost političnih resursov," jasno postavi vprašanje demokratizacije »korpo-rativnega leviatana«" in demokratizacije »demokratičnega leviatana«" z novimi oblikami participativne demokracije (zlasti v podjetjih ter v mestih in v soseščini, itd.) ob nujnih centralnih funkcijah države. Morda bi lahko trdili, da je ta avtorjev premik od liberalnih problemov demokracije tudi k problematiki, ki jo je postavljala v ospredje predvsem socialistična oziroma radikalna demokratična diskusija (kakorkoli so ga utegnili k temu neposredno spodbuditi spremembe in zlasti gibanje na ameriških univerzah v drugi polovici 60. let), že delno nakazan v njegovih pogledih na pogoje združljivosti socializma in demokracije, ki jih je v povzetku svoje disertacije (1940) takole označil: »Socializem mora očitno rešiti šest velikih problemov, če naj se spravi z demokracijo: 1. koordinacijo; 2. kontrolo nad diskrecijo (to je nad diskrecionar-no avtoriteto ali oblastjo); 3. kontrolo nad produkcijo; 4. varstvo kritike in opozicije; 5. rekrutiranje ekspertov in 6. način, kako se izogniti togi in zatiralski birokraciji.«1* Če je njegova dosedanja koncepcija poliarhije delno odgovarjala na te probleme, pa je bila sama po sebi preozka, da bi zajela vsa ta vprašanja. Potrebno je bilo izdelati tudi širši koncept pluralizma, ki bi močneje posegel v njegove predpostavke. prav tako je bilo potrebno razširiti koncept demokracije od politične demokracije še na ekonomsko demokracijo in sploh na demokratizacijo bistvenih področij družbenega življenja. ** Gl Robert A. Dahl. Democracy, Liberty and Equality, op. eil.. -Introduction«. Ta aspekt Dahlove muli bi zaslužil posebno analizo 29 To s vidi zlasti v njegovi elaboraciji koncepta ekonomske demokracije ~ Prim R. A. Dahl. Democracy. Liberty, and Equality, zlasti prva Ihn poglavja in druga dela. " Prav lam. str. 12. >2 R A. Dahl. After the Revolution? Authority in a Good Society, Yale t'P. New llaven/Lotldon 1971 (I izdaja 1970) " Prav um. str 105 ss u Prav um. sit 115 st " Prav tam. str. 140 ss. * Robert A Dahl. Democracy, Liberty, and Equality, op al., str 22-23. Preusmeritev se je zgodila, kot rečeno, ravno v njegovem delu After the Revolution? (1970), nadaljevala in poglabljala pa se je v kasnejših delih od »Pluralism revisited* (1978) in Dilemmas of Pluralist Democracy (1982) do Preface to Economic Democracy (1985). Ob teh premikih pa je treba reči, da pomenijo nadaljevanje, ne pa odpoved ideji poliarhije, kot smo jo prikazali zgoraj. Če je v le-tej doslej razvijal predvsem komponento liberalizacije, je poslej v ospredju participacija, in to predvsem na subsistemski ravni, z dopolnitvijo čistega političnega predstavništva z močnimi elementi reprezentiranja organiziranih interesov. V takšnem razvoju Dahlove koncepcije demokracije, ki se v nekaterih aspektih na specifičen način približuje socializmu (seveda demokratičnemu) in ki je tudi prepletena s problematiko pluralizma, se očituje tudi njegova še večja občutljivost za razmerje med enakostjo in svobodo v sodobni družbi. Ne da bi sprejemal elitistično koncepcijo vertikalne bipolarne distribucije moči, proti kateri je bila tudi naperjena njegova elaboracija pluralizma zlasti na začetku 60. let, in ne da bi se, po premiku na začetku 70. let, odrekel svoji kritiki razrednega bipolarizma, je sedaj pri njem odločilna kritika napetosti med politično enakostjo in družbeno-ekonomsko neenakostjo ljudi tako v »korporativnem kapitalizmu«, ki ga predvsem raziskuje, kot tudi v »birokratskem socializmu«.r To spoznanje se pri njem, lahko bi rekli, stalno ostri, da bi dobilo končno tole formulacijo: »Lastnina in kontrola prispevata k ustvarjanju velikih razlik med državljani v bogastvu, dohodku, statusu, spretnosti, informacijah, v kontroli nad informacijami in propagando, v dostopu do političnih voditeljev in v glavnem tudi v samih življenjskih šansah ne samo za zrele odrasle ljudi, marveč tudi za nerojence, dojenčke in otroke. Če napravimo vse potrebne omejitve, takšne in podobne razlike porajajo pomembne neenakosti med državljani v njihovih sposobnostih (capacities) in priložnostih za udeležbo kot politično enakih v upravljanju z drtavo (in governing the state).«" Avtor se, skratka, ne zadovolji, kot je to na splošno značilno za koncept liberalne demokracije, zgolj s tem, da se zagotovi formalna politična enakost državljanov in negativna svoboda. Trdi, da velike socialno-ekonomske razlike med ljudmi v civilni družbi povzročajo da ti postajajo dejansko neenaki tudi kot pripadniki države. Zahteva torej, da se načelo politične enakosti v polni meri uveljavi in da se v polni meri afirmira tudi človek kot politični državljan. Zdi pa se mu, da je to mogoče le tedaj, če se koncept državljanstva (citizenship) ne omeji zgolj na politično državljanstvo v smislu tradicionalne kategorije citoyena (npr. pri Rousseauju) kot upravljalca z državo, marveč da se »državljanstvo« raztegne tudi na nove pravice in svoboščine, ki jih ima oziroma naj bi jih imel posameznik kot udeleženec upravljanja drugih socialnih institucij, manjših teritorialnih enot. mestnih četrti in asociacij, zlasti pa upravljanja s podjetjem. Ravno vprašanju konstituiranja »državljanov podjetja« (citizens of the enterprise) je namenjena njegova knjiga Uvod v ekonomsko demokracijo, iz katere smo prej povzeli nekoliko daljši citat. Sedaj, sredi 80 let. je v njegovi elaboraciji ekonomske demokracije dozorelo njegovo prejšnje spoznanje, da zaradi sprememb sodobnega gospodarstva »ne more biti nič manj primernega, kot videti v velikanski firmi zgolj privatno podjetje«," in tudi ugotovitev, da socialnemu značaju velike lastnine ne ustreza centrali- 1 Tako značuje oba sistema v A Preface u> Economic Democracy. Polity Press 1985. sir 101, 89 tn pawm " Prav lam. str. 55. " K A Dahl. After the Revoluciton?, op. eil. sir. 120. Spremembe v ameniki ekonomiji (tn ne samo v njej. lahko dodamo) zahtevajo po mnenju K. A. Dahlu drugačno interpretacijo zasebnega ah javnega značaja ekonomije: »Nacija farmerjev s pettico trgovcev je postala nacija delojemalcev, mcncietjcv in lastnikov Maki druitmko podjetje, ki ga je stično državno upravljanje z njo.4® Močno alternativo »korporativnemu kapitalizmu« in centralnemu birokratskemu upravljanju vidi v »sistemu ekonomskih podjetij, ki so v kolektivni lasti in demokratsko upravljani (governed) po vsem ljudstvu, ki dela v njih«, sistemu, ki ga imenuje »samoupravna podjetja« (self-governing enterprises)." Tukaj žal ni prostora, da bi prikazali Dahlove argumente za ekonomsko demokracijo tako s stališča njenih učinkov na razvoj človekove osebnosti in na oblikovanje aktivnih državljanskih kvalitet, kot tudi s stališča prenosa argumentov za politično demokracijo na ekonomsko (gl. 3. in 4. poglavje Uvoda v ekonomsko demokracijo). Čeprav po njegovem mnenju dosedanje raziskave ne dajejo tako optimističnih rezultatov, kot jih od ekonomske demokracije pričakujejo nekateri družboslovci (Dahl navaja avtorje, kot so C. Paterman, G. Wootton. R. Mason in druge), vendarle na podlagi dosedanjih izkušenj in rezultatov odločno zagovarja pravico do ekonomske demokracije. »Zato ne vidimo nobenega razloga«, pravi, »zakaj ne bi izvrševali naše pravice do demokratičnega procesa v upravljanju podjetja prav tako, kot smo to že storili v upravljanju z državo.«" Toda Dahl ne obravnava le notranje kontrole podjetja, ki bi jo opravjali zaposleni, ampak gleda na podjetje tudi v odnosu do zunanjega okolja, ki ga predstavljata trg in država. Trg po eni strani zagotavlja (relativno) avtonomnost podjetja, po drugi strani pa je sredstvo zunanje kontrole nad (instrumentalno) racionalnostjo njegovega gospodarjenja." Vendar si Dahl tega avtonomnega podjetja ne predstavlja v proudhonovskem smislu, marveč pripisuje kompetence tudi centralni državni oblasti, ki so ne glede na obliko lastnine dokaj večje, kot jih ima država nočni čuvaj." Robert Dahl pa v zadnjem razdobju ni samo intenzivno razvijal ideje ekonomske demokracije, marveč je skušal zlasti v delu Dileme pluralistične demokracije (1982)" dodatno premisliti in razčleniti svoj koncept pluralizma v povezavi s konceptom demokracije. To problematiko pluralizma in njene navezave motri tako s stališča njegove zgodovinske nujnosti - kot tudi s stališča njegove trans-sistemske upravljal njegov lastnik, je posulo veliko podjetje, v katerem je upravljanje postalo ločeno od lastnine.- Toda takoj nadaljuje: -Ideologija privatnega podjetja farmerja in drobnega trgovca pa je bila v bolj ali man) nedotaknjeni obliki prenesena na veliko korporacijo. Svetost zasebne lastnine, ki je bila v lasti larmerja in malega trgovca. |c postala posvečena v »privatni- lastnim korporacije Ker je nacija farmerjev verjela v vrline zasebnega podjetja, je nacija delojemalcev 4e vedno sprejemala -vrline- zasebnega poletja Transfer stare ideologije na novo ekonomijo je zahteval veliko optično iluzijo Kajti nič ne bi moglo biti manj primerno, kot imeti velikansko firmo za zasebno podjetje- (prav tam. str 119 120). Gle| tudi A Preface to Economic Democracy, op, cit, str. 73-83 in passim 40 R. a. Dahl. After the Revolutionstr. 120 » Zlasti kritizira prakso zanikanja trga in avtonomnosti podjetja. Gl tudi A Preface to Economic Democracy, op. cit.. passim " R A. Dahl. A Preface to Economic Democracy, str 91. 42 Prav tam, str 135. 43 Prav tam. str. 99 in passim Na tem mestu hi radi posebej poudarili, da je trg ena izmed bistvenih stalnic Dahlove družbene in politične misli. Že ob svoji disertaciji 11940) se |e zavzemal, po vzoru D Langerja m 11 D. Dickinsona. za povezovanje trga in socializma, ki naj bt bil pogoj za povezavo dcmokraci|e in socializma V povzetku disertacije (kije imela naslov Socialist Programi and Democratic Politics), je. ko je odgovarjal na vpraSanjc. v kolikim men različne socialistične teorije razrciujejo Sest temeljnih problemov socializma, zapisal: -Rckonciliactjo (očitno med socializmom in demokratično politiko. A. B.) bi bilo late doseči, če bi temeljne ideje britanskih in nc mikih socialistov povezali s tržnim sistemom Kot so v novejSem času pokazali Številni ekonomisti, -avtoritarno- planiranje m edina alternativa ncplanskemu socializmu ali kapitalizmu, hol] demokratična alternativa je -trim socializem-, ki deluje v smeh. ki sta jo naznanila Oskar Lange m H D Dickinson Če posplošujemo na podlagi teh različnih programov, preverjenih z demokratično izkušnjo, lahko predlagamo. da bi v Ameriki pragmatičen program lahko uspeSno povezal demokracijo m socialno kontrolo ekonomije, takten program bi veliko laže odgovoril na Sest bazičnih problemov kot katerikoli drugi, ki je bil predlagan - R A. Dahl. Democracy. Liberty, and Equality, op. cit.. str 23. " R A. Dahl. A Preface to Economic DemiKracy. op cit.. str. 136 ss. 45 Robert A. Dahl. Dilemmas of Pluralat Democracy. Autonomy vs. Control. Yale University Press. New Haven. London 1982. razsežnosti: pluralizem je lahko značilnost tako liberalnih kot socialističnih političnih sistemov; obravnava pa ga vse bolj tudi s stališča njegovih problemov in načinov njihovega razreševanja. Čeprav je njegova pozornost usmerjena predvsem k premisleku pluralističnih demokracij, ki jih označuje s poliarhijo, se njegove ugotovitve izrecno ali posredno (vsaj delno) nanašajo tudi na problematiko političnih sistemov socializma. Temeljni pojem, iz katerega izhaja pri pretresu problematike pluralizma in pluralistične demokracije, je avtonomija, vezana na pojav neodvisnih oziroma avtonomnih organizacij. Načelo avtonomije velja tako za odnose med organizacijami civilne družbe kot za njihovo razmerje nasproti državi - pa tudi za odnose med posameznimi elementi države same. Nasproti Michelsovemu »železnemu zakonu oligarhije«, ki ga sicer priznava kot eno izmed tendenc, postavlja tole trditev: »Vsaka organizacija razvija impulz k svoji lastni neodvisnosti.«44 Toda načelo avtonomije ne velja v absolutni obliki, marveč kot načelo relativne avtonomije, ki zahteva zmerom tudi manjšo ali večjo stopnjo kontrole. Njegovo navedeno poglavitno delo iz začetka 80. let izraža v podnaslovu povezanost obeh terminov (avtonomija nasproti kontroli). Še več: temeljni problem pluralistične demokracije, zasnovane na velikem prostoru, vidi ravno v soobstoju in soodvisnosti avtonomije in kontrole: »Podobno kot individui morajo tudi organizacije uživati določeno avtonomijo, istočasno pa morajo biti tudi kontrolirane. Grobo rečeno, to je fundamentalni problem pluralistične demokracije.«47 »Organizacijski pluralizem«, kot sedaj vse bolj označuje svojo koncepcijo pluralizma" je ena izmed bistvenih značilnosti moderne dobe in sodobne civilizacije. Ali. če navedemo njegovo zgoščeno oznako te koncepcije: »4. V izrazih demokratični pluralizem ali pluralistična demokracija se termina pluralizem in pluralističen nanašata na organizacijski pluralizem, t.j. na obstoj mnoštva relativno avtonomnih (neodvisnih) organizacij (subsistemov) znotraj območja države. 5. V vseh demokratičnih deželah so nekatere pomembne organizacije avtonomne. 6. Neka dežela je pluralistična demokracija, če je a) demokracija v smislu poliarhije in b) če so pomembne organizacije relativno avtonomne. Torej so vse demokratične dežele pluralistične demokracije.«4* Relativno avtonomne organizacije (oz. organizacijski pluralizem) imajo pri tem, po njegovem, poleg drugih, v političnem življenju dve temeljni funkciji: vzpostavljajo vzajemno kontrolo in preprečujejo dominacijo; in so, drugič, tudi nujen pogoj in sestavni del demokracije na velikem prostoru." Dahl pa ne vidi v pluralizmu in pluralistični demokraciji načela, ki bi se gladko realiziralo. Kot rečeno, se mu organizacijski pluralizem kaže kot problem: v njem so »implicirani« štirje »defekti pluralistične demokracije«: 1., da stabilizira politične neenakosti; 2., da deformira državljansko zavest; 3., da kazi javno agendo; 4., da odtujuje končno kontrolo. Avtor vnaša v svojo koncepcijo novo konkretnost, ko obravnava možne vzroke teh problemov, hkrati pa tudi bistveno poglobi svoje nekdanje razumevanje plura- 44 Prav lun. str 33. 4' Prav tam. str. t. u Izraz -organizacijski pluralizem» najdem» (vsaj) te v njegovem »Pluralism revisited-. v: S. Ehrlich, G Wootton (ur.). Three faces of Pluralism (1980). op. at., sir. 21 ss. Ideja organizacijskega pluralizma pa je zlasti v srcditfu njegovega dela Dileme pluralistične demokracije n R A Dahl. Dilemmas of Pluralist Democracy, op. d!., sir. 5. * Prav lam. str. 40. ss lizma in demokracije. Ne gre le za problematizacijo družbenoekonomskih predpostavk političnega pluralizma (tudi podjetje je. kot smo omenili, zanj, »politični sistem«), marveč tudi za raziskovanje vpliva različnih konstelacij neodvisnih organizacij, za vpliv različnih cepitev in konfliktov, za vpliv različnih političnih institucij. koncentracijo organizacij in njihovo inkluzivnost pa tudi različnih družbenoekonomskih sistemov, politične kulture. V tem kontekstu se v novi luči pokažejo tudi »demokratične dileme« (npr. uniformnost nasproti različnosti, centralizacija nasproti decentralizaciji, koncentracija nasproti disperziji moči in oblasti. Za nas posebej zanimiva so njegova nova razmišljanja o razmerju med načelom večine in manjšine." pa tudi sredstva (zdravila) za zmanjšanje omenjenih problemov z zmanjšanjem dejanskih razlik v političnih resursih. Sklep Tako lahko dejansko upravičeno trdimo, da je R. Dahl svoji teoriji demokracije in pluralizma v marsičem približal in združil liberalno in socialistično tradicijo. Globoko osvetljuje klasične probleme politične oblasti in njene kontrole, hkrati pa kaže veliko razumevanje za decentralizirani demokratični socializem. Ob tem poudarja, da je centralizacija nekaterih ekonomskih funkcij nujna, kot je nujna določena uniformnost (npr. pri varstvu temeljnih človekovih pravic) - ob vsej veljavnosti načela različnosti. Njegova koncepcija pluralizma zahteva kompetilivni strankarski sistem, toda hkrati tudi terja močno vlogo posebnih interesnih organizacij oziroma asociacij in demokratizacijo civilne družbe. V njegovi teoriji organizacijskega pluralizma in demokracije ima posebno vlogo »velikost« (prostora, podjetja), ostaja pa vprašanje, ali z razvojem moderne komunikacijske tehnologije ta razsežnost ne zgublja na pomenu. " R Dahl pretresa zlasti pravne manjšine nasproti večini. posebno to gre /a