Januš Golec: Po pogrebu. 32; Orožniki so mislili, da bodo zadeli v>u pi-iiii-i terneljitih hišnili preiskav pri Drobnetu in «e pri ¦vož drugih osumljencih na Guzajeve denarne in blago-vne zaklade, pa so se zmotili. Dobili niso prav nič. Kain je zginil deiifir roparskega g-3avarj-a, ni zvedel do danes oaikdo. Drobne je bil nekaj časa -v preiskavi, istotak-o par drugih, pa &o jib .izipustili vse, ker niso mogli dokazati nobenemu nič. Vloge Judeža ni igral niti eden iz Hes trdnih vrst Guza.jeve orga•nraacije. Po Guzajevem žalostnem Jioncu ni bilo s.išati več o napadih, taivinah Ver .ropih. Tolovaaska-četa se ni upaln brez p&gia.varja na lh.1o, -.adreinala je, zaspala in ui se vcč rprebudila, ni vnp dohila Gurafu vrtU.no^a n.-i=l^ci-vika. V nedeljo po ustrelitvi so govorili že p^o v&eh iarah od Št. Jurja do Brežic, kako so izsledili prož-niki n&premagljivega Guzaja ia cbračunali z njim s kroglo. Čascpisje je prineslo dolge opise oi>lfrgc, junaškega nastopa žandarme<rije in sliko ustreij&nega roparskega poglavarja b fotografijama obeh orožnikov zmagovalcev. Kmalu za te-rn se je \^ršilo na Planini vcliko slavlje. Celj&ki glavar in orožniSki poveljnik ata: odlikcvala Marija Grizolda s srcbrnim zaslužnhn krišcem, njegov tovariš Stres je prejel višjo pismeno pohvalo in izplačano na Guzajevo glavo prvotno razpisano nagrado v iznosu 150 g_d. Guzajeve sedmine je prirejala trSka gospoda in bogataši po celem Spodnjem Štajerskom, kjer so pili in se Ąeselili, da so rešeni tolovajs.kega strahu, ki jim je bil par let po noCi in -p» dnevu; za petami. Poprcj tolikokrat ozmerjaao oroJv niStvo je bilo na mah ovenčano s slavo zvestobe. v vršenju službe, 'brczprimernega junaštva in kaaečne zmage! : Rcžmarin. Še nekoga je iznenadila za celo življenje Guzajeva tolovajska smrt — kmečko nedolžno Amonovo Barbko. Njenega Franclja nl bilo že nekaj dni v obiske, vendar to je ni skrbelo, saj se je odpravljal na odhod preko morja in so ga klicali selitveni opravki nenadoma kam dalje, da res ni Imel niti časa, da bi jo bil obvestil, kje se mudi in kaj počne. Slišala je usodepolnega dne k mirnemu mlinu ob Bistrici strele, pa sta bila z očetom enoglasnega mnenja: »Graščinski lovijo in tako bo šlo celi teden.« Sele v nedeljo, ko Je priSla do cerkve, se je čudila, da je pred službo božjo zbrana cela fara na pokopališču. MoSki so kazali z rokaml na svežl grob ob zidu, ženske so stale v posameznih gru.ah od dale.. Nlkdo ni govoril na glas, vsi so le Sepetali, ker mirodvor je svet kraj. Ko Je hotela tudl ona zadostltl radovednositi in si razložlti to nenavadno zblranje, _o jej naredili vsl prostor, kakor bl bil stopil na poko<pališ_e sam g. kozjanski dekan. Stala je že na sredini za večni počitek blagoslovljene zemlje, še šepet je potihnil med farani, pogledi moških in žensk so bili uprti v njo. Ozirajoči se okrog in molče vprašujoči od kod in zakaj ta tajinstvena tišina, jej je priletel v uho vkljub šušljanju oni zlobni: »Ravbarjeva niti ne ve, da so njenega ustrelill in pokopali za zidom, kamor pač spada razbojnik!« Pri vdaru teh b.sed se jej ]e zavrtelo v glavi, vendar zmagala je njena močna, da, silna dekliška narava. Premagala se je in odšla molče povešenih oči iz sredine župljamov, kamor ni ve5 .padala, bila je »ravbarjeva«. Obiskala Je samotni grob v pondeljek proti večeru, ko je nl motil nikdo. Gov.rila je dolgo z ljubim pod grudo, ki Jej je nakopal z odkrito ljubeznijo sramo.o ter izobčenje Iz poštene Cloveške družbe do smrti. Nl mu o.itala, on nl bil kriv, zakrivila Je to prokletstvo ljubezen, kl je sojena enemu tako, drvigemu drugače! Ona nl niti prav pila lz ljubezenske Ca§e in že Je bila otrovana s pečatom »ravbarjeva«, ki jo bo zaklepal do groba v kletko sramote in odljudenosti! Vsega tega se je zavedala Barbka ob sve_em grobu onega, ki je bil prvi in zadnji zapisan v njenem dekliškem srcu. V znak, da bo njena rvestoba do edinega, kateremu je prisegla Ijubezen tudi tedaj, ko je vedela, da je izmeček človeštva, stalna, je vsadila na sveži grob grm rožmarina . . . Po tej zaobljubi je omagalo njeno •rce, zahtevalo je izstopa v solzah in tolažbo v molitvi za rajnega . . . Pozno se je vrnila s pokopališ-a, vračala se je nanj pogosto ob samotnih večerih, ko je zalivala rožmarin, od katerega Je odnesel Francelj vrši. pri njunem prvem sretanju. Vsako zimo je presadila grmič v lonec ln ga. negovala doma _a zopetno pomlad, dokler je livela. Rožmarinovega grma na Guzajevem samotn.m grobu ob zidu na prevorskem pokopališču • čudnim napisom na lesenem križu se nl prltaknil nikdo razen Amonove Barbke, bll Je to Ekozi desetletja — »ravbarjev rožmarin«. X. poglavje. KaJ prlpoveduje o Gnzaju danes prlprosti na/od. Ko _© Je raznesla vest o Guzajevi smrti od žandarske krogle, ao blli enl veseli ter rajali; dmgi žalostnl in potrti ter sploh nlti verjeli nl- so, da bi njihovega ljubljenca ne bilo več msd živimi. Rcvnim, tlačenim, preganjanim in pomoči potrebnim ja postal Guzaj tekom lot nekak bog, ki je znal tcr premogel vse in povfh je še bil nepreraagljiv. Toiiko izrednega glede borbe za pravico in pomoč sircEaakom je b'ilo stešati o njem, kar naenkrat bi mu nŁ_j bil upihnil luč življenja navaden žandar! Ker ga le ni bilo tako dolgo od nikoder, ni bilo slišati nič novega o njem, se je vkorsninjevala tudi naed priprostim narodam vedno bolj zavest, da ga res ni več in ga tudi ne bo. Sčasorn je bil Guzaj mrlev za vse; pokopana niso bila njegova dcjanja v boju za pravico z gospodo in bogataši. Tolovajeva spretnost v napardih, pri tatvini ter ropu je v ustnem izročilu vedno bo.lj rasla, dokler ni zaplesala v bajke nemogo^ega, ki še kroži danes od ust do u^t priprostega čVovc-ka. Stara mati, ki je še poznala osebno roparskega glavarja, ali vsaj slišala o njegovib. resničnih dejanjih, je vp.etala po ve5erih na ognj.ščih sedečim vnuk-om v Guzajete povesti čudesa moči, drznosti ter junaštva. Na t.a piSin je bil povzdiffnjen navaden ropar v pr-a- vega narodnega junaika, ki je moral umreti v nekončanem b-oju za pravice revežev. Iz današnjih storij o Guzaju in njegovera delovanju je težko razbrati jedro resnice. Za vzgled hočemo navesti nekaj teh pripovedk, ki so se rodili ob ognjiščih, na prejah ter fur-ežih. Ljudje priznavajo, da je bil Gmzaj brez.božnež, ki ni dal veliko na cerkev ter d»ahov3Čino. Verjel je pa v Boga in njegove sv. zakramente. Nekoč, predno se je podal v boj za pravo naroda, je pristopil k mi__i Gcspodovi. Ko mu je položil duhovnik sv. hostijo na jezik, je ni povžil, ampak jo je odpihn.il z jezika v raolitvenik. ZunaJ cerkve si je prerezal na de-snioi kožo in porinil sv. hostijo pod njo ter pu3til, da je rana zopet zacelila. Hostija po1 k»žo mu je podeljevala moč, da so se mu odprla še tako trdno ter varno zaklcn^ena vrata, če se jih je le dotaknil z desnico. (Kronec -prfli.) Ravbarjev rožmarin!