Prfmer Solske organlzacije za naš kmetskl stan S 15. oktobrom 1935 je bil otvorjen na Kmetskem vseučilišču v Zagrebu desettedenski teča) za učitelje z nalogo, da učitelji v tem roku spoznajo delo za izobrazbo kmetske mladine, oziroma kmeta potom imenovane irnstitucije ter obenem spoznajo snov, ki bi bila za kmetske nadaljevalne šo-le primerna. Tečaj je vodil 74-letni upokojeni profesor višje pedagoške šole g. dr. Jure Turič kot upravitelj tečaja. Na kmetskem vseučilišču je vpisanih 42 kmetskih mladeničev, oziroma kmetov, ki bodo dovršili tečaj okoli 15. marca 1936- Učiteljski tečaj pa je posečalo 9 učiteljev iz 4 banovin: 2 iz dravtske, 5 iz savske, I iz primorske in 1 iz vardarske banovine. Tečaj je bil zaključen z 21. decembrom 1. 1. V borbi učiteljev - tečajnikov z upraviteljem radi prilagoditve tečaja sodobnosti in učiteljski stopnji primerno, smo dosegli le nekatera specialna predavanja. Nismo pa dosegli nikake debate, kjer bi lahko vsak učitelj iznesel svoja mišljenja k posameznim izvajanjem. Tako smo vodili v zadnjem času mnoge borbe glede obče šolske organizacije v naši državi. Upravitelj tečaja nam je podal s strojem pisan referat z gornjim naslovom. V njem temeljito obravnava organizacijo šole, pogoje, katerim mora naša šola ustrezati, način in razdelitev ur tekom enega leta, cilj in snov dela posameznih oddelkov ter izglede in pogoje za u&peh. Iz njegovega referata si dovoljujem po dati nekatere glavne misli. Med dejstvi, katere mora šola upoštevati našteva: Nekulturnost in neciviliziranost našega kmetskega stanu; Siromaštvo radi nesposobnosti pozvanih faktorjev, da organizirajo delo in narad, da to delo izvede (materialna stran); Počasen razvoj človeške kulturnosti in civiliziranosti od prvega detin&tva do dvajsetega leta. Zablode, ki danes vladajo v organizaciji in delu šole, ki poteka od tuje državne oblasti. Kmetski stan nima šole za sebe. Ne samo interesi kmetskega stanu temveč tudi vsi drugi stanovi, posebej še dobri intelektualci, interesi narodnega gospodarstva in države iščejo šolo, ki bi bila v moči razviti kmetskemu stanu svojo osebno kulturnost in civiliziranost; Psihološka dejstva zahtevajo, da kmetsko duhovno delo uravnovesi šola, katere delo naj traja dvanajst let, to je od osmega do dvajsetega leta starosti; Kmetska šola mora pomagati kmetu, bodočemu delavcu in posestniku zemlje razviti samostojni razum in voljo do dela; V vsakoletnem državnem proračunu naj bo odmerjena vsota za šolanje slehernega državljana od osmega do dvajsetega leta siatosti. Kdor pa odide v srednjo ali kako drugo šolo, naj nosi vse stroSke sam. Glavne navedene točke »i zami&lja upravitelj tečaja izpolnjene v sledeče organizirani šoli: En učitelj in ena šolska soba prejmeta Ietno okoli sto otrok od 8. do 20. leta starosti. Razdeljeni pa bi bili na tri oddelke, v vsakem 4 šokka leta, to je 3X4 šol. leta, skupno 12 šolskih let. Prvi oddelek 4 š. 1. 40 otrok, 400 ur pouka na leto = 100 dni po 4 ure; Drugi oddelek 4 š. 1. 30 otrok, 300 ur pouka na leto = 60 dni po 5 ur; Tretji oddelek 4 š. 1. 30 otrok, 300 ur pouka na leto = 60 dni po 5 ur; Torej 12 š. I. 100 otrok, 1000 ur pouka na leto ali 220 dni. Torej bi v 12 letih vsak kmetski otrok, oziroma mladenič dovršil 4000 ur pouka. V enem letu bi delal potemtaJjem ueitelj v šolski sobi 220 dni; na vasi (stik z roditelji) 100 dni. Letnih počitnic bi. imel 45 dni. Prvi oddelek bi frnel pretežno pouk v času od prvega aprila do 30. septembra, a manj v času od 1. okt. do 31. marca. Drugi oddelek bi imel všeh 60 dni od 1. okt. do 31. marca, ali vsaj pretežno. V istem času bi imel pouk tudi tretji oddelek. Tako bi delalr učitelji pozitni v razredu tedensko 5, 6 ali celo 7 dni, poleti pa 4 do 5 dni. V dneh kadar ne bi bilo šolskega dela in ne počitnic, bi delal na vasi. V času od 1. okt. do 31. marca morajo biti dnevi čim bolj izčrpani za šotsko delo in to celo prazniki in nedelje. V poletnih. dneh pa čim manj v razredu, zato pa tem intenzivneje na vasi. DneVno bi priŠel v šolo samo en oddelek. Če pa bi interes vasi in poul^a bil drugačeti, pa bi prišla tudl dva oddelka. Delo v oddelkih. V tretjem in drugem oddelku delaio vsa šolska leta skupno, a snov bi se razdelila na 4 dele tako, da prihaja posamezni del le vsako 4. 1. V tem odstavku zanika tako zvano učenje, se navdušuje za peddgoški optimizem pri mladini in njihovih staršik ter dokaztije da vse gradivo in vaje so le cilj in sredstvo dela pri obogatitvi duha in njenih vrlin za vse ljudi in V3e njihovo življenje. Vse spretnosti, sposobnosti, navade, nažori, načela iun principl rtiorejo omogočiti samositojno8t posarriezhlka v mišljenju, uporabi znanstva Itl njegovega sredstva. Nadalje razpravlja o teključltvi sugeflranja in oduševfjenja za rnistlčrlo in fčfnalitično podvrženo3tjo kmetskega «iaveka tuji pameti im volji. Upravitelj teeaja g. dr. Turič je predložil merodajnemu mestu tudi svoj načrt pravilnika za zimske kmetsko nadaljevalne tecaje, ki naj bistopil v veljavo za vso državo. O slovenskih kmetsko nadaljevalnih šolah, katerih izkustva so že iprav bogata, pa se je izogibal vsake debate. Ob prilUci nekega mojega vprašanja mi je sicer priznal visoko vredno&t slovenskega šolstva, a s pripombo, da finančni in drugi vzroki onemogočujejo razsirjenje takega načina šolstva tudi na ostale dele naše države. Vprašajmo se: Ali je osemletno šolsko obveznost, ki je z zakonom o narodnih šolah od leta 1929. bila razširjena na vse dele države, res nemogoče izvajati, da iščemo nova pota? Pota, ki krčijo dotsedanjo prakso in izkustva v okove 16ih tHsdnov istočasnega dela s 4 šolskimi leti v pFvem oddelku in pri progresivni razdelitvi snovi. Z ozirom na dejstvo, da se v praksi izvaja osemletna šolska obveznost le v primorski in dravski banovini popolnoma in dosledno, bo treba budno paziti, da boljše ne bo zamenjamo s slabsim. Vollmaier Karel.