IZ PARLAMENTA
Najprej o zakonu o družinskih pre-jemkih, o katerem sem obširneje pi-sala pred mesecem dni.
Vlada je zakon pred nekaj dnevi poslala parlamentu v tretjo, to je zad-njo obravnavo. Na dnevnem redu bo predvidoma že na 14. seji Državnega zbora, ki se bo začela konec novem-bra.
Obravnavali smo ga že v matičnem delovnem telesu, Odboru za delo. družino in socialno politiko, in se z veliko večino glasov odločili predla-gati zboru, naj ga sprejme brez amandmaja vlade, ki univerzalni otroški dodatek spet potiska v leto 1998 in ne pristaja na razširjeno obliko selektivnega otroškega do-datka. Skratka, v tem trenutku kaže, da bo zakon sprejet tak, kot smo predlagali nekateri poslanci (tabela z višinami univerzalnega otroškega dodatka, pri kateri nam je malce po-ijagajal tiskarski škiat, je bila objav-ljena v prejšnji številki).
V minulih štirinajstih dneh pa smo seveda večino časa namenili prora-čunskemu memorandumu za leto 1994. Ta, kot veste, predvideva zmanjševanje javne porabe, racionali-zacijo in krčenje nekaterih pravic, predvideval pa je tudi podaljšanje za-mrznitve pokojnin brez poračunov za celotno prihodnje leto. Le nekaj dni po tem, ko smo poslanci dobili v roke memorandum, smo dobili tudi pred-log zakona o podaljšanju intervent-nega zakona o zamrznitvi pokojnin. Seveda je predlog obravnavalo ma-tično telo, že prej omenjeni Odbor za delo, družino in socialno politiko, ka-terega članica sem tudi sama.
Lahko si mislite, da je bila razprava o tem zakonu presneto vroča. Pred-stavniki vlade so dokazovali. da so pokojnine previsoke, da je upokojen-cev iz dneva v dan več in da država preprosto potrebuje upokojenski de-nar. Nekateri poslanci smo vladi do-kazovali nasprotno. Da pokojnine niso previsoke. saj zadnji podatki ka-žejo, da je več kot polovica upokojen-cev dobila pokojnino, nižjo od 30.000 tolarjev. Le dobrih 14 odstotkov upo-kojencev prejema pokojnine, ki so višje od povprečne plače (44.072 to-larjev), pokojnine, višje od 100 tisoč
tolarjev pa dobiva 0,31% upokojen-cev ali natanko 1.266 upravičencev. Dokazovali smo tudi, da razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino ni 85%, temveč precej manjše. Odnos 100% (za povprečno plačo) : 85% (za povprečno pokoj-nino za polno pokojninsko dobo) namreč temelji na predpostavki, da vsi upokojenci dobivajo pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Mnogo bolj primerljiv bi bil torej podatek o razmerju tned povprečno plačo in povprečno pokojnino. Po po-datkih, do katerih sem uspela priti, in izračunih, ki sem jih naredila, naj bi bilo to razmerje 100% : slabih 70%. Moram reči, da so me člani odbora prav nejeverno gledali, ko sem razla-gala te številke in da je zato predsedu-joči zaprosil generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gospoda Janeza Prijate-lja, da naj vendarle pojasni, kaj je s temi »čudnimi« podatki. Odgovor gospoda Prijatelja je bil, zelo skraj-šano. sledeč: podatki. ki jih je na-vedla gospa Simšičeva, držijo. Le da so podatki še nekoliko manj ugodni. Natančno razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino je 100% : 68,6%. In ne 100% : 85%.
Potem je stekla še beseda o prevelikem številu upokojencev glede na zaposlene. A smo si bili kaj kmalu enotni. da za to niso krivi upokojenci, ampak politika, ki socialni mir kupuje z upokojevanjem ljudi. Odstotek upokojencev v primerjavi s števi-lom zaposlenih se je namreč v zadnjih treh letih strahovito povečal. Upokojencev je v Sloveniji zdaj že nekaj več ko 460.000, zaposlenih pa okoli 800.000.
Clani odbora smo menili, da je potrebno probleme v pokojninskem sistemu reševati v skladu oziroma s spremembami sistem-skega zakona o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju, ne pa s podaljševanjem izrednega stanja - torej s podaljševanjem zamrznitve tudi v leto 1994. Vlada je imela za spremembe na voljo dobrih osem mese-cev, pa ni predlagala nobene vsebinske spremembe: Nasprotno: ko so prenehale tudi zadnje zamrznitve plač, vlada želi za-mrzniti samo pokojnine! Sploh pa pokoj-nine delijo usodo plač, saj so vezane nanje z razmerjem 85 % (ki pa je realno, kot smo videli, še precej nižje).
Razumljivo je, zakaj vlada želi podaljše-vati interventni zakon za upokojence. Zato namreč, ker ta jemlje poračune, ki jim pripadajo po sistemskem zakonu. Po-račun pa ni noben dodatek ali povišica kar tako. Ž dvomesečnim zamikom ga upoko-jenci dobijo preprosto zato, ker so vsi po-datki za izplačane avgustovske plače znani šele v drugi polovici oktobra. In tako torej upokojenci porast avgustovskih plač do-
bijo izplačan šele konec oktobra. To je vsa skrivnost poračunov! Razen najpomemb-nejše - vlada je namreč na ta račun v pri-hodnjem letu želele »privarčevati« 6 mili-jard 200 milijonov tolarjev.
In kakšna je bila odločitev Odbora glede zahteve vlade, da zamrznitveni zakon uvr-sti na naslednjo sejo Državnega zbora in to po hitrem postopku? Odločitev: Odbor predlaga Dižavnemu zboru, da tega za-kona ne uvrsti na dnevni red!
Seveda vodstvo Državnega zbora to vladno zahtevo še vedno lahko predlaga v obravnavo, odločitev glede intervent-nega zakona pa je odvisna od volje poslan-cev.
Naj povzamem:
-  iz memoranduma smo črtali po-daljšanje jzplačevanja pokojnin brez poračunov tudi v letu 1994. Od 69 navzočih nas je ZA (črtanje) glaso-valo 38, PROTI jih je Mlo 19, 15 poslancev pa se ni opredelilo.
-  Odbor za delo, družino in soci-alno   politiko   predlaga   Državnemu zboru, naj zakona o podaljšanju za-mrznitve pokojnin ne uvrsti na dnevni red.
Kakšna bo usoda tcga vladnega pred-loga - pa naslednjih.
Vaša poslanka v Državnem zboru
DANICA SIMŠIČ