Poštnina plačana v gotovini.
38. štev.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Telefon št. 77.
V Ljubljani, 21. septembra 1923.
Posamezna številka stane Din 1.
Leto V.
\m
m kvi
NflRODNO-SOCIJflLISTICNI TEDNIK
Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob petkih.
Zmasa čeških narodnih socijalSsiov.
Ljubljana, 19. septembra.
V nedeljo, dne 16. septembra so se vršile občinske volitve v Češkoslovaški republiki. Volitve so se vršile v približno 9400 občinah. V kolikor so dosedaj volilni rezultati znani, je izšla iz volilnega boja češkoslovaška narodno-so-ciialistična stranka, kot najmočnejša izmed vseh socijalističnih strank. Prvotno se je domnevalo da bo bratska češkoslovaška narodno - socijalistična stranka izgubila na glasovih zato, ker sodeluje v vladi. Vendar je pa zavedni češkoslovaški proletarijat prekrižal račune besnim nasprotnikom in znova poveril z zaupanjem svoje zadeve preizkušenim in poštenim borcem za narod Sn socialistično idejo.
Narodno - socijalistični »Pondelnik« piše po volitvah: »V celem se lahko konstaitira porastek državotvornih strank, zmešnjavo med opozicijo in nazadovanje protklržavnLh strank. Ta konstatacija izhaja tudi iz lepili uspehov socijalne demokracije, ki jih je dosegla v vrsti občiin, dokaz, kaj pomeni dobro funkcijoimiramje strankinega aparata1. Pri presojevanju nazadovanja socijalne demokracije od zadnjih volitev, se ne moremo ubraniti utiša, da iz socijalne demokracije »Izšla nasprotujoča stranka komunistov, ni dosegla uspehov, kot jih je pričakovala. Komunisti niso dosegli uspehov v času velikega rudarskega štraijka, v času gospodarske krize, \ času, ko ni nobena umetnost razpaliti človeške bolesti. Volitve so pokazale,
CCa je pTeamaKanal politična razdvojitov radi malenkostnega; strankarstva. Rta.*-dikalnaj gesla! ne vlečejo več. Skupaj vzeto, se že sedaj lahko konstatira narastek državne zavesti, okrepitev državne in nacijonalne misli. Minule vcjitve so pa tudi okrepile državotvorne stranke in utrdile vlado demokracije. Naša država/ se je naučila vladati samo sebe.«
Narodno-socijalistični »Češki Slovo« pa piše a občinskih volitvah pod naslo-
vom »Naša stranka trdna, kakor skala« to^le:
»Koliko je bilo napadov na našo stranko v predvolilni dobi, koliko hujskanja od vseh strani! Koliko prerokovanj, da je z nami že konec! Raztrgati so nas hoteli in že so si nas delili. Narodni demokrati so nam hoteli s svojim nezaslišnim škandaloznim postopanjem iztrgati četrtino volilcev, razkolniki Vr-benskega so se širokoustili, da bodo pridobili vsaj polovico naših glasov, komunisti so nam »vladnim« socijalistom pretili in Hudcovi fašisti so nam grozili, da nas razbijejo.
Odgovor v nedeljo je prišel kakor udarec s kladivom. Vsi napadi na našo stranko so bili sijajno odbiti. Ostali smo trdni kakor skala. Zaman so bili proti nam vsi nastopi. Čeravno so nam na škodo vznikle nove volilne skupine (ga-žisti, najemniki, vojaki), ne le da napram poslednjim volitvam v narodno skupščino nismo izgubili glasov, marveč smo nasprotno, v večini volilnih okrajev pridobili naravnost velikanske odstotke.
Krasni uspehi občinskih volitev bodo naravno vplivali tudi na smer naše politike v narodni skupščini. Naše organizacije, naši somišljeniki in sodelavci so vsled uspeha navdušeni: to je početek novega dela, novega gibanja v naših vrstah. To je začetek novega napredka in notranje okrepitve stranke.«
»Jutro« od torka 18. t. m. je pisalo o porazu socijalistov na Češkem, kar pa ni res, ker so dobili na Češkoslovaškem socijalisti skupno nad 50 odstotkov volilcev, torej večino v narodu. Zanimivo pa je, kako poroča »Jutro« o rezultatu v Pragi: »V Pragi sami so češki narodni socijalisti se pokazali slabejše nego so narodni demokrati (Kramafova stranka). Dosedanji župan dr. Baxa se bo skoraj gotovo umaknil narodnemu demokratu.«
Da odgovorimo »Jutru«, prinašamo iz »Češkega Slova« tabelo, iz katere je razvidno, kdo je v Pragi nazadoval:
	Obfinske volitve	leta 1920	leta 1923	mandati
' 1.)	Narodni socijalisti	83.177	81.770	22
2.)	Soc. demokrati	96.010	33.4 60	9
3.)	Komunisti	—	67.609	19
4)	Demokrati	120.513	86.761	23
5.)	Napredni socijal.	17.113	3 806	1
6.)	Obrtniki	10.641	24.325	7
7.)	Klerikalci	16.148	22.958	6
8.)	Agrarci	2.421	5.716	2
e.)	Soc. združenje	—	3 752	1
10.)	Lastniki hiš	—	4.875	1
a.)	Židje	8.178	8.551	2
12.)	Gažisti	—	7.313	2
13.)	Najemniki	—	5.325	1
14.)	Nemški soc. dem.	3.592	2.085	—
15.)	Nemški meščani	15.068	13.533	4
16.)	Choc	1.394	—	—
Skupno število glasov znaša 371.847, količnik 3.682. »Jutro« ima sedaj odgovor. Demokrati so v Pragi izgubili 33 tisoč 752 glasov, dočim so dobili narodni socijalisti samo 1.407 manj glasov, čeprav so imeli krizo v stranki, ker so izključili iz stranke skupino dr. Vrbenske-ga vsled glasovanja proti zakonu o zaščiti države, radi česar je Vrbensky nastopil s posebno listo kot »socijalistično združenje« in dobil 3752 glasov. Demokrati so poleg tega nazadovali tudi na deželi na celi črti, dočim so narodni socijalisti povsod drugod napredovali.
Občinske volitve v Pragi so še nadalje zagotovile socijalistično večino in
ti, četudi je zanje agitirala češka Orjuna (»Narodni hnuti«).
Največji poraz pri občinskih volitvah so doživeli komunisti. Domišljali so si, da bodo s svojim nastopom decimirali vse socijalistične stranke. Tako so pa prizadejali le nekaj škode socijalni demokraciji, ki pa še vedno ni tako velika, di>;.bi se lahko govorilo o komunističnem Uspehu. Niti v centru komunistične stranke v Kladenskem okrožju niso boljševiški emisarji dosegli uspeha. V mestu Kladno so dobili komunisti 14, socijalni demokrati 5, narodni socijalisti 4 in meščanske stranke 13 mandatov. Komunisti so torej ostali v veliki manjšini.
Veselimo se zmage bratske stranke na Češkoslovaškem tem bolj, ker je z njo znova dokazana nepremagljiva živ-Ijeuska sila narodnega socijalizma. Zmaga čeških bratov, je tudi naša zmaga!
je že danes gotovo, da bo zopet izvoljen za praškega župana narodni-socijalist brat dr. Baxa.
Tako češki, kot nemški in madžarski socijalni demokrati so v Češkoslovaški pri občinskih volitvah izgubili izdatno število glasov, ki so pa le v neznatnem številu odpadli na komuniste. Velika večina socijalno-demokratskih glasov je odpadla na narodne-socijaliste, tako da so sedaj le-ti najmočnejša socijalistična stranka. Nekaj socijalno-demokratskih glasov so dobile tudi meščanske stran-ke.Vendar je pa v splošnem meščanska demokratična stranka pri občinskih volitvah nazadovala. Zanimivo je tudi to, da so demokrati nazadovali na celi čr-
Odprite očil
Pretekle dni sem se mudil v zgodovinsko znamenitem trgu Turjaku na Dolenjskem. Kraj sam na sebi ni nič posebnega in kdor ne pozna zgodovine Turjaškega gradu in njegovih dosedanjih lastnikov, grofov Turjaških, misli, da je trg Turjak po velikosti in številu hiš enak podeželskim mestom in trgom. A temu ni tako! Turjak je majhen kraj, ležeč skrito na obronku pod deželno cesto, ki vodi iz Ljubljane proti Vel. Laščam. Ravno tako skrit je grad Turjačanov. Skoraj od treh strani ga obdajajo lične, preproste hišice z njihovimi mirnimi in prikupljivimi prebivalci, na četrti strani pa je uporabil grof naravno strmo pobočje, katero naj varuje težkovestne grajske prebivalce pred napadi tujih sovražnikov in domačih tlačanov.
*
O, tovariš delavec iz tovarne, delavnice in pisarne! Odpri oči in videl boš ob pogledu na tak zgodovinski grad žalostno usodo svojih prednikov, ki jo enako deliš z njimi še danes, in ti slovenski proletarec! Tako mirnega in v vedenju dostojnega ljudstva ne poznam kot je tukaj. Vplivi nečloveškega tlačanstva, brezmejne tihe pokornosti pod pritiskom grajskih prebivalcev iz pretekle dobe se kažejo kot vidne posledice meščansko-fevdalne diktature nad grajskimi podložniki
*
Poslopje sem si ogledal od blizu in daleč. Koliko prostora je v njem in ravno toliko praznih dvoran! Skoraj prazno sameva poslopje in sanja o dneh, ki so bili, so še in bodo, dokler naše proletarsko ljudstvo, kmet in delavec ne odpreta oči, da zapazita, kako je vsako grajsko poslopje, vsak kamen na kamnu delo rok naših očetov in mater, ki so kot brezpravni, tlačani po ukazu grajske gospode zlagali kamen za kamnom pod bičem krutega valpta, da jim je kapljal znoj s čela, dokler niso nasitili poželjenja grajske gospode, ko se ji je zahotelo človeškega znoja. V živem spominu so mi še danes pogovori mojih starih tet in stricev, kateri so marsikaj vedeli povedati o »kuluku«, ki so ga opravljali naši pradedje pri posestnikih tega gradu. Ne mislim, da so v popisanih primerih lastniki drugih gradov na Slovenskem delali s prebivalstvom kako izjemo. V vseh slučajih se je tlačanskim prebivalcem godilo enako hudo ter so bile razmere povsod enake. Danes pod me-ščansko-kapitalističnim režimom je gospodarsko in pravno stanje našega malega človeka isto. Brezpraven je, ker veljajo zakoni in njihove odredbe samo za tlačane, medtem ko je današnji gospodar politične situacije izven zakona.
Glej zato, grad Turjaški in vsi tvoji stari, zvesti tovariši, po vsej Slo-
veniji mirno v bodočnost, saj se zatiranemu ljudstvu prikazujejo na političnem in gospodarskem obzorju prvi znaki reakcije, ki je bila vedno znak krivično pridobljene moči onih ljudi, katerih duhove tako skrivnostno skrivate v tihih svojih dvoranah!
*
Vse naše politiku joče pridigarje od klerikalnega pobožnjaka do zabuhlega, brezsrčnega demokrata vidim v duhu pred seboj, ko gledam to velikansko, prazno poslopje, a političarji vseh meščanskih strank, ki imajo usodo naroda in privilegirancev v rokah, se ne zganejo, da bi tudi z dejanjem pokazali, kako se izvede agrarna reforma.
Zemlja, ki jo posedujejo taki graj-ščaki je naša slovenska last, ukradena slovenskemu ljudstvu a pridržana kot nedotakljiva last srednjeveškim grofom in vsem njihovim naslednikom.
Mi narodni socijalisti priznavamo, da je lastninska pravica nedotakljiva, obenem pa vprašamo, zakaj je bila dotakljiva takrat, ko so si nemški grofje in baroni prilaščali zemljo naših prednikov? Delavci in mali kmetje! Zahtevajte nezakonito ugrabljeno zemljo zakonitim potom nazaj! Od tega stališča ne odneha tudi narodno-socijali-stična stranka in ne popusti, dokler ni izvedena agrarna reforma in zemlja vrnjena onemu, komur je bila s pomočjo cerkvene in posvetne gosposke s silo odvzeta ali razločno povedano »ukradena«. Ukradeno zemljo potomcem tlačenega ljudstva nazaj, da dobi sedanji slovenski rod ugrabljeno lastnino v svoje varstvo in obdelavo!
V vseh slovenskih meščanskih dnevnikih beremo o raznih socijalnih nalogah, ki so v programu vseh meščanskih strank za parado in slepilo. Na dnevnem redu je invalidsko vprašanje, vprašanje negovanja slepe dece, rabimo poslopja za bolne na pljučih itd. Poglejte si, vodilni možje, vsa ogromna grajska poslopja in knežje dvorane! Po stanovanjskem pravilniku rekvirirajte lokale za bedne in onemogle, za socijalne pomoči potrebne ljudi in rešite s tem velik kompleks socijalnih vprašanj! Pred volitvami ste venomer kričali o ugodni rešitvi agrarne reforme, danes, ko imate moč in oblast v rokah, molčite kot grobovi, ker veste, da s pravično agrarno reformo daste malemu človeku ukradeno zemljo in jo odvzamete onemu, kateri si jo je prisvojil s silo. Bojite se lastne sodbe, ki bi vas zadela z agrarno reformo!
Lep del slovenske zemlje imajo še vedno v rokah avstrijski grajščaki, ki so se vgnezdili pri nas pred več stoletji. Zlasti Dolenjska je s to gospodo močno oblagodarjena; gospoda iz raznih grajščin pobira le čiste dohodke naših njiv, gozdov in travnikov ter jih hodi zapravljat na tuje, naš mali kmet in delavec se pa ubijata radi pomanjkanja lastne zemlje po ameriških tovarnah in zahodno-nemških rudnikih.
Zahteva, dai se zemlja vrne, ni le naša, ampak tudi naravna pravica. Zemlja je bila ukradena; zato jo slovenski delavec zahtevaj nazaj! V tej grudi je stoletni znoj našega naroda. V njej so zakopani sadovi našega dela, žuljev in naše krvi; kosti častitih kmetskih mučenikov ji dajejo ono plodo-vitost, ki prinaša našemu kletemu tujcu in sovražniku našega imena toliko nezasluženega blagostanja.
*
Jugoslovanski proletarec! Ali ti je sedaj jasno, v katero smer mora iti tvoje politično prepričanje? Ali ne vidiš, kam te vodi politika vseh meščanskih strank? Delavec in mali kmet, odprita oči! Od vsakega klerikalnega ali liberalnega širokoustneža zahtevajte, da se jasno izjavi, kdaj in kako
mislijo meščanske stranke rešiti agrarno reformo? Odslej ne sme biti vprašanje agrarne reforme več agitacijsko sredstvo, s katerim love meščanske stranke o volitvah proletarske glasove. Ugrabljeno zemljo nazaj! V boj za staro pravdo!
Proletarci, odprite oči!
V nas samih je rešitev.
S socijalnimi in gospodarskimi razmerami v naši državi gotovo ni nihče zadovoljen. Predvsem tisti ne, ki žive od dela svojih rok in ne razpolagajo z nobenim premoženjem. Revež, ostane revež, pa naj se še tako trudi in ubija, toliko si ne more pridobiti, da bi lahko preživljal sebe in svojce. Bridka resnica je to, ki jo nihče ne izpodbija.
Odpor proti socijalnim in gospodarskim krivicam je zato razumljiv in potreben. Nastaja pa samo še vprašanje, če je tudi uspešen. Prav takoj lahko odgovorimo, da doslej ni pokazal uspeha. Zakaj ne?
Odpor socijalno in gospodarsko zapostavljenih se je izražal najprej v strankarskih formacijah. Vse, kar je čutilo breme težkega življenja nad seboj, je zapustilo stranke, ki so gojile politiko posameznikov, politiko socijalnega in gospodarskega kompromisarstva, politiko žlahtarstva in protekcijonizma, vse skupaj pa politiko na škodo proletarskega razreda.
Nastalo je vse polno strank, posebno pri nas v Sloveniji. Vsaka izmed novo nastalih strank je vodila razredni boj in vsaka izmed njih poskušala, pridobiti za svoj program večino, gotovo večino, ker brez večine ni moči in brez moči ni političnih uspehov.
Toda kaj se je zgodilo? Socijalno in gospodarsko zapostavljeni so se razdrobili v male stranke ter ostali zaenkrat brez uspehov. Male stranke so se uračunale, ker je vsaka mislila, da bo postala velika odločujoča stranka, ali vsaj stranka z discipliniranimi in delavnimi pristaši
Nekateri mislijo, da je treba iskati vzrok neuspeha te ali one male stranke izključno le v obstoječem nasilnem režimu. Motijo se. Je že res, da je pritisk od strani vladajočih silen. Vendar, če bi vsi tisti, ki so zahtevali in še zahtevajo novih, pravičnejših razmer, storili svojo dolžnost, ne bi bilo sile, ki bi mogla zabraniti pokret, ki sloni na pravici in poštenju.
Ogromna večina danes samo ve, da se ji ne godi dobro, a da bi se ji godilo lahko boljše. Ogromna večina vseh teh pa nima nobene usmerjene poti, po kateri bi hodila, da uresniči svoje želje. In kar je poglavitno, nihče ni pripravljen žrtvovati se in četudi — žrtvovati se'do skrajnosti. Junakov današnja doba ne pozna. Pozna sicer veliko govorjenja, mnogo širokih in razburjenih gest, ne pozna pa vztrajnega dela in samozatajevanja.
Navzlic vsej trdoti življenja, navzlic razočaranjem, navzlic porazom, sprejema množica probleme današnjega družabnega reda lahkomiselno, z lahkoto, kot mogoče še nikdar prej, tudi v časih dobrega življenja ne. Ta in oni misli, če bom malo zavpil, malo poštrajkal, izstrelil v najhujšem slučaju revolver, pa bo vse dobro. Da bi pa kdo mislil na discipliniran in vztrajen boj, o, tega bog obvaruj! Zato ni čuda, da imamo posebno v zadnjem času zaznamovati toliko popolnoma ponesrečenih socijalnih in gospodarskih bojev. Štrajk javnih nameščencev, železničarjev, rudarjev itd. menda dovolj pove.
Proletarske množice ne verjamejo nikdar v svojo krivdo. Sedaj so krivi posamezni voditelji, sedaj zopet cele stranke. Množice se iznosijo nad namišljenimi krivci na ta način, da potem zapuščajo voditelje in stranke ter poskušajo drugje srečo, kamor jih pač veter zanese. To delajo brez principov, brez prave zavesti, kaj pravzaprav hočejo. Ni čuda potem, če se množice v svoji zmedenosti obešajo na politične šarlatane, bezvestneže in podobne izkoriščevalce instinktov nerazsodnih mas. Posledica je zopet novo razočaranje, ki v njih otopi vsak smisel za solidarno akcijo bednih in zapostavljenih.
Vse male stranke so nastale iz nezadovoljstva. Isto nezadovoljstvo je pa prineslo tudi nestalnost. Že je izgledalo, da ta ali ona stranka pridobi veljavo in
moč. Ali že so krenile komaj nekoliko usmerjene množice zopet svoja pota. Včasi so se vrnile, včasi tudi ne, stranka je pa pri tem životarila in ubijala energijo članov, ki so ji ostali zvesti, ne da bi kaj dosegla, ker jim je ravno primanjkovalo podpore od širokih mas.
Naj si bo v bodočnosti, kakor hoče, to pa bi bilo vsekakor želeti, da nastane iztreznenje. Želeli bi to v interesu proletarskega razreda, ki si danes ne ve pomagati. Pa bi si lahko prav lahko pomagal, samo če bi našel že enkrat svojo stalnost in svojo enotno bojno fronto.
Narodno-socijalistična stranka je mala stranka, kot so vse male stranke socijalno in gospodarsko zapostavljenih. Da ni doslej dosegla tistih uspehov, kot bi si ta ali oni želel, tiči vzrok v opisanih razmerah. Lahko bi in bo pa postala velika stranka, če se ji priključijo vsi tisti, ki spadajo vanjo, in sicer priključijo stalno, z vztrajnim bojnim razpoloženjem.
V veliki zmoti so ti, ki mislijo, da dosežejo s kolebanjem sem in tja kake uspehe. Odločiti se je treba, tako ali tako! Potem pa delati in — udariti! Uspeh ne izostane! V nas samih je moč. Noben režim nas ne more zadrževati, če hočemo, samo če resnično hočemo uveljaviti svojo voljo!
Mož, ki je enkrat spoznal stranko kot svojo, ji bo zvest sobojevnik do konca!
Politične vesti.
In naši železničarji, ki so tudi brez strehe? — Na račun reparacij je prejela naša država pred kratkim iz Nemčije precejšnje število lesenih hiš. Ves ta transport pa je romal po navodilih sedanje vlade, ozir. železniškega ministra v Beograd, kjer bodo hiše postavljene in oddane svojemu namenu. Pri tej priliki bi si dovolili sledeče vprašanje na našo vlado, ozir. železniškega ministra: Ali dobi naša država še takih hiš na račun reparacij, oziroma kdaj bodo te hišice dobile Hrvatska in Slovenija. Ako hišice ne dospejo več, potem naj gospodje odgovore, zakaj niso te došle hišice porazdelili tako, da bi jih dobila nekaj tudi Hrvatska in Slovenija. Tudi v teh prečanskih pokrajinah imamo železničarje, ki so Jugoslovani in ki že peto leto životarijo s svojo deco v železniških vagonih, izpostavljeni vsakemu vremenu, zimi in vročini, brez vseh higijenskih predpogojev, ki jih zahteva ime človeka, da ne govorimo o nikaki udobnosti. Nismo nevoščljivi našim bratom tam preko Drine, za te njihove dome! Mi samo zahtevamo, da se nas prečane upošteva kot enakopravne državljane, da se bomo zares lahko smatrali kot bratje, da ta' beseda ne bo satno v zasmeh.!
»Jutranjim Novostim« v odgovor. — Pretekli teden so »J. N.« napadle tri naše tovariše, P. Š. in V., ki imajo z redakcijo »Nove Pravde« ravno toliko opraviti kakor dopisnik »Jutranjih Novosti«. Napad sc je izvršil baje zato, ker je »Nova Pravda« zopet enkrat registrirala, da se demokratska stranka krha, da jo je zopet zapustila ndka vodilna oseba, ter skočila med1 radikale. Pa ne samo ta napad! »Jutranje Novosti«. vedo v svojih »zapiskih« celo povedati, da so »kolovodje« narodnih so-cijalistov že pri radikalih. — Dovoljujemo si pri tej točki vprašanje, na katero naj gospodje okrog »Jutranjih Novosti« javno odgovore: kateri »kolovodje« NSS so že doslej pri radikalni stranki? Pričakujemo točnega odgovora!— G. Oroslavu, ki' je ta napad v »Jutranjih Novostih« povzročil in se menda smatra za bivšega »kolovodjo«, pa svetujemo, da bi drugič pisal resnico, sicer se bo tega navadil od nas! Poleg tega bi kaj lahko postali indiskre-tni ter javno povedali kdo je tisti možakar, ki sliši na ime Oroslav — in kaj on hoče pri radikalih? Sicer to ni naša navada, a če nas bo izzival človek, za katerim se pri nas pač mi utrnila solza, bomo pozabili dobro vzgojo.
Načelni v besedah, breznačelni v praksi.
Zadnji »Glas Svobode« konstatira, da je na katoliškem shodu zmagala reakcionarna desnica, ki noče ničesar slišati o socijalizmu. Do tega pravilnega zaključka je prišel »Glas Svobode« navzlic koketiranju z dr. Gosarjem. Tudi napredek!
»Glas Svobode« se izreka za »strogo in dosledno proletarsko ločitev duhov na podlagi opredelbe dela proti kapitalu in to na strokovnem in političnem polju«.
Tako govore komunistični teoretiki v svojem časopisju. V praksi bodo pa še naprej tlačanih klerikalni meščanski buržuaziji v ljubljanskem občinskem svetu in pri tem vpili, da ni stranke, ki bi načelneje izvajala svoj program. Lepi »socijalisti« so to!
»Oklepajarska« polemika.
Komunistični »Glas Svobode« rad citira iz »Nove Pravde«. Gospodom bi priporočali, da citirajo še naprej in kar največ. Samo oklepajarske polemike se naj odvadijo, ki je vse prej kot duhovita. Če imaš kaj povedati, povej z jasno in tehtno besedo, ne pa v zaplanka-nih jamranjih. Kaj bi se bali! Le korajžo!
Svetovni pregled.
RAZVOJ SPORA ZA REKO.
Vsa evropska javnost je pričakovala, da izbruhne dne 15. septembra konflikt med Jugoslavijo in Italijo radi Reke. Do oboroženega konflikta pa. kot je bilo pričakovati, ni prišlo, ker je dobil Mussolini iz Londona in Pariza migljaje, da sta Anglija in Francija v re-škem vprašanju bolj na strani Jugoslavije, ki vztraja na izpolnitvi rapallske pogodbe.
Kar pa ne more doseči Mussolini direktnim potom, skuša uveljaviti indirektno. Fašistovski vladi na Reki je rimska vlada naročila, da naj demisijo-nira. Pozivu se je reška vlada pokorno odzvala in Mussolini je imenoval za vojnega guvernerja Reke senatorja kraljevine Italije, generala Giardinija, ki je prevzel vso vojaško in civilno upravo reške države. Mussolini sicer izjavlja, da je imenovanje Giardinija samo začasno, in izvedeno z namenom, da se ohrani red in mir v reški državi, vendar je smatrati najnovejši ukrep rimske vlade za maskirano okupacijo, ter obstoja nevarnost, da se v kratkem izvrši tudi aneksija.
Jugoslovanska vlada je dosegla, da se je v Ženevi pri Društvu narodov izvršila registracija rapallske pogodbe. V koliko bo sedaj društvo narodov vstra-jalo na tem, da se popolno izvede ra-pallska pogodba, je drugo vprašanje. Razvoj dogodkov prihodnjih dni bo pokazal, v koliko se bo ugodilo našim upravičenim zahtevam.
RUDARSKI ŠTRAJK NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Štrajk 120.000 rudarjev traja sedaj že štiri tedne. Štrajk ima slabe posledice za vse državno gospodarsko življenje. V steklarski industriji je večina podjetij ustavljenih; prav tako v kovinarski industriji. Ustavljene so številne plinarne in elektrarne, ali so pa svoj obrat zelo omejile. Železniški promet se je moral izdatno omejiti, cestne železnice sploh ne obratujejo in je veliko industrijsko mesto Kolin brez razsvetljave in pogona. Razsvetljava in promet v Pragi je le na ta način mogoč, ker se dobavlja premog iz inozemstva, kar povzroča občini ogromne izdatke. Podjetniki premogokopov so napram zahtevam štrajkujočih zato tako nepopustljivi, ker imata velika premogo-kopna koncerna Friedlander-Wallheim in Petschek-Weinmann svoje rudnike tudi izven državnih mej. Vsled štrajka v Češkoslovaški prodajata imenovana koncerna sedaj svoj premog iz Nemčije in Poljske za mnogo višje cene, kot bi jih dosegla v normalnih razmerah. — Praški in brnski občinski svet je izrekel štrajkujočim soglasno svoje simpatije.
RAZVREDNOTENJE MARKE IN DRAGINJA.
V prosti kupčiji se že plačuje en dolar s 130 milijoni mark. Temu sorazmerno je narasla tudi draginja. V Berlinu je stal pretekli teden kubični meter plina 3.4 mil., mleko 4.2 mil., kruh 3.4 mil. in kubični meter vode 2 mil. mark.
Vožnje po železnici se zvišajo za šestkrat v osebnem in za štirikrat v blagovnem prometu, kar bo seveda zopet podražilo življenske potrebščine. Značilno za berlinske razmere je, da dnevno preplavi na tisoče ljudi okoliške gozdove, da si nabere drv. Poroča se tudi o plenjenju po polju, zlasti krom-
pir je lačnim dobro došel. Državna banka je ravnokar izdala bankovce po 500 milijonov in izda te dni tudi bankovce po milijardi mark. Draginji se pridružuje tudi brezposelnost, ki znaša 300 tisoč delavnih moči. Državne podpore za brezposelne se izda dnevno 6 bilijonov mark.
RAZMERE V BOLGARIJI.
Komunisti so pripravljali puč na vlado Cankova. Nameravani puč je pa policija pravočasno razkrila in več sto komunističnih voditeljev zaprla. Stališče revolucionarne bolgarske vlade ni ravno zavidanja vredno. Med delavskim in kmetskim prebivalstvom se širi vedno večji odpor proti terorističnim akcijam Cankova. Volitev se Cankov -ne upa razpisati, ker bi v tem slučaju komunisti in zemljoradniki skupno nastopili in skoraj gotovo porazili vladne kandidate. Navzlic umoru zemljoradniških voditeljev, je kmetski pokret še vedno jak in odporen.
Vlado Cankova podpira Italija in podpira prav posebno vstaška gibanja na macedonski meji z denarjem in orožjem. Jugoslovanski poslanik v Sofiji je izročil bolgarskemu zunanjemu ministru noto, kjer najostreje protestira proti zbiranju vstaških tolp na meji.
VOJAŠKA DIKTATURA V ŠPANIJI.
V Španiji je proti liberalni vladi izbruhnila revolucija, ki jo je organizirala in izvedla soldateska. Vzrok revolucije so bili dosedanji vojaški neuspehi v bojih, ki jih je vodila Španija v svoji koloniji Maroko. Prebivalstvo v Maroku se je uprlo španski vladi in zahteva popolno osamosvojitev. Vojaški krogi trdijo, da se je vlada vse premalo brigala za španski ugled v Maroku in pozabljala na dolžnosti, ki jih je imela napram svoji vojski ki se je borila za ugled Španije. Na čelu revolucionarnega gibanja stoji general Primo de Ri-vera. Kakor povedo poročila, je tudi kralj naklonjen revolucijonarnemu gibanju.
Liberalna vlada se je brez boja umaknila revolucijonarni ki obstoji iz samih generalov. Program nove španske vlade je, vladati brez parlamenta in izvesti obširno vojaško akcijo v Maroku. Španska socijalistična stranka in delavska unija sta se odločno izrekli proti novi vladi. V tozadevnem proglasu je rečno: Kar je Španiji najmanj treba, to ravno zahtevajo uporni generali. Ljudstvo nove vlade ne sme podpirati. Delavske množice morajo izolirati prevrat, ki so ga izvršili generali in ki ni dvornih krogov prav nič presenetil. Špansko ljudstvo in prav posebno delavski razred ne sme imeti prav ničesar skupnega s protiljudskim režimom sol-dateske in naj ta tudi uživa kraljevo podporo.
Španski prevrat je podoben svoje-časnemu Mussolinijevemu ukorakanju s črnosrajčniki v Rim. Pravijo, da je tudi španski general Primo de Rivera Mussolinijev oboževatelj. Dvomljivo pa je, če bo Primo de Rivera imel isto srečo, kot Mussolini. Samo s kanoni in brez strankarske organizacije ne bo mogel ukloniti španskega ljudstva.
Poročila z dežele-
Maribor. — Korupcija na mestnem magistratu. — Pod tem naslovom je bil v zadnji številki »Nove Pravde« priobčen dopis iz Maribora, ki iznaša razne neopravičene očitke osebnega značaja proti gospodu Ježu. Dopis je zašel pomotoma v list in njegovo objavo tembolj obžalujemo, ker smo odločno proti vsakim osebnim izpadom v časopisju in naj pridejo še od tako dobro podučenih strani. — Uredništvo. —
Iz stranke.
Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS. V nedeljo se je vršila pod predsedstvom strankinega načelnika tov. Deržiča seja osrednjega izvrševalnega odbora. Tovariš Deržič je poročal najprej o stanju v stranki, nakar se je bavil z notranjo in zunanjo politiko. Kar se tiče Radiča, danes slika še ni jasna. Boj stopi v odločilni stadij, ko se Radič odloči, ali ostane zunaj ali pride nazaj. V zadnjem slučaju je vprašanje, kako bo vlada napram njemu nastopila. Najbrže pride do boja na nož, kakor se je vršil s komunisti, kar pa bo udarec
v vodo in bo tako postopanje plemenski boj še huje razvnelo. V Sloveniji imajo najhujše adute v rokah klerikalci, dočim takozvane napredne stranke niso konsolidirane. Veselo dejstvo je, da se je SKS po težkih pogreških izpameto-vala in zopet stopila v stik z zemljo-radniki. Naše stališče ostane kot je bilo. Napredni blok bi rodil le porast klerikalnih glasov. Dokler se napredna javnost ne poboljša in zastopa prave Uud-ske interese, je vsak blok brezuspešen. Mi moramo vstrajati na sklepih kongresa. (Pritrjevanje.)
V nadaljnih izvajanjih se bav' Stovor-nik s podržavljenjem južne železnice, ki bo imelo politične posledice, je pa po-državljeuje v obče iz državnega in socialističnega stališča pozdravljati, samo dobre uprave nam primanjkuje. Protestira proti redukciji slovenskih častnikov in naglaša, da kažejo vsa znamenja, da se pripravlja v naši državi vojaška strahovlada. Prevzeli so v našo vojsko švabski reakcijski sistem, samo da si ohranijo oblast nad narodom.
Kar se tiče zunanjega položaja, je konflikt z Grško poravnan, vidi pa se, da gre cilj fašistov za tem, da si pribore na Balkanu nadvlado. Za Grki pridemo na vrsto mi. Doslej naša obramba ni bila dobra, ker narod ni edin. Naša notranja razkosanost je kriva vseh neuspehov v zunanji politiki. Notranja konsolidacija in enotna falanga je najuspešnejša obramba.
Kar se Rusov tiče je treba povdariti. da je smatrati ruski narod vzlic boljše-viškemu sistemu še vedno za pokrovitelja vsega slovanstva. (Veliko odobravanje.) Izboljšanje razmer v Rusiji nam bo pomagalo v težki zunanjepolitični situaciji. Zato moramo zahtevati čim-prej, da se obnove diplomatski stiki z Rusijo.
Tov. Brandner je nato poročal o skupnih akcijah pri. mezdnih gibanjih in razkrinkal komuniste, kateri z nepremišljenimi in premalo pripravljenimi štrajki škodujejo interesom proletari-jata. Polome, ki so se izvršili v zadnjem času, so zakrivili komunisti. Vsaki akciji, ki jo podvzamejo ti nesposobneži, sledi poslabšanje stanja proletarijata. Komunisti gp povzročitelji najhujše reakcije. Očividno hočejo ostati verni učenci Karla Marxa, po čegar mnenju je mogoč revolucijonarni pokret samo ^ v reakcijonarni dobi pri sestradanih želodcih. Smo v principu za skupne akcije pri mezdnih gibanjih, toda v take akcije vbodoče v interesu proletarijata ne poidemo brezpogojno. Interes našega domačega delavstva mora stati pri nas najvišje in edino le ta interes mora biti za nas merodajen pri vseh bodočih akcijah.
Tov. Juvan je podal referat o strankinih zadevah, za katere je dežela pokazala več razumevanja nego mesto. Razkrinkal je laži nasprotnikov o prestopu naših voditeljev v radikalno stranko, s katerimi so begali naše pristaše. Dolžnost naših tovarišev je, da aktivno sodelujejo v stranki, a ne samo kritizirajo. Mi ne vodimo politike osebnosti, v naši stranki vlada največja demokracija. Nato je tov. Juvan stavil nebroj koristnih predlogov, tičočih se organizacijskega delovanja, ki jih je osrednji iz-vrševalni odbor enoglasno sprejel.
V debato, ki je sledila vsem trem referatom so posegli sledeči tovariši: Rupnik, dr. Politeo iz Zagreba, Tvrdy, Gobec, Juvan, dr. Peterlin, Bizjak, Letnik, Šalehar, Ambrožič in Jošt. Odobrila so se vsa poročila. Med drugim je bilo tov. načelniku dano zadoščenje za krivične in nesramne napade komunističnega časopisja o priliki zadnje protestne stavke javnih nameščencev. Izvedba sklepov seje je naložena strankinemu načelstvu. Seja, ki se je pričela ob 10. uri dopoldne, se je ob 12. prekinila in nadaljevala popoldne od 3. do 5. ure.
Protest načelstva NSS proti vpokojitvi slovenskih častnikov.
Na svoji zadnji seji dne 13. septembra je sprejelo načelstvo NSS odločen protest proti vpokojitvi slovenskih častnikov. Protest je bil takoj odposlan predsedništvu vlade v Beogradu. V njem se naglaša da se vpokojenim slovenskim častnikom gotovo ne more očitati nezanesljivosti ali nesposobnosti, ker je o njihovem sprejemu odločevala posebna komisija, ki je zelo rigorozno Postopala. Nadalje se naglaša velika in v nebo vpijoča socijalna krivica, ki je zadela neštete družinske očete, proti
kateri moramo kot socijalistična stranka prav posebno protestirati. Protest končuje: Izločitev tako velikega števila slovenskih častnikov pa je krivična tudi radi tega, ker je v naši vojski zastopanih zelo malo slovenskih častnikov in se ta korak smatra splošno kot afront proti Slovencem, kar toli potrebni misli sporazuma med narodom gotovo ne bo koristilo, marveč nasprotno — škodovalo, ker bo služilo demagogom kot naj-izbornejše agitacijsko sredstvo v poglobitev plemenskega antagonizma. Iz vseh navedenih razlogov zahtevamo v interesu socijalne pravičnosti, v interesu naroda in države, da se krivica, storjena slovenskim častnikom popravi.
Krajevna organizacija NSS na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 23. t. m. o poldesetih dopoldne javen shod v gostilni Wergles. Poroča tov. Rupnik iz Ljubljane.
Strokovni vestnik.
Rudarska stavka. Nesrečna rudarska stavka, ki je trajala skoro sedem tednov je dokončana. Jekleno voljo in vztrajnost rudarjev je zlomila beda in nasilnost Trboveljske družbe, ki se je poslužila v zadnjem času vseh mogočih zakonitih in nezakonitih sredstev, da doseže svoj namen. Bedni in izmučeni rudar se je moral pod tako težo upogniti in je odšel na dello. Je pa tudi nekaj drugih vzrokov, da stavka ni uspela, o katerih je treba temeljito razpravljati. Upamo, da bo Trboveljska družba vsaj sedaj uvidela svojo zmotno politiko in ugodila delavskim zahtevam, predvsem pa bi bilo želeti, da bi ta stavka ne rodila nobenih žrtev. V imenu človekoljublja zahtevamo, da izpregovore sedaj vsi kompetentni faktorji svojo besedo in preprečijo kakršenkoli odpust vsled stavke. Nobene žrtve ne sme prinesti stavka. Delavstvo, stoji neomajano na stališču, da se mu godi od strani družbe krivica in to brez vsakega najmanjšega vzroka.
Tovariši! Beda in teror sta Vas prisilila, da ste se trenutno udali in prijeli za delo. Ko ste to storili, ste upravičeni zahtevati račun o stavki od vseh, ki so Vas v stavko pognali. Bodite uverjeni, da Vam v najkrajšem času ta račun položimo in obračunamo z vsakomur, s komur imamo kak obračun. Za enkrat pa si zapišite v srce, da se ne sme nobenemu vašemu tovarišu zgoditi vsled stavke najmanjša krivica; zato bodite pripravljeni, da branite vsako krivico.
Tovariši! Ne klonite duhom. Trenutno izgledate kot premagani v resnici pa niste premagani. Premagan je oni, ki se igra s človeškim življenjem! Utrjujte svoje pozicije in pripravljajte se za nov boj. Proleta-rijat ne bo propadel! Živeli, rudarji-trpini!
Popravek. P. n. Uredništvo »Nove Pravde«, Ljubljana, Gradišče 7 v roke odg. uredn. g. Ant. Brandnerja. Slavno uredništvo! Z ozirom na Vašo notico v 37. številki »Nove Pravde« od 14. septembra 1923 pod naslovom »Polzela« Vas prosim kot zastopnik Strojilne, lesne in kemične tovarne d. d na Polzeli, da blagovolite objaviti k trditvam notice sledeče popravilo:
Res je, da se je vršila pred nekaj dnevi v tovarni preiskava od finančne oblasti, ni pa res, da je ta preiskava razkrila kako nedopustno postopanje, ki kaže, kako se tuji gospodje znajo okoristiti na nezakonit način na račun delavcev in države. Ravno-tako tudi ni res, da bi bil pri tej stvari kak tujerodni nastavljenec kaj zakrivil. Pri preiskavi se je šlo za zadevo iz leta 1920. Tedaj se je vpeljala trošarina na žarnice. Komisiji, ki je vršila tedaj trošarinjenje teh žarnic, so bile pokazane vse žarnice, ki so se nahajale v tovarni razun onih, ki so bile že v uporabi in so radi tega trošarine proste. Komisija je tudi vse žarnice zatrošari-nila. Tovarna je plačala vso trošarino. Ker pa komisija ni imela seboj dovolj trakov, ki se imajo v znak, da so žarnice že zatroša-rinjene, na iste prilepiti, tovarna ni dobila toliko trakov, kakor je bilo žarnic zatroša-rinjenih. To se je pri preiskavi dokazalo z listinami. Delavci pri tem niso bili na ni-kakšen način oškodovani, nastavljenca Lakott in Post pa nista pri stvari na ni-kakšen način udeležena, ker sta v obratnem vodstvu in nimata s temi predmeti nič opraviti. — Z odličnim spoštovanjem dr. Ernest Kalan, odvetnik, Celje.
Blejska Dobrava. V nedeljo 23. t. m. ob 2. uri popoldne se vrši v prostorih hotela »Stol« javen strokovni shod, ki ga priredi podružnica NSSZ in na katerega pride poročevalec iz Ljubljane. Tovariši in prijatelji naše organizacije, pridite vsi na shod, ker živimo v težkih časih in je skrajni čas, da izpregovorimo resno in trezno besedo.
Jesenice. V zadnjem času imamo zabeležiti lep napredek v naši podružnici. Pridobili smo zopet nekaj novih članov, ki so uvideli, da so razne internacijonale na krivi poti pri reševanju delavskih vprašanj in ki so spoznali, da je edino prava pot v narodni in socijalni borbi. »Neodvisni« so pričeli ustanavljati tu svojo organizacijo, žal pa, da so slabo naleteli, ker jih ljudstvo pozna kot »strokovnjake« za razne polomije in se divi njihovim »uspehom« pri raznih akcijah in stavkah. Gospodje komunisti bodo morali pač kje drugje poskušati svojo srečo.
Polzela. Tukajšnje delavstvo je skrajno ogorčeno na počasno reševanje zadeve tov. predsednika Artnika. Čudom se čudi, zakaj vendar mariborska inšpekcija dela tega perečega vprašanaja čimpreje ne reši. Cujejo se glasovi, da bo delavstvo ukrenilo kake druge korake, če se misli to zadevo spraviti mirno in tiho s sveta. (O zadevi smo se informirali pri tajništvu NSSZ., ki nam sporoča, da je ponovno urgiralo pri inšpekciji dela v Mariboru in čaka na rešitev. Op. ured.)
Zagorje. V zadnjem izkazu priobčenih darovalcev za stavkujoče se je vrinila neljuba pomota. Za stavkujoče je darovala gostilničarka gospa Marija Jan in ne kakor priobčeno g. Fran Jan. To pomoto radi popravljamo.
Tedenske novice.
Čestitke narodno-socijalistične stranke v Jugoslaviji k sijajnemu uspehu čeških narodnih socijalistov. Načelstvo Narodno-socijalistične stranke v Ljubljani je o priliki sijajne zmage bratske češkoslovaške socijalistične stranke poslalo osrednjemu izvrš. odboru v Prago brzojavno najiskrenejše čestitke k uspehu.
Nove gomile. — V Litiji je v nedeljo 16. t. m. za vedno zaprl oči g. Josip Borštnar, tamošnji pismonoša. — 13. t. m. pa so v Krškem pokopali gospo Ano dr. Tavčarjevo roj. Roglič, soprogo okrožnega zdravnika v Radečah, ki je našla tragično smrt v Savinih valovih. Prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje.
Ponesrečeni otrok in brezbrižnost drž. železnice. — Na premikalnem tiru drž. železnice v Ljubljani ob Kamniški progi se je v pondeljek 17. t. m. zopet pripetila nesreča. Otroci se tam kar prosto igrajo po železniških vagonih, ki so natrpani na tiru, nikdo jili ne odganja. Ako prično s premikanjem vagonov se menda nikdo ne prepriča, če ni na tiru ljudi, če ni na vagonih otrok. Drugače bi se ne mogla tam že opetovano zgoditi nesreča. Svojčas je na tem tiru mala deklica izgubila obe nogi, sedaj pa je na ta način ponesrečil 10 letni deček, ki mu je odtrgalo desno roko. Stariši delavskih slojev ne morejo imeti otrok vedno pod nadzorstvom, zlasti v današnjih časih ne, ko se je treba mučiti, da prehranijo družino. Toda železniška uprava bi na takih mestih pač lahko poskrbela za varnost.
Nove takse — novi davki! — S tem nas bo vlada osrečila v bližnjem zasedanju narodne skupščine. Kjer je demokratski finančni minister končal, tam nadaljuje radikalec. Demokrati so izumitelji raznih današnjih taks in trošarin, ki obremenjujejo predvsem malega človeka, uradnika, delavca. Oni so izumitelji porasta neznosne draginje, ki jo tako grozovito občutimo. Takse, ki jih je izumil demokratski minister, so dale brezvestnim špekulantom in oderuhom v roke sedanje moderno orožje, ki jim daje možnost, da podpirajo bolj in bolj razmah neopravičene draginje. — Ker je kšeft ponehal, ker ljudske pijavke nimajo nikdar zadosti in ker vlada tem pijavkam hoče in mora iti na roko, drugače tudi čaršiji usahnejo viri, je sklenila napraviti korak naprej po demokratski poti. Zvišajo naj se vse dosedanje takse tako, da bo kaj izdalo! In to je izvršeno dejstvo! Predlog tega novega finančnega zakona je že sprejel finančni odbor in ravno tako ga bo sprejel tudi parlament, ne da bi pri tem kak demokrat ali klerikalec le zakašljal. — pa poglejmo stvari resno v oči. Kaj vlada misli, kaj namerava s tem? Človek dobi utis in fiksno idejo, da hočejo zares tudi naše kraje pobalkaniti. Posledica novih taks bo ta, da noben državljan nobeni krivici ne bo ugovarjal, vse »molbe« bodo izostale, ljudstvo ne bo čutilo nobenih potreb iz prestolice — ker jih radi grozovitih taks, ki jih bo treba plačati po novem zakonu, ne bo moglo zahtevati. Skratka: ustavilo se bo delo v raznih uradih samo ob sebi. In vsega tega se bomo počasi privadili — pobalkanjeni bomo! — Istotako je z industrijo. Takse za razne komisije bodo po novem zakonu tako visoke, da si bo vsakdo premislil, kaj započeti. Istotako je s taksami pri novih napravah. En primer: Takse
za lokomobile, parne kotle in druge tehnične naprave so tako visoke, da je groza — nekaj tisoč dinarjev letno pri najmanjšem obratu. Posledica vsega tega bo, da bodo trgovci vzeli v roke svinčnik in pričeli kalkulirati nove cene. Da se pa prodajalec ne vkalkulira
v svojo škodo, to vemo, nove cene morajo biti zadosti visoke! — Ti ubogi uradnik in delavec pa boš moral dati, kar imaš, ako boš hotel jesti, ako ne boš mogel dati, boš stradal z družino vred. — Gospodje v Beogradu, le tako naprej!
Oficirji dobe 1. oktobra povišane doklade, državni uslužbenci pa figo! — Finančni minister je zahteval nove davke in povišanje taks, zato da bi mogel od 1. oktobra naprej izplačati oficirjem in drugim državnim uslužbencem nove višje plače. Novi finančni zakon se bo 1. oktobra pričel izvajati, oziroma se že pobirajo nekateri povišani davki, toda nove povišane plače dobe 1. oktobra samo oficirji, državni uslužbenci bodo imeli samo čast plačevati nova velikanska indirektna davčna bremena, ker plače imajo že itak sedaj dosti »velike«. — Finančni minister utemeljuje to dvojno mero s tem, da se oficirski zakon da 1. okt. lahko provesti, uradniški pa ne. Mi pa pravimo, da uradništvo niti ne zahteva, da bi se ta kuriozni zakon sploh kdaj prevedel! Finančni minister naj zviša vsem uslužbencev samo vse draginjske doklade vsaj za 100 odstotkov. Ta odlok ali uredba ali kako bi dejali, bi bila povedana s par besedami, do 1. oktobra pa že tudi lahko prevedena in razumel bi jo vsak. — To naj zahtevajo naši ljudski zastopniki v parlamentu pri prvi seji! Ako jim je v resnici kaj za uradništvo, naj vladi nastavijo revolver na čelo.
— ali daš ali pa ustrelimo — zapustimo parlament in delajte, kakor hočete! Gospodje,
vi lahko pomagate, zato pokažite resno voljo in proč s slepomišenjem! — Tu je pomoč najnujnejša!
Naš kralj za sporazum med Srbi in Hrvati! Listi vedo poročati, da želi kralj, da pride do sporazuma potom revizije ustave!
— To smo od našega vladarja vsaj mi, Slovenci, prav trdno pričakovali in samo želimo, da bi se čimprej izvršilo.
Žerjav uvideva! — Dr. Žerjav je na nedeljskem shodu na Gorenjskem govoril že čisto drugače, kakor je mislil pred pol letom. To znači, da so se pričeli vsled glavobola in vročice v demokratskih glavah tajati možgani. Čez pol leta bodo možgani že otajani in takrat bo dr. Žerjav zopet nastopil, toda kot popoln avtonomist in ne samo dccentralist v okvirju ustave, kakor si skušajo pravočasno pomagati. O pravem času bi bili zopet radi na mestu, da se mogoče za enkrat poprimejo vsaj avtonomije ma/jj za repek.
— čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so Isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 In Aleksandrova cesta I,
Gospodarstvo.
Koliko }e vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švie. frankov stane 1650'—	1670-—
100 franc, frankov „	532'5	525’—
100 laških lir	„	408'—	412 —
100 čeških kron	„	278'—	277-—
100 nemških mark	„	0'00005	0'0002
100 poljskih mark	,,	0'035	0-0395
100 avstrijskih kron	„	0T325	0T34
100 ogrskih kron	„	0’51	0'45
100 bolg. levov	„	88'—	90T8
100 dolarjev	„	9200'—	9250'—
100 angl. funtov	„	42200'—	42350'—
Razpredelnico čltajte tako: Kdor hoče kupiti n. pr. 100 dolarjev, mora dati zanje ta teden 9200 Din, pri tem ko bi bil plačal prejšnji teden 9250 Din.
Curiška borza.
18. septembra 11. sept. švicarskih frankov 100 dinarjev	je	stalo 610	5.95
100 franc, frankov	„	32 65	31 *82
100 laških lir	„	24'85	24 82
100 'Vških kron	„	17—	16'6625
10(, nemških mark „	0 000002 0'000009
100 poljskih „	„	0-002	0'0023
100 avstrijskih kron	„	0'008	0-00785
100 ogrskih „	„	0 03125	0'03
100 bolg. levov	„	5 45	5'40
100 dolarjev	„	567’—	557'59
100 angl. funtov	„	2575'—	2532 —
Kdor je hotel 18. septembra kupiti na curiški borzi n. pr. 100 dolarjev, je moral dati zanje 567 švic. frankov; pred enim tednom je stalo 100 dolarjev 557.59 švic. frankov.
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Po teh besedah se dvigne kriminalni šef s svojega sedeža in se poda v spremstvu Davisa v glavno pisarno, da čuje ondi poročila uradnikov. O Jaku pa ni poročal nobeden.
Na Škotskem.
Podmorska Terrorjeva vožnja je bila usmerjena na severno stran Anglije proti slikovitem gorovju Škotske, proti bregovom globoke in deroče reke: Tay.
Nekako sredi njenega teka, v krasni krog in krog od visokih gora obdani dolini se nahaja lepa Ellenina domačija. Stamv vanjsko poslopje, v katerem biva Ellen s svojo materjo, ima zunanjost grofovskega gradu. Dalje v dolini leže polja, livade in gozdovi, katerih posest je napravila lepo Ellen za skoro najbogatejšo veleposestnico v Škotski.
Povsem umevno in naravno je, da je gospodična Morris kot nova lastnica vzbujala vseobčo pozornost in zanimanje svojih sosedov. Posebno pa jih je jezilo, da mlada posestnica ne prireja nikakih družabnih sestankov, temveč živi docela sama zase v svojem gradu.
Krasen, parku podoben vrt se razprostira od gradu do bregov Taya. Ob lepih dnevih poseda Ellen prav pogosto v slikoviti vrtni lopici tik reke, kjer se more nemoteno vtopiti v svoje sanje.
Gospa Morris ni prav nič precenjevala, ko je svojemu nečaku sporočila, da se je dražestna Ellen zelo izpremenila. Cvetoča lica so obledela, iz modrih oči pa je čitati bolesten izraz — mlada deklica je nepopisno trpela. Kljub temu pa je Ellen trdno odločena, da svojemu ljubimcu ničesar ne
pove o dogodkih tiste strašne noči vsled strahu, da se ne bi baron Hardy maščeval nau njenim Williamom.
Tiho in mirno poteka njeno življenje v gradiču, in niti s svojo materjo ne govori mnogo. Ta je seveda vsled trpljenja svoje ■ljubljene hčere v največjih skrbeh. V svoji srčni bojazni piše svojemu nečaku.
Krasen poleten večer. Luna je že visoko na nebu. Lahek večerni vetrič šepeče v vrhovih jelš in bukev, ki dvigajo svoje glave iznad ostalega drevja v parku. Pod njmi pa stopa nežna deklica v beli obleki z razpuščenimi lasmi — Ellen. Počasen je korak lepe deklice. Kot navadno, se; tudi danes vsede na klop v lopi pri reki in sanjavo gleda v šumečo vodo.
Naenkrat postane pozorna. Srebrna lunina svetloba se zrcali v zibajočih sc valovih. Ellen se zdi, da vidi na dnu vode luč. — Še enkrat se prav jasno posveti, potem pa zopet izgine. Radi nenavadnega pojava še docela začudena, znova osupne. Lahno šumenje in sikanje prihaja k njenim ušesom, zdi se ji, kot bi padala pljuskajoča voda v neznanske globine. Deklica ne ve, kako naj si tolmači to zagonetno šumenje. Še vedno sedi na svojem prostoru, vsa prevzeta od nemega strmenja, ko zadoni nenavaden glas v tiho noč. Prestrašena Ellen je vsa iz sebe.
Škripanje peska povzročajo koraki, in sicer koraki moške osebe. In že se prikaže v senci dreves postava neznanega moža, ki gre naravnost proti lopi. Že hoče Ellen zakričati. Kdo neki je tako predrzen, da je udrl v park? Tedaj pa zagleda v mesečini prišlecev obraz in namesto krika na pomoč, se izvije iz njenega grla klic veselja.
»William — ti?«
Trenotek nato je mladi mož že v lopi, pred svojo Ellen. Tresoča se vsled razburjenja se mu ne upa vreči na prsi, obenem se pa tudi takoj spomni na slovo v Londonu.
»Da, jaz sem,« izpregovori končno Wil-liam.
»Kako pa si prišel semkaj?« ga vsa zasopla vpraša.
»Pozno zvečer sem dospel semkaj, in ker nisem hotel motiti, sem še nekaj časa veslal po reki, no in kmalu sem te zapazil v parku.«
Te besede izpregovori tako naglo, kot bi si jih bil priučil.
»Ali pa tudi veš, zakaj sem semkaj prišla?«
Pri tem vprašanju vpre z brezmejno nežnostjo svoje modre oči v Williama, po katerem je tako tugovalo njeno srce. Wil-liam napravi gesto, kot da hoče Ellen pritisniti k sebi, toda že zopet povesi roke.
»Ali slutiš, Ellen?« ji odvrne nato.
»Ne,« de priprosto Ellen, »vsekakor pa menda pravo pogodim v svoji domnevi, da hočeš namreč obiskati mojo mater in — mene, zlasti še, ker že dolgo nisva prejeli od tebe nikakega obvestila.«
Te besede so bile izgovorjene tako bolestno, obenem pa tako ljubeznivo, da si Wil-liam pritisne roko na srce, kot da hoče zakriti žgočo, težko prikrivano bol.
Naenkrat prisede k svoji izvoljenki, z desnico prime njeno roko. Ellen zatrepeče, njegova roka je mrzla kot led.
»Ellen, povedati ti hočem, kaj me je privedlo semkaj, tako hitro, tako nepričakovano. Jaz — jaz — sem izvedel kje si bila — tisto noč!«
Njena zlatolasa glava namah omahne na steno lope, njen ljubki, od mesečine svetlo razsvetljeni obraz je bel kot sneg.
»Oh,« reče \Villiam, »potemtakem ie baron Hardy vendarle govoril resnico. — O Ellen — Ellen, zakaj si to storila?«
Po teh besedah se Ellen naenkrat dvigne in izpregovori s tresočim glasom: »Williari), hotela sem odvrniti najhujše, da ne prideš v dotiko z baronom, tega nisem hotela.«
In zopet se skloni njen očarujoče lepi obraz, belo obleko pa ji pokrivajo liki plašč krasni lasje. VVilliam z občudovanjem ogleduje njene kot zlato se lesketajoče lase.
»In vse to je smel občudovati ta lopov, vse, kar mi je bilo sveto in to le radi tega, ker si se prenaglila v svoji blodni ljubosumnosti — oh — oh —!«
Z zobmi zaškriplje, na ustnicah se pokaže belkasta pena, zdi se, da je zbesnel.
Videč ta čuden, zagoneten pojav, ki ie sledil njegovim besedam, se Ellen dvigne in izpregovori z rezkim glasom:
»VVilliam, kaj praviš, kake besede slišim — besede, ki jih še nikdar nisem čula, kje .'n kako sem se prenaglila?«
VVilliam se hripavo zasmeje.
»Saj ti ne smem ničesar očitati, ti si se pač maščevala, ker ti v svoji divji strasti, ki me je premagala, nisem ostal zvest. Vendar pa nikoli ne bi bil verjel, da bi mi enako z enakim vračala!«
Sedaj pa vzkipi ponos razžaljene deklice.
»VVilliam, tvoje besede pač niso primerne možu, ki me že pozna iz mojih otroških let. Kaj sem se pregrešila, komu sem enako z enakim poplačala?«
Nenadoma jo privije VVilliam k sebi.
»Ne govori več o tem,« de ostro, »sicer bi me mogla premagati moja divja strastnost, v kateri bi izvršil čin, katerega '.)i morda za vedno obžaloval. Da, v prvem hipu, ko sem izvedel strašno resnico, sem bil odiočen, izvršiti nekaj groznega, toda sedaj sem se že nekoliko pomiril.«
Otopelo gleda Ellen v svojega ljubljenega Williama. Namah pa ji menda postane pomen zagonetnih besed jasen.
»VVilliam, baron ti je rekel, da sem se mu udala, govori — vedeti hočem!«
Udgovorni urednik Anton Brandner. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Kdor se zanima
za naše narodno, gospodarsko, kulturno in sod-jalno življenje v Prekmurju. temu priporočamo, naj si naroči Narodnosoclla* llstlinl tednik „Na5 dom".
Stane na leto 40 Din, za v4 leta 10 Din. Naroča se pri upravništvu
„tep doma'1 »Itaki Soboti.
Lečnik Anton
urar in juvelir
Celje, Glavni trg.
■■■■■■■anuaaaaiNiaiiHBHMHMmi ■	g
S Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles« > v ognio in lakiranje avtomobilov se priporoča»
j Tone Malgaj f
| Ljubljana «S jj Kolodvorska ulica št. 6. S ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■
Gradbeno podjetje			
Ir	U DURIH in DRUG.		
| Ljubljana,		Bohoričeva	20.
Po ču-
dovito nizkih conah kupite letos
za žensko in sukno za inoške obleke, kakor tudi \ vso drugo manu-1 fakturno robo v
veletrgovini R STERMECKI, Celje. Trgovci engros cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega da se pelje v Celje in poiskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. STERMECKI.
UA A *
•4
Došlo! t
►
Došlo!
Češho strtimi
hlačevina, modrovina! Velika iz- £ bira raznovrstnega perila, plete- ► nin jopic, nogavic itd. Vse to p. kupite po znižanih cenah v £
manufakturni in modni ► trgovini	Z
Miloš Pšeničnik, ►
Celje, Kralja Petra c. 5. ►
Cene nizke! Postrežba točna! £
►
frmTTTTT TTTTTTTTVTTTTTVTTB
Brez posebnih obvestil.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne 5. septembra t. 1. ob ‘/j 3 uri zjutraj v Radečah pri Zidanem mostu nenadoma preminula gospa
Pogreb pokojnice se je vršil dne 13. septembra 1.1. v Krškem. Pravočasna objava pogreba je morala izostati radi negotovosti, kje se bo pogreb vršil, ker so nastale razne zapreke glede nameravanega prevoza trupla pokojnice v Litijo.
Vsem, ki so spremili pokojnico k zadnjemu počitku in nam podali znake sočustvovanja na težki izgubi, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
•i •	*
Q
Heiiiii.no. 2.
Pisarna: CEIJE, Aleksandrova ul. 4.
Nalvlile obrestovanje vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vlpge vezane na dalJSe odpovedne roke In večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In 114 od 2. do 6. ure popoldne.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
i JOSIP PETELBNC §
• Ljubljana, Sv. Petra nasip 7	•
S (blizu frančiškanskega mostu). 37 S { Kravate, srajce, palice, potrebščine za S S šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje. S
••••■•••••••••••••••••••••••••••••■••••••a
IVAN jeLAČIN, Ljubljana
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe
Tvrdka ustanovljena leta 1888. Solidna in točna postrežba.
81
	
PODRUŽNICE:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenski
a Bistrica
TRGOVSKA BANICA D. D., LJUBLJANA
Šelenburgova ulica štev. 1.
Kapital In rezerve Dinarjev 17,500.000"—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA.	.
]
Telefoni: 139,146,458.
w
EKSPOZITURE: |
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) 83
»•••
5 6J) |U|S3H ‘cue|iqn[i Ji|\OXllN G J8 O bu»aoBj» ■M«H>W||OM