Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 3. decembra 1939. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skupni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali eglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1;50 Din. Separatizem. Večkrat čüjemo to reč. „Ka pomeni? „Separareˮ je latinska reč i pomeni „ločitiˮ, Ž nje ro- jeni „separatizemˮ pomeni po reči „ločitevˮ. V prenešenom po- meni, kak se ta reč rabla, po- meni delo tistih lüdi v državi, ki so proti centralizmi i zahtevajo samouprave, aotonomije. Rabijo pa te izraz tisti, ki so za to, da ostane vsa oblast v središči, v Belgradi. Središče se latinski zo- ve centrum, zato so ti lüdje centra- listi. Takši centralisti so bili v najvekšoj meri pristaši demok- račke stranke, štere en deo ešče zdaj brše proti aotonomiji Hrvat- ske. Da so proti aotonomiji Slo- venije tüdi, je jasno. Je te lüdi Vodilo Osvedočenje, ali lastne ko- risti, da so zagovarjali centrali- zem, ne pitamo. Edno je jasno, da ti lüdje večine pri narodi nik- dar neso meli, nemajo i nikdar ne bodo meli. Ti lüdje državo ločijo od naroda. Države brez naroda pa nega. Ti lüdje so va- jeni strahüvanja iz starih časov. Istina, so bile močne centralistične države, a samo en čas. Če pre- gledamo zgodovino, nam ta čar- no na belom posvedoči, da so tiste države najhitrej prejšle, v šterih je ladao centralizem, a na- sprotno najduže so obstojale i obstojajo države, štere so dale svojim narodom upravne pravice, štere so svojim narodom veliko- düšno pokazale pot samoodločbe, samoravnanja za sküpno blaže- nost domovine. Amerika, Švica, Anglija itd. so nam zgled. Keliko stoletjih je že preteklo, pa te dr- žave obstojajo ne oslablene, nego vsikdar bole okreplene zavolo demokratični načel, štera so je pripelala do osvedočenja, da je držáva tem močnejša, kem bole je narod v njej zadovolen zavolo priznanja njegovih pravic. Da so lüdje v državi, šte- rim se ne vidi Banovina Hrvat- ska, vsi znamo. Da so lüdje, šteri se borijo proti Slovenskoj banovini, ravnotak znamo. Da je pa hrvatski narod v pretežnoj večini za aotonomijo kak sloven- ski tüdi, pa ravnotak znamo vsi. Mi smo se skoz 20 let borili za aotonomijo i nas veseli nezmerno, da se bliža čas, gda bo razgla- šen zakon od Slovenske bano- vine. Naj nam gučijo separatiste, naj nas potvarjajo s separatiz- mom, ka smo protidržavni i proti- narodni, mi z večinov, pretež- nov večinov naroda dragevole vzememo na sebe odgovornost, da smo separatisti za vstvoritev močne Jugoslavije. Takši sepa- ratizem podpišemo, podpremo i širimo. Pa ešče od ednoga sepa- ratizma par reči. Če Kranjec lübi svoj domači kraj, svoje planine i vodine, če Štajarec lübi svoje zelene bregače i žele na toj grüdi dobiti slüžbo, njemi priznavajo: je dober rodolüb, pravi Slovenec, veren državlan. Če pa sin Slov. Krajine čüti isto lübezen do svoje rodne grüde, je separatist. Je to pravično? Dvakrat krivično. Prvič, ar se lübezen do Slovenske ze- mle i Jugoslavije graja; drügič, ar se naslonitev na mejo države graja. Ki mejo slabi, dvakrat gre- ši. Mejo pa slabi, ki lübezen do obmejne Slovenske i Jugosloven- ske zemle graja. Kak so bratom prek Müre sveti rodni kraji, tak so nam. Kak so oni najraj doma v slüžbi, tak mi. Kak se oni z dvojnim veseljom vržejo na delo med domačim lüdstvom, tak mi. Zato pa naj se lübezen sinov i hčer Slovenske Krajine do roj- stne pokrajine nikdar i nikde ne drži za separatizem i nje za se- paratiste, nego naopak, separa- tisti so tisti i za separatizem de- lajo tisti, ki Slovenom Slovenske Krajine kratijo tiste žele po mi- loj Slovenskoj zemli, kak jo go- jijo Kranjci i Štajarci do svoje Slovenske rojstne zemle. Gučimo od tistih lüdi, ki radi sprejmejo dobičke z Slovenske Krajine, mo- goče še prevelike, a našemi na- rodi pa neščejo priznati pravice niti do tiste lübezni, štero njej je Bog dao do svoje rodne zemle. Separatisti. . Razgled po katoličanskom sveti. Francija. Kardinal Gerlier, nadškof Liona i primas Francije, je pozvao dühovščino i vernike svoje dijeceze na molitev „Živo- ga rožnoga vencaˮ. Molitev bi se mogla tak organizirati, da bi se neprestano vršila. Namen te molitve je, izprositi pri Jezuši i Mariji pomoč v teh težkih časih za Francijo i celi svet. — V kraji blüzi Maginotove črte, v šterom več nega naroda, je škof Metza Mons. Heinta posveto za meš- nika dijakona Jurija Prache. Sve- čanomi obredi je prisostvüvalo vnogo vojakov s polkovniki i drügimi častniki. Med grmenjom štükov so molili litanije vseh svetnikov i spevali Te Deum. Škof je v svojem govori povdaro posebne prilike, v šterih se je izvršilo posvečenje. Egipt. V mesti Kairi je zgrajeno novo semenišče fran- čiškanov Koptov, v šterom se bodo vzgajali misiionari za Gornji Egipt. Zgradba je napravlena v modernom slogi s podporov ita- lijanskih katoličanov. V semenišči bo zdaj nameščeni licej i teolo- gija, sledkar se bo preselila tüdi gimnázija, ki se nahaja v Gor- njem Egipti. Ceylon. Na Ceyloni pre- bivajo večinoma budisti. Katoli- čani i muslimani so v menjšini. Vendar je Katoličanska Akcija na Ceyloni dobro organizirana i ma lepe uspehe. Italija. V Torinskoj nad- škofiji delüje že 100 let drüštvo za širjenje vere. Delavnost drü- štva postaja od leta do leta vekša. Lani je po zaslugi toga drüštva bilo nabranih v torinskoj nadškofiji 70.618 lir i 65 c za misijone. — 15. okt. so bile v Assisiji končne slovesnosti na čast sv. Frančiški, glavnomi patroni Italije. Pri toj priliki je vicegubernator Rima Manno v imeni taljanskih mest položo ob- lübleno Svečo na grob sv. Fran- čiška i zmolo krasno molitev njemi na čast. Kardinal Fossati pa je predgao. Etijopija. V mesti Arkuri, ki je katoliško središče cele Eti- jopije, je po dveletnom težkom deli zgrajena veličastna cerkev na čast Kristuši Odrešeniki. Posveto jo je škof mons. Chidanemariam v navzočnosti gubernatorá Dao- diaeea, vnogih drügih državnih dostojanstvenikov i velike vno- žine naroda. Madagaskar. Pred nekel- ko dnevi je bio v Rimi posve- čeni za škofa Mons. Ramaro- sandratana, ki je bio a post. vikar v Miarinarivi. Star je 46 let i je deveto dete od 14 dece svojih staršov. Pred odhodom v Rim ne vido drüge zemle kak Mada- gaskar. Njegov apost. vikarijat meri 30.000 km2 i ma 135.000 prebivalcov. Od teh je 38000 katoličanov, 39 000 protestanov, 55 000 poganov i nekaj musli- manov. Poleg njega dela v ško- fiji 12 dühovnikov. Prebivalci Madagaskara, katoličani i drü- goverci so jako veseli, da je do- mačin povzdignjeni v škofovsko čast. Bodi zmeren! Stari pesnik je zapisao od tekmovalca, ki šče dobiti venec zmage, da se mora dugo uriti „vina i Venere vzdrženˮ (to je, trezen i čisti mora biti. Vrt) Sv. Pavel Stavi iste pogoje za dosego neminlivoga venca. Reč od zmernosti odnosno od nezmernosti... Pokojni krao Aleksander je izrazo svojo globoko žalost pred dejstvom, da Slovence, to nadar- jeno lüdstvo, že v korenini vni- čava strup alkoholizma. Ta na- paka slovenskoga naroda ne več samo naša moralna zabloda, ki bi škodüvala samo posamezni- kom, nego je že tak splošna, da je prešla kak poglavje v Splo- šno socialno zdravstvo. Zakaj sploh lüdje pijejo? Brez vzroka gotovo ne! V istini ne vem, čemi lüdje pijejo. Ne poznam nikšega tehtnoga razloga za to. Ar pravih razlogov, ne si lüdje sami napravijo svoje razloge. Pijejo, kda je mraz, da se segrejejo! Pijejo v vročini, da se ohla- dijo ino pogasijo žejo! Pijejo, da si krepijo telo! Pijejo, da si pridobijo zdravje! Toda ali ne čüdno, da ma- mo toliko žalostnih ino siroma- ških drüžin, da sploh še što vmerje, kda je vendar vsakomi na razpolago sredstvo, štero prej vsikdar pomaga — alkohol! Alkohol je moderen slepar, ki je s svojimi sleparskimi dob- rotami omamo i vkano ves svet. Pri vsem tom pa nastopa kak najvekši prijateo ino rešiteo človeštva. „Segrejem teˮ, pravi alko- hol pozimi. Toda kak je to, da zmrzne največ žganjepivcev? Kak je bilo mogoče, da so prvi, ki so v ruskoj bojni zmrznili, bili žga- njepivci kozaki, dasi so meli trojne kožühe? I zakaj se vzdr- žao vsake opojne pijače ribiči, ki ido ribit v Severna morja? Za- kaj? Zató, ar alkohol ne segreva. „Hladim teˮ, pravi alkohol poleti. Prav nasprotno je istina i alkohol vzeme slednji ostanek svežosti i veselja do dela. „Gasim ti žejoˮ, pravi po- zimi i poleti. Prav! Što bi meo kaj proti tomi? Če bi pili v pravoj žeji, to se pravi te, kda je človek resan žejen! Toda zakaj išče pijanec, kda kolovrati domo, vodo, da bi si pogasio žejo? Zato, ar opojne pijače ne gasijo žeje, nego jo povekšajo. „Krepim tvoje teloˮ. Ne! To je ravno tista usod- na zmota, zavolo štere je alko- hol potegno za sebov večino de- lavskoga ino kmečkoga lüdstva. Što težko dela, naj se vzdrži alkoholnih pijač. Vsi športniki, telovadci i sploj vsi, ki tekmü- jejo, se vzdržijo konči en tjeden pred tekmov vsake opojne pijače. Alkohol človeka ne dela moč- noga, nego nasprotno, alkohol slabi telo, ar njemi jemle moči. Alkohol je rüšilec zdravja, ar kak potrdjava socialno zdrav- stvo: med 600 alkoholisti je 94% düševno nenormalnih lüdi (dün- dekov. Vr.) Dvoje nespornih dejstev je: alkohol nema v sebi nikših hran- livih snovi i alkohol v vekših vnožinaj je škodliv. Alkohol je sovražnik izo- brazbe i napredka. Kde se pija- čiva, tam vlada neznanje, suro- vost. Alkohol je povzročo siro- maštvo, telovno, gospodarsko ino düševno. Zato ne žele po izobra- zbi ino napredki, a če bi bila ta žela, ne penez. Sezna za pijačo je vsikdar zadosta penez. Vsaki dogodek živlenja: krst, zdavanje, smrt, vse se proslavla s pijačov. Pije se delavne dni, zlasti Go- spodove dni, po nedelaj ino svetkaj. Gospodovi dnevi neso več Gospodovi nego hüdobe. Da, izobrazüjemo se i na- predüjemo v alkoholizma v siro- vosti, grdom govorenji, bitji itd. Pijančüvanje razdira dru- žinsko srečo i njej kople grob, ar odstranite vse jakosti, na šterih sloni drüžinska sreča. To potrdjava vsakdenešnje živlenje. Statistika vči, da je vzrok zakon- skih ločitev večinoma alkohol. Nezmernost v pijači je po- glavitni greh, ar ž njega zvira vse puno drügi pregreh. „Pijan- čüvanje je mati vseh hüdobijˮ pravi sv. Auguštin. Pijanec je grešnik, veliki grešnik. Pregreši se v prvoj vrsti proti petoj bo- žoj zapovedi, ki se glasi: Ne vmori ! Pijanec pa vmori düšo i telo sebi i drügim. Alkohol je grob narodov ino držav. Kama je stopilo kopito tür- skoga konja, tam ne več rasla trava. Kam stopa pokončevalna vojska nj. Veličanstva krala alko- hola, püšča za sebov opüstoše- nje ino razdjanje. Vničeno je bla- gostanje, izmozgan narod, raz- bila drüžinska sréča, vničena poštenost — vera je na tleh. Ne mogoče popisati, kak veliko škodo je alkoholizem že povzročo našemi narodi. Več najbolših možov nam je predčasno dao pod hladno zemlo. V pene- zaj nam vsako leto požre mili- jone. Lani smo Slovenci popili alkohola za 500 milijonov dinarov. Koliko javnih, dobrodelnih i koristnih naprav bi se s temi penezi moglo ustanoviti i vzdrža- vati. Pa vse to je zgübleno. I če bi bilo samo izgübleno. Alkohol nam prinaša nepopisno düševne ino telovne nevole. Poedince i drüžine nam dela nesrečne, vzgaja nam morilce,, puni nam voze i bolnišnice. Zastrupla ino vničava nam bodoči rod. Magnetične mine. Švedski inženir Berxtroem je že pred leti iznajšeo magne- tične mine, a niedna držáva ne küpila patenta, samo Nemčija zdaj. Te mine so lehke i majo magnet na sebi, da je železo vleče k sebi. Letala je spüščajo v morje, v štero pridejo. 15 m. globoko i kak se štera ladja pri- bliža k njim, je železo ladje po- tegne k sebi, se razstrlijo i ladjo potopijo. Na te način se je v pár dnevaj potopilo okoli 25 ladj, tüdi edna naša Jugoslovan- ska. Angleži delajo zdaj proti- magnetične naprave, štere te mine k sebi potegnejo i je brez škode vničijo. To so pasti za magne- tične mine, štere pasti do odseh- mao rabili na vseh ladja]. Ostra blokada. Zavolo magnetičnih min je Anglija zgübila nájveč ladj, zato se je pa odločila, da Nemčijo popolnoma zapre od drügih držav, ka bi jo glad prisilo, da odloži orožje. Holandija i Belgija pro- testirata proti toj blokadi, ar ne- pristransko države po mednarod- nom pravi smejo dovažati v vsa- ko državo zvün bojnoga mate- riala vse drüge reči. Nova romunske vláda. Novo romunsko vlado je Sestavo Tatarescu, štera jé toti nepristranska, a vendar Angliji i Franciji naklonjena. Od Romu- nije zahtevajo Madjari Erdeljsko, Bolgari Dobrudžo, Rusi Besara- bijo, Nemci pa več petrola 1 zrnja kak njim je Romunija do- bavlala. Zavolo teh teških pitanj, štere ne mogla rešiti stara Vlada, je sestavlena nova, da posküsi ta pitanja rešiti. Zasedanje kmetijske zbornice Nov. 24. je petič začela za- sedali kmetijska zbornica, Glavni tajnik, dr. Lavrič jedao poročilo od stanja kmetijskoga gospodar- stva v Sloveniji, od zrnja, živine, svinj, sada i vina, predsednik Steblovnik pa od cen kmetijskih pridelkov. Zbornica je sprejela vnoge sklepe, ki bi se naj upošte- vali pri sklepanji zak. i sprejela proračunv višini staroga^ 1.1940. 2 NOVINE 3. decembra 1939. Nedela v Adventi prva. Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim: „Bodo zna- menja vu sunci, i meseci, i zvez- daj, i na zemli med narodi stiska i zmešlavica zavolo mor- skoga šümlenja i valov. I lüdje bodo sehnoli od straha, i čaka- nja onih, štera pridejo na ves svejt; ar jakosti nebeske se bo- do majale. I teda bodo vidili Sina človečega priti na oblaki z velikov zmožnostjov i dikov. Gda se pa eta začnejo goditi, preglednite i prizdignite glave vaše, ar se približava odküple- nje vaše.ˮ I pravo je njim pri- liko: „Poglejte figovo drevo, i vse drevje ! Gda črči ž njih že sad, znate, ka je blüzi leto. Tak tüdi i vi gda te vidili, da se to godi, znajte, ka je blüzi bože kra- lestvo. Zaistino Velim vam, ka te rod ne prejde, dokeč se vse to ne zgodi. Neba i zemla prejdeta, reči moje pa ne prejdejo. (Luk. XXI. 25-33.) * Znamenja bodo na sunci, na meseci, na zvezdaj. Kakša znamenja? Sv. Matej nam pove: Sunce bo potemnelo, mesec ne bo več sveto i zvezde bodo ka- pale z nebe. Vse to se bo zgo- dilo zato, da bi strah spreobrno grešnike pa zdigno pravičnike k vekšoj gorečnosti. Sunce, mesec, zvezde, svet: vse je od grehov nikak oskru- njeno. Sunce je grešnikom žare- lo, mesec njim sveto, svet jim je slüžo kak orodje za greh, zato se mora preroditi, ar je vse oma- deževano po grehi človečega roda. Zednim bodo grozni do- godki nekši izraz žalosti i istine sodnoga dneva. Vsa narava bo žalüvala zato, ar bo vidila, da se pogübi teliko bože dece, ki so vsi bili namenjeni za nebesa, ki so bili v sv. krsti prerojeni v božo deco, ki so bili v sv. Cer- kvi zdrüženi z božimi svetniki, ki so zavživali v sv. obhajili krüh angelov. Pa itak bodo po- gübleni --- po svojoj krivdi! Stiska bo med narodi. Boj- ne bodo, zemla se bo trosila i morje bo zavolo potresov sto- pilo iz svojih globočin. Bolezni bodo med lüdmi, toča bo vni- čavala pridelke, ogen pa stano- vanja. Kak se je prestrašo celi Jeružalem, gda se je Herod raz- srdo, tak, pa šče jezerokrat bole bo obišeo strah ves svet, gda Gospod pride v svojoj srditosti sodit. „Oborožo bo vse stvari, da se zmažčüje nad sovražniki.ˮ (Modr. 5.) Teda bodo vidili Sina človečega, to je Kristuša. „Dao njemi je oblast sod- be, ar je Sin človeči.ˮ (Iv. 5.) Vsa sodna oblast je boža oblast i človek sodi človeka samo v teliko, keliko je podvrženi bo- žoj sodnoj oblasti. Kristuš pa je kak Bog i človek poglavar sv. Cerkve i njegovoj oblasti je pod- vrženo vse. Zato sliši njemi so- diti človeštvo. Kak Bog vse de- lüje po posredovalcaj angelaj, tak se poslüžüje pri zadnjoj sod- bi kak posredovalca svojega Sina, ki je človečem! rodi soro- den, da bi sodba bila milejša. Zato vči apoštol: „Nemamo višjega dühovnika, ki ne bi mo- geo meti sočütja z našimi sla- bostmi. Sküso je vse, da nam je spodoben samo v grehi ne. (Hebr. 4) Prišeo bo Sin boži v ob- laki. Oblak je deloma sveteo, deloma mračen, tak nam je Bog deloma razumliva, deloma ne- razumna skrivnost. Oblak je lehko blagodejen i rosi zemli rodovitni dež, a lehko iz oblaka prideta tüdi toča i strela. Tüdi v tom je oblak spodoben sod- niki, ki bo dober dobrim, a gro- zen grešnikom. Oblaki sodnjega dneva ne bodo prikrivali zvoljen- ce, ogenj i točo pa bodo sipali na grešnike. Dolžnost Kristjanov v danasnjih teških časih. Nevem, če se vsi zaveda- mo, da Svetovna zgodovina da- nes zopet obrača list svoje knji- ge. Ne vemo pa še Zaenkrat, kaj je zapisano na novi strani te zgodovine, ki bo odločilna za daljno bodočnost. Zavladala je splošna zmedenost i negotovost na celem svetu in celo pri tistih, ki so to vse pripravili, kajti v marsičem so se uračunali, niso mislili, da jih bo tok dogodkov zanesel tako daleč. Potrebno je, da se tega zavedamo vsi, ki is- kreno mislimo in verujemo v božjo Modrost, ki gotovo ima svoj načrt z vsemi današnjimi dejanji. Ta Modrost kljub temu, da se zdi, da je ni, je in pusti človeštvu svobodo dela, ki kon- čno le služi božjim skrivnostnim namenom. To vse pa nam krist- janom narekuje, da čim bolj smo naobraženi, tem bolj se moramo zamisliti in imeti zaupanje v to Modrost, ter ji pomagati z vsemi silami, ki jih naša človeška na- rava zmore, da se uresničijo božji nameni, to je: kraljestvo božje na zemlji in, da zavlada düh božje Modrosti v tem kra- ljestvu. Zavedajmo se, da smo soodgovorni namestniki te mod- rosti na zemlji pred Njo. Danes smo kakor bajeslovni grški ju- nak Herkules na razpotju. Danes se bo brščas pokazalo, smo li dorasli teški nalogi, ki nas čaka, da jo rešilno. Človek se prečesto niti ne Zaveda, kake zmožnosti dremljejo v njem, dokler ga ka- ka večja nadloga ali teška pre- iskušnja ne postavi pred dejstvo, da se je treba z vso silo vreči na delo. Veliko delo, ki ga čaka, ga potegne z vso silo nasé, da zbere vse svoje zmožnosti, ki se čedalje bolj budé v njem. ter postane kos nalogi. Sv. Tomaž Akvinec pravi v svoji modro- slovni razpravi o človeku, da je človek neskončen v zmožnostih, (infinitus in potentia). Grški mod- rec Diogenes je pri belem dnevu hodil z posvetom in ko so ga vprašali kaj dela, je odgovoril: iščem človeka, človeka, ki bi bil zmožen misliti in trezno soditi ter voditi. Mnogo je ljudi, toda veliko jih hodi v dremavici ne uporabljajoč zmožnosti, ki jih imajo. Malo jih je, ki si zasta- vijo kak plemeniti namen i bi ta namen — cilj skušali spraviti v dejstvo, ter pritegniti druge k sebi, ki bi lažje uresničili svoj namen, plemenitim, idealnim ci- ljem se namreč vedno pojavljajo velike ovire in delajo zapreke, ki se velikokrat zde, da so ne- premostljive. Velikost človeka obstoja ravno v tem, da zastav- ljeni cilj, ki je o njem prepričan, da je plemenit, zasleduje in urav- na vse svoje delo in sile tako, da ga uresniči v sebi in pri dru- gih. Dandanes so taki časi, da se nam velika naloga ponuja sa- ma od sebe, ni nam je treba šele iskati. Apostol narodov sv. Pavel je pred stoletji zapisal: „Sleher- nemu izmed nas je bila dana milost po meri Kristusovega da- rüˮ,1 to je, različni dühovni da- rovi in sposobnosti ter polje de- lovanja. Vsakega kristjana nalo- ga je, da širimo božje kraljestvo na zemlji z besedo, dejanjem, dobrim zgledom, z pridobivanjem mrzlih in mlačnih sovernikov. Da z ljubeznijo in ne fanatizmom — zagrizenostjo pobijamo zmote, ki se širijo o cerkvi in veri. Da vspodbujamo omahujoče in tola- žimo trpeče, pomagamo po last- nih močeh potrebnim, branimo dobro ime tistih, ki so po kri- vici bláženi ter povsod zagovar- jamo pravico in pravičen soci- jalni red, ki je danes tako po- manjkljiv. Glavni vzrok vseh trenj dandanes je ta, da je vera v mno- gih upadla, duša in srce otopelo v razkošju, v katerem se naha- jajo. V tej otopelosti ne vidijo 1 (Etež. 4, 7-8.) pomanjkanja v množici, ki išče in bega za najnujnejšim, ki je potrebno za živlenje. Socijalna krivica pelje to maso v skrajnost, katero ni mogoče z lepimi be- sedami in z razumom nasititi. Odstranitev socijalne krivice bo množico pomirila in bo postala dostopna do višjih vprašanj in oglasila se bo v njej dremajoča duša, ki bo zažejala božje Mod- rosti. Stvarnik pri stvarjenju sveta ni imel drugega namena s stvar- stvom, kakor svojo slavo, ker sicer ne bi bil Bog in ako bi imel drug namen, bi bil od tega namena odvisen, torej ne bi bil Bog, ki je absolutno neodvisen. Bog je pa pravičen, ker je ne- odvisen, zato smo dolžni vsi ljudje, da verujemo Vanj in ga spoznavamo kot našega Stvarni- ka, vero Vanj in v Njegovo pra- vico pa širiti in se za pravičen red boriti, pa bo prišlo božje kralje- stvo na zemljo z vsemi lepimi posledicami. To bomo pa zamogli le tedaj, če bomo »nosili Boga v svojem telesuˮ. (I. Cör. 6. 20) Istočasno, ko nosimo našo zem- sko podobo, nosimo nebeško podobo — dušo. Le kar sami imamo, lahko damo drugim, čim bogatejša bo duša, več bo za- mogla izžarevati iz sebe, dajati in vplivati. „Posui te, ut plantes coelosˮ (Sap.) Postavil sem te, da zasajaš nebesa, najprej v sebe in potem šele v druge. Danes se zdi, da vse propada, ni nič stalnega. Le tisti še ima ugled, ki zna mrmrati in rušiti, kdor hoče graditi, nima razumevanja pri množici. Zdi se, da se je božje kraljestvo umaknílo od nas med črnce in azijce, kjer pro- sita cerkev čüdovito in mnogi so tudi tega mišljenja, da ga za nas treba ni, da je to dobro za prekomorske dežele, mi smo lah- ko ponosni na barbarstvo, ki se nam ponuja z splošnim neredom na duhovnem in stvarnem polju. Zato že mnogi resni miselci pra- vijo, da bo novo Evropo jüg in vzhod preoblikoval, ko se bo vzdramil. To nam menda pač ne bo v čast, da tisti, ki so jih evropejci učili, pridejo Evropo inštruirat — poučevat. Naravno je, da se vse, kar je zastarelo in zrelo za odstranitev, odstrani, ker se je preživelo. Narava v jeseni nam je v dokaz. Poljedelec spravi sad, da ga prehrani Čez zimo, listje in vse ostalo, kar je nerabno, samo odpada in zgnije. Toda vsi vemo, da klije v soku že novo življenje, ki pripravlja že novo življenje za prihodnjo pomlad. To isto je na duhovnem in stvarnem polju. Is- kanje preteklosti so hrana za nove misli, na razvalinah zasta- relih idej se porajajo nove. Kar je zima za naravo, ko ta počiva ter nabira novih sil za spomlad, to je v Življenju vse splošen za- stoj, ko misleči študirajo in pri- pravljajo nov red, nove ideje. Red in pokorščina sta predpo- goj za nov red in novo življenje. Cerkev in njena ureditev sta nam zato najlepši zgled. Če bo njen nauk upoštevan in njen zgled, bo tudi svet rešen, k temu pa mi kristjani lahko največ pripo- moremo. Naše delo po nauku cerkve nam je poroštvo za Uspeh. Red in božji nauk v dru- žine, v šole, v delavnice, v to- varno, v politiko. Čas kliče k temu, za vse, ki so dela voljni, prihaja dan dela. Za nas krist- jane v prvi vrsti. „Nulla dies sine lineaˮ je dejal že rimski cesar Antonin Pij. Dan naj ne mine, da ne bi kaj dobrega sto- ril. Delo na polju širjenja in utr- jevanja božjega kraljestva, je delo v našo čast, zagovarjamo pra- vice naše cerkve in naše vere, to nam ni v sramoto, vsak pri- padnik svojega nazora brani svo- jo skupino in to si šteje v čast. Mlačnega in mrzlega pa nihče ne upošteva nikjer. „Volumus hunc regnare.ˮ Hočemo, da nam vlada Kristus! Ta klic je splošen. Pa naj mi gledamo hladnokrvno, da se širi to geslo — jeli to v našo korist? Lahko nas res pomilovalno gledajo nasprotniki, če bomo gledali in ne bomo niti zmajali z rameni. Če nam ne bo Kristus vladal, bo tako, kakor je danes. Danes pa vsi vidimo, da ni dobro. Že se zbirajo in se bodo zbirali nočni in priprosti, premožni in revni, ki so sklenili, zastaviti vse sile za prerod živ- ljenja in družabnega. reda v smislu poziva, ki ga, je cerkev dala v svet. Nedavno sem bil priča, kako je možak, Slovenska korenina, pošteno obrisal na nekem kolo- dvoru dva mlečnozoba, ki sta presedlala ljudsko šolsko klop na slednjo šolsko in namerno javno modrovala in gorostasne laži javno, z neko samozavestjo o cerkvi premlevala. Vsa čakal nica je enoglasno pritrjevala mo- žaka skromnemu na düha, a ple- menitemu na srcu. Za delo je potrebno v prvi vrsti, da se sami v naobrazbi iz- popolnjujemo in poglobimo. Srč- no kulturo oplemenitimo, kajti fin, trezen nastop je prvi pogoj za pridobitev. Kdor zna samega se- be obvladati, bo zamogel prido- bivati. Iz lastne globine bomo poglobiti druge. Psalmist v 112 psalmu pra- vi: „Kdo je kakor Gospod, ki biva na višavi in vidi v globine, posebnega dvigne k sebi in ope- re z blata reveža, ter ga postavi med kneze, da vláda kakor knez med narodi?ˮ Z Gospodom delati, pa bo uspeh. Naš narod je željan nauka in sprejemljiv. Če dobro prebiti slabo, bo dober vstal in bo če- dalje boljši. Če ne bo dobro go- spodovalo v narodu, bo nad njim uresničen izrek: „Adhaesit anima eorum pavimento. Njih duša se plazi po prahu tal. Nič ni pri- čakovati od njega — Pojdimo mimo in ognimo pogled nanj. (Dante, Infero III. 51.) Nov čas prihaja, on bo poka- zal, smo li bili pripravljeni ali ne. Štefan Rous. Odpravlene vožnje z aotomobilom. Naš trgovinski minister je podpisao odredbo, da se stavijo nedelne aotovožnje i drüge ne- potrebne aotovožnje zavolo špa- ranja z benzinom. Benzin mo- ramo plačati z gotovimi, penezi, zato je šparanje benzina šparanje naših penez, da si za nje drüge bole potrebne reči lejko küpimo. Nove nemške trdnjave. Nemška vlada se je odlo- čila, da na Polskom proti Rusiji napravi močne trdnjave. Te trd- njave bi zidalo polsko lüdstvo. Proti nemškoj meji na Polskom pa namenijo tüdi Rusi zidati močne trdnjave. Tak si zavüpata dva zaveznika. En den 19 letal pobitih. Novembra 25. so angleška i francoska letala pobila 19 nem- ških letal. Što je nastavo peklenski stroj v Müncheni proti Hitleri ? Nemška policija je zgrabila na Švicarskoj meji nekoga Elsera, ki je šteo mejo prestopiti i po zaslišanji dognala, da je te kriv atentata. Tajni nemški radio ja- vla, da je ne te krivec i da ob- last že zna za pravoga krivca, samo ga ne ovadi. Ka zahtevajo Rusi od Slovaške. Rusi zahtevajo od Slovaške, da njim v Bratislavi dovoli prosto donavske pristanišče. Do Bratis- lave bi po železnici vozili svoje blago. ltalija proti boljševikom. Italjanski radio je naznano v svet, da Italija ne püsti Rusije na Balkan i de se proti njej bo- rila. V te namen, da se boljše- viki odrinejo od Balkana, se nastavla zveza nepristranskih balkanskih držav pod vodstvom Italije. Kak šče Nemčija premagati Anglijo. Namen Nemčije je, da bom- bardira z letal vekša Angleška mesta, da s podmornicami i mi- nami vničavle angleške ladje, da z zračnimi napadi vznemirja an- gleške lüdstvo i da zapleni ves živež na morji, šteroga, dobavlajo nepristranske države Angliji. Na te način, pravijo Nemci, (izro- čijo lakoto v Angliji i jo z la- kotov premagajo. Napad nemških bombnikov na angleške bojne ladje. Nemški bombniki so v se- vernom morji napadnoli angleške bojne ladje. Amerikansko poro- čilo pravi, da niedne ladje neso zadeli 1 nieden človek ne mrtev. Nemško poročilo pa pravi, da je edna ladja prizadeta, čeravno ne se je potopila, ar to posve- doči fotografija, štero so pri bom- bardirali napravili Nemci. V zadnjom tedni se je potopilo od magnetičnih min 11 angleških i 6 drügih ladj. 12 ladj se je potopilo od Sobote do pondelka. Od zadnje Sobote do pon- delka je divjala bojna na morji z vsov srditostjov. Palik je bilo 12 ladj potoplenih, med njimi veli- ka poláka .Pilsudski*. Nemški novi topovi. Nemčija je dala zlejati v Škodovih tovarnaj 6 štükov z 47 em. premerom. Usmrtitve v Pragi. Nemci so strelili 120 akademikov, več dühovnikov zaprli i zastražili celo kardinala nadškofa, ar ne šo pozdra- vlat protektora dr. Neuratha. ; Nemške čete v Podkarpatskoj Rusiji. Namen je, ali braniti Mad- jarsko proti boljševikom, ali pa napasti Romunijo. Zapora nemškoga izvoza. Angleški krao je podpisao uredbo, da angleške ladje zaplenijo vso nem- ško izvozno blago, gdekoli ga srečajo. Kupim. surove svinjske kože po najvišjih dnevnih cenah. SAGADIN ALBIN trgovec, Beltinci. Najnovejša italijanska bojna ladja, 35.000-tonska križarka,, Imperoˮ 3. decembra 1939 NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Navuk za tretjired i po- novitev zaoblübe čistosti je 8 decembra, kak vsako leto, v Črensovcih po večernici. Večer- nice ob 2. Kotrige se opominajo, naj so že poledni pri voditeli v Našem domi, da se zaoblüba more zapisati. Nove kotrige se naj tüdi te den javijo i to po navuki. Oblast je zaprla odvet- niškoga pripravnika, Kovač Šte- fana i trgovca Kardoša z M.So- bote zavolo širjenja komunizma.: Ista kazen čaka tüdi Miška Kranj- ca i drüge, ki so komunistični letak podpisali. V tom letaki so, zahtevali isto sloboščino, kak jo deli Banovina Hrvatska. Ar pa ta zapira motilce mirü, so do- bili zaželeno sloboščino za za- mreženo okni. V svojem raz- glasi zahtevajo, da se naša dr- žava podvrže pod vodstvo bolj- ševiške Rusije, tiste Rusije, štera dozdaj drügo ne znala, ka spo- klao milijone nedužni lüdi z orožjom ali gladom, gda njim je prle vzela vse: zemlo, vero i vse, ka njim je drago bilo. Tak- ših prijatelov Vari nas Bog. Vidonci. Po najnovejšem sporočili ma naša šola samo ednoga školnika na pet razred- noj šoli. Se oblast Zaveda, ka to pomeni za Obmejni narod? Turnišče. Horvat.Ludovik, naš varašanec se je zdao v Beo- gradi z bivšov pravoslavnov gospodičnov, ki je pred zdava- njom postala katoličanka. Svedok njemi je bio naš rojak g. Terboča Ludovik. Bog blagoslovi zakon. Na delo v Francijo i to na vekšo fermo naj se zglasi trezen, reden mož, star okoli 30 let s svojov ženov. Po nedelaj mata prosto. Zglasite se na na- slov: Bežan Ignac, Ferme de Lannoy, par Erchen, Somme, Fran- ce. Od Bežana dobi priglašenec delavno pogodbo. Strelo se je divji lovec v logi g. Pitza pri Cankovi mladi moški. Žilavec Janoš z Domaji- nec. Nesreča se je tak zgodila, ka gda je bežao pred orožniki, je spadno, lastna püška počila i ga teško ranila. Na poti v so- bočko bolnico je izdejno svojo düšo mladi nepremišleni moški, „Zveza delavnoga lüd- stvaˮ se zove ná novo se usta- navlajoča stranka, v šteroj se zbirajo znani komunisti ali od teh preslepleni lüdje. Izdali so svoj program pod naslovom: „Kaj hočemoˮ. Te program so iz Slo- venske Krajine podpisali sledeči: Hodošček Ludvik, župan v Bo- doncih, Kardoš Eugen, trgovec, Kološa Franc delavec, Kovač Štefan, odvetnški pripravnik, vsi z Sobote, Kranjec Miška z Vel. Polane, Kühar Štefan, svetnik kmetske zbornice, Puconci, Vlaj Viktor, gostilničar, Predanovci. V programi podpisnikov stoji tüdi to, da se senat more odpraviti. Kak znamo je bodonski župan, g. Hodošček hodo glasat za se- natore v Ljubljano; tu je pa pod- pisao, da njemi senata ne trbe. Zakaj je pa te hodo glasat? To je Hodošček, ki je pred kratkim dobo odlikovanje, Plemeniti dar. Vincenci- jeva konferenca Srca Jezušovoga v Ljubljani je odprla veliko za- vetišče za siromaško deco, štera nemajo pravoga doma. Tomi zavodi je naklono gospod vele- industrijalec Benko Jožef iz So- bote lepi dar 50 kg masti. Za velikodüšni ino plemeniti dar se v imeni siromaških otrok najlepše zahvalüje: Matija Čontala, misi- jonar i blagajnik Vinc. konference Srca Jez. v Ljubljani. Na podporo Novin je da- rüvala Jankovič Marija iz Zemuna 5 Din. Bog povrni! Melincl. Pri nas so razširjeni Kranjec Miška sküpine lepaki. Mi pa na te odgovorimo, da je pri nas Slov. lüdska stranka mela svojo močno trdnjavo i ostanemo na dale pod zastavov naših starih voditelov. _ Kmetski tečaj, šte- roga vodi pri nás nadvse pre- lübleni vučiteo g. Babič, redno obiskavle 60 dečkov ino moškov. — Naši sezonski delavci so se vrnoli iz Državnoga imanja Ka- radjordjevo zadovolni s svojim zaslüžkom, šče posebno, ki so bili skoz leto šparavni. Beltinci. Že dugo čütimo potrebo, da bi bio nam beltin- čarom jako potreben en zimski kmetijska nadalevalni tečaj kak ga majo i prirejajo skoro vse okoliške šole, kde hiše mi kme- čki dečki i moški lejko kaj navčili za zbolšanje našega gospodarstva Prinas to ne bi bilo tak teško, ar mamó zato doma sposobne i kvalificirane moči i drügo ne trbej, kak samo malo dobre vole. Pričaküjemo i vüpamo, da bodejo merodajni faktorje organizerati tak tečaj. G. Lendava. Tükajšnja vu- čitelica gospodična Letičeva je morala iti na operacijo zavolo slepiča. Operacija se je posrečila. Želemo gospodični, da se skoro ozdravi i pali vrne med nas. — Sad sezonstva. V večih slučajaj se vrneta domo po dva, gde bi mo- geo priti samo eden. Ne bom pojašnjevao te reči. Mislim, ka vsaki pameten človek razmi, na koj mislim. Ne vem po kakšem zakoni lehko pripela mladenka ali žena s sebov kakšega prite- penca, ka živita vküp kak stari- va zakonca. Pri nas je šče za ednok merodajen katoliški zakon. Tak prosi pisec merodajne ob- lásti, ka naj ostrej postopa proti takšim lüdem. Takši pritepenci so nej pristojni v toj občini i tüdi nemajo pravice prebivati pri nas, dokeč si ne pridobijo zakonitoga prebivanja. To si pa v danih slučajaj samo te prido- bijo z zakonom, gde je to mo- goče. Šče ednok apeliramo na merodajne oblasti. — Tükajšnja podrüžnica Sv. Cirila je sklenila, da bo pobirala po celoj fari za farne siromake. Hvalevredno je to delo. Prostovolno sta se ja- vila, da prevzemeta to akcijo, cenjeno Vučitelstvo i predsednik občine g. Bačič. Želemo, da bi vsaka hiša dala svoj dar za naše siromake i s tem dala tüdi njim, kaj bolšega za božične svetke. Kuzma. Župnišče i gospo- darsko poslopje je že pod stre- hov. Bilo je vnogo žrtev, ve se je večinoma delalo vse s pros- tovolnimi delavci. Samo strokovni delavci so bili plačani. Šteri je meo s takšim delom poseo, tisti zna, kelko žrtev je trbelo dopri- nesti prle, kak je stvar prišla tak daleč, kak je, da je že pod stre- hov. Toda ravno s tem je poka- zao narod i njeni voditelje, kaj vse premore dobra vola. Vnogo je bilo trüdov ino dela, toda to je vse pozableno, gda gledamo to lepo stavbo pred sebov. Na sprotolje bomo dogotovili župni- šče i gospodarsko poslopje. Tak pripravimo prijetno stanovanje za našega prilüblenoga gospoda župnika. Gda pozabimo na te trüde, te bomo pa začeli z zida- njom nove cerkve. Rakičan. V nedelo, 26. nov. je ob pol 3. vüri popoldne na nedognani vzrok nastao ogen na grofovskom marofi „Jézareˮ. Žrtev toga ognja so postale štale, ki so nazlük gasilskoj pomoči do teo pogorele. Istotak je po- gorelo okoli 400 metrov sena i nekaj otave, ki je bilo na pod- strešji. Gorelo je celo noč i šče drügi den. Sreča v nesreči, da so šče pravočasno rešili živino i svinje. Ar je zgorela skoro vsa krma, ki jo je veleposestvo pri- delalo, je škoda ogromna. V takših nevarnih hipaj naj vsaki zagrabi ka more i rešava, ka se rešiti da i naj ne prihaja do ne- potrebnih nesporazumlenj. Banovinska taksa za nošenje orožja za t. 1939. Po § 85 pravilnika o ban. proračunu dravske banovine za leto 1939-40 Slüžbeni list št. 149-26 od 1. apr. 1939 za placüje za nošenje stal- nega orožja letna ban. takša v iznosu 50% drž. takse 25 din od vsakega ko- mada orožja, katera mora biti plačana najkasneje do konca sept. vsakega leta Letna ban. taksa se plačüje samo za nošenje orožja (plavi orožni list) in to za vsak komad vpisanega orožja v orožnem listu po 25 din; če ima .torej kdo orožni list za 3 komade. orožja, mora plačati 3 x 25 din = 75 din ban., takse. Kdor je letos dobil orožni list, ali je pa že letos plačal ban. takso, mu ni treba predložiti sreskemu na- čelstvu orožnega lista, ker je pri istih ban. taksa že itak plačana za 1. 1939 Kdor ne bo predložil orožnega lista in plačal letne banovinske takse do 30. nov. 1939. bo kaznovan po § 97 zgo- raj citiranega pravilnika. — Sreski na- čelnik: Dr. Bratina. Našim dragim izseljencom. Prva adventska nedela je vam posvečena. V adventi ob- hajamo spomin Gospodovoga prihoda. Kak je njega želno čakalo človeštvo, tak želno čaka vas Slovenska Krajina domo. Večina se vas je že vrnola i se zdaj vrača, precejšnji deo vas pa še ostane v tüjini. Ki morete, se vrnite, ki ne morete, ohranite troje: t. lübezen do Boga, 2. lübezen do svojega rojstnoga kraja i svojih doma- čih i 3. lübezen do svojega slovenskoga naroda. Lübezen naj vas veže na stari dom. Lü- bezen, od štere pravi Bog, da nikdar ne mine. Lübezen, ka \jo ma sam Bog: Bog je lübezen. | V lübezni bodite vsi pozdrav- leni, v lübezni vsi domo Po- vableni, v lübezni vsi obinjeni, ki ne morete domo. Denešnja nedelo, prvo adventsko slüži urednik Novin i Marijinoga Lista sv. mešo za vse naše iz- seljence žive i pokojne. Dar svete meše potolaži vas vse. SVOJO PRVO RAZSTAVO bo imel v Dol. Lendavi mladi slikar Sagadin Albin iz Beltinci. Razstav- ni bo štirideset svojih novejših del, pretežno iz Slov. Krajine in nekaj pbrtretov. Razstava bo odprta od 3. do 13. dec. in to vsak dan od 8 do 16 uri v lokalu blizu finančne kontrole Glavna ulica št. 52. Sagadina smo že spoznali, ko je razstavni nekaj svojih del na Prek- murskem- Tednu v zadovoljstvo publike. Izpred okrož. sodišča v M. Soboti Vavpatič Jožef iz Lokavec, Šalamun Alojz iz Lokavec in Peršak Anton iz Radoslavec so bili obsojeni dne 14. X. 1939. in Sicer: Vavpatič na 2 meseca in 10 dni strogega zapora, Šamuel Alojz na 2 meseca strog, zapora in Peršak pa na 180’- din. den. kazni, ker so 1. v mesecu sept. lanskega leta na cesti v Lokav- skem logu eden drugega teško z noži poškodovali. Med njimi je do poškodbe prišlo na sle- deči način: Peršak Anton se je 14. IX. 1938. peljal z kolesom brez posveta proti svojemu do- mu v Radoslavce. Ko je prišel po cesti do lokavske šume, sta mu privozila nasproti ostala ob- toženca Vavpatič ter Šalamun, pri čem je prvi imel na svojem kolesu Šalamun Alojza. Tudi ta dva nista imela na kolesu lüči. Zaradi tega je prišlo med obto- ženci do trčenja, pri čemer je Šalamun nakujskal Vavpatiča, da naj Peršaka udari. Vavpatič se je temu pozizu takoj odzval., potegnil nož in z njim sunil Per- šaka dvakrat v hrbet ter ga ob- razal tako, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti. V noči 29. I. 1939. sta se sešla v gostilni v Lokavcih ob- toženca Vavpatič ter Šamuel. Bila sta vsak v svoji družbi. Oba obtoženca sta bila v sovraštvo radi prejšnjega bitja. Šalamun, ko je že bil precej vinjen, je brez vsakega vzroka vdaril s pra- zno kupico Vavpatič Jožefa po glavi. Tedaj pa je Vavpatič od- vzel Šalamuno stolec in trikat z nožem zabodel Šalamuna v ši- njek, levo pleče in rame tako močno, da je bilo njegovo živ- ljenje v nevarnosti. Katan Franc iz Police in Katan Ana iz Oženskega vrha sta bilá obsojena dne 7. X. 1939. vsak na 1 mesec zapora, Katan Ani se je izreklo za pogojno za dobo dve leti, ker sta iz malo- marnosti püstila brez nadzorstva majhnega otroka pri vodi, kateri je utonil. Do te nesreče je prišlo na sledeči način: imenovana sta poleti kopala gorice. Pri delu sta imela nekaj časa pri sebi tudi dva svoja otroka. Pozneje pa sta oba poslala otroke domov, ter starejšemu otroku naročila, da naj pazi na mlajšega otroka. Otroka sta odála domov, se tam nekaj časa skupaj igrala, nato pa se razšla. Dveletni Leopold je sam odšel h grabi, ki se nahaja ne daleč od hiše. Po nesreči je padel v grabo in je utonil. Sprejmem takoj dobroga i zaneslivoga mizarskoga pomočnika. Plača zmerna. — SUKIČ JOSIP, mi- zarstvo, Mlajtinci. Izjava. Podpisani Hahn Maks, trgovec Gor. Lendava, prekličem in obžalüjem vse besede, ki sem jih rekel dne 26. oktobra 1939. v gostilni Domijan v Bodoncih napram občinskomi tajniku, g. Kulič Beli. Istočasno se mu pa tudi najlepše zahvalim, da je odstopil od tožbe. V G. Lendavi, dne 20. nov. 1939. HAHN MAKS, trgovec Gor. Lendava. Bog in vojna. Ponovno visi nad nami vsa grozota bližajoče se vojne. S strahom gleda človeštvo v bo- dočnost, saj ne ve, kaj mu bo prinesla naslednja noč in jutršnji dan. Vsak se Zaveda, da bo ne- kaj strašnega, ko se bo začelo. Narodi bodo umirali na žrtve- niku svobode; kultura bo padala v prah in stoletni trüd mnogih redov bo uničen. Reke solza se bodo razlile po Evropi; mati bo objokavala moža in sinove, sestre brate, zaročenke svoje zaročence. Povsod bo zavlada! nemi stud pred življenjem in povsod bo stopilo v ospredje vprašanje: čemu to in kaj sedaj. »Čemu vojna? Je res po- trebna?" »Zakaj je Bog ne prepreči, saj je Vsemogočen?" Zakaj je Bog ne prepreči, na to vprašanje bi rad odgovoril. Kdo hote vojno? Samo oni, ki upa imeti od nje dobiček. Ni mu mar, če bodo šli njegovi vojaki z bajoneti pre- ko potokov krvi in grmad raz- mesarjenih trupe!. Njegov cilj je samo: naprej, naprej do konca! Naj me stane, kar hoče, zmagati moram in zagospodovati nad svetom. Ko bo vse moje, potem bom imel mir jaz in moji vojaki. Takšen je namen in cilj današ- nje vojne. Zastonj so vsi klici po miru. Vse prošnje ga ne izprósijo; vsi potoki solza so brezuspešni kli- cah po mirni rešitvi. Na vse to je pripravljen vedno isti odgovor: »Kaj me vse to briga I Le naprej do zmage 1" In slabši mora kloniti. Kje je takrat Bog, ko se vse to godi in zakaj ne poseže vmes, da bi rešit pravico in kaz- noval tako objestnost? Tudi takrat Bog skrbno čuva nad nami in gleda kako morijo pripravlja človek, njegova najljubša stvar. Opazüje in gleda vse to, toda čaka, čaka. Noče poseči vmes, ker noče vzeti človeku svobodne volje. Dal je človeku toliko milosti božje in toliko pameti, da sam ve, kaj je prav in kaj greh. Človek se mora sam odločiti za eno ali za dru- go stvar. Tukaj na zemlji mu je da'no svobodno ravnanje, tako svobodno ravnanje, kot svobod- no ravna kmet s svojim poses- tvom. Toda povedal mu je, da bo za to svobodno ravnanje dal po smrti svoj račun. Kar si se- daj zaslužiš, to boš dobil. V človekovi svobodni vesti je torej vsa uganka, zakaj Bog ne poseže vmes. Pa Bog je dober, zato vkljub svobodni vesti človeka ne za- pusti. Kolikokrat je že povzdig- nil papež, Kristušov namestnik na zemlji, svoj glas in zaklical med ta razburkani svet: „Mir, mir med narodi!ˮ In Uspeh? Mnogi se smejijo temu posre- dovanja češ, kaj se Cerkev vmes meša; drugi pa pravijo, da bi pač moral Bog drugače poseči vmes. Toda ali vam je znana ona prilika iz Sv. Pisma o ubo- gem Lazarju in bogatinu? Bo- gatin je prosil iz pekla Abraha- ma: „Prosim te torej, očé, da ga pošlješ v hišo svojega očeta (namreč Lazarja); imam namreč pet bratov in te naj spravi, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja.ˮ In Abraham mu pravi: „Imajo Mozesa in preroke, nje naj poslüšajo!ˮ Le ta je pa od- govoril: „Ne, očé Abraham, tem- več ako pojde do njih kdo izmed mrtvih, se bodo spokorili.ˮ Re- kel pa mu je: „Ako ne poslüšajo Mozesa in prerokov, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih Vstane. (Lk. 16, 27—31.) Abrahamove besede tudi danes veljajo. V Boga svet ne verjame, iz čudežev se smeji, duhovnikov ne poslüša; na kak- šen način potem naj še Bog po- sega vmes? Pa vendar bi vse bolj prijetno bilo na svetu, če bi poslušali glas papežev, škofov in duhovnikov. Vojna pa je tudi zaslužena kazen za naše grehe. Odkar svet stoji, se ni storilo toliko greha, kot se ga stori prav danes. Člo- veku se zdi, kot da bi se odprlo peklo in izbljuvalo med svet vso svojo grešnost. Koliko greha se stori v družini, med mladino, doma in na plesišča! Koliko šinfanja se sliši zoper duhovni- ke in agitiranja za odpad od Boga; koliko preklinjanja Boga in Matere božje, vse to mnogo- krat samo iz modrije, iz heca. Kaj pravite, ví katoličani, na to ? Ali nismo tudi mi taki? Kako potem upamo zahtevati od Boga, da se nas usmili in umakne pretečo kazen? Saj vendar vemo, da je že najmanjši greh večje zlo, kot so vse vojne na svetu. In koliko se naredi na svetu ta- kega greha, da ne omenjam smrtnega, ki tako nujno izaziva božjo kazen! Še premalo nas te- pe Bog in vse preveč usmiljen je z nami. Toda vsaka kazen je Obe- nem tudi Opomin za poboljšanje. Bog človeka tepe zato, da bi se ta spreobrnil. Kazen mu naj kaže pravo pot. Tudi bližajoča se vojna nam je vnet klicar k vr- nitvi k Bogu. Kdor je ves božji, ta ve, da vsak greh zasluži ka- zen. Obenem pa je ves vdan, ker ve, da kar Bog stori, vse prav stori. Pod tem vidikom moramo katoličani gledati vse dogodke. Mnogo molimo za božje Usmi- lenje! Prosimo ga tudi z vso vnemo za odvrnitev vojske, če je: to nam v dušno korist, v vsem pa zaupajmo v Boga, ki nás še nikoli brez potrebe ni kaznoval. 4 NOVINE 3. decembra 1939. Prečastiti gosgod župnik! Dne 12. XI. smo meli sestanek v Pyritzi. Kakor vidite iz podpi- sov, nas je bilo preci i večino- ma iz bogojinske i turniške fare. Lepo vas pozdravlajo: Ivan Ška- far, Ignac Berden, Klarica Puhan, Jožef Puhan, Marija Varah. Ka- tica Vogrinec. Gregorec Janez, Antolin Ivan, Horvat Jožef, Hor- vat Terezija, Spilak Ivan, Puhan Štefan, Horvat Marija, Ludvik Benkovič i žena Gizela, Jožef Ferenc, Ivan Gregar, Kellner Karol i žena Terezija, Hozjan Štefan i žena Marija, Karolji Marija, Žban Jožef, Kosterc Ma- rija, Kočar Jožef, Horvat Terezija, Ferko Ludvig, Perkič Marija, Ca- sar Franc, Casar Rozalija, Koš- tric Rozalija, Novak Ivan, Šabjan JuIiška, Bencik Roza, Marija Sedonja. Naši v Ameriki. V Hel- lertovvni je vmrla po kratkom betegi vrla slovenska ženska Bara Stasevič v 49 leti starosti v St. Lukes bolnici. Pokojna je bila povsedi jako prilüblena, ka je posvedočo njeni sprevod, šte- roga se je vdeležilo dosta rod- bine i znancov. Naj počiva v miri! — V St. Lukes bolnici je bila operirali na slepiči gdč. Irma Celec. Operacijo je srečno prestala i njeno ozdravlenje hitro napredüje. Pismo iz jüžne zemle. Ni mogoče povedati, s ke- likim zadoščenjem smo tukaj sprejeli novico, da se končno vendarle rešila ona zamotana zadeva notranje ureditve naše domovine. Saj smo celo tukaj stalno čutili napetost. Upamo, da se bodo sedaj izravnala nas- protja, ki so bila tukaj v glav- nem mestu posebno občütna. Zunaj po Argentini je bila na- petost vedno znatno manjša. Sedaj pa naj opišem naj- prej tisti dogodek, ki je bil za naše stvari najpomembnejši. V Rósariju je bila birma. Rosarijo je velemesto, ki ima 600.000 ljudi. Tudi Slovencev živi tam precej. Bo jih kakih 500. Dosti jih je zato, da je bilo treba pomisliti tudi na to, kdaj otroku dati svestvo Svetega Duha. Prizadevanja naših dobrih mož, sodelovanje častitih šolskih sester in zlasti modro Vodstvo našega rosarijskega konsula je obrodilo lep sad. Ko sem prišel 9. oktobra v Rosarijo, sem našel že vse lepo pripravljeno. Rados- tno so me sprejeli otroci v šoli, prav tako veseli so me pa bili tudi odrastli, katere sem . mogel obiskati na domu, a |vsi, kateri so le mogli, so tudi prihiteli na birmansko slovesnost, ki se je vršila 12. oktobra, ki je spomin- ski dan odkritja Amerike in na- rodni praznik. Nemogoče je opisati ginje- nost te zbrane množice, ko so spet poslušali potrkavanje zvonov, slovensko pesem in slovensko besedo. Bil je dan nepopisnega veselja ne le za 75 otrok, ki so bili pri birmi, tem več tudi za vse navzoče. Prišli so pa vsi, kateri so le mogli. Cel teden sem si vzel do- pusta. Ko je bilo slovesnosti v Rósariju konec, sem krenil dalje, še 400 km. naprej v Cordobo, ki je tudi veliko mesto, ki leži na vznožju visokih gora. 300.000 prebivalcov ima. Naših ljudi živi tam Čez 300. Kar je pa posebno značilno: tam je nájveč kranjskih Janezov. Mnogi Belokranjci, mno- gi iz Loške doline. Pritegnileso jih menda planine, ki so tam prav take, kakšni so polhograj- ski griči ali Krim. Delajo pa zelo mnogi v kamnolomih. Žal mi je ostalo samo en cel dan časa, katerega sem po- rabi! tako, da sem obiskal kakih 30 naših družin in še ob 10 uri zvečer, nazadnje še hitel v bol- nico, da pripravim na smrt bol- nega rojaka. Kaj pa letina? Čudno leto nalivov in neviht imamo. Prav čudež božji, kako da sem zadel jaz ravno tak teden, ki je bil posebno lep. Skozi prostrana žitna polja, koder je pšenica že nastavlja^ klas, lan pa je že tudi začel pripravljati glavice (sejajo ga zelo mnogo, a‘le’radi semena). Če niso nevihte tega tedna pokvarile raskošne podobe tis- tega polja, če bo tako rastlo, kakor je pokazalo, bo letos sil- na žitna letina v tej deželi — toda, kdo kaj ve? Med tem širnim poljem pa so posejana [mesta, toda redlcá. Komaj na 30 km približno je kak kraj, ki so pa vsi dosti veliki. Vsak kraj se pa ponaša z ogrom- nimi »silosi*, ki so namenjeni za shrambe ogromnega žitnega bogástva te dežele. Gotovo bi bilo zanimivo za vse čitalce, če bi o teh stvareh kaj več popisal, toda nočem vzbujati preveč želje po tej tuji zemlji, ki je že premnogim ro- jakom skopala prezgodni grob in naredna že tolike nesrečne za čas in večnost. Res je, da ima bogastva in lepote, toda za koga! Zato naj le v imenu vseh pošljem mnoge pozdrave. Janez Hladnik. PREKOSNICE. Deca si dobro zapomnijo. Vanek sedi pri tetici i njoj pravi: „Tetica, zaprite oči.ˮ „Zakaj Vanek?ˮ „Rad bi znao kak de te, kda de bolšeˮ „Kak to misliš?ˮ „Znate, oča so nam pravili: „Samo potrpite deca, ve gda tetica zaprejo oči, te de za vse bolše„ ♦ Stric (šteromi Ferenček jaha na koleni): „Lepo je jahati, nej?ˮ „Lepo, lepo. Pa jas bi rad jahao pravoga konja.ˮ Gospodarstvo. Ing. M. Peternel Lendava. Zboljšanje naših kmetij. Kmetovalcem v premislek! Težke razmere, v katerih Ži- vijo danes naši slovenski kme- tovalci, dajo njemu vsaki dan misliti, kaj naj kmetje prično, da si bodo zboljšali svoj položaj in svoje stanje, ki je preje vse kot bla- gostanje. Kmečki stan peša, naša vas propada. Človek bi skoraj že izgubil vero, da more zemlja še dati možnost preživljanja na- šemu ljudstvu. Da ne gre kmetu dobro, niso krivi samo drugi, na katere se radi vedno izgovarjamo, krivi smo večkrat tudi mi sami, ker svojih krivd in slabosti nočemo videti. Cene pridelkov in mož- nosti dobre prodaje res nismo v največjih slučajih sami krivi, krivi pa smo slabega gospodar- stva na kmetiji, slabe vzreje ži- vine, slabega obdelovanja polja in še mnogo tega kar bi se dalo z razumom in dobro voljo po- praviti. Precej je v naših vaseh že razumnih kmetovalcev, ki so si zboljšali stanje svojih kmetij, ne samo z denarjem, ampak v prvi vrsti z razumnim delom v kme- tijstvu. V par vrstah naših „Novinˮ se bomo pogovorili kako je pri nas na vaseh in kako bi moralo biti, da bi se kmetijstvo zbolj- šalo tako, da bi se našemu kme- tovalca godilo res malo boljše, kot se mu godi sedaj. Prvo je pri nas vprašanje zemlje. Pri gosti naseljenosti pre- bivalstva si kmet res težko po- veča svoje posestvo z dokupom zemljišča. Zato bi moral gledati, da to zemljo, ki jo ima, v redu obdeljuje. Več je vredno imeti 10 oralov zemlje v redu. pravilno in pravočasno obdelane kot pa 20 oralov zapüščene, moč- virne in neobdelane zemlje. Prva prinaša več haska kot druga. Če pa pogledamo naše njive in travnike! Vsi drugi so preje krivi kot pa mi, da so zamočvirjeni ali pa preveč suhi. Temu se da odpomoči. Oblast, v našem slu- čaju banovina, daje izdatno pod- poro za osuševanje močvirnih in podporo za namakanje suhih zemljišč. Moral pa bi vsakdo ve- deli, da teh podpor ne more biti deležen samo eden, ampak je več kmetovalcev, ali cela vas, katera ima svoja zemljišča v ta- kih zamočvirjenih ali suhih po- ložajih. Zato se mora med kme- tovalci samimi vzbuditi misel in želja po zboljšanju svojih zem- ljišč. Predvidoma bo banovina vsako leto dajala v naše sreze te podpore za ureditev zemljišč. Za te podpore pa je potrebno skupno prositi preko pristojnih občin, katere dajo vsem, ki se zanimajo topogledne informacije. Za te vrste podpor je treba torej pravočasno zaprositi. (Dalje.) Mati in Miklavžev večer. Miklavž Miklavž! Otročja srca radosti vriskajo in že en te- den pred Miklavževim večerom se deca zelo veselijo. Saj vedo, da Miklavž nosi. Kaj bo prine- sel, koliko v kateri uri, kam bo položil svoja darila, to je skri- vnost, zato pa toliko večje ve- selje in čakanje. Ko pridejo otro- ci na Miklavžev dan v šolo, vse govori samo o Miklavžu. Odkar sem učiteljica, sem vsako leto opazovala otroke in še zdaj sem žalostna za one, ki so z molitvijo zaupali v Miklavža. Ni jih pre- varal, ni pozabil. Kako žalostni, do dnu duše užaljeni pa so bili vedno oni otroci, na katere je ljubeča darežljiva Miklavževa ro- ka pozabila. Že v mladih srcih se je obudil čut, da ni pravice, da ni usmiljenja. Zato, matere, imejte srca pri naši ljübljeni deci. Od- püstite jim njihove otročje na- pake. Živite z njimi njihovo mla- dost. Še v starosti se spominjamo, kaj je Miklavž prinesel. Ni tre- ba mnogo. Znanci imajo orehe, drugi slive, ponekod lepe hruške, jabolke, vse bo dobro, da bo le nekaj. En kamenček za najmanj- še, večjim lep peresnik, par pe- res, svinčnik, zvezek, radirk, par sladkorčkov, žemlja, par figic, pomaranča, komad lecta, naj- lepši je pač Miklavž ali vsaj črn parkelj, par nogavic ali celo kapico, ali srajco, to so Miklav- ževa darila. Otrokova duša bo prepolna sreče. Dajte otrokom, kar jim gre. In Miklavž je ven- dar ves in cel za deco. Otrok nastavi krožnik ali skledo ali čevelj na mizo ali na okno. Na- piše svoje ime in če zna, tudi eno pismo, kaj bi rad od Mik- lavža dobil. Ponoči prinese Mik- lavž, to je v noči od 5. na 6. december. Angelj prinese krož- nike in potem iz koša natreseta darila. Parkelj položi šibo. Ma- tere! Bodite matere v pravem pomenu besede in priporočite svojo deco Miklavžu. Tudi po Prekmurju bo hodi!, ne zapirajte mu vrát, ne zapirajte mu srca. Koliko otroškega veselja boste same doživele s svojo deco. Pa tudi pastir naj se razveseli na Miklavžev večer. To so najlepši spomini za stara leta. M.Zalar Pesem od Miklavža. Miklavž po vasi hodi, Miklavž, Miklavž, in angelj zlat ga vodi, da najde tudi k nam, otročji najde hram. On nosi zlata jabolka, orehov zvrhan koš ima, Miklavž po vasi hodi, Miklavž iz nebes, prinesel bo kamenček in pa v škatlji pet pereš. Miklavž otroke vpraša, Miklavž, Miklavž: „Kdaj je v nedeljo maša?ˮ Miklavž to dobro ve, Miklavž vse dobro ve. V nebesih okence odpre, napiše v zlate bukve vse, Miklavž pozna otroke, Miklavž vse pozna, če Mirko rad Uboga, Miklavž ga rad ima. Miklavž, svetnik častiti, Miklavž, Miklavž, lepo znam jaz moliti, Miklavž poslušaj sam, kaj vse na pamet znam: Moliti znam že Oče naš, da v pehár pomarančo daš, poznam že abecedo in štejem do sto, kako pa kaj ubogam, to atek povedo. Miklavž pa vodi s Sabo, še Črnega moža, Miklavž otrokom kaže, velicga parkeljna. Za pridne angelj pozvoni, poredne parkelj polovi, vse s šibo v koš poveže, jezike jim poreže. Če Cilka pridna ti ne boš, te vzel bo parkelj v koš. M. Zalar. Službena naznanila Voluhar ali krtica povzroča vsa- ko leto ogromno škodo v naših dre- vesnicah in sadovniakih, po vrtovih in pol jih z objedanjem podzemelskih rastlinskih delov. Drevju odgrize stran- ske korenine, glavno korenine pa og- leda do lesa. Po vrtovih in na polju žré krompir, korenje, peso ter izpod- jeda korenine razni površini. Napa- deno rastline ovenejo, se posüšijo in se dajo lahko izruvati iz zemlje. Voluhar je dolg 17. do 26 em. vštevši tudi rep. Rep sam je dolg do tretjine cele živali, je malo zvit ter poraščen s kratkimi dlačicami. Voluhar je sivorjave, po hrbtu in glavi temnej- še, po trebuhu nekoliko svetlejše bar- ve. Glava s topim gobcem je okrogla in debela. Ušesa so majhna, da se skoraj ne vidijo iz dlake, Ima 16 zob. Značilni so štirje sprednji dolgi zobje za gledanje, po dva v vsaki čeljusti. Na leto skoti samica 3 do 4 krat do 3 do 7 mladičev. Zatiranje voluharja. 1. Pasti. Te uporabljamo na- vadno za zatiranje na manjših površi- nah. V rabi so pasti v obliki cevi ali raznovrstnih klešč. Odprto past polo- žimo v voluharjev rov, ne da bi tega zopet zasuli. Voluhar, ki ne mara pre- piha v svojih rovih, bo kmalu šel za- sipat odprti rov in se bo pri tem ujel v nastavljeno past. Ne smemo pa po- lagati pasti z golimi rokami, ker vo- luharji düha po človeku ne prenašajo. 2, Vabe. Na večjih površinah, kjer so se vóluharji močno razmnožili, uporabljamo vabe z raznimi strupi, kakor je n. pr. zelio-pasta. Korenje, krompir, peso ali jabolko prerežemo po sredini ter iztisnemo na nekoliko izdolbeno resno ploskev iz tube pri- bližno 1 cm zelio-paste; nato obe po- lovici sklopimo ter prebodemo z leseno šibico, da se držita skupaj. Tako pri- pravljeno vabo potisnemo voluharjev rov čim globlje in rov narahlo zopet zagrnemo. To ponavljamo toliko časa, dokler vóluharji jemlejo nastavlene vabe. Tudi vab ne nastavimo z go- lo roko, Voluharja preganjajo sove, mi- šarji, podlasice, mačke itd. Zato pa moramo ščititi te koristne živali. (Priredil fitopatološki odsek kme- tijske poskusne in kontrole postaje v Ljubljani.) _______________ Pošta. Horvat Klare domači. Sprejeli po nakaznici iz Dobrovnika 100 din. Javite nam, če bo k leti naročnina ali ne. Krauthaker Vera. Bratonci 69. Javi nam, ali naj pošilamo tvoje No- vine v Bratonce. Naročnina ne še po- ravnana. Casar Joško, Bogojina. Boj- nec Ivan je dužen 41 din za Francijo, Horvat Štefani smo pa že poslali Ček. Petkovič Andrej, Ferme de la Netz par Brulange je poslao Sobočan Šte- fani, á Vaux Fy les Nomains pismo i fotografijo. Pismo pa imenüvanoga ne najšlo tam, poslali so je na uredništvo Novin. Naj se javi tisti Sobočan Štefan na uredništvi, da dobi pismo i foto- grafijo. Iz Francije sprejeli naročni- no od sledečih: Janžekovič Antonija 56.25 din, na letos je duga ešče 18.75 din. Györkőš Štefan 56.25 din. Na lani je bilo 10.80 din duga, telko ta spi- sano. Na letos plačano 45.45 din, tak je do novoga leta duga ešče 26.55 din. Gutman Alojzija 56.25 din. Bežan Ig- nac 62.50 din. Kustec Štefan 21.25 din. I 329|39 - 10. Dražbeni oklic. Dne 30. decembra 1939, dopoldne ob 9. uri bo na kraju samem, pri za- vezančevi kleti v Dolnjelendavskih go- ricah št. 262, ob 14. uri pa na kraju samem pri zavezančevi hiši v Gaberju št 81, Dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Gaberje vl. št. 49 B 8, 14, 15, pare. št 34|a hiša št 81 dvor, vrt, travnik in sadovnjak z gospodarskim poslopjem vl. št. 49 B 8, 14, 15, pare. št. 76|a njiv vl. št 98 B 3 pare. št. 75|c travnik, vl. št. 49 B 8, 14, 15, pare. št. 178|a njiva, vl. št 49 B 8, 14, 15, pare. št. 208|a, vl. št 132 B 3, pare. št 217|c njiva, vl. št 49 B 8, 14, 15, pare. št. 229|a, vl. št 132 B 3, pare. št. 227|c, k. o Dolnja Lendava vl. št. 631 B 3, l|2-ica pare. št. 1228, vl. št. 961 B 6|b, 7|b, ½-ica pare. št 1305|a, vl. št. 963 B 3|b, ½-ica pare. št. 1305|c, vl št 962 B 6, 12, 14, ½-ica pare. št 1305 b, vinograd, travnik s kletjo št. 262 in živinsklm hlevom ter s pripadajočimi pritiklinami. Cenilna vrednost Din 177.500. Najmanjši ponudek Din 127.428 Varščina Din 19.114 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkas- neje pri dražbenem naroku pred za- četkom dražbe, sicer bi se jih ne mo- glo več uveljavi glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v do- ba veri, — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v D. Lendavi, I odd. II. dne 17. novembra 1939. Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo, Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava, Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Zatirajmo voluharja !