Št. 21 (739) L. XV. NOVO MESTO, četrtek, 28. maja 1964 dolenjshBt Izobraževanje, ljubosumnost in stolčki.. Novomeški zavod za izobraževanje, ki nudi ceneno in kvalitetno izobraževanje, mora svojo dejavnost vsiljevati podjetjem, namesto da bi bilo obratno — Odnos do kadrov, kakršen je v naših podjetjih, je več kot malomaren — Gradimo novo proizvodno dvorano, kupujemo nove stroje in podobno, toda na vprašanje: »Ali ste pomislili na strokovnjake, ki jih boste po investiciji potrebovali?« sta odgovor zadrega in jecljanje — Diplomanti, ki so delali, študirali in morali medtem pojesti v podjetju marsikatero pikro, pripovedujejo o sebi in študiju — Vsi trdijo: »Študirajte, ker je znanje rastoča valuta!« — 65 diplomiranih tehnikov v petih letih. V nedeljo, 24. maja, je mladina v sprevodih, ki so obšli naša občinska središča, proslavljala dan mladosti. Sprevodi so prikazali dejavnost mladine, ki se v prostem času ukvarja s športom in z drugim. Kot vedno, so bili tudi tokrat najprisrčnejši najmlajši. Na sliki: začetek sprevoda, ki je v nedeljo dopoldne obšel Novo mesto. Novembra 1959 se je začel pouk na oddelku za izobraževanje zaposlenih srednje tehniške šole strojne in elek-tro stroke pri Zavodu za izobraževanje in proučevanje produktivnosti dela v Ndvem mestu. Spomladi 1960 je sle^ dil vpis v lesnoindustrijski oddelek. Slednji je doživel dva vpisa, elektro oddelek pa samo enega, medtem ko še vedno živi strojni«!« adde-lek.— Prijavljencev in finančnih sredstev za ostala dva oddelka je bilo premalo. 1960 je zaživela pri zavodu sekcija izrednih slušateljev višje ekonomsko-komercialne šole iz Maribora. Izmed 96 slušateljev, vpisanih v začetku, jih še vztraja pri atujiju 49. Ostali, so ali prenehali, se preselili ali pa diplomirali. Aktivnih tečajnikov, ki obiskujejo seminarje, je 23, do konca 1963 pa je diplomiralo 7 izrednih slušateljev. Letos so v sekciji opravili 3 7. OBČNEGA ZBORA PODRUŽNIC K SIM V KOČEVJU Stike z izseljenci še poglobiti Prejšnjo nedeljo je bil v Kočevju občni zbor podružnice Slovenske izseljenske organizacije, na katerem so se pogovarjali o svojem dosedanjem delu ter o nalogah v prihodnjem obdobju. V uvodnem poročilu se je predsednik podružnice Tone Šercer dotaknil nekaterih najvažnejših problemov dela z izseljenci. Poudaril je, da imamo med našim življem v tujini tri vrste emigracije: predvojno in povojno ekonomsko ter tiste, ki so zapustili domovino zaradi sovražnega delovanja med NOB. Naloga SIM ni le iskanje stikov s predvojnimi izseljenci, pač pa tudi z onimi, ki so odšli na delo v tujino v povojnem obdobju. Mnogi naši rojaki v tuji- ni še niso seznanjeni z na-<£o stvarnostjo in čestokrat prihajajo na obisk s strahom, ki pa kaj hitro splah-ni. Pri tem ima vsekakor velike zasluge SIM, ki s toplim sodelovanjem z ro-. jaki razbija sovražno propagando v zamejstvu. Da nekateri rojaki v tujini niso seznanjeni z našimi razmerami, so krivi delno tudi naši ljudje, njihovi svojci, ki jim pišejo, kako je pri nas težko, samo da bi kaj dobili. Šele potem, ko pridejo na obisk, spoznavajo prejšnjo zmoto in še drugim rojakom pripovedujejo, kaj vse so videli in doživeli v stari domovini. Močan udarec je bil zadan sovražni propagandi tudi s sprejetjem zakona o amnestiji. Vedno bolj prihajamo Pred proslavo 20-letnicc partizanskih artileristov 6. in 7. junija bomo sprejeli v Konte preživele borce /I. slovenske artilerijske brigade NOV In POS, ki bo proslavljala ioieinieo ustanovitve V Dol. Toplicah. V soboto, 6. junija ob 9.30, bodo partizanski artileristi obiskali Dvor, položili venec na spomenik padlih, obdarili Solo in obiskali partizanske domove. Ob 14. url bodo pri-11 v Podirati, kjer bodo prav tako položili venec, obdarili šolo in obiskali partijske domove. Ob 18. url bo obdaritev šole v Dolenjskih Toplicah, ob 19.30 pa v Prosvetnem domu v Hol. To-PHcah miting, v katerem ho sodelovala partizanska skuni-*W SN(i, Ob 81. uri bo bin l»Učnl ogenj. V nedeljo, 7. junija ob 7. uri bo v Dol. Toplicah budnica, od 8. do 9. ure bo no-vomeška godba na topliškem trgu igrala partizanske pesmi, ob 9. uri bo zbor brigade, ob 10. uri pa se bo začel slavnostni program z državno himno, z govori, nastopom partizanske skupine S\(i In himno artilerijske brigade. Ob 12. uri bo na zdraviliškem vrtu partizansko kosilo, nato pa purtizansko rajanje. Vsem horcein-artih-ristom izrekamo že zdaj prisrčno dobrodošlico ter jim želimo, da hi se po 20 letih med nami dobro počutili, k njihovemu slavju pa vabimo prebivalstvo Iz našega področja! do spoznanja, je poudaril tov. Šercer, da ni dovolj poživiti naše delo v sezoni, ko nas obiščejo rojaki, pač pa skozi vse leto. Posebno bo treba poživiti stike med našo in izseljensko mladino; pri tem delu naj SIM ne bo osamljena, pač pa naj sodelujejo z njo SZDL, mladina, sindikat itd. Lani je bil v Kočevju v gosteh sekretar združenja kanadskih Jugoslovanov »Bratstvo in jedinstvo« iz Toronta, preko katerega je podružnica navezala z združenjem in s tem s kanadskimi izseljenci tesne stike. Gost jim je prinesel tudi tople pozdrave kanadskega majorja Jonesa, ki se je 1943. leta udeležil Kočevskega zbora. • V kočevsko podružnico SIM je včlanjenih nad 140 ljudi, med katerimi niso sami izseljenci, pač pa tu di drugi občani. Podružnica doslej ni le navezovala toplih stikov z rojaki v tujini, pač pa je pomagala tudi Izseljencem, ki žive tukaj. Večkrat je posredovala zaradi zaposlitve, stanovanj in nekajkrat tudi zaradi nepravilnih odnosov do njih. V razpravi so se člani podružnice zavzeli za še tesnejše sodelovanje z rojaki, posebno ko bodo prišli na obisk v te kraje. Sklenili so organizirati izlet na Vinomer pri Metli-kv kjer bo 4. julija zborovanje izseljencev. Poživiti pa bi bilo treba tudi pisanje spominov in zbiranje ostalega zgodovinskega gradiva o dolu naših ljudi v tujini. Kočevsko podružnico bo poslej vodil nov 15članski upravni odbor pod predsedstvom Petra Sobarja, upravnika muzeja- (fe) konzultacije s profesorji, 3-krat je bilo opravljanje izpitov, imeli so 1 osemdaset-urni seminar za gospodarsko matematiko, pravkar poteka seminar iz gospodarske statistike, v načrtu pa je še več konzultacij in izpitov. Delovodska šola pri zavodu bo, če bo šlo vse po sreči, začela poučevati letos. Zavod jo prireja, da bi pomagal manjšim gradbenim in obrtnim podjetjem, ki nimajo pogojev za lastno izobraževanje. Zakaj ni odziva v malih podjetjih? Obsojanja je vredno, da mora zavod dajati pobude za šolanje naštetih vrst in podjetja skoraj posiljevali z z:.h-tevami, naj pripravijo sredstva in zbero ljudi, ki bi študirali. Da nam strokovnjakov manjka, vemo vsi zelo dobro. Najmanj jih je v obrtnih podjetjih elektro stroke in v manjših kovinskih, gradbenih in komunalnih podjetjih. Tudi kvalifikacijski sestav knji govodskih kadrov je vse prej kot dober. Lani pa je kljub temu od sredstev, • namenjenih izobraževanju, ostalo v podjetjih novomeške občine kar 25 milijonov dinarjev neizrabljenih ali pa Si.io jih porabili v druge namene! Za oddelke za zaposlene v srednjetehniški šoli pri zavodu se zanimajo predvsem velika podjetja, kot so IMV, Novoles, Novoteks in obrati Iskre, čeprav je izobraževanje te vrste namenjeno tudi manjšim" podjetjem. V delo-vodsko šolo pri zavodu je že sprejetih 14 slušateljev iz SGP Pionir, 5 iz Cestnega podjetja, 2 iz Beograda iz Črnomlja in 1 iz žužember-škega Remonta. Izmed 29 prijavljenih jih je bilo treba izločiti 7, ker niso izpolnjevali pogojev za vpis: niso imeli 36 mesecev pralkse po družbeno veljavni verifikaciji za zidarja, cestarja ali tesarja. Kje so vpisniki iz ostalih manjših' gradbenih, komunalnih in drugih obrtnih podjetij? Takšnih podjetij je pri nas precej, zanimivo pa bi bilo vedeti, zakaj jim je strokovno izpopolnjevanje zaposlenih deveta briga! »Nimamo kvalificiranih delavcev!« Kaj pravi o tem Jože Go-senca, direktor Komunalnega podjetja iz Novega mesta? — Koliko ljudi boste iz vašega podjetja poslali v delo-vodsko šolo? — DS je sklenil, da bi poslali dva. V podjetju imamo samo enega, ki ima zahtevano predizobrazbo. Sklenili tmo objaviti razpis, da bi dobili še enega. Dobrih zidarjev imamo sicer dovolj, toda no-oeden ni po 3-letni učni deb! opravljal izpitov za kvaiifika-cijo. Razen dveh v de'.ovod-sko šolo pa nameravamo poslati še enega iz mehinične delavnice v strojnUlii oddelek. Eden izmed naših mehanikov — k nam je prišel letos, — pa obiskuje strojniški oddelek že od prej. Za polovico cenejše izobraževanje, pa kljub temu ni volje ... Kot je videti, se v majhnih podjetjih vse premalo ali. pa sploh ne ukvarjajo s kadrovanjem in izobraževanjem. Do spoznanja, da je treba strokovnjake izobraževati in za to uporabljati sredstva, so se že dokopali večji kolektivi. Nerazumevanje za izobraževanje, ki ga omogoča novomeški zavod, pa je toliko manj umljivo, če upoštevamo, da strokovnih šol pri nas nimamo, in če dodamo še to, da velja podjetje diplomant rednega študija 600 tisoč dinarjev, ta, ki se izobražuje pri Zavodu, pa le 300.000 din, poleg tega pa so ves čas dela v podjetju! IMV: »S kadrovsko zasedbo ne moremo biti zadovoljni!« Kako sodijo o izobraževanju v podjetjih in kaj menijo o tem diplomanti iz zavo- ■ da, vam bodo najlaže povedali oboji neposredno. Andrej Dular, vodja socialno kadrovske službe pri IMV Novo mesto, nam je odgovoril na 3 vprašanja. — Koliko ste v vašem kolektivu namenili letos za izobraževanje? — Po sklepu DS bomo porabili 1,3 odst. od bruto osebnih dohodkov. En del za štipendiranje, dve tretjini pa za izobraževanje na delovnem mestu. Precej damo za 20 bodočih strojnih tehnikov, ki se izobražujejo pri novoma-škem zavodu, 6 naših študira na oddelku za odrasl« ESŠ, vse ostalo pa je izobraževanje na delovnem maštu s seminarji pa predelovalce, s tečaji za dosego polkva-lifikaoije in kvalifikacije ter širše ekonomsko - politično izobraževanje. — Kako sodite o izobraževanju, ki ga posreduje novomeški zavod? (Nadaljevanje na 10. str.) Danes zborujejo v Kočevju slovenski muzealci Danes dopoldne se bo ob pol 10. uri začel v dvorani šeškovega doma v Kočevju redni občni zbor Društva muzealcev Slovenije. Odbor bo poročal članom o delu društva, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani B. Kuhar pa bo prebral referat o »Sodelovanju osrednjih muzejev s pokrajinskimi in lokalnimi muzeji«. Zanimivo bo tudi poročilo Andreja Pavlovca, ravnatelja Loškega muzeja, o šolskih obiskih v muzejih. Na dnevnem redu so vrh tega volitve upravnega in nadzornega odbora, udeleženo! zbora pa bodo v razpravljali tudi o poročilu o statutih v muzejih in galerijah. Jutri dopoldne bodo udeleženci zbora odšli na stro- V Novem mestu bo od 10. do 13. junija republiška dramska revija Na seji pripravljalnega odbora za VII. republiško dramsko revijo, ki bo tudi letos v Novem mestu, je bilo v torek popoldne dogovorjeno, da bo revija trajala od 10. do 13. junija. Slavnostna otvoritev s prvo predstavo bo 10,- junija ob 20. uri, 11. junija bo popoldanska in večerna predstava, 12. junija dopoldan ska, popoldanska in večerna predstava, 13. junija popoldne bo klubska uprizoritev Lep« Vide v vajeniški šoli, ob 20. uri pa spet v prosvetnem domu zadnja predstava. Približno 120 igralcev, ki se bodo predstavili na odru, bo skupaj z več kot 35 režiserji Iz vse Slovenije in ostalimi ustvarjalci igralskih likov nudilo našemu mestu obilo umetniškega užitka. Kot lani, bodo tudi letos vsak dan dopoldne razgovori. Domača publika bo lahko kupila abonmajske vstopnice. Obširneje bomo o reviji poročali prihodnjič. kovno ekskurzijo na Rog, popoldne pa si bodo oglečLdi nekatere kulturne spomenike na Dolenjskem. — Članom Društva muzealcev SRS želimo prijetno dvodnevno bivanje v naših krajih, zboru pa plodno delo! Srečanje predstavnikov petih okrajev Pripravljalni odbor za Zlet bratstva in enotnosti, ki ima svoj sedež- v Sisku, je pred dnevi pripravil srečanje predstavnikov 5 okrajev; na njem so počastili spomin herojev, ki so 25. maja 1944 v Drvarju branili Vrhovni štab s tovarišem Titom. Srečanje so izrabili hkrati za delovni razgovor .. glede udeležbe na VIII. zletu bratstva in enotnosti, ki bo prihodnje leto v Karlovcu. Podobnih manifestacij, ki že sodijo v sklop predzletne dejavnosti, bo letos in prihodnje leto še več; nekatere bomo imeli tudi na Dolenjskem. S. Vreme' OD 28. V. DO 7. VI. 1961 Med 28. In 30. majem ter med 3. in 5. junijem deževje z ohladitvijo. V ostalem po večini lepo, vendar včasih krajevne nevihte, zlasti okrog 1. in 7. junija. Dr. V. M. V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV Vsak dan v praksi potrjevati vodilno vlogo Zveza komunistov si mora nenehno in še bolj prizadevati, da bi svojo vodilno vlogo uveljavila v skladu s potrebami in zah tevami neposredne socialistične demokracije in samoupravljanja delovnih * ljudi. Kot najnaprednejša sila naše družbe, kot organizirani in najzavestnej-ši del delovnega razreda in delovnih ljudi mora Zveza komunistov nenehno razvijati in potrjevati svojo vodilno idcjnopolitično vlogo. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK V smernicah za predkongresno aktivnost Zveze komunistov je med drugim rečeno, da volilna vloga ni dana Zvezi komunistov vnaprej in enkrat za vselej. To vodeno NAŠ AKTUALNI KOMENTAR vlogo je treba spet in spet preverjati v praksi. Dan za dnem morajo komunisti potrjevati svojo vodilno vlogo z bojem za nadaljnjo demokracijo političnega življenja, za ie širšo razvejanost javnih družbenih tribun, kjer se delovni ljudje — in komunisti kot njihov neločljivi del — vsak dan javno in demokratično razgovarjajo in sklepajo. Pri tem vsakodnevnem potrjevanju vodilne vloge pa se ne bi smeli zanašati samo na Zvezo komunistov kot celoto. Potrebno Je, da vsak komunist posebej dokazuje svojo sposobnost razumevanja zapletenih družbenih procesov. Taka vloga Zveze komunistov predpostavlja komunista, Idejno opredeljenega in z velikim znanjem, pogumnega in odkritega, z izostrenim občutkom za probleme človeka in družbe. Naloga komunistov ni, da stojijo ob strani in delijo napotke. pa Narobe: komunisti mora-B| jo biti sredi življenja sa-PH mega. Z drugimi delovni-pp mi ljudmi vred morajo bi-PP H snovalca politike in krili tlki skupnih napak, torej ■ tudi svojih. Pandanasnji p| ni vpliven in ugleden ko-|gj munist, ki se trka na prsi H) in ki se venomer sklicuje |g na vodilno vlogo svoje or- ganizacije — Zveze komu-paj ndstov. Vodilna vloga se |*j kaže sama — v moči ar-Hfgumentov, v sposobnosti jj* globoke analize družbenih problemov, v sili p r e-KJ p r i č e v a n j a . Tako si je treba razlagati tisti del smernic, kjer je rečeno, da mera Zveza komuni, stov vsak dan potrjevati svojo vodilno vlogo med drug'rn tudi s spodobnostjo globoke znanstvene analize družbenih procesov in gibanj. Pri taki opredelitvi vloga Zveze komunistov v naši družbi, s katero seveda nismo izčrpali vsega, kar je treba povedati o tem, se morda komu vsiljuje misel, češ da so to naloge, ki jim preneka-teri komunist ne more biti kos. Morda se na prvi pogled res zdi, da pri takem opredeljevanju pozabljamo, da ni vsak komunist obenem tudi znanstvenik in da nima ne časa ne znanja za take analize To je res, a obenem je tTeba vedeti, da bo vsa naša družbena praksa morala čedalje bolj temeljiti na znanstvenih Izsledkih družbenoslovnega raziskovanja. Vsak komunist ni znanstvenik, mora pa biti prodoren, idejno razgledan druž-beno-političnd delavec takega profila in s takim znanjem da bo znal uporabilati znanstvene izsledke za pravilno razumevanje družbenega razvo ja in za pravlino analizo problema, s katerim se srečuje in ki ga je doJžan skupaj z drugimi delovnimi ljudmi tudi urejati oziroma reševati. V predkongresni razpravi, ki pomeni prav preverjanje in potrjevanje vloge Zveze ko munistov, o kakršni je bilo prej govora, ne bi smeli sodelovati samo komunisti. Predkongresno razpravo bi bilo treba prenesti tudi na širše tribune delovnih ljudi na primer na sestanke Socialistične zveze, sindikalnik podružnic, mladinskih aktivov itd. Naj povedo ljudje, kaj in kako sodijo o delu komunistov na svojem območju — v komuni, podjetju, krajevni skupnosti itd. Ne bi smeli spregledati pobud in predlogov, pa tudi kritike občanov. O njih je treba spregovoriti ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Do ameriških volitev je še dobrih pet mesecev, vendar se tudi v Evropi še več govori o kandidatih za Belo hišo. Nas zanima seveda kakšno stališče bodo branili posamezni kandidati v zunanje političnih vprašanjih. Letos je prvič, da so prišla ta vprašanja na površje. Vse doslej so prevladovali domači, notranji problemi. Medtem ko je več ali manj že znan kandidat demokratov — to bo sedanji predsednik Johnson, pa vlada velika negotovost, kdo bo oticialni kandidat republikancev. Pravzaprav imamo samo dve kategoriji kandidatov. Na krajni desnici je Goldvvater, senator iz Arizone, bivši vojni pilot, spreten businessman in demagog, na src lini pa je več imen. To so Nelson Rockcfellcr, guverner države New York, Cabot Lodgc, ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu, bivši ameriški podpredsednik, in VVilliam Scranton, guverner bogate države Pcnnsylvanije. Njihove pozicije se stalno menjavajo. Kaže, da DO bo bila odločilna bitka med pristaši Goldwaterja in Rockefel-lerja. Prvi zastopa ekstremna stališča. Zavzema se za ostro linijo v južnoviet-namskem vprašanju, Goldwater priporoča uporaba lahkega atomskega orožja, dalje predlaga kontrolo cest v sosednem Severnem Vietnamu. Rockefeller hrani bolj trezna gledišča. Seveda mora tudi on v volilni kampanji malo pretiravati. Kandidati se pač bore za popularnost republike. Njihova gledišča se morajo med seboj razlikovati. Sicer bi jih volivci ne razločili med seboj. Biti morajo skratka »interesantni«. Rockefeller se zavzema samo za močnejši pritisk na Indonezijo. Ta pritisk naj bi jo prisilil k popuščanju v malezijskem vprašanju. Kdo bo predstavnik republikancev, se bo videlo že na preliminarnih volitvah v Kaliforniji. Bivši predsednik Eisenhovver je ondan pozval Američane, naj glasujejo za kandidate, ki ima- Amerika pred volitvami jo pred seboj bodočnost stranke in hočejo ohraniti njeno dobro ime. S tem je indirektno mislil na Goldvvatcr-ja, ki napeljuje, vodo na svoj mlin in kvari dobro ime republikanske stranke. Ameriški opazovalci napovedujejo, da noben republikanskih kandidatov ne bo mogel biti kos Johnsonu. Ta ima zagotovljeno večino na Jugu. Zdaj ima ameriški Jug drugič v zgodovini Združenih držav priliki), da glasuje kompaktno za svojega človeka. Johnson je namreč iz Te\asa. Njegovi koncepti so v skladu s pogledi Juga. Johnson ima dobre odnose z ameriškim kapitalom. Prizadeva si, da bi si pro-dobil naklonjenost tudi črnskega prebivalstva. Zastavil je ves svoj ugled, da bi ameriški kongres sprejel zakon o državljanskih pravicah, ki bi dal vsem enake pravice. Nekateri celo menijo, da bo ponovil uspeh pokojnega Roosevelta. Ta je leta 1936 zmagal v 46 državah. Le v dveh je dobil republikanski protikandidat več glasov. Zaradi ameriških volitev — te bodo prve dni novembra — so odložili tudi letošnje zasedanje Združenih narodov na sredo novembra. Uradna formulacija je bila sicer, da bo zasedanje šele novembra zaradi sestanka nevezanih držav v Kairu. Vendar je bilo še vsako prestopno leto, ko volijo v ZDA, zasedanje konec leta. Letos ne moremo predvidevati nobenih novih dramatičnih oziroma pomirjevalnih potez ameriške politike. Vprašanje Panamskega prekopa je ostalo nerešeno. Johnson ne sme pokazati, da popušča ali da je pristal na panamske predloge. Uradna Amerika odklanja vsako misel na normalizacijo odnosov s Kubo. Republikanci bi takoj očitali Johnsonu, da odstopa od tradicionalnih ameriških pozicij in da ne ščiti dovolj ameriških interesov. Amerika je tudi proti sprejetju LR Kitajske v Združene narode. To so stari pomisleki. Ameriška javnost se ni sprijaznila z mislijo, da mora tudi Kitajska, takšna kakršna je, sodelovati v tej svetovni organizaciji. Vsa ta vprašanja se bodo začela reševati praktično šele drugo leto. Če bo zmagal Johnson, kar je skoraj gotovo, se bo ohranila kontinuiteta režima. Johnson bo imel svobodnejše roke. Lahko bo uveljavil tudi svoje poglede. Zdaj mora upoštevati vse mogoče interese. tudi na konferencah Zveze komunistov na vsen ravneh, toda ne zgolj v obliki suhih ragistracij, temveč polemično, ustvarjalno, spodbujajoč napredne težnje in zoperstavlja-joč se določenim negativnim, nepravilnim ali celo tujim pojmovanjem sedanjega in prihodnjega družbenega razvoja. V to širšo, javno predkongresno razpravo bi se moral vključiti sleherni komunist, v njej bi moral preverjati svojo' družbeno vlogo, svoj vpliv in svoj ugled. V času med dvema kongresoma — sedmim, ki je bil v Ljubljani, in osmim, ki bo v Beogradu — je vsa naša dežela, vsaka komuna, podjetje, ustanova dosegla velik napredek. O tem napredku je treba spregovoriti, zakaj v njem moramo dobiti novih spodbud za našo aktivnost v prihodnosti. Dosegli smo hiter in močan industrijski vzpon. Ustvarili smo pogoje za odpravo dolgoletne zaostalosti kmetijstva in naše vasi. Okrepili smo materialno osnovo samoupravljanja. Vsega tega ne smemo spregledati. Ugotoviti je treba tudi, kakšen je bil delež komunistov v boju za napredek naše dežele, kako ves ta razvoj odseva usmerjajoče- idejno vlogo Zveze komunistov, kje, kako so bili komunisti zgled neizprosnega boja proti birokratskim in drugim oviram družbenega napredka in kje niso bili dovolj odporni. A biti moramo tudi kritični. Ce bo včasih večji poudarek kritiki, ne smemo misliti, da je bilo v preteklosti več napak kot uspehov. V kritiki moramo videti naše nezadovoljstvo z doseženim, nepomirljivost, ki izvira iz želje, da bi šli hitreje naprej — k novemu in boljšemu. To pa spet ni60 samo želje, ker prav dobro vemo, da še nismo izrabili vseh možnosti, da je še obilo rezerv, ki jih je treba izrabiti, da bi bili prihodnji rezultati našega dela še večji. J. B. industrija nasploh. Primanjkuje jim strokovnjakov, zaradi nizkih zaslužkov pa težko dobijo delavce. V prihodnjih 7 letih imajo v načrtu rekonstrukcijo, ki bo terjala 42 milijonov dinarjev. -r rKRATKE1 I IZ RAZNIH STRANI [ Beseda o Inlesu in o opekarni Na nedavni seji sveta za obrt in industrijo v Ribnici so razpravljali o proizvodnji, ustvarjeni v 1. štirimesečju v Inlesu in Opekarni. Inles se je letos dobro odrezal: do konca aprila lani so ustvarili za 738,000.000 din vrednosti, letos pa za 1.198,000.000 din ali za 62,3 odst. več ter dosegli 35,5 letnega plana in 31 odst. realizacije. Tolikšno povečanje gre pripisati storilnosti (število zaposlenih je skoraj enako), povečani strokovnosti zaposlenih, izboljšanju tehnoloških procesov in nakupu nekaterih strojev. Uspehom primerno se je povečal tudi dohodek zaposlenih: lani je bilo povprečje osebnih dohodkov na zaposlenega 27.800 din, letos pa je 36.000 din. Člani sveta so razpravljali o programu razvoja Inlesovih obratov, nato pa so se lotili še Opekarne. Le-ta je v težavah kot opekarniska TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Na srečanju s predstavniki delovnih organizacij, mladine, športnikov, pionirjev je tovariš Tito, ki je 25. maja praznoval 72. rojstni dan, dejal, da nestrpno pričakuje dan, ko se bo lahko sproščeno pogovoril z ljudmi iz vos Jugoslavije. To ni nepozaben dogodek samo za tiste, ki imajo to srečo, da so lahko v neposredni bližini tovariša Tita in da se lahko z njim tudi pogovarjajo. To je vesel dan tudi za Tita, ki izrabi priložnost, da se z ljudmi neposredno s terena pogovori o njihovih uspehih in težavah. Tudi tokrat se Je prisrčno razgovarjal s posameznimi deledacijami. Zanimal se je za vse: kako jc kaj s proizvodnjo, kako napredujejo dela v Skopju, kako je z učenjem itd. Kasneje je sprejel tudi predstavnike družbeno-političnih organizacij. K rojstnemu dnevu so mu čestitali tudi najbližji sodelavci, tuji državniki, prijatelji iz vsega sveta. Nekakšna krona številnih prireditev dneva mladosti je bila velika ponedeljska prireditev na stadionu JLA v Beogradu. Neki beograjski dopisnik jo je imenoval — šopek tovarišu Titu. Za vsakogar, kdor si je ogledal to prireditev — bodisi neposredno ali po televiziji — je bil to nepozaben trenutek. Veličastno je bilo vse — vse od raznih simboličnih iger do tistega slovesnega trenutka, ko je delavec Zagrebčan Josip Hercet izročil štafetno palico s toplimi čestitkami mladine In narodov Jugoslavije. V štafetnem pismu je med drugim rečeno tudi tole:. »Za sorodnost in nedeljivost vseh mladosti, ki so po.v k ali- uporno in ponosno, za naša nenehna majhna in velika delovišča, za rast skupnosti in srečo človeka — delavca in zate, ki nenehno čutiš vse širine in vse krepke nagibe naa mladih in najmlajših, piše vsa delovna mladina kot z eno samo skupno roko ta pozdrav.« 0 Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine sta sprejela smernice za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema. Resolucija o smernicah se zavzema za spremembo v delitvi v korist delovnih organizacij" in osebnih dohodkov. Nadaljnji razvoj gospodarskega sistema naj bi omogočil, da bi postale delovne organizacije glavni nosilci razširjene reprodukcije. V resoluciji je DAN MLADOSTI med drugim rečeno, da se jc treba zavzemati za dolgoročnejšo politiko cen, da je treba močneje usposabljati delovne organizacije za vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo, da je treba krepiti materialni položaj delovnih organizacij, družbenih služb in družbeno političnih skupnosti itd. 0 Zvezni zbor zvezne skupščine je te dni sprejel odlok o izplačilu dodatka upokojencem, o iVmrr Je naš Ust že obširneje poročal. Dodamo naj le še to, da Je izplačilo dodatka samo začasna rešitev. Problem različnih pokojnin ostane Se naprej aktualen. To bo treba urediti z novim pokojninskim zakonom, ki ga sedaj pripravljajo, 0 Na zadnjem zasedanju zvezne skupščine Je bila sprejeta sprememb« predpisa, po kateri bo služenje vojaškega roka v kopni vojski in vojnem letalstvu. trajalo 18 mesecev namesto dve leti. V vojni mornarici ostane rok še nadalje dve leti. V obrazložitvi te spremembe so navedli, da sedanji mednarodni položaj dopušča takšen ukrep. 0 Republiški in kulturno-prosvetni zbor sta sprejela stališča o razvoju šolstva v obdobju 1964—70. Le-ta vsebujejo tudi ugotovitev, da je temeljna zahteva današnjega šolstva vsebinsko oblikovanje osemletnega osnovnega šolanja. Organizacijsko Je taka šola skoraj že oblikovana, , ni pa še na voljo dovolj učnih kadrov in tudi materialna osnova še daleč ne ustreza. Zaradi tega osemletna osnovna šola še ne daje zadosti osnovne izobrazbe, ki bi zadovoljila zahteve šolanja na drugi stopnji. 0 V Beogradu Je bilo tridnevno redno zasedanje mednarodnega taboriščnega komiteja Maut-hausen. Na zasedanju so sprejeli resolucijo, v kateri se zavzemajo, da ne bi omejili roka za preganjanje vojnih zločincev, ki jih Je treba kaznovati kot zaslužijo. Resolucija vsebuje tudi protest proti vsem poskusom, da bi oblatili boj narodov protihltlcrjcvske koalicije. 0 V zvezi S predlogom ljubljanskih pekarn, da bi podražili kruh, kar opravičujejo z naraščajočimi stroški peke, so raznesli govorice, kakor da je podražitev ie izvedena. V resnici Je bil to samo predlog, o katerem bodo še razpravljali. Zavod ca cene Je dobil nalogo, da temeljito razišče utemeljenost ali neutemeljenost predloga za podražitev kruha. 0 V Kopru so te dni odprli nove, moderne prostore radijske postaje. Kolektiv Radia Koper, ki praznuje letos 15-letnlco svojega obstoja, ima sedaj boljše pogoje za opravljanje svojega nadvse pomembnega poslanstva. Ustvarjeni so pogoji za Izpopolnitev programa, ki je ie doslej zadovoljeval številne slovenske In Italijanske poslušalce na Primorskem In onkraj meje v Italiji. • Češkoslovaški zunanji minister v Jugoslaviji. Vaclav David je prispel konec prejšnjega tedna v Beograd, v ponedeljek je bil na Reki, pozneje si je na poti v Ljubljano ogledal tudi Postojnsko jamo. • Etiopski vladar obišče veS dežel. Halle Selassle bo junija obiskal tri afriške dežele in sicer: Kenijo, Ugando in Tanganjiko. To bo njegov prvi obisk v Vzhodni Afriki. Kenija je postala neodvisna šele decembra lani. • Robert Kennedr v Berlinu. Ameriški pravosodni minister Ken-nody bo obiskal Zahodni Berlin, odkril bo spominsko ploščo na kraju, kjer je pred enim letom govoril njegov brat John Kennedy. V Berlin ga Je povabil zahodnober-linski župan Brandt. • Kašmirski lev v Pakistanu. Šejk Abdulah Je zdaj na obisku v Pakistanu. Osrednja točka razgovorov, ki Jih bo imel v glavnem mestu, bo seveda kašmirsko vprašanje. To se vleče že polnih petnajst let — še vedno brez uspeha. • Kenneth Kuanda v Kairu. Predsednik avtonomne vlade Severne Rodezije Kaunda Je po dvodnevnem bivanju v Beogradu prispel v Kairo. Severna Rodezija bo postala 24. oktobra neodvisna, Imenovala pa se bo Zambla. To Je staro ime za to deželo. • Ajrrama reforma v Peruju. Perujski predsednik Bclaunde Ter-ry Je razglasil zakon o agrarni reformi. Razdelili bodo 7 milijonov ha zemlje. Izjema velja le za vele-posestva, kjer goje sladkorno peso. Ta Je namreč najvažnejši eksportni artikel dežele. • t'mik čet ZN Iz Katange. Čete Združenih narodov bi se morale umakniti do 15. maja lz bogate kongoSke pokrajine Katange. Umik so odložili do 15. junija. Sovjetska zveza Je Izjavila, da ne bo plačala niti beliča za umik čet, bila Je vedno proti temu, da intervenirajo v toj deželi. • Naša misija dobre volje v Komru. Predsednik vlade (Braz-zavtle) dr. Llsuba Je sprejel šefa naše misije dobre voljo Avda Huma. Naša ml.ilin ima na programu oblak več držav Zahodne tn Centralne Afrike. ■ Na 37. mednarodnem vzorčnem sejmu v Parizu. M so ga odprli sredi maja, razstavila Jugoslovanska industrija orodne strole, falektro Izdelke. Izdelke kovinske In lesne uttttistrljc ter domače obrti. ■ Turistični kraji hodo v leto«-njl sezoni dobro založeni z uvoženimi živili. V ta niunr-n txxlo uvozili za blizu 700.000 dolarjev lososov, tun. kavlara, gUMOMOlJi parmezana, boljših vrst kave. rit« in Jedilnega olja. 2 DOLENJSKI LIST St. 21 (739) BETI: 52 kreditov za 262 milijonov din investicij! V metliški Beti si želijo, da se dosedanji način investiranja, ko majhni niso mogli k skledi, ne bi več ponovil — 52 kreditov za 262 milijonov dinarjev investicij, s katerimi je kolektiv povečal bruto proizvod za več kot 5-krat, rekordna gospodarnost vloženega denarja, kopica odplačil, ki so veliko breme, neugodna delitev, pred katero je kolektiv brez moči, in nizki osebni dobodki za nameček. Letos vneto razpravljamo o 25.000 dinarjih kot spodnji meji osebnih dohodkov, ki io je treba doseči s povečanjem storilnosti. Govorimo o tem, da je treba odpraviti nenačrUio investiranje in vlagati denar tja. kjer se bo najhitreje in najlaže vračal. Hkrati ugotavljamo, da ie treba delitveni sistem, ker ga ie razvoj že prerasel, prilagoditi novim po-eoiem. Sprehod skozi metliško Beti, tovarno trikotaže, ki ie zrasla na nerazvitem področju skoraj dobesedno z beračenjem investioijskih posojil, ker Bela krajina pač nima gospodarske osnove, ie lep dokaz, kako potrebno in nujno je vse, kar smo našteli v uvodu. Nihče ne more 600-članskemu kolektivu odrekati prizadevnosti ter gospodarnosti. Toda kljub temu visi nad njim kot Damoklejev meč delitveni sistem, ki vzbuja strah, grozijo anuitete, ki iih bo težko odplačati, osebni dohodki pa so nizki in vpi-iejo po povečanju. Toda odkod vzeti denar? Za II. stopnjo rekonstrukcije potrebujejo v Beti letos približno 140 milijonov dinarjev posojil. Od tega bodo prispevali kot lastna sredstva 30 milijonov, 30 milijonov bodo dobili od Jugobanke, izvozniki jim bodo nudili 35 milijonov dinarjev posojil, področne komunalne banke pa 45 milijonov. V zvezi s posojilom, ki ga nudi Jugoban-ka, je že sklenjen dogovor za izvoz v Švico, Holand'ijo, Češko in Švedsko. Kot je videti, bo Beti že letos namesto pla-n ranih 84000 dolarjev, sodeč po uspehu v I. četrtletju (dosegli so 54 odst. letnega plana izvoza!), izvozila za okoli 300 tisoč dolarjev blaga. Na vprašanje: »Ali ste imeli veliko težav pri iskanju letošnjih kreditov?« vam bodo odgovorili, da so banke pokazale c3o njih veliko razumevanja in so njihove vloge skoraj čez noč rešile. Gospodarnost naložbe in specializacija proizvodnje Razpoložljive investicijske kredite, namenjene rekonstrukciji, bodo porabili za nakup strojne opreme, s katero bodo proizvodnjo po posameznih obratih specializirali. V obratu v Mirni peči bodo zgradili proizvodne prostore, v obratu v Dobavi jih bodo preuredili, v obratu v Črnomlju jih bodo povečali, v obratu v Metliki pa bodo izpopolnili osnovno strojno opremo, ker so proizvodni prostori primerni In ker imajo tu na voljo dovolj visokokvalificiranih strokovnih kadrov, ki so Jih pridobili bodisi s priuče-vanjem, bodisi s štipendiranjem v lanskem in letošnjem letu. V zvezi s specializacijo bodo opravili zamenjavo dela strojne oprema med- obrati. Zgolj lepi načrti pa pr;;v goSovo niso bili povod, da so banke letos tako zT.ahka, zadostile vlogam Beti za investicijska posojila. Ce upoštevamo podatke iz zaključenega računa za 1963, bo to bolj razumljivo: 1 Investicijski dinar je dal lani 11,4 dinarja bruto proizvoda ali 4,4 dinarja neto produkta, letos pa bo dal 13,4 dinarja bruto prizvoda In 5,2 dinarja neto produkta. Ce upoštevamo, da da v zveznem merilu 1 investicijski di-TJ81" v njihovi branži 2,2 din fruto Proizvoda in 1,3 d:n neto produkta, moramo prizna-m. da pri Beti dobro (fospo- Oglejmo si še gibanje do-n'> uvotenih ludl veO t*!ov*l)*kll> »Piejemnikov. 1962 so ga ustvarili pri 744,250.000 dinarjih proizvodnje 168,709.000 din, 1963. pri 1,088.344.000 din proizvodnje 292,644.000 din in letos bodo pri 2,098.976.000 proizvodnje ustvarili 533,324.000 din dohodka. Na enega zaposlenega so 1962 ustvarili 392.000 din, leta 1963 717.000 din, letos pa je po planu predvidenih 836.000 din dohodka na 1 zaposlenega. Osebni dohodki v kleščah odplačil in delitvenega sistema Beti je preobložena z odplačili investicijskih posojil. V zadnjih letih, ko je začel kolektiv rasti, so se spopadali z našo zelo komplicirano investicijsko politiko in jemali posojila, ki so jim bila pač - dosegljiva. Tako so* za 262 milijonov investicij morali najeti 52 kreditov, večji del na odplačilno dobo od 13 mesecev do 3 let. Samo eden od teh kreditov se je glasil na 105 milijonov, vsi ostaU pa so bili najeti za majhne zneske ... Ce pomislimo, koliko elaboratov je biilo treba pripraviti, koliko papirja popisati, koliko nepotrebnih korakov,- potovanj, osebnih ur-genc in prošenj je bilo potrebnih, bomo priznali, da so se pošteno naznojili! Osebni dohodki v kolektivu niso razveseljivi. Lani je bil najnižji osebni dohodek 13.500 din, najvišji pa 90.000 din, povprečje je bilo 21.300 din. V I. četrtletju letos se ni veliko izpremenilo: najnižji OD je bil 18.400, najvišji 100.000 din, povprečje pa je bilo 23.400 din. Letos so po planu predvideni najnižji OD v znesku 21.500 din, najvišji 110.000 din in povprečje 26.000 din (v teh številkah niso zajeti delavoi, ki so na priučit-vi in imajo še nižje osebne dohodke!). Prav te dni v kolektivu veliko razpravljajo o spremembah, ki jih bo treba narediti v pravilniku o delitvi OD. Kako iz zagate, ne vedo. Ce si ogledamo strukturo kalkulacij v kolektivu in ugotovimo, da predstavljalo bruto osebni dohodki 4 odst. vsega, kar kolekrtiv ustvari, dajatve (federaciji, republiki in ostalim teritorialnim enotam ter prometni davek) 19 odst., vse ostalo pa odpade na material, reaiijo, ostale stroške in čisti dohodek, moramo priznati, da stanje ni rožnato. Dajatve so 5-krat večje kot izdelavne plače, in če kolektiv za četrtino izboljša delo, mu bo ostal pri 100 tako ustvarjenih dinarjih le 1 dinar... In če dodamo še to, da jih močno bremenijo kratkoročne investicije (1 investicijski dinar bi moral dati 1 dinar čistega dohodka, da bi lahko zadostili odplačilom), bomo razumeli, da težko pričakujejo izpreinemb v delitvenem sistemu. Veliko laže bodo zadihali, če jim uspe vse kredite, najete pod nemogočimi pogoji, združiti v enega, s primernim vračil-nim rokom. S tem bi se stanje v delitvi med skladi in OD v kolektivu znatno izboljšalo. Morda ne bo preveč, če na koncu rečemo, da prav primer Beti dokazuje, da je lahko naš gospodarski sistem tudi do kolektiva, ki dobro gospodari in pametno vlaga s sedanjim načinom delitve mačehovski... MILOŠ JAKOPEC 73 m bo visok novi dimnik tovarne stekla v Novem mestu. Gradi ga specialna ekipa za postavljanje dimnikov, ki je zdaj že v višini kakih 30 metrov. Crna pika ob levem zgornjem robu dimnika ie zidar, ki se je pravkar sklonil iz notranjosti dimnika na zunanjo stran mogočnega objekta Statuti ne sodijo v zaklenjene predale! Gasilska slavnost v Žlebiču V nedeljo je gasilsko društvo Sušje slavilo 55-letnico ustanovitve. Jubilej so lepo proslavili, prireditev pa pripravili s pravo gasilsko vest nostjo. Ob tej priložnosti so izročili namenu tudi novo motorno brizgalno, za katero so zbrali sredstva (les, denar) prebivalci vasi Sušje, Slatnik, žlebič in okoliških vasi ter Prašički spet cenejši Na ponedeljkovem sejmišču v Novem inestu ni bilo posebnega prometa. Kupci so pokupili le 705 pujskov, naprodaj pa jih je bilo 1256, zato so živinorejci s ceno popustili in so zahtevali tokrat od 6500 do 22 000 tisoč din celo iz Slemen in Velikih Poljan. V svečanem delu prireditve so nastopili konjeniki in dekleta v narodnih nošah, zastopniki dvanajstih PGD iz občine ter ribniška godba na pihala. Program je močno popestril nastop članov Kulturno-umetniškega društva dr. Ivan Prijatelj, ki deluje v teh krajih. Letos bo še več podobnih gasilskih prireditev v občini, ko bodo društva proslavljala visoke jubileje. Vse to je znak bogate gasilske tradicije v tej dolini I ustanovitelj slovenskega gasilstva I. Mer-har je bil doma iz Prigori-ce!). Gasilcem pa je treba dati tudi to priznanje, da znajo pritegniti v svoje vrste veliko mladine in tako vedno znova pomlajati organizacijo. Izbira kolektiva najbrž ni bila najboljša, ker pri Novo-teksu statuta, ki ga je^spre-jel DS in o njem razpravlja la občinska skupščina, še niso dotiskaii in razdelili članom kolektiva. Zanimalo,nas je namreč, kako so oživela v praksi načela in določila, ki smo jih vnesli v nove statute delovnih organizacij. V No-voteksovem obratu v Metliki smo zapleli v pogevor Janka Butalo, predsednika sindika". ne podružnice, in Staueta Je lenčiča, predsednika sveta ekonomske enote. — Sprejeti statut bomo tiskali v brošuri žepnega formata; po en izvod bo dobil vsak član kolektiva, sta pojasnila oba tovariša. Zamisel o neposrednem razgovoru z delavci smo opustili, ker sta oba tovariša, čeprav sta statut v času razprave znala skoraj na iziist, veliko pozabila -in ne bi mogla odgovarjati brez šapirografiranega osnutka. — Imate morda v spo-minu kakšno določilo, ki govori o neposredni skrbi za delavca? Zanima nas, Napotki za letošnjo turistično sezono Priporočilo sevniškega sveta za gospodarstvo, turizem In blagovni promet — Trgovine in vsa gostinska podjetja naj prilagodijo poslovanje potrebam turistov Turistična sezona je pred vrati, a vendar trgovci in go-stinai niso povsod pripravljeni nanjo. V občini Sevnica sta tržna in sanitarna inšpekcija pregledali vse trgovske in gostinske lokale in ugotovili precej pomanjkljivosti. O teh ugotovitvah sta poročali svetu za gospodarstvo, tun zem in blagovni promet. Svet je v zvezi h tem sprejel priporočilo, za katerega je glasovala tudi občinska skupščina. Priporočilo je namenjeno trgovskim in gostinskim podjetjem ter zasebnim gostiščem v občini. Po njem naj bi se ravnali od maja do septembra. V tem času naj bi bila ena samopostrežna trgovin« odprta tudi ob nedeljah dopoldne. Ob delavnikih pa naj bi bila vsaj ena trgovina v Sevnici ali Šmarjah odprta neprekinjeno od 7. ure zjuu raj do 19. ure zvečer. V popoldanskem času ho morala obratovati tudi mesnica. Vsi gostinski obrati, tudi tisti, ki nimajo pogodb z občinsko skuščino, ter obrati družbenega sektorja naj bi prodajali gostom razglednice, znamke in turistične spominke. V tiru-žbenih in zasebnih gostiščih mora strežno osebje izdajati gostom obračunske bloke, čc postreže z več pijačami. Povsod naj bi v poletni sezoni povečali skrb za čistočo. Strežno osebje v gostiščih in prodajalnah je dolžno nositi čisto delovno obleko, pa tudi lokali naj bi bili bolj lil gienični. To priporočilo velja še prav posebej za sanitarne prostore, ki jih tako v mestih kot na podeželju marsikdaj zanemarjamo. Vendar jc 141 slaba legitimacija naših turističnih sposobnosti in treba jo bo povsod zamenjati z boljšo. Če hočemo privabiti turiste, je treba poskrbeti za rekla min- table ob cestah, za lepe in vabljive table na lokalih iu podobno. Tu naj sodelujejo turistična društva. V lokalih naj na vidnih mestih razobe- sijo cenike, da bo vsak gost lahko prebral, po čem je kaj, V krajih, kjer imajo vodovod, naj bi v gostinskih obratih napeljali toplo tekočo vodo. Vsa gostišča družbenega In zasebnega sektorja so dols.na upoštevati delovni čas, ki Jc zanje določen. Točenje alkoholnih pijač mladoletnikom ni dovoljeno in te prepovedi naj hi nikjer ne kršili. Občinska skupščina Sevnica nadalje priporoča, naj bo vsak dnn od 17. ure dalje odprla torti sev-niška kavarna. V Sevnici in Krmelju j> potrebno zagotoviti stalno prodajo bencina izven delovnega časa. Gostišča in trgovine so dolžne skrbeli za red v neposredni oko lici Iu na parkirnih prostorih. Priporočilo vsebuje le najosnovnejše ukrepe, ki naj bi jih gostinski in trgovski de. lavcl dopolnili še s preneki-terimi drobnimi uslugami in načini za prijetno počutje tujcev med nami. T. J. če ste katero izmed teh načel že začeli oživljati. — Precej razprav je bilo o starejših delavcih in deiav-kah. So takšni, da zaradi starosti ne morejo več opravljati odgovornih nalog na višjih delovnih mestih. V našem obratu imamo na primer delav ko ki ji je pri nas opešal vid in smo jo morali premestiti na lažje, vendar slabše plačano delovno mesto. Kolektiv je v razpravi o osnutku s'.a-tuta sodil, da je starejšim in pri delu v tovarni zdravstveno prizadetim delavcem, ki ne zmorejo več nekdanjega dela. treba omogočiti premestitev na lažja delovna mes'.a in jim hkrati iz posebnega rezervnega fonda omogočiti nadomestilo za razliko v prejemkih. Pri tem nas je vodila misel, da pač ne moremo dopustiti, da bi bil kdo na primer prizadet najprej zaradi bolezni in nato še zaradi nižjih prejemkov. Ko smo o tem razpravljali, nam je bilo pojasnjeno, da bo konkretna določila o tem vsebc-.-a! edan izmed novih pravilnikov. Na seji DS in na neki komisiji pa smo po sprejetju statuta o tem že razpravljali in zadeva torej teče. — Informiranost kolektiva postaja vedno bolj pomembna. Kaj govori o tem vaš statut in kaj praksa? — Obdržali smo dosedanje oblike obveščanja: zbore enot, oglasno desko, glasilo kolektiva in ostale oblike. Posebej Je odgovoren za obveščanje kolektiva sekretar delavskega samoupravljanja. Oglasna deska je po naši sodbi najboljša oblika obveščanja. To razbiramo iz tega, ker vsi zapisniki z nje kmalu izginejo in krožijo iz rok v roke. Razprave na sestar.kih so žive in temeljite. — Lotimo se še standarda. Kako jc s slano vttnji? — Ta problem je načel že posvet komunistov tekstilcev v metliški občini. Mi razpolagamo z 10 družinskimi in 2 enosobnima stanovanjema. Stanovanjsko vprašanje strokovnega osebja je v celoti rešeno, saj smo dodelili nekatera stanovanja tudi delavcem. Svet ekonomske enote je pristojen za zbiranje prošenj za stanovanja in za izdelavo prednostne liste. Zdaj nimamo nobene prošnje, čeprav je precej samskih, ki bi potrebovali garsonjero. Razpravljali smo že o skupni gradnji stolpiča z Beti in Kometom, kaj natančnejšega pa ne vemo. Prav bi b'lo, ko bi konkretno načeli tudi vprašaije samskih stanovanj. Ce bo ta razgovor objavljen v Dolenjskem listu, lahko pričakuje-' mo pravcati dež prbtešr' za stanovanja... — sta dodala oba tovariša in se :iasm?ja'.a. — Ste že Uslaj razni'5. Ijali o dopustih in kako je s prehrano? — Pri osebnih dohodkih za april je dobil vsak delavec po 10.000 din za dopust, poleg tega pa je lahko vsakdo deležen regresa po 500 dn na dan v našem počitniškem domu. V našem obra*u za slednje ni veliko zanimanja: od 200 .delavcev se jh e pri-avi-" lo kvečjemu 20. Družbeno prehrano v obratu imamo V celoti rešeno, obroki so dobri in ceneni. Topla enolon-čnica stane 55 din. vsakdo lahko naroči malico in jo dobi po nabavni ceni. kosilo y naši menzi pa star.e 120 din. — Pri zaposlenih, večinoma ženskah, prav gotovo niste pozabili na zaščito zaposlenih žensk? — Za ureditev otroškega vrtca v Metliki prispevamo letos 1 milijon dinarjev. Do* sedanji vrtec je deloma premajhen, njegov delovni čas od 7. do 15. ure pa za nase delavke, ki začno ob 6. uri, ni najboljši. Tudi sedanja lokacija v Metliki ni najboljša], saj bi morale naše delavke in one Iz Beti nositi otrok« mimo tovarne v Metliko in se vračati spet sem. Zadeva bi se dala lepo rešiti z montaZ-no stavbo in s prostovoljnim delom. Tu pa se že srečujemo z urbanisti, ki rinejo taksne stavbe ven iz mesta. Sicer velja načelo, naj bodo stanovanja čim b'.iže tovarni, toda ko smo lan: izbirali pro. stor za montažno stavbo, je urbanistični strokovnjak, kj je priš&l iz Ljubljane, trdil, da jo moramo postaviti čim dlje od tovarne . .. Tako je v Novo^eksu. In kako je pri vas? Priprav^ se na razgovor, moirda 'udi vas prav kmalu obiščemo! — t§. St- 21 (739) DOLENJSKI LIST KAKO POSLUJE OSREDNJA ZDRAVSTVENA USTANOVA V NOVOMEŠKI OB&NI Tudi zdravstvena dejavnost lahko bistveno vpliva na narodni dohodek v občini Skoraj na vsakem koraku se srečujemo z najrazličnejšimi vprašanji z vseh področij vsakdanjega življenja. V imenu naših naročnikov in bralcev smo se tokrat obrnili na dr. Adolfa Špilerja, upravnika zdravstvenega doma v Novem mestu, in ga prosili, da nam je odgovoril na sedem vprašanj. Z njimi smo želeli seznaniti predvsem naše bralce v novomeški občini, v kakšnih pogojih deluje zdaj zdravstvena služba v tej občini in kakšni pogoji so potrebni, da bi bila zdravstvena pomoč za prebivalstvo lahko še učinkovitejša. Zdelo se nam je potrebno vprašati tudi za ovire, ki hromijo še hitrejši napredek na pomembnem področju, kot je zdravstvo. Tovariš upravnik, prosimo, obrazložite na kratko, kako je zdaj organizirana zdravstvena zaščita v novomeški občini prek vašega doma. Kaj vse je v zadnjih letih pozitivno in negativno vplivalo na razvoj ambulantno - poliklinič-ne službe v občini? Zdravstvena služba v novomeški občini je, kar zadeva izvenboiniške oziroma osnovne zdravstvene zaščite, pod okriljem samo ene zdravstvene ustanove, t. j. Zdravstvenega doma Novo mesto. Da smo do te oblike zdravstvene službe prišli, je bilo precej reorganizacij v smislu decentralizacije, centralizacije itd. Vsaka zdravstvena služba je tako doživela veliko organizacijskih sprememb, ki prav gotovo niso ugodno vplivale na njen razvoj in njeno rast. Sedaj ima pravzaprav tako obliko, kot jo Je imeCa leta 1953. ko je bila zdravstvena služba bivšega, manjšega okraja Novo mesto skonoentrirana v Okrajnem zdravstvenem domu. Ko pregledujemo razvoj zdravstvene službe v zadnjih letih, lahko ugotavljamo, da je bilo niz negativnih faktorjev, ka so zavirali razvoj zdravstvene službe. Predvsem mislim tu na pomanjkanje materialnih sred stev in ustreznih zdravstvenih kadrov ter seveda na splošno socia.'no stanje našega prebivalstva, ki prav gotovo tudi vpliva na efekt dela zdravstvene službe. Sedaj je zdravstvena služ ba v novomeški občini enotna. Zdravstveni dom ima v svojem sklepu vse veje zdravstvenih dejavnosti, katere mora imeti ustanova takega tipa. Pod svejim okriljem združuje vse zdravstvene postaje (Žužemberk, Šentjernej Straža—Dol'. Toplice), zobozdravstveno službo ter kurativno in preventivno službo na območju občine Novo mesto. Zanima nas, s katerimi glavnimi problemi se ukvarjate zdaj in kakšne spremembe bodo prinesli v vaše delo, ko bodo rešeni? Zdravstvena dejavnost skoraj vseh vej osnovne zdravstvene zašči'e se je razvijala vzporedno z gospodarskim razvojem v naši občini. Vendar to za zobozdravstveno službo ne velja. Ta od osvo- Pismo iz Beograda Dragi tovariš urednik! Precej daleč smo od domačega kraja in nam edino vez z dogodki doma predstavlja Dolenjski list, zato ga vedno prav nestrpno pričakujemo. Vsak izmed nas izve kaj, kar ga zanima, najbolj pa smo veseli novic o delu mladine. Dan mladosti ste gotovo proslavi. H na slovesen način, zato nam je žal, da nismo mogli sodelovati na kulturnih in športnih prireditvah. 2eliano pa vsej mladini z Dolenjskega, posebno vsem znancem, da bi čim lepše preživeli svoj praznik. Lepo pozdravljamo vse vojaki Iz Beograda: Lado Brulc, Marijan Mikec, Franc Stritof, Matija Urh in Franc Kumel. boditve pa do danes dejansko v kadrovskem pogledu ni nič napredovala, prav tako so def.orai prostori ostali isti kakor pred 17 leti. In to je tudi glavni problem, s katerim se ukvarjamo, da bi ga rešili. Jasno je, da je danes zobozdravstvena služba zelo insuficientna, in ko bo resen kadrovski problem m problem prostorov, bo kvaliteta dela bistveno boljša. Tedaj ne bo treba Novomesčanom v trumah romati v druge kraje in si tam iskati prepotrebno zobozdravstveno pomoč. Drug važen problem, s katerim se zavod ukvarja, je vprašanje tako imenovane preventive, zdravstvene zašči- ■ te. Prav v dispanzerski sCužbi in v patronažni zaščiti smo še zelo šibki, predvsem kar se tiče kadrov. Vemo pa, da je prav tukaj osnova vse naše zdravstvene dejavnosti. Pridobiti bomo morali še precej visoko, višje in srednje kvalificiranih zdravstvenih delavcev za zaščito matere in otroka, za protituberkulozno službo in ostale dejavnosti dispanzerjev ter precej veliko število patronažriih medicinskih sester, brez katerih sd ne moremo zamisliti dobro urejene in učinkowite zdravstvene službe. Ko bomo rešili kadrovske probleme, se bo vidno izboljšalo tudi zdravstveno stanje v novomeški občina. Ali ste na sejah vaših organov upravljanja kdaj razpravljali o izboljšanju in poenostavljanju zdravstvene administracije v korist bolnika? Zdravstvena admirtistraoi-ja v naših ambulantah in dispanzerjih je tako obsežna, da zavzema dve tretjini efektivnega delovnega časa. Jasno je, da že pri tako skopo odmerjenih kadrih taka obsežna administracija ne more ugodno vplivata na obdelavo bolnika in zdravstvenih problemov nasploh. Zal imamo zdravstveni delavci in samo upravni organi naših zdravstvenih zavodov bore malo vpliva na zmanjševanju zdravstvene administracije. S tem problemom se ukvai ja-jo zvezni in republiški forumi, vendar so rezultati teh naporov malenkostni in se zdravstvena administracija še povečuje. Menimo pa. da bo treba nekontroliranemu širjenju zdravstvene administracije napraw.'(l konec^ kajtd širjenje in večanje administrativnega dela v našdh ambulantah in dispanzerjih gre izključno v škodo bolniika. Kakšne možnosti obstajajo za uvajanje zdravljenja na domu v naših razmerah? Za uspešno zdravljenje bol-nikov na domu morajo biti ustvarjeni določeni pogoji, predvsem:'urejene stanovanjske razmere, urejeno socialno stanje in zadostno število nižjih in srednjih zdravstvenih delavcev ^ Znano Je, da prav prvih dveh pogojev večinoma ne Izpolnjujemo. Zato je tudi pritisk ' bolnikov na bolnice upravičeno večji kot normalno, tudi za bolezni, Id bi se sicer lahko zdravile doma, kiji* temu bo zavod napravil poiz- kus z osnovanjem centra za nego bolnika na domu. Vsekakor pa bo za uspešno nego bolnikov na domu potrebno veliko število bolničark oz. medicinskih sester, če naj bd bdli vsi bolniki primerno zdravstveno oskrbljeni. Kakšno je vaše mnenje o tem, kako se na našem področju v praksi uveljavlja načelo o prosti izbiri zdravnika? Prosta izbira zdravnika se v praksi uveljavlja, vendar ne popolnoma. Naši delavci, ki so še v delovnem odnosu pri določenih podjetjih, si vseeno ne morejo prosto izbirati zdravnika, ki bi ocenjeval njihovo delovno zmožnost za časa bolezni. Mislim predvsem tako imenovane obratne ambulante, kjer so delavci vezani na obratnega zdravnika, predvsem glede bolniških dopustov. Sicer pa se načelo proste izbire, kot rečeno, vedno bolj uveljavlja. Težave so edino pri prosti izbiri specialistov, katerih je še premalo, da bi lahko ugodili vsem željam naših občanov. Ali se v sistemu nagrajevanja, ki ga imate, .že upošteva kvaliteta zdravnikovega dela, ali pa tega načela morda še ne morete uveljaviti? Sistem nagrajevanja' v zdravstvenih zavodih nasploh ne upošteva kvalitete dela zdravstvenega delavca. Nimamo namreč še meril za nagrajevanje po kvaliteti dela. Po kvantiteti pa v zdravstvu ne moremo nagrajevati, kajti pri nas gre vendarle za naj-. večjo človeško dobrino — zdravje. Smatramo, da sami ne bomo mogli priti do meril za nagrajevanje po kvaliteti dela in da bo to lahko plod intenzivnega študija zdravstvenih delavcev v republiškem in zveznem merilu. Kateri ukrepi so po vašem mnenju najvažnejši za program dela vašega zdravstvenega zavoda in kako jih boste uresničili? Za izvršitev optimalnega programa dela našega zavoda je predvsem potrebno, da odpravimo pomanjkljivosti, ki še obstajajo, v prvi vrsti pa, da vse organizacijske enote naše ustanove izpopolnimo z ustreznim kadrom. Temu pa seveda moramo nuditi najosnovnejše življenske pogoje (nastanitev in ustrezno stimulacijo). Zavod štipendira oziroma kreditira večje število različnih zdravstvenih kadrov, vendar imamo s štipendisti zelo slabe izkušnje. I-e-tt namreč po končanem študiju enostavno nočejo priti na delo v našo ustanovo. Sicer pa je to splošen pojav v vseh dolenjskih zdravstvenih ustanovah. Sodimo, da način štipendiranja oz. kreditiranja obvezuje v glavem ustanovo, ki štipendira, medtem ko se štipendist na različne načine in največkrat zelo poceni umakne svoji obveznosti. Zato bo treba te zadeve urediti z ustreznim pravnim - aktom. Drugo vprašanje, ki bistveno negativno vpliva na delo ustanove, pa je vprašanje prostorov. Tukaj mislim predvsem na zobni oddelek. zdravstveno postajo Šentjernej in Dol. Toplice. Vprašanje prostorov teh naših organizacijskih enot se rešuje že skoraj dve leti. Smatramo, da bi bilo treba z večjo resnostjo lotiti se teh stvari in dati tem problemom prioriteto. Brez ustreznih delovnih prostorov ne bomo mogli dobiti zobozdravstvenega kadra oz. namestiti tistega, ki ga že štipendiramo, ne bomo mogli urediti zdravstvene službe v Šentjerneju, ki dela v nemogočih pogojih, in prav tako ne bomo mogli zadostiti potrebam v zdravstveni zaščiti na področju Dol. Toplic, ki se gospodarsko dosti hitro razvijajo. Zdravstvena služba .mora iti v korak z gospodarskim razvojem v naši občini. Zato je nujno potrebno razumevanje vseh odločujočih faktorjev za probleme in težave zdravstvene službe. Tudi zdravstvena dejavnost lahko bistveno vpliva na narodni dohodek v občini. Predvsem je važen činitelj preventivna zdravstvena dejavnost, ki preprečuje obolenja, nesreče pri delu itd. Veliko število izgubljenih delovnih dni lahko prihranimo naši družbi, če je zdravstvena služba zadostna, dobro organizirana in dela v primernih in dobrih delovnih pogojih. Zato ne smemo gledati na zdravstveno dejavnost kot na postransko dejavnost manjšega pomena ampak kot gospodarsko de javnost, ki še kako lahko vpliva na materialni razvoj v občini. DR. A. SPILER Najprijetnejše zatočišče malčkov je v toplem naročju tovarišice Bete Topla zahvala krvodajalcem v črnomaljski občini 6., 7. In 8. maja so v črno-meljski občini odvzemali kri. 152. 415 kub. cm krvi Je bilo odvzete 519 ljudem, prijavilo pa se jih je dosti več, vendar so bili iz zdravstvenih razlogov odklonjeni. V tej akciji so se zlasti izkazale organizacije krajev RK iz Adlešičev, Vinice, Starega trga, Draga, tuša, Črmošnjic in Črnomlja, razen teh pa.nekatere delovne organizacije v občini. Semiška »Iskra« ter tovarni »Belt« in »Belsad« sta nudili svojim članom krvodajalcem na dan odvzema krvi plačan, dela prost dan. V črnomaljski občini sicer niso dosegli plana, po katerem bi moralo oddati kri 700 ljudi, kljub temu je akcija uspela po zaslugi organizacij, ki so sodelovale pri pripravah. Občinskemu odboru RK so precej pomagali občinski odbor SZDL, sindikalni svet ter občinski komite ZMS. Vsem krvodajalcem črnomaljske občine gre najtoplelj. ša zahvala vse naše Javnosti! V varnih rokah čakajo na mamice Otroški vrtec v Kandiji je aprila .sprejel v varstvo prve , dojenčke, za katere v Novem mestu doslej nismo imeli organiziranega varstva. Po dobrem mesecu dela z najmlajšimi so se pokazali uspehi in težave, ki jih kaže dobro preštudirati, da bi imeli pri nadaljnjem razvoju takega varstva čim manj težav. Sredi maja je' bilo v vrtcu 13 dojenčkov. Ker vseh ne prinašajo redno, imajo z njf-mi težave vzgojnega značaja, po drugi strani pa vodstvu vrtca to ugaja, saj je sicer prevelika gneča, če je navzočih vseh 13. Pred kratkim se je kolektiv te ustanove odločil nabaviti ultravioletna luč, s katero vsak dan razkužuje-jo prostor, določen za varstvo malčkov. To se je izkazalo za zelo koristno. Odkar imajo luč, med otroki skoro ni več bolezni, prej pa so kar naprej obolevali. Mesečna oskrba za varstvo dojenčka od 6. do 14. ure stane 4.000 din, kot smo izvedeli, pa bodo morali ceno zvišati iz razlogov, kti jih je upravnica Ijojzka Potrč utemeljila takole: — Računi so pokazali, da s sedanjimi cenami spričo občutne podražitve nekaterih stvari, predvsem pa mesa, ki ga otroci morajo jesti, ne shajamo. Zvedeli smo, da od občine ne moremo pričakovati nobenih dodatnih sredstev, zato ne moremo dopustiti da bi se tovarišice, ki'se resnično trudijo pri delu z otroki, znašle konec leta brez dohod- kov. Stojimo na stališču, naj bo oskrb7ia cena realna, podjetja, pri katerVi so zaposleni, starši otrok, pa naj prispevajo za varstvo iz svojih skladov. Na, lepo razumevanje smo naleteli pri tovarni zdravil »Krka«, ki je prevzela patronat nad našo varstveno ustanovo, nam doslej ie darovala 40.000 din, obdarila nekatere otroke za 1. maj, razen tega.pa prispeva celotno oskrbnino za 2 otroka svojih delavk, za dva otroka pa delno prispeva k oskrbi. Tudi iz vrst Novolesovih delavk imamo otroke, vendar tam niso voljni prav nič prispevati. Mislim, da to nI prav! Kolektiv te varstvene ustanove se je trdno odločil še naprej razvijati otroško varstvo za dojenčke, ki je pri nas najbolj pereče. Iz sedanje stavbe bodo šolske otroke preselili v Trdinovo ulico, št. 1, kjer bo zanje urejena posebna soba, njihov sedanji prostor pa je namenjen varstvu najmanjših. Najeli bodo posojilo za nabavo opreme in menijo, da bodo 1. septembra lahko sprejeli že več otrok, starih do tri leta. Razumljivo je, da se starši silno zanimajo za sprejem dojenčkov, saj morajo za varstvo pri zasebnikih plačevati dosti več kot v vrtcu. Vseh za enkrat še ne bodo mogli sprejeti, zato so se odločili, da bodo pri sprejemanju dali prednost dojenčkom mater samohranilk, dojenčkom, ki žive v slabih stanovanjih, in tistim, ki so socialno'ogroženi. R. B. Za dan mladosti Dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Titogradu, čestitajo za dan mladosti vsem mladinskim aktivom iz domačih krajev, pozdravljajo pa vse domače in prijatelje : Jože Kralj iz Strug, Franci Gri-čar iz Krškega, steran Bedek iz Dol. Straže, Jože Zakrajšek iz Roba, Marijan Povšič z Malkovca in Ciril Tratar lz Trščine. Kri, ki rešuje življenja V zadnjih treh tednih so darovali kri na novomeški transfuzijski postajif Olf« Janiiic, Mira Tome, Nežka Ne-manič, Jože Bratkovič, Božidar Ostanek, Angela Rešetič Zofija Jerman, Ljudmila Sterk, Marina Plut, Fantka Virant, Nežica Cigler, dijak! ekonomske srednje tole v Novem mestu; Ana Hrovat, gospodinja lz Blrčne vasi; Lado Jane, Bojan Ceh, Stane Bobnar, člani kolektiva Novoteks, Novo mesto; Fani Žagar, gospodinja iz Blrčne vasi; Irena Mavrln. dijakinja novomeškega učiteljišča; Jože Canžrlj, član kolektiva Dolenjka, Mirna peč; Stanko Jurcjevčlč, ključavničar lz Ro-salnie; Joie Jakofčič, član kolektiva Kovinar, Črnomelj; Milan Mam, član kolektiva Avtoobnova, LJubljana. Karel Kosir, Tugo Lebič, Marjan Fillpič, Ivan Kočevar, Jožica Ribič, Suvvoljub Ferjan-člč, Anica Oražem, Marta Florjančlč, Anton Furlan, Amalija Podržaj, Anica Florjančlč, Martina Kovačič, Anton Ribič, ii.i-.mii Proslč, Alojz Tomažln, Franc jun. tez, Jožica Smollč, Roman JevSrk. Stanko Poslck, Jože Kastelic, Janez Judež, Marjan Kos, Bora Marinovič, Anton Strahan, Redžep Krovni, Rajko MUovič, Ahmct Gucat, Jovo Rusko, Haslp Mamutovlč, člani kolektiva Pionir. Novo mesto; Anton Srebrnjak, član kolektiva IMV Novo mesto; Martin Bedek, član kolektiva Novoteks. Novo mesto. Milan Znldariič, Ludvik BartelJ. Janez Crtallč, Franc Kra.šovcc. Bogdan Stanešlč, Boris Guitin, Zvonko Cam-pa, Aloji Krbeinik, Alojz Kra.sevcc, Franc Kosrle, Bernard VVindisch. Ivan Gorenc, Ivan Meian, Joie Cvelhar, Leopold Zarabcc, Franc Jenko, član! kolektiva Elektro Novo mesto; Karel AndniJSčHčcn. član kolektiva Gozdni obrat Novo mesto: Jože Kašelj, posestnik lz Gornjega Kamenja: Ciril Kašelj, član kolektiva Pionir. Novo mesto: Alojz Metelko, član kolektiva Gozdna uprava Hmellnik: Marjeta Pečnlk, Albin Je-rele, Marija Mali, Marija Dollnar. Franc Kirn, Martin Cigler, člani kolektiva hotel Grad Otočec; Alojs Tekstor. član kolektiva Novoteks, Novo mesto; Franc Hiovatlč, član kolektiva IMV Novo mesto. 4 DOLENJSKI LIST St. 21 (739) Kmetovalec Janko Pečarič iz Čuril št. 4 pri Metliki zastavlja takšno vprašanje: Zdi se mi, da strojno delo v naših kmetijskih zadrugah ni prav organizirano. Kmetijski stroji za usluge kmetovalcem bi morali biti na vasi, vsaj nekateri. Mar bi bil greh, ko bi zadruga pustila kakšen traktor nekemu kmečkemu okolišu v uporabo? S tem bi postali kmetijski stroji kmetu dosegljivi. Iz svoje izkušnje vem: če bi bil traktor vedno pri roki, bi imel v hlevu samo enega konja. Grem na primer v Metliko po traktor, ke* se mi mudi z delom, Že prej sem raztrosil gnoj, ker bi rad oral. Povedo, da bo prišel, čakam 5 dni, gnoj se je medtem osušil in seveda se jezim. Nato pa začne deževati, in spet ni nekaj dni mogoče orati. Vsaj nekaj traktorjev naj bi bilo za kooperacijo. Stare traktorje bi lahko zadruga dala vaški skupnosti. Pri nas smo že imeli v vaški skupnosti kosilnico za seno, škropilnico za sadje in poljščine in obračalnik za seno. Vsi smo se naučili delati s temi stroji in smo jih s pridom uporabljali. S tem se na vasi pač ne bi mogla začeti kapitalizem in izkoriščanje, kmetu, ki težko dobi delavca, ker mladi rod beži iz vasi, pa bi bilo zelo pomagano. Kaj pravite k temu? KOOPERACIJA - TESNEJŠE IN TRAJNEJŠE SODELOVANJE Vprašanje bomo razširili še na probleme v zvezi s kooperacijo. Sodimo namreč, da je problem, ki ga načenja tovariš Janko Pečarič, tesno povezan s kooperacijo. Ker smo v zvezi s tem zabeležili na terenu več nejasnih vprašanj, se nam zdi potrebno, da o tem obširneje spregovorimo, ne da bi si seveda delali utvare, da bo naš odkrit razgovor razjasnil vsa nejasna vprašanja. Zato pozivamo k nadaljnji razpravi še druge naše bralce, predvsem predstavnike zadrug in kmetijskih posestev. Njihovi prispevki naj bi dopolnili našo morda malce preveč splošno razpravo s konkretnejšimi pogledi in predlogi za ureditev posameznih aktualnih problemov. Zlasti pa jih prosimo, da povedo svoja mnenja o Pečaričevem predlogu. Stroji morajo biti rentabilni Pečaričevo mnenje je po svoje zanimivo, le da po našem mnenju predlog ni v celoti uresničljiv. V razgovoru s kmetijskimi strokovnjaki smo zvedeli (in se tudi prepričali), da pri taki uporabi stroji ne bi bili rentabilni. Pri sedanjem stanju kooperacije je treba kombinirati uporabo kmetijskih strojev tako za obdelovanje družbenih površin kakor tudi za delo na zemljiščih v kooperaciji. S stroji morajo upravljati kvalificirani ljudje, ki morajo biti prav tako polno zaposleni. Danes Je še praktično neizvedljivo, da bi dala zadruga traktor v uporabo vaški skupnosti, kjer bi upravljal z njim zdaj ta in potem spet drugi kmet. Tu- ODKRIT RAZGOVOR di teduj, če bi bili kmetje usposobljeni za to, bi bilo vzdrževanje kmetijskih strojev ob taki uporabi zelo problematično. Razen tega pa še ni na voljo toliko strojev, da bi jih lahko dali na razpolago sleherni vaški skupnosti. Možno je tudi, da tovariš Pečarle ni tako mislil. V tem primeru pa se nam ponuja vprašanje, od česa je odvisno to, da bi bili kmetijski stroji, na primer traktor, obenem s kvalificiranimi ljudmi, ki upravljajo 7. njimi, vedno pri roki. Res je: kmetijski stroji morajo postati kmetu dosegljivi. Naš razvoj ne gre v tej smeri, da bi si zasebni kmečki proizvajalci sami nabavljali velike kmetijske stroje, ker niti ni pogojev za to. V okviru z zakonom določenega zemljiškega maksimuma uporaba takih strojev za zasebnega kmetovalca ne bi bila rentabilna. V nasprotnem primeru, če bi opravljal strojne usluge svojim sosedom, bi to pomenilo, da se ukvarja s pridobitveno dejavnostjo In da torej stroji ne služijo površine zemljišč, ki bodo zagotavljale ustrezno rentabilnost strojev. S tem, kar smo prej zapisali, kajpak ne izključujemo tudi določenih subjektivnih slabosti v odnosih med zadrugami in kooperanti. Morebiti se res kje zgodi, da mora kmetovalec, čeprav je sklenil pogodbo, po kateri mu mora zadruga zagotoviti strojno obdelavo zemljišča v kooperaciji, čakati pet in še več dni, preden pride na vrsto, čeprav so mu obljubili, da bo prišel traktor takoj. To se lahko zgodi tam, kjer ne uporabljajo mehanizacije po določenem, vnaprej pripravljenem načrtu in kjer so premalo občutljivi za točno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Vendar velja to samo za kooperante. Kmet, ki ni v kooperativnih odnosih z zadrugo, seveda ne more pričakovati, da mu bodo kmetijski stroji vedno pri roki. Treba je odkrito priznati, da imajo prednost družbena zemljišča in površine v kooperaciji. Zakaj? Zato, ker so to površine, s katerimi lahko družba zaneslji- Letos so rigolni plugi s traktorsko vprego zaorali tudi v zemljišča pri Vidošičih, kjer že nastajajo terase. Na sliki: desno v ospredju in v ozadju že zri-, golani del, na levi strani v ozadju pa je del hriba, ki ga ie treba še zrigolati in na njem narediti terase izključno samo osebnemu delu. Da bi preprečili vsakršne možnosti za izkoriščanje, ustava jamči osebno lastnino samo takih sredstev' za delo, ki služijo izključno osebnemu delu — v pogojih in mejah, predpisanih z zakonom. Tako, kot so kmetove lastninske pravice omejene samo na površine, ki jih lahko sam obdela, tako so te pravice omejene tudi samo na taka sredstva za delo, ki olajšujejo in povečujejo produktivnost njegovega dela, a onemogočajo, da bi lahko z njimi izkoriščal druge delovne ljudi. Povrnimo se k vprašanju, kako zagotoviti, da bodo stroji kmetu dosegljivi. To ni odvisno samo od nadaljnjega povečevanja obsega naše industrije kmetijskih strojev in pocenitve njene proizvodnje, pa tudi ne samo od dobre volje in materialnih možnosti zadruge, temveč tudi od samih zasebnih kmetijskih proizvajalcev, namreč od njihove pripravljenosti, da vstopajo v trajnejše in trdnejše oblike sodelovanja z zadrugami oziroma kmetijskimi posestvi. Ko bo "zadruga na daljši rok lahko načrtovala sodobno kmetijsko proizvodnjo ne le na svojih lastnih površinah, temveč tudi na čedalje večjih kompleksih zemljišč v kooperaciji, bo lahko imela vač traktorjev. Tedaj bo tudi lahko, če bo to potrebno, namenila ustrezno število kmetijskih strojev samo za kooperacijo, kakor to predlaga Janko Pečarič, ker bodo na voljo zadostne vo računa, ker ve, da bodo pridelki, zrasli na njih, namenjeni tržišču. Se več: to so površine, na katerih je mogoča zares sodobna kmetijska proizvodnja, to pa pomeni tudi večjo produktivnost. Ali tako, kot je rekel Edvard Kardelj, ko je pred leti pojasnjeval osnutek nove ustave: kmet ima na voljo, da stopi v prostovoljno kooperacijo z zadrugo oziroma s socialističnim gospodarstvom ali pa da sam trpi gospodarski riziko. To seveda ne pomeni, da mu zadruga sploh ne bo opravljala strojnih uslug. Do strojnih uslug bo še zmeraj lahko prišel, toda šele potem, ko stroji ne bodo več zaposleni na družbenih zemljiščih in na površinah, zajetih v koopera-* cljo. Zadrugo približati kmetu! čeprav se to sliši, kakor da se ogrevamo za ponovno decentralizacijo zadrug, v resnici ne mislimo na kaj takega. Dobro se zavedamo, kako nespametno bi bilo vnovič drobiti zadruge, se pravi ustvarjati nekdanje majhne, ekonomsko šibke in neučinkovite zadruge. Močne zadruge, kakršne obstajajo sedaj, so najboljše poroštvo za nadaljnji uspešni razvoj kmetijstva in socializacije naše vasi. To pa nikakor ne pomeni, da zaradi tega ne more in ne sme biti aktualno vprašanje, kako približati zadrugo kmetu — tudi v prostorskem smislu. Sedaj so nekatere zadruge, zlasti če nimajo svojih podružnic, zares nekolikanj odmaknjene od kmeta. V tem smislu je treba pritrditi kmetovalcu Pečariču, da bi morali biti kmetijski stroji kmetu dosegljivi. Z nadaljnjim povečevanjem obsega zemljišč, zajetih v trajnejše in trdnejše oblike kooperacije, bi morali okrepiti že obstoječe podružnice z novo mehanizacijo. Kjer še ni takih postaj, bi jih bilo treba ustanoviti, tako da bi bila mehanizacija čim bliže kmetu oziroma zemljiščem, zajetim v kooperacijo. Na plenumu glavnega odbora SZDL, kjer je bilo govora o aktualnih problemih kmetijstva in naše vasi, je bila v razpravi dana tudi pobuda za ustanavljanje obratov specializiranih ko-operacijskih služb — kooperacij skih postaj s potrebnimi strokovnjaki, mehanizacijo, reprodukcijskim materialom itd. Ob taki postaji naj bi deloval svet kooperantov, ki bi prispeval k temu, da bi še bolj zainteresirali zasebne proizvajalce za sodobno kmetijsko proizvodnjo. čeprav je imel diskutant, ko je govoril o obratih specializiranih kooperacijskih služb, v mislih predvsem svoje območje, torej posebne razmere, s katerimi se srečujejo v njegovi občini, bi vendarle kazalo razmisliti o tej pobudi. Morda tiči vzrok za to, da se kooperacija ne odvija tako, kot bi bilo treba in kakršni so pogoji, tudi v tem, da so nekatere zadruge preveč oddaljene od kmeta. Vzrok je najbrž tudi ta, da so ponekod zaposleni predvsem s pridobivanjem novih zemljišč za družbeni sektor kmetijstva. To je seveda zelo pomembna naloga, ki zasluži prednost, vendar vseeno ne bi smeli zanemarjati tudi razvijanja in poglabljanja oblik kooperacije z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Treba je vedeti, da bo kljub izrednemu razmahu družbenega sektorja kmetijstva v naslednjih letih še zmeraj 70 odstotkov obdelovalnih površin (ponekod več, drugod manj) v zasebni proizvodnji. Družbi ne sme biti vseeno, kaj in koliko se proizvaja na teh površinah, zlasti še spričo nezadostne preskrbljenosti tržišča s kmetijskimi pridelki. Tržišče pa ne potrebuje le pšenice, mleka in mesa (čeprav tudi vsega tega še ni dovolj), ampak tudi razne vrtnine, zelenjavo in podobno. Zasebni kmetovalci bodo tudi čez nekaj let, ko bo družbeni sektor kmetijstva še veliko močnejši, kot je danes, s svojo pro izvodnjo za trg — v sodelovanju, dolgoročnejšem seveda, z modernimi socialističnimi gospodarstvi — koristno dopolnjevali pro izvodnjo družbenih posestev in zadrug. Tudi kooperacijska proizvodnja ne sme biti rezultat naključja Ker že v glavnem vemo, v kakšnem obsegu in kje se bodo razvijali sodobni kmetijski obrati, nam morajo biti tudi znane meje med zemljišči, ki jih bo zajel proces podružbljanja, in površinami, ki jih bo treba vključiti v moderno organizirano proizvodnjo v obliki kooperacije. Kmetovalci morajo vedeti za podrobne načrte razvoja kmetijstva. Zaradi tega bi morali izdelati konkretni načrt proizvodnega sodelova- nja za vsako vas posebej. Na tej osnovi bi se pogo varjali s kmeti in sklepali z njimi dolgoročnejše pogodbe. Kmet — kooperant mora, kot je bilo rečeno v razpravi na plenumu glavnega odbora SZDL, v jasno začrtanem programu kmetijskega razvoja komune najti konkretne možnosti za vključevanje v naprednejši razvoj.- Da pa bi to dosegli, je treba zagotoviti tudi dobro informiranost kmetovalcev, oblike njihovega strokovnega izpopolnjevanja, načine njihove povezanosti z zadrugami in podobno. Prizadevati si je treba tudi za pravilno nagrajevanje kmetov — kooperantov, ki morajo čutiti ugodne rezultate svoje višje proizvodnje, kvalitete pridelkov itd. Kmet je v proizvodnem sodelovanju delovni partner, ki ima vse pravice, da pri tem uveljavlja načela nagrajevanja po vloženem delu. Zakaj govorimo o tem? Zato, ker se nam zdi, da je rešitev vprašanja, ki ga načenja Janko Pečarič v svojem pismu, odvisna od bolj razvitega in razširjenega proizvodnega sodelovanja med modernimi kmetijskimi gospodarstvi in individualnimi kmeti. Potem bodo proizvodne podružnice, kjer bodo na razpolago kmetijski stroji, reprodukcijski material in seveda tudi strokovna pomoč, razvejane bolj na gosto, tako da bodo kmetu vedno pri roki. Toda takih proizvodnih podružnic ni mogoče ustanoviti, kjer bi želeli, dokler se kmet in zadruga dogovarjata za sodelovanje samo od danes do jutri ali pa tega sodelovanja sploh ni, oziroma je vsebinsko še vedno razmeroma na nizki stopnji. Bili pa bi krivični, če bi iskali vzrok.za prepočasno razvijanje in razširjanje proizvodnega sodelovanja samo pri individualnih kmetovalcih. Razlog je tudi ta, da za organiziranje zasebne proizvodnje marsikje še ni čvrste organizacije, ki razpolaga z reprodukcijskim materialom in s sposobnimi strokovnjaki, ki bi bili tesno povezani s kmetijskimi proizvajalci. Tu pa tam je vzrok tudi v nerednem izpolnjevanju pogodb v proizvodnji, neredni dobavi umetnih gnojil in podobno. Vse to je treba popraviti, če hočemo, da bo kmet verjel v perspektivo svojega sodelovanja z zadrugo oziroma posestvom. Z dolgoročnejšimi pogodbami je treba zago toviti kooperantom odkup pridelkov, reprodukcijski material, strokovno pomoč, garantirano ceno itd. Take pogodbe je treba potem vestno in točno izpolnjevati. Zakaj od tega je odvisno, ali bodo kmetje o pravem času in pravilno razumeli preprosto resnico, iz- raženo v materialih plenuma glavnega odbora SZDL: • »Od lastnega dela, pro- • izvodnje in produktiv- • hosti, ki jih bodo de- • lovni kmetje ostvarjall • na svoji posesti, pri • tem pa čedalje tesneje • sodelovali tudi z druž-9 benim sektorjem kme- • tijstva, bodo odvisni tu- • di njihova perspektiva, • večji življenjski stan- • dard in spajanje njiho- • vega osebnega interesa • z interesi družbe.« Kmetu olajšati delovne razmere Na koncu je treba odgovoriti še na vprašanje, ali ne bi kazalo omogočati individualnim kmetijskim proizvajalcem, zlasti tistim v hribovitih predelih, nakup malih kmetijskih strojev, torej delovnih sredstev, ki služijo izključno osebnemu delu. Mislimo, da to ne bi bilo v nasprotju z našo kmetijsko politiko in s socialistično perspektivo razvoja kmetijstva. Res je, kot pravi Janko Pečarič, da s tem na vasi pač ne bi mogli začeti kapitalizma in izkoriščanja, kmetu, ki težko dobi delavca, pa bi bilo zelo pomagano. Korendne kapitalizacije kmeta so bile spod-rezane z agrarno reformo, z zakonom o zemljiškem maksimumu in z zakonom o odpravi viničarskih in podobnih razmerij. Kakor smo v našem listu že poročali, je bilo govora o tem tudi na že večkrat omenjenem plenumu glavnega odbora SZDL. Tako je poslanka za naše območje Pepca Perovšek v svoji razpravi na plenumu menila, da bi bilo treba za naša slovenske hribovske kraje nabaviti iz uvoza potrebno število motornih enosmernih kosilnih strojev s priključki, da bd istočasno izboljšali tudi kmetove delovne razmere. Tudi predstavnik tolminske Socialistične zveze je sporočil željo tamkajšnjih kmetov, da bi omogočili nabavo lažje mehanizacije, take, ki bi služila izključno samo osebnemu delu. Sedaj, na tej stopnji razvoja naše industrije, bi bil že čas, da začno proizvajati take lažje stroje tudi pri nas. Ker so za razvoj take proizvodnje potrebna sredstva skupnosti, -ie razumljivo, da bi smeli dovoliti nakup takih malih strojev samo .kmetovalcem, ki bi se povezovali v kooperacijo z zadrugo na dolgoročnejših in trdnejših osnovah. Skupnost mora imeti pač zagotovilo, da bodo ta sredstva koristila pospeševanju moderne kmetijske proizvodnje in razvijanja novih odnosov, ne pa kon-serviranju zastarelega, zaostalega načina kmetovanja, ki daje premalo sadov. V današnjem ODKRITEM RAZGOVORU, ki ga s tem zaključujemo, smo bili resda precej načelni. Naš namen je bil samo razširiti vprašanje tovariša Pečariča in ga osvetliti še z druge plati. Zdaj pričakujemo, da se bo na tej osnovi lahko razvila nadaljnja razprava. Želimo, da bi prispevale svoja mnenja in predloge zlasti zadruge in kmetijska posestva. K sodelovanju jih bomo povabili še s posebnim dopisom, tako da bi si zanesljivo zagotovili nadaljevanje te razprave v eni izmed prihodnjih številk Dolenjskega lista - prav tako v rubriki ODKRIT RAZGOVOR. D. L ZAPISKI S KONFERENCE KOMUNISTOV - TEKSTILCEV V METLIKI Samo konkretne razprave so lahko koristne Posvet komunistov tekstilne industrije, ki je bil predzadnji teden v Metliki, je pokazal, da komunisti metliške občine še miso vajeni problemov konkretno načenjati in se o njih pogovarjati odkrito, pač pa imajo raje samo načelno razpravo. Tekstilna panoga je v občini najpomembnejša, zato ni nič čudnega, če se je občinski komite ZK odločil sklicati tak posvet. Referat je ugotovil, da je premalo narejenega na področju dolgoročnega planiranja razvoja industrije (le Beti ima načrt rekonstrukcije izdelan, Novoteksov obrat sploh ne predvideva razvoja, Komet pa je začel pripravljati načrte za razširitev). Komunisti so, kot se je pokazalo v razpravi, samozadovoljni; prepričani so, da ni neizkoriščenih notranjih razerv, da je dovolj pogovarjati se o gradnji stanovanj, o skrbi za družbeno prehrano in o standardu nasploh. Poglavje zase so nizki osebni dohodki (v Beti naj bi bili letos najnižji 21.000, v Kometu 20.000 in v Novoteksu 24.000 din na mesec), ki jih v vseh treh kolektivih skušajo opravičiti s trditvijo, da delavci živijo na kmetijah in zato manj potrebujejo. Poročilo je ugotovilo, da je treba najprej za- gotoviti v industriji večje osebne dohodke, šele nato bomo lahko od delavcav zahtevali, da bodo vse sile vlagali v svoj delavnik v tovarni. V pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov je natančno predvideno, kakšne kazni naj dolete delavca, če se pregreši pri delu, ni pa primerov, da bi odgovarjali tudi drugi, čeprav so že bili zastoji zaradi pomanjkanja surovin, zaradi slabe organizacije dela in podobnega. Večino teh napak je treba pripisati kadrovski politiki. Ž eno do trimesečnim izobraževanjem delavcev, ki so komajda pričeli delati v industrijski proizvodnji, pač ni PRIPRAVE NA VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV OBClNE TREBNJE Majhne sence še ne pomenijo noči V dosedanjih pripravah na volitve v samoupravne organe so si nekateri vodilni posamezniki v nekaterih gospo-dairskih organizacijah trebanjske občine izpolnili precej nečastne legitimacije.-Kot take omenjamo vodilne v upraivu gozdnega obrata v Mokronogu, ki so zadnje čase dokazali, da niso priprav^ Ijeni sodelovati s kolektivom. To se je pred dnevi zgodilo dvakrat, zadnjič 20. maja, ko je bil sklican zbor delovnega kolektiva, da bi razpravljal o nezdravih odnosih v kolektivu in izbral kandidate za samjupravne organe. Kot sledi iz navedenega dejstva, gre v tem primeru ne le za nerazumevanje in gluha ušesa nekaterih vodilnih, ampak verjetno tudi za •amovoljo. Vprašati bi se morali, zakaj tako? Ali lahko •vodimo, da jemljejo taki posamezniki samoupravljanje dovolj resno, primerno ti-•tim, katerim je zaupano vodstvo socialističnega obrata? Ali pa morda menijo, da smejo volitve v samoupravne organe mimo njih kot formalnost? Ce je tako, si lahko mislimo, kako bodo poskušali taki posamezniki tudi v prihodnje razvrednotiti vlogo delavskih svetov in uveljavljati stvari, kakor bo njim prav. Na srečo je takih primerov v trebanjski občini silno malo, tako da sa priprave v predvolilnem obdobju zadovoljive. V vseh gospodarskih organizacijah so volitve v delavske svete na splošno razpisali v zakonitem roku. V nekaj manjših podjetjih vprašanju res niso posvetili posebne pozornosti in so nalogo opravili šele na opozorilo pristojnih organov, vendar so bile v glavnem predvolilne priprave skrbne. V podjetjih so se zdaj pripravili na zbore delovnih kolektivov, na katerih bodo obravnavana poročila doseda njih delavskih svetov in izbran; kandidati za nove. Ponekod so taki zbori že bili. V Iskrinem obratu v Mokronogu je bdi zbor delovnega kolektiva zelo uspešen. Pri izbiri kandidatov ni bilo težav, ker so se posamezniki o njih pogovorili že pred sestankom. Ta primer tudi potrjuje, da zaposleni zelo razmišljajo o volitvah in samoupravljanju ter da vedo, zakaj morajo v delavski svet kot parlament podjetja izvoliti res najsposobnejše predstavnike kolektiva. Drugod bodo datume za zbore delovnih kolektivov določili do 5. junija. Priprave torej teko v vsej občini, v predvolilnih razpravah pa sodelujejo najrazličnejši organi in organizacije. Tudi občinskemu sindikalnemu svetu je veliko da tega, da se Izoblikujejo taki samoupravni organi, ki bodo resnično kos svojim nalogam. Te pa niso majhne. — »Da pa jih bodo zadovoljivo izvršili, morajo delavski sveti razpravljati o programskem delu ža bodoče,« je poudaril predsednik občinskega sindikalnega sveta Darko Krištof. Kako se pripravljajo v KEKO-CPREMI Vinko Papež, predsednik delavskega sveta v »Kemo-opremi« (Trebnje), je v razgovoru o pripravah na volitve r>upravnih organov pove-naslednje: — Naš delavski svet je že večkrat razpravljal o volitvah, na katerih bodo izvoljeni novi •arnoupravni organi. Bodoči delavski svet bo sestavljalo 15 najboljših članov delovnega kolektiva. Zastopani bodo iz )roizvodnje in uprave, moški n ženske, starejši m mlajši. Candidate bomo izbrali 15. . unija. — Kakšne naloge bodo morali samoupravni organi predvsem reševati? — Najprej se bodo morali naučiti svoje vloge. Ne pravim, da predvideni kandidati niso sposobni, toda samoupravljanje je težka ir. odgovorna naloga. Pri nas je toliko težje, ker je podjetje mlado in delovni kolektiv še nima zadosti potrebnih izkušenj. Kot veste, je podjetje v rekonstrukciji, se pravi, da hoče sodobno proizvajati. Naloga samoupravnih organov je, da pri Zakaj šele zdaj obveznice za skopsko posojilo? Sele tri mesece potrm. odkar smo vplačali zadnje obroke posojila xa Skopje, so prispele obveznice. Živo nam je Se v spominu eno. dušna in hitra pripravljenost vseh delovnih ljudi Jugoslavije na neposredno pomoč, ki smo Jo nudili Skopju takoj |H> katastrofi in v poznejši akciji za vpis posojila za obnovo porušenega Skopja. Vpis poaojUa Je zahteval veliko priprav. V njih Je sodelovalo mnogo aktivistov lz vseh družbenih organizacij. Ni slo za prepričevanje, da t) treba porušenemu Skopju pomagati, pač pa bolj ra tekmovanje, er smo povsod želeli preseči okvirne vsote posojila. Tudi pri nas smo bili ponosni na poročila, da smo okvirne zneske presegli. To Je bilo lepo spričevalo nase človečnosti In bratske povezanosti naših narodov Človeku pa je grenko pri srcu. ko vidi, da nismo znali speljati do konca tako humane akcije, nujbri zato. ker sta posredi papir in birokracija. Kljub tisočem obrazcev, ki so bili popisani. KI..... številnim naročilnicam In podobnemu, kar so zahteval organi, ki hI 'morali zagotoviti ohvezniee.so le-te prispele lele 1 mesece po tem. ko so bili vplačani zadnji obroki posojila, čeprav |e od tik rat. ko tbil vpis zaključen, minilo ie 7 mesecev in ■ml' ljuba birokracija hrezdušnost sta najhri spet krivi, da se ljudem nismo oddolžili aa tisto, kar so dali odprtih src In rok. Vprašujemo se; mar so res lahko taksen problem nekaj ton papirja, tisk In raznečavanje, medtem ko smo bili v vsej Jugoslaviji sposobni v 15 dneh /tu.iti več kot 40 milijard posojila? Mar Je res potrebno dopuščati pikre opazke listih, ki so prispevali posojilo In morali tako dolgo čakati na obvez nlce? Brezdušen Je tak odnoa, toliko bolj brezdušen zato. ker *o se ljudje z vpisanimi zneski brez odlašan ia odpovedali marsičemu, nato pa morali tako dolgo čakati na košček papirja, ki Jim Je bil obljubljen takoj. Nihče nI pričakoval diplom In z zlatim tiskom obrobljenih potrdil, tiskano obveznico pa Je pričakoval vsak vpisnik! Omajali smo zaupanle preprostih ljudi, tega pa ne hI smeli preiretl Usti. ki so bili dolini zagotoviti obveznice v roku, določenem l aakononil p tem maksimalno pomaga. Ne zadnja njihova skrb je tudi uveljavljanje samoupravljanja v kolektivu. — Kaj pa ostale podobne naloge? — Prav na to mislim. Menim, da je treba samoupravljanje uveljaviti tudi navzven. Odveč je poudarjati, kako potrebno je rešiti vprašanje življenjskega standarda zaposlenih. Ta ni več merjen le z osebnimi dohodki. Ce si sam delavec ne more zgraditi stanovanja, mu ga je dolžno zagotoviti podjetje. Tu je mišljena zunanja vloga samoupravnih organov. »Kemo-opremo« trenutno še ne zmore vsega tega, ker je v rekonstrukciji. Ko bo ta končana, bodo prišla na vrsto stanovanja, obrat družbene prehrane in še marsikaj. — Kaj pravite o ugotovitvi kongresa sindikatov, da podjetja večkrat precej nenačrt-no trosijo sredstva? — Za marsikatero delovno organizacijo je ta ugotovitev točna. Za naše podjetje pa pravim, da znamo koristneje porabiti sredstva. Omenim naj le sklad za izobraževanje kadrov, čemur posvečamo pri nas največjo pozornost. — Kaj bi še sami dodali? — Vprašanje: koliko časa bomo še govorili o polprole-taroih v delovnih organizacijah? MoJ odgovor Je: toliko časa, dokler ne bomo od zaposlenih dobili ustreznih odgovorov, ali hočejo biti pro-letarci ali poljedelci. Mislim, da bo na njihovo odločitev dokončno vpldvalo podružblja-nje zemlje z arondacijo in na druge načine. IVAN ZORAN mogoče opraviti vsega. Lani so v Beti izkoristili 20,6, v Novoteksovem obratu 60,9 in v Kometu 14,5 odst. razpoložljivih sredstev za kadre. 'Letos bo za to na razpolago 8 milijonov din. V Beti imajo 2 strokovnjaka z višjo in 21 s srednjo izobrazbo, potrebujejo pa še 3 z visoko, 6 z višjo in 15 s srednjo in jih prav toliko štipendirajo. V Kometu imajo enega z višjo in 3 s srednjo izobrazbo, 6 pa jih štipendirajo na srednjih šolah ter trdijo, da več kadrov ne potrebujejo. Pri 170 zaposlenih potrebujejo torej samo 9 ljudi s srednjo in 1 z višjo izobrazbo, hkrati pa razpravljajo o povečanju obrata, ki bo nato zaposloval 500 ljudi in ustvarjal poldrugo milijardo dinarjev vrednosti! V Novoteksovem obratu trdijo, da ne potrebujejo nobenih novih strokovnjakov, čeprav imajo le nekaj ljudi s srednjo strokovno izobrazbo . . . Prenehati bo treba z dosedanjo kadrovsko politiko, ki so Jo opravljali vodilni uslužbenci kar mimogrede. Samo dovolj izšolanih strokovnjakov, ki jih bo morala industrija pridobiti s preudarno in načrtno kadrovsko politiko, bo lahko zagotovilo rast proizvodnje in hkrati s tem reševanje vseh ostalih problemov, med njimi tudi razvoj družbenega standarda. Z dosedanjim načinom, ko so vabili v občino strokovnjake tako, da so jim obetali boljši zaslužek, pa je treba enkrat za vselej prenehati. Komunisti so na posvetu kljub vsemu ugotovili, da so se tokrat prvič resno in odkrito lotili razprave in da bo treba takšne posvete v bodoče pogosteje sklicevati. Delavci ne potrebujejo advokatov Občni zbori oz. konference sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah brežiške občine so za nami. Na zunai so potekali v redu, vendar ie prav, da zapišemo nekatera opažanja, ki niso preveč optimistična. Zaskrbljujoč ie zlasti pojav otopelosti delavcev v sindikalnih organizacijah in samoupravnih organih. Dogaja se, da govorijo na sestankih posamezniki kot zastopniki delavcev v vlogi nekakšnih advokatov. To priča o nazadovanju samoupravljanja. Morda so takšni nastopi posledica preveč skonstruiranih, strokovno pripravljenih sestankov, na katerih govorijo razni finančni in drugi strokovnjaki v jeziku, ki ga večina delavcev ne razume. Ni čudno, da se v imenu mani veščih govornikov oglasi tisti, ki zna besedo najbolje zastaviti. Takšen ton sestankov bi morale sindikalne organizacije prve odpraviti in se zavzemati za večje uveljavljanje volje celotnega kolektiva. Napakam, ki jih delovni ljudje opažajo, bi bilo treba boli odgovorno prisluhniti in iih sproti odpravljati. V podjetjih marsikdaj tudi ne vedo. katere probleme nai bi obravnaval delovni kolektiv in katere sindikalna organizacija. Slaba stran sestankov je tudi ta, da so preveč informativni in dopuščajo le malo soodločanja kolektiva. Poročevalci razlagajo gospodarjenje preveč učeno. Delavci iih ne razumejo, zato marsikdaj brez pripomb sprejmejo predloge »pametnejših in odgovornejših«. - Lep primer preproste obrazložitve gospodarskega in finančnega uspeha smo zasledili pri kmetijski zadrugi Brežice. Direktor je na sindikalni konferenci najprej raztolmačil posamezne pojme in šele nato v številkah nazorno prikazal gospodarjenje zadruge. Za takšno pojasnjevanje bi se morale zavzeti vse sindikalne organizacije in samoupravni organi. Šele potem bodo delavci lahko po-gumneje zastavili besedo. Poguma pa brez razumevanja in znanja od njih ne moremo pričakovati! I Z RAZŠIRJENE SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CEI-Jl) Manj pokroviteljstva, pa več pomoči! Na ra/iiijend seji okrajnega odbora SZDL v Celju so prejšnji četrtek z vso prizadevnostjo razpravljali o vzgoji, izobraževanju in družbenopolitičnem uveljavljanju mladih ljudi. V približno 5-urni stvarni razpravi je bilo mnogo tehtnih besed in napotil za prihodnje delo. Ne bo odveč, če bodo podobna posvetovanja pripravili tudi v vseh občinah. Iz dobro pripravljenega poročila is razprave je bilo razvidno, da se v občinah pojavlja vse več vprašanj, ki vplivajo tudi na življenjske pogoje mladih ljudi, na njihovo usposabljanje in uveljavljanje. Delo mladine še ni dovolj prilagojeno dinamičnemu gospodarskemu razvoju, skrb za mladino pa je vse preveč prepuščena mladinskim organizacijam. V marsikateri šoli so zadolžili le posamezne vzgojitelje, da skrbe za mladinske in pionirske organizacije. Preveč je pokroviteljske miselnosti, razredne in šolske skupnosti še niso povsod zaživele, aktivnost mladine vse preveč vrednotijo po raznih kampanjskih akcijah, na splošno pa mlade ljudi premalo usposabljajo kot upravljavce. Med problemi so omenili tudi prepočasno reševanje šolskih problemov. Največ težav je v tistih šolah, ki se postopno razvijajo v popolne ' osomlleitke lin zaradi slabih materialnih in kadrovskih pogojev ne dajajo dovolj znanja za nadaljnje šolanje mladih ljudi. Na splošno pa šibka materialna osnova Šol močno vpKva tuđi na delo Šolnikov, saj se ne morejo v celoti posvetiti učnim in vzgojnim problemom. Pereče je tudi poklicno usmerjanje mladih ljudi in vključevanje v srednje lole zaradi preniajhruih tmogljl- vosti le-teh. Tako se je lani vključila v uk, jptroizvodnjo in nadaljnje šolanje le polovica vseh tistih mladincev in mladink, ki so končali osnovno šolo. Med drugim se bo v prihodnje treba bolj zavzeti za vprašanja .štipendistov. V celjskem okraju dobiva skoraj polovica vseh štipendistov le 5.000 do 10.000 dinarjev štipendije, k temu pa je treba dodati še dejstvo, da je stanje glede strokovnega kadra in štipendistov v celjskem okraju pod republiškim povprečjem. Ob koncu so poudarili, da je o teh in drugih vprašanjih bilo že toliko razprav ln ana- liz, da nd potrebno z nadaljnjim govorjenjem zavlačevati reševanje posameznih problemov. Zdaj je treba v občinah še enkrat pretehtati, kako so sredstva razdeljena, in se lotiti stvarnega dela. In končno: če mlade ljudi v bistvu tarejo ista problemi kot odrasle, potem so za reševanje teh odgovorni vsi. To velja tako za šole kot za delovne orgttj zacije, samoupravne organe in družbene organizacije, vloga mladinskih organizacij pa naj bd bila predvsem v tem, da vzgaja mlade ljudi v samostojne politično misleče občane ni upravljavce. Srečko Pratncmcr INLES pred volitvami Proizvajalci pri ribniškem Inlesu bodo 13. Junija izvolili nove samoupravne organe, deset svetov ekonomskih enot, šest obratnih delavskih svetov in centralni delavski svet. Na ta pomembni korak se že dalj časa vneto pripravljajo, tako da' b- volitve potekale v najlepšem redu in bi blld v organe samoupravljanja izvoljeni res najboljši proizvajalca. Delo v teh organih zahteva celega človtka in primemo družbeno in ekonomsko razgledanost, zato Je izbira kandidatov toliko pomembnejša ln odgovornejša naloga. Izvoljeni naj bodo Usti, ki bodo s svojim delom opravičili zaupanje delovnih ljudi. Novi centralni delavski svet bo Stol 31 članov, cd te-g:t Jih bodo na obratu v Kočevju Izvolili 10, v Ribnici 9, v Dolenji vasi 2, Sodražici 3, Ix>Skem potoku 4 ln Podpre-skd enega, uprava ■ skladiščem v Beogradu ter gradbena skupin« pa dva Mana. Po- slej bodo vsako leto izmenjali polovico člunov samo-upravnih organov. D) volitev bodo na sestankih delavcev po ekonomskih enotah predlagali kundidate in sestavili liste ter se po-drohneje pogovorili o dosedanjem delu organov upravljanja, o proizvodnji, Investicijah, posebno pa o standardu, osebnih dohodkih m skrajšanem delovnem času. Z junijem bodo prešli na nov način kompleksnega nagnut vanja, pri čemer bo glavni poudarek na nagrajevanju po dcJu. Tako rutj bi bil najnižji osnovni osebni dohodek 22.880 dinarjev, z izpolnjevanjem oziroma presežkom norme pa bi se povečali. Večanje pnMluktivno-std j« pogojeno tudi z 42 urnim delovnim tednom. 2o * maju so novi normatdvi * preizkusu ln kakor se 1**10 obnesli, bodo »topili v velja-vo ln a tem tudd skrit)*«11 delovni čas. FRANC ORIVEO MNENJA SO DELJENA. VENDAR: POGLEJMO OBE PLATI MEDALJE! GOSTINCI: »Mi nismo krivi!« 0 objektivnih vzrokih za podražitev cen v gostinstvu Upravni odbor sindikalne podružnice gostinskih delavcev v Novem mestu nam ie kot odgovor na uvodnik »Vrsta neupravičenih podražitev« (Dol. list od 21. maja 1964) poslal naslednji sestavek: V zadnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek »Vrsta neupravičenih podražitev«, ki bralce le enostransko informira o vzrokih podražitve hrane v novomeških gostinskih obratih. Zato dovolite, da osvetlimo še druge momente, ki so vplivali na podražitev hrane. Precej moramo poudariti, da so, se letos močno povečali poslovni stroški, ki jih bremenijo zlasti razni prispevki in dajatve. Za ponazoritev vzemimo hotel Metropol in primerjajmo poslovne stroške prvih štirih mesecev letošnjega leta ž istim obdobjem minulega leta. Tako se je letos amortizacija zaradi višje stopnje povečala za 79 odst., članarina zbornici za 122,8 odst., voda-irina za" 43 odst., dodatna stopnja prispevkov za socialno zavarovanje, ki je do letos niso plačevali, bremeni hotel samo v prvih štirih mesecih z 275.000 dinarji; stro-Ski elektrike so letos za 187,6 odst. večji, kot so bili lani, stroški raznih obrtniških del so narasli za 60 odst. itd. V skupnem znesku je imel hotel Metropol do konca aprila za dobre 4 milijone dinarjev več stroškov kot lani v tem času. Tu pa še niso všteti materialni stroški, ki so se povečali za dobrih 14 odst. Dodati moramo, da so letos precej narasle tudi cene nekaterih prehrambenih artiklov. Oglejmo si še nekaj teh: Goveje meso je hotel Metropol lani maja plačeval po 480 dinarjev, letos po 880 ali za 83 odst. dražje; goveje meso brez kosti lani 680, letos 1.060 ali za 56 odst. dražje; telečje meso lani 600, letos 900 ali za 50 odst. dražje; razna drobovina (jetrca, možgani in vampi) je prav tako za 50 odst. dražja; sveže svinjsko meso lani 600, letos 850; suho svinjsko meso se je podražilo od 720 na 1.050 dinarjev; mleko od 62 na 80 dinarjev; za 10 do 12 odst. se je podražila tudi mast, olje in surovo maslo; sir celo za 27 odst., riž za 17 odst. itd. Ob vsem tem pa se je hrana v hotelu Metropol podražila povprečno le za okoli 12 odst., kar je v primerjavi z zgoraj navedenimi ugotovitvami pravzaprav minimalno. Podobne ugotovitve pa veljajo domala za vsa gostinska podjetja socialističnega sektorja v novomeški komuni. Podražitev mesa je ukrepe za rentabilnost poslovanja torej le pospešila. Iz članka zveni tudi očitek zaradi večjih osebnih dohodkov gostinskih delavcev. Res je, da so v gostinstvu osebni dohodki precej nizki, saj so v Metropolu lani znašali povprečno osebni dohodki 28.200 dinarjev, letos pa 31.800 dinarjev. Povečali so se torej le za 12,5 odst., kar je v skladu s povečanjem prometa, ki je porasel za 11,56 odst. Kljub temu pa je še precej takih, ki zaslužijo manj kot 25.000 dinarjev na mesec. V vsej občini je bilo takih v marcu letos med gostinskimi delavci še 28,6 odst. In če vrhu tega vemo še to, da delajo gostinski delavci več kot S ur na dan in da so še posebej obremenjeni ob vsakem prazniku in skorajda vsako nedeljo, očitek glede osebnih dohodkov prav gotovo ni na mestu. , Ne bi se spuščali s piscem članka v polemiko o tem in onem. S tem pojasnilom želimo javnost le informirati, da na podražitev hrane ni vplivala samo podražitev mesa ali želja po večjih osebnih iohodkih gostinskih delavcev, temveč cela veriga raznih ekonomskih premikov, ki bi bržkone lonček slej ko prej napolnili tudi brez podražitve mesa. Upravni odbor -Sindikalne podružnice gostinskih delavcev Novo mesto Brežice: cene pod nadzorstvom Danes razpravlja občinska skupščina v Brežicah o družbeni kontroli cen v obrtni in komunalni dejavnosti V našem gospodarstvu težimo k ustalitvi tržišča, zato so cene važnejših.izdelkov kit storitev podrejene družbeni kontroli. Z zakonom o družbeni kontroli cen si je družba zagotovila pravico, da cene odobri ali pa jih ne odobri, če niso usklađene s tržnimi pogoji in splošno politiko cen. Skrk za družbeni nadzor so prevzeli zavodi za cene. Njihova naloga je; da skrbijo za življenjski standard državljana ter za smotrni razvoj trgovine in obrti. Se prav posebej pa so ti zavodi dolžni nadzorovati cene tistih proizvodov in storitev, Pri katerih utegne priti zaradi pomanjkanja sfli monopolističnih teženj do neupravičenega zviševanja. Občinska skupščina -Brežice bo danes razpravljala o predlogu odloka o evidenci in kontroli cen za obrtne in komunalne storitve. Cene teh storitev so se v zadnjih letih svobodno spreminjale-in jih občinski odbori niso nadzorovali. Izjema je bila v našem okraju občina Celje. Iz statističnih podatkov je razvidno, da so se v letih 1961 do 1963 obrtne storitve podražile približno za 40 odst., in sicer: 1961 za 20 odst., v 1962 za 12 odst. in 1963 za 8 odst. V prvih mesecih letošnjega leta so se pokazale ponovne tendence za podražitev nekaterih uslug celo za 35 odst. Prav zaradi tega je v obrtni stroki treba ustvariti popolnejšo evidenco in kontrolo cen za izdelke in storitve. Opaziti je velike razlike cen pri izdelkih iste vrste, kar je posledica splošne težnje za dviganjem cen. Predlog odloka o kontroli cen v občini Brežice predvideva evidenco in kontrolo cen PISMA UREDNIŠTVU Samo štirje na delovni akciji Javna pot od Gotne vasi do Crmošnjic je že dlje časa slaba in deloma zanemarjena, vendar je to javna pot in je ie 24. VI. 1957 oddelek za gospodarstvo in komunalne za-deve občine Novo mesto izdal odločbo, da se mora trasa te Poljske poti od gospodarskega poslopja Janka Rajako-woa do mejnika njivske parcele zamejičiti z vidnimi mej-nik> in da morajo mejaši do-Pustili, da se del njihovega *oeta dokoplje k cestišču. Preko krajevne organizacije SZDL nam je občina obljubila pomoč pri popravilu te ce-s'e, in sicer v obliki gramoza. Zvedeli smo, da lahko v nedeljo, 17. maja, odpeljemo iz kamnoloma 10 m' gramoza, zato je tov. Kukovcc obvestil fse tiste ljudi, ki pot največ uporabljajo, da naj pridejo "a delovno akcijo. Prišli pa s"io le Sfir;e moški, stari od 26 do 68 let: Kobler, Kukovcc, Eruiec in jaz. Z mojim ka- mionom srno vozili iz kom-noloma gramoz in ga dajali na kupe ob cesti. Ni se nam zdelo prav, da smo samo štirje prišli delat in da od mladih ni bilo nikogar, vendar smo krepko prijeli in nam je šlo delo lepo od rok. Nekaterim zasebnikom, ki imajo parcele tik poti, vse to ni prav. /Ze dolgo je tega, kar so količki — mejniki izginili, posamezniki orjejo prav na pol, med delom omenjene nedelje pa so nekateri teh mejašev vpili name in se jezili. Sem, mar res to zasluzil? Res je, da to pot precej uporabljam jaz, vendar sem doslej zanjo tudi največ prispeval. Pto pa je javna, uporabljajo jo tudi ostali občani, zato je grdo od vseh, ki so me pri delu zmerjali, namesto da bi prišli pomagat. Ce bomo po vaseh pokazali tako mak) sloge, prav gotovo ne bomo ' dosegli posebnega napredka! Franc Rozman Got na vas 40 za tiste obrtne in komunalne storitve, ki so pomembne za- življenjski standard občanov. To so: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, frizerstvo, dimnikarstvo, kleparstvo, ključavničarstvo, mehanika, elektromehanika, radiomeha-nika, urarstvo, steklarstvo, zidarstvo, sobno slikarstvo, pečarstvo, mizarstvo, tapetništvo, žaganje drv, prevozne storitve z motornimi vozili in konjsko vprego, avtome-hanika, avtokleparstvo in av-toličarstvo. Družbeni kontroli so podrejene tudi tele komunalne dejavnosti: vodovod, smetarska služba, mlekarne, transport blaga, kino podjetja in servisi stanovanjske skupnosti. Neposredno kontrolo nad izvajanjem tega odloka bo opravljala tržna inšpekcija občinske skupščine Brežice. Vse gospodarske organiza-pije, lastniki zasebnih obrti in druge pravne osebe, ki opravljajo navedene storitve, so dolžne dostaviti medobčinskemu zavodu za cene v Celju cenike po stanju 1. februarja -1964. Vsi, ki so po tem datumu dvignili cene svojih storitev, so dolžni to opravičiti z ustrezno dokumentacijo. Zavod za cene bo presodil, ali je v obvestilu navedeno zvišanje cen storitev opravičeno ali ne. O svojem stališču bo pismeno obvestil predlagatelje. Nad tisoč mladih proizvajalk in proizvajalcev iz vseh obratov ISKRE se jo v nedeljo dopoldne zbralo na Planini pod Mirno goro. Proslavili so dan mladosti, rojstni dan predsednika Tita in zaključek svojega 8-mesečnega tekmovanja: Pridružili so se iim tudi mladi Belokranjci in mnogo starejših; s proslave so poslali pozdravno čestitko predsedniku republike za njegov rojstni dan. — Na slavju Iskrine mladine so sodelovali tudi semiški pionirji, mladi tamburaši iz Metlike s pevko Ivanko Krašovec, oktet belokranjskih študentov, humoristi, recitatorji in folklorni skupini iz Adlešičev ter Semiča. Mar naj res Mesarija krije izgube v kmetijstvu? Probleme je treba načenjati konkretno, čeprav so boleči. Samo to vedi k rešitvam. Tako nas že doigo uči praksa. Obiskal sem direktorja KZ Novo mesto tov. Staneta Somraka an povprašal, kakšni so bilil prejšnji odnosi Mesa rije do KGPK Novo mesto, kakšni so novi odnosi, odkar deluje Mesarija v okviru zadruge, če so ti odnosi boljši in če mesariji pribijajo maržo. Povedal je, da je bila Mesarija v KGPK samostojna enota. Ves dohodek je morala odvajati KGPK, plačati uprav no režijo, direkcija KGPK pa je v zameno za to urejala njene kreditne odnose z banko. Mesarja je KGPK odvedla od 4 do 8 mililjonov dinarjev dohodka na leto, kolikor mu je znano. Odkar 4eluje novomeška mesarija v okviru zadruge, je samostojen obrat s samostojnim obračunom, i svojo bilanco, žiro računom in s svojimi skladi. Zadruga jim maržo za dobavljeno ži vino zaračuna, vendar ne po 15, pač pa po 10 din od kilograma, V Mesariji. so povedali še več: leta 1962 so odvedli KGPK ves p r e s e ž e k, ko so ga ustvarili: vsega okoli, 20 milijonov dinarjev. Ob tega je bilo 3,5 milijena upravne režije. Lani so spet odvedli vse, okoli 12 milijonov din, od tega 4,5 milijona za upravno režijo. Celotni presežek, ki so ga odvedli lani, je znaša) okoli 10 odst. vse režije, ki jo je Mesarija imela. Za kaj je porabil KGPK fa sredstva? Za kritje izgub v kmetijstvu! In kaj je dobila Me sarija v zameno za to? Vodila je samostojno knjigovodstvo, svojo personalno evidenco, delala bilanco, skratka, poslovala je popolnoma samostojno. Pri KGPK so zanjo le podpisovali za banko, in pošiljali zapisnike sej DS in UO ter jih včasih vprašali, kako gre ... In zdaj, ko so v-KZ Novo mesto? Odgovor o nižji marži smo našli v računih: KZ Žužemberk na primer zaračunava prašiče Mesariji po 320 din kilogram, KZ Novo mesto po 340 din; krave, odkupljene na drugih sejmih, plačujejo po 230 do 295 din, krave od KZ Novo mesto pa po 235 do 325 din; vole na zunanjih sejmih po 340 do 347 din, teleta papo 370 do 420 din. Volov in telet na področju KZ Novo mesto ni. Bebi-bif goveda jim kmetijski obrat KZ po nuja po 360 din kilogram, pa so predraga. Kako je z maržo, ne vedo, ker so cene v raču. nih KZ Novo mesto fiksne in marža iz njih ni razvidna. Končno pa še skladi. Nekaj jih bodo v Mesariji prav gotovo ustvarili, ostali pa jim ne bodo, ker bo treba sredstva-iz njih po-sediti kmetijskim enotam, ki bodo prav gotovo imele izgubo. Izguba se bo ponavljala še nekaj let, zato ni računati na vračilo takšnih posojil. Tako pravijo v Mesariji. V zadevi gre za več stvari, ki niso najboljše zastavljene. . Mar je mesarija res sodila v KGPK samo zato. da bo -pomagala kriti izgubo v kmetijstvu? To vprašanje se naravnost vsiljuje! In: ali s tem načenjamo vprašanje izgub v kmetijstvu ' s prave strani? Mar je res novomeški potrošnik dolžan pri nakupu mesa prispevati svoj denar za nekaj, kar je problem v celoti SFRJ in česar mi v Novem mestu pač ne bomo mogli rešiti? V čem je DH:i!!;!llllllllllllllllllllllllllllll!!ll!llin!il!W!IIIIIHIBtlilll!l prednost tega, da je Mesarija poslovala v okviru KGPK in zdaj v okviru KZ Novo mesto, ko pa imamo kljub temu najdražje meso v Sloveniji? Samo v zadnjih 2 letih je Me-sarija odvedla 32 milijona* presežka, vse mesnice, razen one na tržnici, so še vedno prav takšne, kot so bile pred vojno, ■ ljudje pa se v njih nema- ■ iokrat gnetejo! Mar ne bi gg bilo boljše porabiti teh 22 H| milijonov dinarjev za m* m dernizacijo mesnic, saj Je B| ta denar končno prispevki pjj potrošnik iz svojega žepal g Novomeška Mesarija pa ■ je bila (zadnja leta) in je g deloma še zdaj instrument H za kritje izgub v kmei- g tijstvu. toda žal na potro* H nikov račun. Miloš Jakopec Obvestilo o spremembi delovnega časa Uprava in uredništvo Dolenjskega lista sporočata vsem naročnikom, da sta s 25. majem uvedla nov delovni čas: vsak p o -nedeljek so pisarne lista odprte neprekinjeno od 7. do 16. (četrte) ure popoldne. Tudi v popoldanskem času lahko ob ponedeljkih plačate naročnino, mali ali drug o-glas in opravite druge opravke v upravi ali pa v uredništvu lista. — Ob sobotah bomo zato poslej poslovali za stranke samo od 7. do 12. ure. DOLENJSKI LIST Priprave na volitve zadružnega sveta v Ribnici in Loškem potoku Kmetijski zadrugi v Ribnici in Loškem potoku se z vso resnostjo pripravljata na volitve novih zadružnih svetov. Na območju KZ Ribnica je- že okrog 400 kooperantov, v sodelovanje pa so vključene vse vasi, razen Vi-nic. 14. junija bodo delavci pri zadrugi- skupno s kooperanti Izvolili nov 30-članski zadružni svet, od tega bo 18 delavcev, kmetje pa bodo v sedmih okoliših izvolili 12 članov sveta; iz petih okolišev po dva, iz dveh pa po onega. Razen tega bodo iz- volili v svet kooperantov iz vsakega okoliša po enega zastopnika. To nedeljo so bili po vseh okoliših zbori volivcev, na katerih so zadružniki imenovali kandidate za volitve. Zbori .volivcev, na katerih so se ljudje pomenili o številnih perečih vprašanjih (prevladovala so komunalna: poti Ipd.), so lepo potekali, prav tako je bila zadovoljiva udeležba, razen v Ribnici in Dolenji vasi, kjer bodo morali sklicati nova zbora. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvetje: ran jaka, gloga-bele-ga trna, bele deteljice, rdeče deteljice, bezga, lipe, mačjih tačic. Listje: brsljina, smarnice, lapuha, gloga, beladone. Rastline: krvavega mlečka, njivske maćehe, navadne ramSele, grenke ramsele, dišeče perle, vodne krese, gladisniku, pfesca. Korenine: gozdnega korena, repinca, trobontioe, medvedovih tac, velikega divjega Janeza, malega divjega Janeza, beladone, srčne moči Lubje: krhlike, če&minovih palic, čeSminovih korenin, hrasta, brogovite. Vršičke: gloga-belega trna (medvedovih hrušklcl. Gomolje: kukavic, Jesenskega podleska. NOVOMEŠKA KRONIKA Seme: Jesenskega podleaka, Odkupujemo Se razne druge rastline. Cene m pojasnila dobite v vasi kmetijski zadrugi aH direktno v poslovalnici (iOSAD, Nova mesto, Slakova ul. t. ■ V prvem tromesečju letos so Je precej povečal odkup kmetijskih pridelkov. V primerjavi % lanskim letom Je bilo od zasebnikov odkupljenih za 18,7 milijarda dinarjev več pridelkov, od družbenega sektorja pa za 6,3 milijarde dinarjev več. TRGOVSKO PODJKTJE »ŽELEZNIMA« NOVO MESTO sprejme v službo visokokvalificiranega ali kvalificiranega -MEHANIKA specializiranega za motorna kolesa »Tomos«. Nastop službe takoj, plača po dogovoru; pismene ponudbe je treba poslati na upravo podjetja. Zadnje dejanje hude nesreče v Hrastu Anton Starina, kmečki delavec iz Osojnika, se je lani pripravljal na gradnjo hiše. V peskolomu v Hrastu je začel kopati pesek, pri tem pa najel za pomožna delavca Borisa in Matijo Hudorovca. Dva dni je delo lepo potekalo, tretji dan pa se je zgodila huda nesreča. 2. aprila 1963 so odšli zjutraj zdoma Starina in oba Cigana. Stariha jima je dal nahrbtnik s hrano in strelivom, sam pa se je odpeljal t motorjem na sejem v Metliko. S seboj je vzel tudi vžigalne kapice, in ko se je okoli desetih dopoldne pojavil v peskolomu, kjer sta Cigana vrtala luknje, jima je izročil še vžigalne kapice. Naročil jima je, naj razstrelita kar sama, nato pa prideta večerjat na Osojnik. Boris in Matija Hudoro-vac sta se lotila naročenega dela. Zvrtala sta luknje, jih napolnila s strelivom in opravila vsa potrebna dela, nato pa se skrila. Prva vrtina se je lepo razstrelila, v drugi pa ni počilo. Nekaj časa sta ča kala, nato pa odšla gledat. Pri tem sta premaknila vži-galno vrvico. V hipu je nastala dokaj močna eksplozija, pri kateri sta bila oba hudo ranjena: izgubila sta vid, rden je ostal brez ene roke, drugemu pa manjkata obe. Anton Stariha se je moral glede tega pred kratkim zagovarjati na novomeškem okrožnem sodišču, ki je ugo- tovilo, da je obtoženec skrajno malomarno ravnal že s tem, da je prepustil vžigalne kapice in strelivo osebama, za kateri ve, da nista usposobljeni strokovno opraviti dela. Stariha je naredil prošnjo za nabavo streliva na pristojni organ, podpisal izjavo, da prevzame odgovornost za morebitne posledice, rešitve pa ni počakal, temveč si je strelivo izposodil pri sosedu. Kaznovan je bil na 8 mesecev zapora, razen lega pa mora plačati občinski skupščini Črnomelj 726.107 din, ki jih je utrpela za zdravljenje obeh ponesrečencev. S strelivom je bilo v naših krajih že toliko nesreč, vendar se ljudje še niso spametovali! OBČINSKA SODIŠČA Odbor za organizacijsko-politična vprašanja zveznega zbora zvezne skupščine je pred kratkim obravnaval predlog temeljnega zakona o sodiščih. Za predložene norme v zakonu o sodiščih splošne pristojnosti sta značilna osnovna elementa: prvi je težnja, naj bi postala osnovna' sodišča v našem pravosodnem za odstranjevanje pomanjkljivosti in družbeno negativnih pojavov. Druga, zelo bistvena novost je, da predlagajo znatno razširitev pristojnosti občinskih sodišč, s čimer naj bi postala osnovno sodišča v našem pravosodnem sistemu. Predlagajo, naj bi bila občinska sodišča pristojna tu Ji za kazniva dejanja, za katera so predvidene kazni strogega zapora do pet let. Za ta dejanja so sedaj pristojna okrožna sodišča. Izjema bi bila kazniva dejanja, kot so: zloraba pooblastil v gospodarstvu, ponarejanje in uničenje uradnih dokumentov, izdajanje službene tajnosti in nekatera druga, ki bi zaradi zamotanosti dokaznega materiala in potreb, da se v postopku zagotovi navzočnost javnega tožilca, še naprej ostala v pristojnosti okrožnih sodišč. V civilnih zadevah predlagajo, naj bi se pristojnost občinskih sodišč razširila na spore do 500 tisoč dinarjev (zdaj do 200 tisoč dinarjev), pristojnost sodnika posameznika pa na spore do 100 tisoč dinarjev (sedaj 50 tisoč dinarjev). Med razpravo so opozorili tudi na potrebo, da bi za sodnike uporabili načelo ponovne izvolitve oziroma ponovnega imenovanja. Na Suhovju bodo zgradili kulturni dom Kulturno-prosvetno življenje na Suhorju, ki je bdlo skoraj ves čas po vojni dokaj razgibano, je pričelo zadnja leta vidno pešati. Igralska družina se je naveličala tesnega odra v šolski učilnici, mladina so odvzeli sobico, .v kateri se je zbirala pri šahu, televizor se je pokvaril, tako da je bil ljudem več ali manj edino razvedrilo potujoči kino, ki jih je od jeseni do. spomladi obiskoval vsakih štirinajst dni. Vendar pa Suhor ni kaka odročna vas v hribih, saj teče skozi naselje nsva asfaltna cesta, in lesna industrija Lepiš v njegovi neposredni bližini zaposluje čez sto delavcev in delavik. Vas ima lepo šolo, pošto, vodovod, in na raznih poslopjih je vzidana vrsta spominskih obeležij, ki govore o lepem deležu, ki ga je vas prispevala v narodnoosvobodilnem boju. Dani so torej osnovni pogoji za gospodarski in tudi turistični razvoj naselja, prebivalci pa so zadnji čas želeli več kulturnega in družabnega življenja. Zato so v vasi že pred leti začeli misJati, da bi šoli prizidali manjšo dvorano. Prve priprave so stekle že predlanskim, vendar so šele letos v marcu pričeli kopati temelje za manjši kulturni V Sevnici manjka otroško igrišče Ni ji res podaril plašča Uprava hotela Grad Oto-čec je 2. novembra lani sporočila postaji Ljudske milice v Novo mesto, da je bil Angležinji J. P. ukraden iz garderobe hotela plašč. Kaj kmalu so odkrili plašč ln tatico! Na razpravi, ki je bila nedavno tega na občinskem sodišču v Novem mestu, se je izkazalo, da je plašč smuknila Ana Boje, gospodinja iz Ljubljane, ki je takrat prenočeva- Karamboliral z novim 1300 Jože Berkovič, Student Iz Novega mesta, Je lani decembra votli nov Fiat-1300 s tablico »preizkušnja« Iz Novega mesta proti Ločni. Ker tudi on nI drugače vozil, kot navadno vozijo mladi lantje, ki hočejo svoje Šoferske sposobnosti dokazati s pretirano naglo vožnjo, se je na ovinku pred veterinarsko bolnišnico za-letel v konja, vpreženega v voz, k! se Je pomikal po cesti pred njim. Zaradi megle ln nagle vožnje Je Berkovič naenkrat zagledal vprego pred seboj in se Ji ni mogel več izogniti. Pri trčenju Je voznik vprege padel pod konja ln se tako hudo. poškodoval, da J* nekaj dni zatem v novomeSki bolnišnici umrl. Pred okrožnim sodiščem v Novom mestu Je obtoženi Student I ijanje priznal, hkrati pa Je l.o.idarjal, da se ne čuti krivega. Sodišče pa Je bilo nasprotnega mnenja! Ce bi vozil tako počasi, kot zahtevajo pravila vožnje v megli In na zasneženi cesti, bi lahko vprego prehitel aH pa vozilo ustavil. Berkovič Je bil kaznovan na 1 leto In 6 mesecev zapora, pogojno za 3 leta. Na i v,lni pravdi pa bo določena odškodnina, postavljena v zahtevku 177.500 din. la v hotelu z nekim Italijanom. Kmalu zatem je prodala plašč svoji prijateljici v Ljubljani za 3000 din. Pri njej so ga miličniki našli in vrnili Angležinji. Bojčeva je krivdo vztrajno zanikala, zatrjujoč, da ji je plašč podaril omenjeni Italijan zato, ker je šla z njim na izlet. Italijan pa je že kmalu po dogodku prišel v Ljubljano, kjer je zvedel za nedjubo 2adevo in se hudo razburil, češ da dovolj zasluži in da mu ni treba krasti. Izjavo so preverili in ugotovili, da je možak res pri denarju ln da je kaj malo verjetno, da bi on kradel. Bojčeva je prejela milo kazen: 1 mesec zapora pogojno za 2 leti, upoštevaje njeno dosedanjo nekaznovanost, bolezen in to, da je mati nedo-letnega otroka. NESREČE Tovornjak se je prevrnil 23. maja ob 16.23 se Je na avtomobilski cesti pri Ivančni gorici prevrnil tovornjak NS 103-37, ki ga Je vozil zivan Letic. Tovornjak je vozil proti Zagrebu, pred odcepom v Ivančno gorico Je voznik zapeljal na desno in vozil nekaj časa po obcestnem jarku, nato pa je sunkovito zavil v levo nazaj na cesto, zaradi česar se je tovornjak prevrnil. Voznik ni bil poškodovan, na tovornjaku pa je za 300 tisoč dinarjev škode. Motorist v nezavesti 21. maja ob 16.15 Je obležal v nezavesti motorist Ivan Vide, ki se je po avtomobilski cesti peljal proti Ljubljani. Pri Karteljevem je z motorjem LJ-21770 iz nepojasnjenega vzroka zapeljal na travnati pas ob cesti, odkoder ga Je zaneslo na cesto, kjer je padel in ob ležal v nezavesti. V novomeško bolnišnico ga Je odpeljal Vladimir Knežević iz Zagreba. Vide je dobil manjše rane na glavi. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 dinarjev. S podstrešja je smuknil suho meso V začetku februarja letos sta bila zakonca Marija in Franc Radovan iz zalovič doma. Po kosilu je žena opravljala hišna dela, mož pa je stopil pred hišo. Rado van ova je slišala nekoga lesti na podstrešje, slišala je, da Je odprl pokrov Skrinje, v kateri sta imela spravljeno suho meso, vendar je bila prepričana, da je šel na podstrešje njen mož. Nesreča zaradi opitega voznika Ivan Stricelj, poljedelec lz Sel pri Semiču, Je 20. okt. 1963 vozil osebni avtomobil NM 27-84 po avto cesti lz Ljubljane proti Novemu mestu. Pri Dol. PodboTštu sta stala eden za drugim ob skrajnem desnem robu cestišča dva f ička, ki sta se malo prej ustavila zaradi okvare Ko Je 8trleelJ v nepazljivi vožnji pripeljal do zadnjega Flata 600, se mu nd zmal Izogniti. Trčil j« vanj, ga zbil izven cestišča, kjer je na strehi obležal. Voznik narobe ležečega avtomobila dr. Gustav Zelček se Je pri tem hudo poškodoval, lažje poškodbe pa Je ob trčenju utrpela tudi' obtozenčeva žena Kata- rina Stricelj. Pred sodndlki, ki so to prometno nesrečo pred kr:> klm obravnavali na novomeškem sodišču, Je Stricelj trdil, da je spil v.LJubljani le brizga-nec, medtem ko so miličniki že na kraju nesreče ugotovili, da je možak dišal po pijači, in tudi analiza krvi Je pokazala, da Je Imel 1,08 promila alkohola. Okrožno sodišče je obsodilo Ivana štriclj* na 6 mesecev zapora, pogojno ca 2 leti, in na odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 1 leta. Oškodovani dr. Zelček rahteva 1,035.000 din odškodnine. O čemer pa bodo razpravljali na civilnem sodišču. Nedolgo zatem je Franc Radovan prišel v kuhinjo, žena pa ga je takoj vprašala, kaj je iskal na podstrešju. Ko ji je zatrdil, da je ves čas na podu pripravljal krmo za živino, sta spoznala, da je moral biti na podstrešju neznanec. Sla sta pogledat in ugotovila, da je iz skrinje izginilo 20 suhih klobas, pleče in še en velik kos pre-kaj enega mesa. Tatvino sta takoj prijavila LM, ki je storilcu kmalu prišla na sled. Prav tedaj je v bližini vasi taboril s svojo družino Jože Brajdič, za katerega je bilo ugotovljeno, da se je splazil pri Radovanovih na podstrešje ln ukradel meso. Omenjeni Cigan Je bil že večkrat kaznovan, znan pa Je tudi po svoji nasilnosti, saj Je strahova! že več kmetov in zahteval od njih mesa. Tatvino mesa Je nedavno tega obravnavalo novomeško okrožno sodišče, ki je Jožetu Brajdiču prisodilo 3 mesece zapora, Radovanovima pa ukradeno meso. Ugotovljeno Je bilo, da je obtoženec storil to kaznivo dejanje v vinjenem stanju, kar Je senat pri odmeri kazni upošteval, razen tega pa tuđi bo, da mora skrbeti za 4 nedoletne otroke. Starši so že večkrat poudarjali, da bi bito treba v Sevnici uredili otroško igrišče. Imajo ga celo v Radečah, ki so manjši kraj! Sevnica se razvija v industrijsko mesto, starši so večinoma zaposleni, otroci pa ne morejo biti prepuščeni zgolj tekanju po ulicah. Urediti jim je treba kotiček, kjer se bodo lahko po mili volji igrali in jih ne bo ogrožal promet. Lep in za to primeren prostor bi bil ob železniški progi v Šmarjah, kamor so navoaili zemljo, ki so jo izkopali pri gradnji sev-niške šole. Prostor že ureja- jo, in kot je slišati, bo tam, če bo dovolj denarja, otroško igrišče. Nekaj bi lahko prispevali občinsko vodstvo DPM, krajevna skupnost, turistično društvo in občinski sindikalni svet. Sevnica pa pogreša razen igrica tudi park. V dtrevoredu ob Savi je nekaj slabo oskrbovanih klopi, prostor pa za počitek v senci ni primeren, ker je tod usmerjen promet z vpregami. Saimo dve klopi na trgu in 2 pred bloki na postaji sta premalo, zato naj razmišlja o tem turistično— olepševalno društvo. Kaj je z novomeškim nogometom? dom, ki bo stal v- neposredni bližini šole. V pritličju bo dvorana z odrom, igralskima garderobama, sanitarijami in večjo gorderobo za oblikovalce, v prvem nadstropju pa bo kabina za obiskovalce. V podaljšku zgradbe bodo zgradili še eno enosobno in eno dvosobno stanovanje. Načrte za zgradbo je izdelal gradbeni tehnik Niko Zupanič, gradbena in obrtniška dela pa je prevzela Komunalna uprava iz Metlike. Vsa dela so preračunana na 16 milijonov dinarjev, od katerih je občina najela 10 milijonov posojila, 3 milijone bodo prispevali prebivalci Suhorja in oko'ice, ostalo pa bo priteklo iz drugih virov. Kulturni dom na Suhorju naj bi bil izročen svojemu namenu 26. novembra, to je na letošnji občinski praznik. Moste : Novo mesto 77:58 (28:22) Igrišče v Mostah, sodnika inž. Pust iz Ljubljane in Frelih iz Medvod. — Moste: Umek 11, Kmetic 8, Plesnar 6, Lesjak 19, Cerkvenik 14, Merlak 10, Peterman 9. — Novo mesto: Bele 17, Knoll 17, Se-tlna 4, Franko 12, Uhan 3, Petrič 6. — NovocneSčani so doživeli še en poraz, tokrat proti glavnemu kandidatu za naslov prvaka. Do polčasa je bila igra enakovredna, saj si nobeno moštvo ni priborilo kaj prida naskoka. Kljub temu so Moščani šli na odmor s še.-tirni točkami v dobrem. V drugem polčasu so Ljubljančani ušli še za trinajst točk in na koncu zanesljivo zmagali. Naslednjo tekmo igrajo Novo-meščani doma z ekipo Medvod, ki je tokrat izgubila na Jesenicah z rezultatom 46:65. -al Tako se sprašujejo ljubitelji te dinamične igre v Novem mestu. Nogomet, ki je bil na zavidljivi višini, vse bolj tone pod povprečje. Zadnjo tekmo z Usnjarjem so v nedeljo Novomeščani izgubili kar 13:2. Vse kaže, da je situacija več kot kritična. Skrajni čas Je. da se klub predvsem organizacijsko utrdi, ker Je to ena najšibkejših točk Elana. Potrebno pa bo tudi, da kdo od starejših igralcev prevzame trenerske posle in začne vaditi mladino. Le tako bomo lahko spet videli dober nogo met. Na zadnjem turnirju v malem nogometu smo videli mnogo mladih igralcev, ki kažejo precej veselja in talenta. Tu mislim posamezne igralce z učiteljišča in osnovne šole, predvsem pa z gimnazije, ki Je premagala ekipi Otočca in IMV, kjer je igrala večina elanovcev. Ti igralci bi z mlajšimi nogometaši, ki že igrajo pri Elanu, prav gotovo tvorili čvrsto in borbeno celoto, ki bi, potem ko bi si pridobili dovolj izkušenj, prav gotovo novomeškemu nogometu povrnili ugled. -al Finalist je PARTIZAN (N. m.) Rokometašl novomeškega Partizana so postali finalisti pokalnega tekmovanja na Dolenjskem, potem ko so premagali SSD učiteljišče z rezultatom 16:8 (10:2). Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: Partizan: Perko, Medle 2, L. Bele 5, M. Bele, Blažič 4, Stoka-novic, Smerdu 1, Vovk, Splihal 4. Učiteljišče: Zlobko, Degen 5, Kramar, Fifolt, Kobe 1, Jaklič, Cebin, Pečnik, Kočevar 2, Jarc, Košir. Novomeščani so z lagodno igro pospravili Se eno zmago. Učiteljiš-niki so se vseskozi borbeno branili pred hujšim porazom, kar jim Je tudi uspelo, saj so Novomešča-ni potem, ko so ob polčasu vodili za osem golov, močno popustili. Kljub temu vprašanje zmagovalca ni bilo niti trenutek problem. Partizanove! so bili v vseh pogledih močnejši, učlteljiščniki pa so z borbenostjo in poletom ustavljali njihove napade. Sodnik Kralj Je sodil zadovoljivo. -al Organizirano športno življenje tudi v Loki V torek, 19. maja, je bil v Lokt pri Zidanem moslu ustanovni občni zbor telesnovz~o..nega društva Partizan. Za kraj pomeni to spet napredek. Vključevanje telesne kulture v vsakdanje življenje delovnih ljudi Je v današnjem času nujna potreba, kajti splošni dni bml interes Je, da so ljudje zdravi. Zdravje Je osnova delovne sposobnosti in telesna kultura ga pomaga ohraniti. Tak- ni razlogi so vodili ljubitelje tel.sne kulture v Loki, da so dali pobudo za ustanovitev društva. Športno udejstvovanje bo odslej organizirano. Gojiti nameravajo nogomet, namizni tenis, odbo;ko in košarko. Med mladino Je za te športe veliko zanimanje. Računajo, da sc bo ob ustanovitvi vključilo v društvo okrog 50 mladincev in mladink. Za podmladek bi morala skrbeti šola in vcepljati mladini veselje do telesne kulture. 0SM0S0LEC! SI ŽE IZBRAL SVOJ POKLIC Morda bi. rad postal trgovski pomočnik če si uspešno končal osemletko, se lahko po triletnem šolanju pridružiš prodajalcem v eni izmed naših sodobno urejenih trgovin s tehničnim materialom v Ljubljani. OGLASI SE PRI NAS ALI PA NAM PIŠI NA NASLOV: metallca PERSONALNI ODDELEK LJUBLJANA-DALMATINOVA 2 Maturanti: »Da bi le že kmalu vse minilo!« Zbiranje sredstev za šolstvo je podobno moledovanju Leta 1962, 1963 ln letos sta nekdanji ObLO in občinska skupščina Novo mesto sprejemala priporočila, naj delovno organizacije prispevajo del svojih sredstev v družbeni sklad za financiranje šolstva. Takšna priporočila so bila sprejeta zaradi tega, ker proračun ni mogel zagotoviti niti sredstev za najnujnejše potrebe šolstva. 1962 so delovne organizacije (odzvalo se jih je samo 6) prispevale 401.606 din, lani pa se je odzvala samo ena, ki je prispevala 7108 din (predvidenih je bilo 2 milijona dinarjev teh prispevkov). Razen takšnega priporočila so letos odborniki novomeške skupščine predlagali še uporabo 11 milijonov dinarjev iz obvezne proračunske rezerve, ker sicer ni kritja za izdatke družbenega sklada za šolstfvo po njegovem finančnem načrtu. Oddelek za družbene službe pripravlja razgovore s predstavniki podjetij, ker bi radi letos dosegli večji odziv. Občinska skupščina nima dovolj sredstev; zato se zateka k delovnim organizacijam in prosi za prispevke. Brez dvomjj« so delovne organizacije zainteresirane za dobro delo šolstva, saj jim leto zagotavlja kadre, ki jih potrebujejo vsako leto. Res pa je, da je tak način zbiranja sredstev za družbeni sklad za šolstvo vse preveč podoben moledovanju. Celo več: nezakonito je terjati od delovnih organizacij, naj iz sredstev, namenjenih izobraževanju (le-ta gredo v breme materialnih izdatkov), prispevajo v družbeni sklad za financiranje šolstva. Takšni prispevki so dopustni le, če jih v šolstvu porabimo za investicije. Tudi v naši družbeni ureditvi imamo oblast, čeprav je ta pojem za naše razmere že zastarel. Posamezni državljani in delovne organizacije odvajajo tej oblasti, ali boljše: družbeno-političnim skupnostim dobršen del tega, kar ustvarjajo. V zakonu o financiranju šolstva je zelo določno povedano, kdo je dolžan zagotoviti sredstva, ki jih potrebuje šolstvo. V svežem spominu nam je še razprava, ki se je razvila na Gorenjskem, kjer so ponekod hoteli uvesti samoprispevek, namenjen šolstvu. Vzroki za takšno stanje, kakršno je v šolstvu zlasti na našem področju, so izven komune. Iskati jih je treba tr proračunski delitvi. Le-ta je doslej zagotavljala vse preveč sredstev širšim družbeno-političnim skupnostim, do občine kot osnovne skupnosti pa je bila mačehovska. Kolikšno vrednost imajo 44., 96. in 100. člen zvezne ustave, če smo še vedno prisiljeni reševati šolstvo v komuni na načine, ki smo jih opisali? 11 milijonov dinarjev sredstev iz obvezne proračunske re3erve in prispevek delovnih organizacij — z obojim naj bi ublažili stisko v družbenem skladu za šolstvo občine Novo mesto, oboje je zelo malo, čeprav letos brez tega ne bo šlo. Prava, dolgoročna rešitev1 problema pa je v proračunski delitvi, ki jo je treba spremeniti tako, da bo občini ostalo dovolj sredstev za naloge, ki jih mora opravljati! Tistega dne sredi maja se je toplomer v Beli krajini nepričakovano povzpel na 25 stopinj nad ničlo. Ni bilo prijet-nj hoditi po soncu, še manj pa delati z možgani. In vendar je delo za velikimi steklenimi okni črnomaljske gimnazije nemoteno potekalo. Prav v tem času, ko se približuje konec šolskega leta, imajo , profesorji in učenoi dela največ in si tudi oni kot kolektivi v podjetjih z vsemi silami prizadevajo za dosega čim boljših rezultatov ob zaključku leta. Najpomembnejši pa so zadnji dnevi za 22 dijakov zaključnega letnika. Caka jih matura in izbira poklica! Kaj Ravnatelj črnomaljske gimnazije in ljudski poslanec prof. Janez Kani-bič Na seji okrajne skupščine v Celju — bila je prejšnji torek — so razpravljali o delu sodišč in Zavoda za spomeniško varstvo v preteklem letu, o finančnem načrtu skupnega sklada za šolstvo II. stopnje celjskega okraja ter izven dnevnega reda še o problemih cestnih podjetij pri vzdrževanju okrajnih cest. Poudarili so, naj bi sodišča v prihodnje sproti posredovala važnejša vprašanja s področja sodne dejavnosti in s tem omogočila okrajni skupščini hitro in učinkovito ukrepanje proti škodljivim pojavom. Sklenili so tudi, naj bi podobno veljalo za občinske skupščine glede ugotovitev- občinskih sodišč. V celjskem okraju sta zdaj dva Zavoda za spomeniško varstvo: v Celju in v Kostanjevici. V razpravi so glede na dosedanje delo poudarili, da je treba zavoda čimprej kadrovsko okrepiti ln jima s sredstvi1 omogočiti deJo spričo mnogih kulturnozgodovinskih spomenikov, arheoloških in etnografskih pomembnosti v menijo o tej težavni odločitvi dijaki in kaj ravnatelj gimnazije, so povedali sami: »Preveč zlahka so jemali študij« Ravnatelj gimnazije prof. Janez Kambič je zaradi letošnjih maturantov nekako zaskrbljen. O njihovem dosedanjem delu je dejal: — Po dolgih letih imamo letos spet zaključni letnik dijakov, ki je z redkimi izjemami bolj šibko podkovan v znanju. Na zadnji redovalni konferenci v aprilu je bil dosežen le 23-odstotni uspeh. Več dijakov je imelo tudi po štiri, ali pet slabih ocen. Od 22 dijakov v IV. letniku je 10 fantov in 12 deklet. Med njimi je ena odličnjakanja že vsa leta, ostali pa študij vse prelahko jemljejo. Razumemo dijake, ki imajo domače razmere neurejene in jih to ovira pri študiju, ni pa opravičila za tiste, ki nimajo doma kaj delati, so bistri in vendar imajo kopico slabih ocen. Veliko so manjkali, pa ne vedno zaradi bolezni. Vse to kaže na nsresnost. Močno se bojim, da se vsi ne bodo niti zadnji mesec oprijeli učenja, kot bi bilo treba. Seminarske naloge pa so že oddali. Za temo iz zgodovine se je odločilo 8 diia-kcv, iz zemljepisa 2. iz slo- venščine 4, iz angleščine 2, iz biologije 5, po eno seminarsko nalogo pa smo prejeli iz Odličnjakinja Valči bo študirala jezike fizike in psihologije. Naloge že približno kažejo na njihovo usmeritev po srednji šoli. ~ Valerija Palik, hčerka železniškega uradnika- iz Metike, ki se vozi v šolo, je imela v vseh dosedanjih spričevalih same odlične ocene, le pri telovadbi je bilo kakšno leto zaslediti štirico. Tak uspeh pa je dosegla le z vztrajnim in napornim delom, kakor je povedala sama: — Učenju sem vsa leta po- svečala veliko časa. Letos porabim za šolsko delo najmanj 4-5 ur na dan, razen tega veliko berem, tako da o prostem času ni kaj razpravljati. Fizika in matematika sta mi delali preglavice, slovenščina in tuji jeziki pa me najbolj zanimajo. Temu nameravam posvetiti tudi študij na univerzi. 2e zdaj sem zaprosila za štipendijo na domači gimnaziji, vendar odgovora še nimam. Šola se mi je tako priljubila, da bi res z veseljem poučevala. — Kaj pa izvenšolska dejavnost? — Prvič zato, ker se v sodo vozim, drugič pa zato. ker mi je učenje jemalo preveč časa, se v izvenšolskih dejavnostih nisem nikoli posebno udejst-vova.la, razen pri dramatski sekciji. L_.......... .. ,. L—TI Ignaca Crniča veseli politično delo in si želi, da bi s srednjo šolo čimprej opravil — Vi menda nimate treme pred maturo? — Seveda jo imam, saj pravijo prosesorji, da bodo strogi. 2e v majskih počitnicah sem se začela pripravljati na maturo in ponavljati snov, pa vseeno... 2e od nekdaj je tako, da so dijaki pred maturo bolj slabih živcev, pa tudi meni ni prizaneseno. »Ni mi vseeno...« Ignac Crnič je še bolj v skrbeh kot njegova sošolka Valči. Ob zadnji konferenci je imel 5 slabih ocen, vendar pa jih ne kaže pripisovati izključno na njegov račun. — Učna snov mi gre lanko v glavo, vendar imam v gimnaziji že od prvega letnika dalje težave. Zaradi neurejenih domačih razmer ... očeta nimam ... ni md vseeno. Letos, ko sem se nekako osamosvojil, sem naletel na težave finančnega značaja. Sam se moram vzdrževati, zato sem sprejel službo vzgojitelja v internatu. Menim, da Je tu vzrok mojega letošnjega neuspeha. — Ali upate, da boste Kaj slabih ocen popravili? — Ker sem imel ob koncu polletja samo eno slabo oceno, računam, da bom ostale štiri, katerih sem se nalezel v zadnjem času, čimprej popravil. Matematike pa se v« jetno ne bom mogel naučiti dovolj. Ce se ne zgodi čuaez mi popravni izpit iz matematike ne uide. — Kaj nameravate študirati? — Pravo! Za seminarsko nalogo sem izbral temo Organizacija klubov OZN v Slove- niji, ker se že dalj časa ude> stvujem v tem klubu. Politici no delo me veseli! Poleti al šel rad v mladinsko brigado. Se pred tem pa bom skušaj končati razred, opraviti morebitne popravne izpite, za maturo pa se bom prijavil f jesenskem roku. Da bi le ž« vse to minilo! Pogovor med drugim odmorom se je zavlekel še nekaj minut po zvonjenju, ki Je dfe Jake klicalo v razred. Tudi Valči in Ignac sta odšla, pre-skakovaje po več stopnic hkrati. Vesela mladost, pred katero so vsa vrata v življai-nje odprta na stežaj, pa jt» v Črnomlju prav taka kot kjerkoli drugje! M. B. ZAPISKI S SEJE OKRAJNE SKUPŠČINE V CELJU Stanje v srednjih šolah se bo izboljšalo celjskem okraju. Zavoda naj bi dejansko postala medobčinska zavoda. Zaradi tega naj občinske skupščine že zdaj razmislijo o tem, kako bodo delo teh financirali v prihodnjem letu. Ker sta v okraju dva zavoda za sporne niško varstvo, naj bi občinske 'skupščine v Posavju poskrbele za uspešnejše delo Zavoda v Kostanjevici ali naloge v zvezi s spomniškim varstvom prenesle na celjiski Zavod. Vse kaže. da se vzdrževa nje okrajnih cest zaradi pomanjkanja sredstev pri cest nih podjetjih v Celju in Novem mestu letos najbrž ne bo izboljšalo. Ob tem vprašanju so se zlasti odborniki iz po savskih občin zavzeli za ureditev ceste med Sevnico in Planino, saj je cesta med Celjem in Zidanim mostom zaradi rekonstrukcije zaprta. Pomoč krški tehniški šoli in brežiški gimnaziji Šolstvo II. stopnje bo po vsem dosedanjem prizadeva- nju le krenilo naprej. Letos ustanovljeni skupni sklad za šolstvo II. stopnje je prevzel financiranje 24 šol in domov ter sklenil z vsemi občinami celjskega okraja. Predvidevajo, da bo sklad zbral blizu 945 milijonov dinarjev. V ta sredstva je vštetih 45 milijonov dinarjev okrajne skupščine in 300 mililjonov dinarjev gospodarskih organizacij za investicije srednjih šol. Da ne bi trpela osnovna dejavnost teh šol ali investicijska dejavnost, se je sklad odločil za srednjo pot. Letos bodo dogradili in v celoti opremili samo eno delavnico srednje tehniške šole, nov prizidek ekonomske srednje šole naj bi bil jeseni pod streho, za verifikacijo gimnazije v Celju je namenil 15 milijonov dinarjev, za ureditev gimnazije v Brežicah pa 2Q milijonov dinarjev. Zdaj bo treba v glavnem poskrbeti le za pravočasno dotekanje sredstev v sklad, da investicije zaradi pomanjkanja sredstev ne bi zastale. ŠOLSKA REFORMA JE ŠE VEDNO PROCES Čedalje več je v javnosti razprav o problemih šolstva in vzgoje sploh. O tem so obsežnejc spregovorili tudi na zadnjem področnem posvetovanju komuni stov dolenjskih občin, na dnevne rede sej občinskih skupščin pa prav tako prihajajo težka in zapletena vprašanja, s katerimi se dnevno ubadajo šolski ko lektivi. Obrnili smo se na tovariša prof. Veljka Troho v Novem mestu ln ga prosili, naj nam kot prosvetni delavec in poslanec v kulturno-prosvetnem zboru slovenske skupščine odgovori na nekaj vprašanj. S tem hkrati razširjamo tudi poročilo s posvetovanja, ki ga Je 21. aprila' priredil Medobčinski zavod za prosvet-no-pedagoško službo v Novem mestu za področje ob Cln Črnomelj. Metlika. Novo mesto ln Trebnje. — Kaj sodite o obli kovanju notranjih od nosov v Šolskih kolek tivih in hkrati s tem o Oblikovanju ter delitvi dohodka v šolah? Vprašanje oblikovanja novih notranjih odnosov v šolskih zavodih nujno terja od-{t°vor, ki bo povezan s prehodom na oblikovanje delil ve dohodka. To predvsem zaradi j*K*. ker tako oblikovanje de-JHve dohodka po delu kakor tudi uvajanje samoupravlja-' nl» v naše zavode postavljata Prosvetnega delavca v aktiv-n»jSe odnos« do svojegu last- nega dela kot tudi do dela drugih v kolektivu. Ta odnos 'je seveda bistveno drugačen od tistega, ki je bil značilen za obdobje centralnega reševanja šolskih vprašanj. Prehodno stopnjo uvajanja nagrajevanja po delu je spremljala večja ali manjša skep-tlčnost v možnost realizacije delitve po delu, ki se Je Izražala v naslednjem: — rezultati našega dela se ne dajo kvantitativno meriti, — naprnjevanje po delu naj bo predvsem odločilna kvaliteta. Ker le te ne moremo koli- činsko ovrednotiti, lahko nagrajujemo nekaj, kar ni v skladu s tistim, kar smo želeli nagraditi. Poiskati je torej potrebno kriterije, ki so na zunaj sicer vidni in zato laže merljivi, vendar niso vedno odraz dobre kakovosti. Tem dvomom o možnosti uresničitve principov nagrajevanja so se pridružile še izkušnje, ki jih imajo prosvetni delavci v zvezi z nagra-jevanjem. Prosvetnega delavca v sedanjih družbenih pogojih ni mogoče nagrajevati po njegovem dolu, četudi bi rezultate njegovega dela povsem objektivno ocenili, ker iz objektivnih in tudi subjektivnih vzrokov đružbeno-po-litična skupnost ne more zagotoviti dovolj sredstev za to dejavnost ob taki delitvi narodnega doliodka, kakršna je. Jasno Je, da ob delitvi osebnega dohodka, ki je nujno omejen, prihaja v šolskih ko-lektivlh do določenih nerazumevanj med posameznimi člani, do malodušja o vrednosti poklica prosvetnega delavca, kar močno negativno vpliva na uvajanje samoupravljanja v šolah. Kljub tem težavam, ki spremljajo proces osvobajanja dela prosvetnih delavcev, pa ne moremo zanikati bistva, ki ga novi način nagrajevanja prinaša. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena v zagotovitev večjih finančnih sredstev ter iskanju noviih, realnejših kriterijev, ki bodo zagotavljali dejansko nagrado za uspešno opravljeno delo prosvetnega delavca. Malodušje, ki spremlja pro-svetno-kulturno dejavnost, pa ni odraz zgolj nagrajevanja po dedu in materialnega stanja naših šol, temveč tudi nerealnega vrednotenja tega poklica. Mnenje, da šolstvo ni gospodarska dejavnost ln da zato nič ne ustvarja, negativno vpliva, zlasti, če jo Izreče osebnost, ki bi še kako morala čutiti, da so marslkakšne pomanjkljivosti, ki gredo včasih v milijone, plod nestrokovnega in neznanstvenega pristopa k delu. Mislim, da je vsem dobro mislečim ž« jasno, da bodo večje Investicije v šolstvo prinesle bogate obresti. — Kako se razvija samoupravljanje v naših vzgojno • izobraževalnih zavodih? Samoupravljanje v šolstvu je ravno v zadnjem obdobju doživelo večji napredek. V statutih delovnih organizacij je močno poudarjena njegova aktivna vloga. Samoupravljanje naj bi pripomoglo k te- Prof. Veliko Troha, poslanec kulturno-prosvet-nega zbora skupščin« BBS mu, da bi delovni kolektivi samostojno obravnavali svo? je notranje zadeve ta bi ne bili vedno odvisni od direktiv od zunaj. Tako naj bi se med drugim usmerili k intenzivnejšemu reševanju nalog, ki jih prednje postav, lja družba z vzgojnimi in učnimi smotri. Ker je družba močno zainteresirana, kako se ti smotri Izpolnjujejo, samoupravljanja v šolstvu ne moremo razumeti v absolutnem smislu. Šolski kolektiv lahko samostojno obravnava le vprašanja notranjeorganizacijskega značaja. Seveda tudi v tem smis-lu šolski kolektivi niso povsem samostojni, saj je ta samostojnost omejena z materialno osnovo, ki je odvisna od družbene participacije sredstev za šolstvo. Težko pa je nekaj upravljati, če nimamo sredstev, ki bi to upravljanje omgočala. To pomeni, da je razvoj samoupravljanja močno odvisen od materialnega nivoja slehernega zavoda. Utrjevanje in razvijanj« samoupravljanja v šolah j« potrebno ocenjevati skozi prizmo teh okvirov. (Konec sledi) Izobraževanje, ljubosumnost in stolčki..: (Nadaljevanje s 1. str.) — Za nas je to edina ustanova, kd nam lahko v Novem mestu posreduje res dobro obliko strokovnega izpopolnjevanja. S tehniki, ki so nam jih dali doslej, smo zelo zadovoljna. Zal je za strojniški oddelek premalo pri-Javljencev iz drugih podjetij, ker bi lahko bili stroški na 1 slušatelja zato manjši. Strojniški oddelek ne bi več živel, če se ne bi mi v I1.IV zavzeli in zahtevali od wodij oddelkov, da si pridobijo »rednjo tehnično izobrazbo. — Kakšen je kvalifikacij-•ki sestav v vašem kolektivu? — Imamo 34 tehnikov, 9 in-tendrjev, 26 ljudi s končano ESS ln 54 visokokvalificiranih delavcev. Ce upoštevamo Se tiste, ki so bodisi polkva-Hfikacijo, kvalifikacijo ali visoko kvalifikacijo pridobili z delom, ter 7 štipendistov na visokih, 3 na višjih in 12 na srednjih šolah, 20 strojnikov, ki obiskujejo oddelek tehni-fcke sole pri zavodu, šest, ki obiskujejo večerno ESS, 82 J02E GOSENCA: »Naši delavci nimajo potrebne osnovne izobrazbe« Andrej dular: »z izobraževanjem novomeškega zavoda smo zares zadovoljni .. .* PETER DRENIH: »Studij lesne stroke mi je zelo razširil obzorje.. .« IVO PETELINKAR: »Zdaj imam poklic, ki •em si ga vedno želel...« ljudi, ki obiskujejo tečaj za kvalifikacijo, in 54, ki obiskujejo tečaj za preddelavce, je slika še lepša. Zal je vse našteto še vedno premalo spričo potreb in se bo treba v izobraževanju še bolj zagristi. Čeprav je pri posameznikih v podjetju še čutiti odpor do izobraževanja, lahko rečemo, da smo v 10 letih rasti IMV uspeli iz podgorskega delavca, ki je prišel v tovarno izza pluga, ustvariti proizvajalca, ki se že približuje ravni industrijskega delavca v avtomobilski proizvodnji. To so besede tov. Dularja, vsi tisti, ki so pri sprejemanju programov in proračunov za izobraževanje v IMV na sejah komisij in samoupravnih organov s trmasto doslednostjo zbijali postavke, pa naj temeljito prebero te vrstice. Tov. Dular o tem ni maral govoriti, zvedeli pa smo kljub temu. »Z znanjem in zbranostjo se zdaj lotevam dela« Ivo Petelinkar, diplomirani strojni tehnik iz IMV, ki je končal strojniški oddelek pri novomeškem navodu: — Kaj vas je vodilo k odločitvi za študij? — Prej sem bil priučen ko-v&nostrugar, do poklica pa sem čutil veselje. 2eleQ sem izpopolniti pomanjkljivo izobrazbo. Ko sem zvedel za razpis, sem se takoj odločal. — Ste imeli pri študiju veliko težav? — Hkrati s strojniškim cd delkom tehniške Šole pri zavodu sem moral obiskovati še osemletko, ker nisem imel prediizobrazbe. Poleg tega sem po 8 ur delal v tovarni, čeprav so mi pred izpiti vedno odobrili dopust. Vrhu vsega sem se vozil iz Straže v Novo mesto z vlakom, z avtobusom, z avtostopom, marsikdaj pa je bilo treba kar peš iz šole domov -.. — Kako sodite o pouku in o pridobljeni Izobrazbi? — Pouk je bil precej zgoščen, zato je bilo treba veliko študirati, pa je 'cljib temu šlo. Predavatelji so se zelo potrudili in so nam res veliko pomagali. Zdaj imam poklic, ki sem si ga želsf, dela pa se lahko lotevam z znanjem in zbranostjo. NOVO LES: novi stroji zahtevajo več strokovnjakov Inž. Edu Tavčarju, obrato-vodji obrata drobnega pohištva pri Novolesu, smo zastavili takšno vprašanje: — Kako sodite o strokovnih kadrih v proizvodnji s posebnim ozirom na investicije v novem obratu v Straži in kaj menite o lesnoindustrijskem oddelku tehniške šole pri zavodu? — Izobraževanje je vslko-krat bolj odvisno od človeka kot od šole, ker v praksi večkrat ugotavljamo, da posamezniki ne pridobijo tistega znanja, ki ga od njih pričakujemo. Petra Drenika, diplomanta lesnoindustrijskega oddelka tehniške šole pri novomeškem zavodu, pa lahko pohvalim kot enega izmed najboljših voddj strojnega pododdelka. To mesto zaseda, odkar je končal šolo. V zvezi z Investicijo v novi obrat smo dolgo razpravljali o tem, kako zastaviti kadrovsko politiko. Ker se bo v novih prostorih delovno v kolje močno lzprementlo, smo menili, da ne bi kazalo menjavati ljudi. Zato smo se illočill z izobraževanjem izpopolniti posamezne boljše delavce, kd morajo končati bodisi srednjo tehniško golo, bodisi našo delovodsko šolo ali pa doseči najmanj visoko kvalifikacijo. Zelo prav nam bo prišlo 5 diplomantov lesnoindustrijskega oddelka tehniške šole pri zavodu, kd bodo končali deloma letos, deloma prihodnje leto. Za nekatera vodilna delovna mesta pa bomo porabili obstoječi nepotrebni kader in delavce, ki obiskujejo našo delov idsko šolo. »Ta šola je namenjena ljudem Iz prakse« je povedal diplomant Pe. ter Drenik iz Novolesa in nadaljeval: — Moram reči, da mi je študij glede lesne stroke zelo razširil obzorje. Kot tehnična šola, ki vzgaja za industrijski način proizvolnje, nam je nudila največ iz organizacije dela. Prav tega je vsem, ki smo obiskovali lesnoindustrijski oddelek, naj- mamo nikogar z višjo izobrazbo, prav tako ne v nabavnem in v računovodskem. Službo načrtovanja in analiz šele ustanavljamo. Iz računovodstva študirata 2 na višja komercialno-ekonomski šoli — eden bo vsak čas končal — izobraževanje knjigovodskih kadrov pa razen tega pripravlja Društvo (knjigovodij, ki se je že doslej s tem precej ukvarjalo. V računovodstvu stanje ni kritično. Nabavno in prodajno službo bo treba izpopolniti, ker se vključujemo v izvoz in uvoz in bomo potrebovali nekoga, ki se bo s tem posebej ukvarjal, in tudi zato, ker se obe službi zaradi rastočih potreb morata povečati. Ugotovili smo, da najiaže uporabimo strokovnjake z Lani je bilo v novomeški občini v gospodarstvu na razpolago za izobraževanje 64 milijonov dinarjev. 39 milijonov ie bilo porabljenih, 25 milijonov pa je ostalo v blagajnah delovnih organizacij ali pa so jih porabili za druge namene. Mesto referenta za kadre pri občinski skupščini ni zasedeno. Pri okroglo 11 tisoč zaposlenih v občini štipendirajo podjetja na visokih šolah 96, na višjih 30, na srednjih 204 in na drugih šolah 18 ljudi. Vsega skupaj štipendiramo 348 ljudi. Zelo nam primanjkuje ekonomskih kadrov. Med 617 knjigovodskimi delavci na Dolenjskem iih je 9 ali 1,4 odst., ki imajo višjo ali visoko izobrazbo, 145 ali 21,5 odst., ki imajo srednjo izobrazbo, vsi ostali — 517 jih je — pa imajo nepopolno srednjo ali nižjo izobrazbo. V skupnem številu je 112 računovodij, ki štejejo med vodilne uslužbence! Na sekciji višje ekonomsko-komercialne šole pri novomeškem zavodu za izobraževanje pa študira le 40 ljudi... Potemtakem nam res ni težko ugotoviti: naša kadrovska politika ie dokaj primitivna, nemalokrat pa ji botruje ljubosumnost za lastni položaj, ki jo gojijo mnogi vodilni uslužbenci, ki so brez potrebne izobrazbe. bolj manjkalo, saj nas je bila večina izšolanih na obrc noski in vajeniški način. Od organi zaci je dela v proizvodnji je danes v veliki meri odvisna produktivnost. Vessj sem, ker sem se odločil za ta študij, in ga vsem zelo priporočam! NOVOTEKS: kadrovsko zasedba ni najboljša Razgovor smo začeli pri direktorju Novoteksa Miranu Simiču. Vprašanje: — Kakšen je kvalifikacijski sestav v komercialnem, računovodskem in analitičnem sektorju bi kako ga nameravate izboljšati? — V prodajnem oddelku ni- višjo ali visoko izobrazbo, ki so v naši proizvodnji že delali in imajo tovrstno predi-zobrazbo. Zato nam bo zlasti pri višjih komercialnih kadrih lahko zelo dobro pomagala sekoija višje efconomsko-lromeredalne šole pri zavodu, v kateri bodo naši ljudje izredno študirali. V načrtovalno-analitičnem sektorju bomo potrebovali 2 ekonomista in več mlajših tekstilnih tehnikov. Enega ekonomista še štipendiramo, tekstilne tehnike pa bomo kadrovali iz vrst teh, ki jih že imamo v tovarni. Za priučevanje na delovnem mestu imamo v tovarni odsek za vzgojo kadrov, ki tem nalogam v celoti zadošča. »Ce bi bil količkaj mlajši, bi študij nadaljeval!« — Slišati je, da ste imeli veliko težav, ko ste študirali? Tako smo vprašali Franca Berlana, diplomiranega strojnika iz Novoteksa. — Vožnja me je najbolj pe-klila, ker sem med študijem živel v Metliki. Ob 6. uri zjutraj sem začel delati, ob dveh popoldne sem stekel domov na kosilo, ob pol treh na vlak v Novo mesto, ob 11. uri ponoči pa sem se pripeljal domov. Tako je bilo 4 do 5-krat na teden skozi 3 leta. Težko je šlo, treba se je bilo zagristi, danes pa mi ni žal, da sem študiral! Tovarna je plačala vse stroške študija — brez tega ne bi mogel začeti — v metliškem obratu pa nas je bilo takrat tako malo, da me dela niso mogli oprostiti. Od diplome dalje delam kot vodja strojne delavnice v Novem mestu. V šoli sem veliko pridobil. Učni program je bil zelo zgoščen, profilu strojnega tehnika pa je v celoti zadostil. Kot vidim zdaj v praksi, ie bi bil le količkaj mlajši, bi s šolanjem nadaljeval, tako me ;e zagrabilo! Ni prav reči študentu: »če ne misliš delati, beži!« Inž. Avgust Fajfar, obrato-vodja zunanjih obratov v No-voteksju, je na vprašanje: — Kako sodite o izobraževanju v oddelkih za zaposlene srednje tehniške . šole pri novomeškem zavodu? — odgovoril takole: — Tak način izobraževanja je zelo primeren za naše razmere, čeprav je za študente precej naporen. Prav bi bdio, ko bi podjetja te, ki v takšnih oddelkih študirajo vsaj v V. semestru premestila od fizičnega k un:ske mu delu. V p?rspek.i/i ti študenti le pomenijo za podjetje tehnike. Zlasti v ma.ijSih delovnih crgar.zacijah imajo, kot ss ta: zdi, najs.a^ši ođncs do teh mladih faaVJv, ki prenašajo velike aa.cre ""a predavanjih so n^ka'eri p.>veia'.i celo to, da so ji.Ti podjetju giozili: »če na m's'.'s' delati, pa beži!« ko so prašili tastu-dd .'ki dopus*- ali za premestitev na lažje delo. Poleg te-g<< pa fizično dei) v delavnici spodbuja pri teh študen-tin že tako prvn.očno moj-striko men.a.'. e„o ter Jl.t odvzema tisro širino, ki je Sicer lastna tehn k m - red-nin šol. »Znanje lahko v proizvodnji samo koristi!« Ivan Zaje, diplomirani elektrotehnik, kd dela v Iskrini FRANC BERLAN: »V šoli sem veliko pridobil!« INZ. AVGUST FAJFAR: »Podjetja nai bi svojim študentom še bolj pomagala!« IVAN ZAJC: »To šolo priporočam vsem delavcem.« tovarni usmernikov v Novem * mestu, je bil zadnji, ki smo ga obiskali. —Tov. Zaje, zakaj bi priporočili šolo, ki ste jo končali, tudi ostalim? — Vsak pameten človek stremi za napredkom, zlasti danes pa lahko znanje v proizvodnji samo koristi. Vsakomur, ki je začel, pa nima podlage ali pogojev za redno šolo svoje stroke, so lahko oddelki za zaposlene naj. prikladnejše izobraževanje. Pouk je tu prilagojen slušateljem, ki so prišli iz proizvodnje. Res je, da se je treba študija resno lotiti, toda s trdno voljo se vse doseže. To šolo priporočam vsem delavcem, zlasti tistim iz manjših podjetij, ker tam srednje tehnične kadre najbolj potrebujejo! 0 prezidavah v Novem mestu Tempu življenja in potrebam, ki Jih leta sproti ustvarja, je danes podvrženo prav vse: od obrtniških storitev, kmetijske proizvodnje, industrije pa tja do gradbeništva, arhitekture, umetnosti in kulture sploh. Vse mrzlično hiti, proizvaja, gradi, ustvarja, trg in potrošnik sta zahtevna, razvajena, naglica, ki preveva vsa ta dogajanja, pa dostikrat ne dopušča preveč posrečenih rezultatov, kar zadeva kvaliteto, dejansko porabno vrednost ali v gradbeništvu estetske norme, nemalokrat pa celo osnovne zahteve gradbeništva oziroma arhitekture. Tako smo danes priča mnogim spodrsljajem prav v teh panogah, kjer neusmiljena postavka vse večje ln večje naglice nemalokrat terja kar prehude posledice (gradbeniški spački, divje gradnje Itn.). Adaptacijska dela', ki smo jim dandanes prav v Novem mestu pogostokrat priča, so ena takih občutljivih točk v našem tehnično estetskem razvoju. Predvsem bi rnd opozoril na nekatere posege iz teh vidikov zelo zahtevno ln občutljivo staro mestno jedro Novega mesta. Naj nakažem nekaj osnovnih značilnosti v razvojnem in arhitektonskem pogledu našega mesta. Za Novo mesto je značilna lega na »pomolu«, ki se dviga v okljuku Krke. To naravno dejstvo in pa doba visoke gotike, v kateri je mesto nastajalo, mu )e pustilo značilno panoramsko zunanjost in tloris, katerega je v glavnem ohranilo vse do danes. Pomembna za razvoj mesta sta bila mestno obzidje, ki Je narekovalo svojevrsten notranji razvoj, in pa glavna prometna pot, ob kateri se je izoblikoval današnji Glavni trg. Ta prometna magistrala je postala temelj urbanistične zasnove, iz katere se razpredajo uličice z majhnimi trgi. Razgiban terenski relief in nanj prilagojeni objekti tvorijo zanimiv sklop planimetrijsko Iregularnoga mesta. Tlorisna mreža se Je z večanjem števila prebivalstva in zaradi »utesnjenosti« v obzidje vzpenjala proti vrhu pomola, kjer so si meščani postavili tudi svojo arhitektonsko dominanto — kapiteljsko cerkev. Vsa ta kipeča, na videz neurejena gmota stavb s sv6- jim širokopoteznim in temperamentnim zaključkom pa tvori zelo učinkovito, prostorsko — plastično razgibano, smiselno in prijetno panoramsko kompozicijo. Kot sem že v uvodu omenil, je vsako poseganje v tako pogojeni mestni sklop zelo tvegana ln komplicirana zadeva. Pri oživljanju starih mestnih jeder ne gre zgolj za ohranjevanje zgodovinskih vrednost, temveč tudi za obzirno prilagajanje sodobnim zahtevam, ki Jih postavljajo bolj razviti življenjski pogoji. Pri takih posegih bi morali nujno sodelovati ne samo neposredno prizadeti (lastniki hiš, Investitorji), ampak še arhitekt ln zastopnik spomeniškega varstva, ki do-oro poznata obravnavano področje, pa razni strokovnjaki (ekonomisti, sociologi, zdravniki). Površen sprehajalec po ulicah starega dela mesta,-bo opazil, da v Novem mestu takega sodelovanja največkrat ni bilo in ga na žalost tudi danes ni. Posledice: človek, ki prihaja z grmske struni proti mestu, zajuine s pogledom južno stran mesta. Ni mu potrebno biti pretirano pozoren, da opazi nekaj nesrečnih tvorb, ki močno najedajo panoramsko sliko. Med njimi »kraljuje« stavba zdravstvenega do- 10 DOLENJSKI LIST St. 21 (739) Založba MLADINSKA KNJIGA ODPRTA OD 6. JUNIJA 1964 DALJE NEPREKINJENO OD 7.—19. URE VABIMO VAS. DA NAS ČIMPREJ OBIŠČETE! SPOROČA VSEM PRIJATELJEM, ZNANCEM, DOSEDANJIM NAROČNIKOM IN KUPCEM, DA BO OBNOVLJENA POSLOVALNICA NOVO MESTO - GLAVNI TRG 16 Zakaj kultura v občini le životari? Na zadnji seji sveta za prosveto in kulturo občine Črnomelj so razpravljali o kulturni politiki in dejavnosti ter ugotovili, da vse tri institucije, ki so v občini odgovorne za kulturno življenje, doslej niso opravile svojega poslanstva tako, kot bi želeli. Da zadnje čase kulturno življenje v črnomaljski občani usiha, ne more nihče zanltati, morali pa bi poiskati vzroke za tako stanje in jih čimprej odstraniti. Iz poročila o stanju kulture, ki je b£o podano na seji, povzemamo, da so za kulturno življenje v občini odgovorni trije organi: občinska skupščina, svet za kulturo ter svet Svobod in prosvetnih društev. Občinska skupščina doslej če ni obširneje razpravljala o kulturni politiki, (kulturni dejavnosti ln o kulturnih potrebah. Prav tako so v občinskem družbenem planu zelo skopo odmerjena poglavja, tki govore o kulturi. Ker je bil do nedavnega občinski svet za kulturo združen s svetom za prosveto, se je dogajalo, da je ta obravnaval predvsem prosvetne probleme, kultura pa je bila nekako zapostavljena in njena problematika nI bila predložena v obravnavo skupščini. Zdaj obstaja poseben svet za kulturo pri občinski skupšči- ni, zato lahko pričakujemo, da bo delo tega organa v prihodnje čutiti na vseh področjih kulture. Svojo vlogo pa bo lahko uspešno opravljal le, če bo razpolagal s potresnimi sredstvi. Ce občinski svet nima denarja, tudi ne more izvajati kulturne poii-tike in opravljati svojega dela, saj člani tega organa ne morejo niti obiskovati podeželskih prosvetnih društev -n prirejati seminarjev za nosilce kulturne dejavnosti na vasi. Tako se dogaja, da občinski svet ni obveščen o xul-turnih dogajanjih na vasi, kaj šele, da bi na tako dogajanje kakorkoli vplival. Skromno kulturno življenje v nekaterih vaseh Ugotovljeno je, da v Radencih, Sodevcih, Marindolu, na Stražnjem vrhu, v Bojancih, Stari Lipi, Preloki in na Sinjem vrhu ni zaslediti nobenih oblik kulturnega življenja, predvsem zato, ker se mladina izseljuje. In ven'iar imajo tudi prebivalci teh vasi Božidar Jakac: Viniški godec Jazo kulturne potrebe. V Semiču, Crešnjevcu, Strekljevcu, Tribučah, Adle-šičih, Dragatušu in na Vinici kultura še nefaako životari. Najbolj uspešne so v teh vaseh dramske skupine, ki na-študirajo v letu dve do tri igre. Učenje poteka v zelo težkih pogojih, nimajo ustreznih prostorov ne sredstev, kljub temu pa se vaški igralci le predstavijo domačemu občinstvu, ki navadno v velikem številu obišče predstave. Občina nima sredstev, da bi podprla društva, ta pa nimajo drugih virov razen teh, ki izvirajo iz njihove lastne dejavnosti. Ta sredstva pa so prep:čla, zato ni čudno, čs re v društvih oklepajo starih tekstov, starih kulis in ne napravijo koraka naprej. Dosti slabše je z glasbeno dejavnostjo. Včasih so mieli po vaseh tamburaške in pevski zbore, danes pa so zrlo redki, ker nimajo pevo -cdij, po drugi strani pa potrebe p--, glasbi nadomešča radio. V občini obstajata 'e ženski pevski zbor in moški <* tet, razen tega še ipevski zbori po osemletkah. Področje glasbene kulture pa ima velike možnosti za razvoj. Pridobiti bi bilo treba le sposobne pevovodje in dirigente, ustanoviti v Črnomlju glasbeno šolo, pa bi tudi ta zvrst kulturne dejavnosti lahko kmalu zaživela. Pevska kultura ne potrebuje za obstoj in razvoj posebnih sredstev, zato hi jo kazalo v najrazličnejših oblikah razvijati povsod, (kjer ni možnosti za druge oblike kulturnega delovanja. Knjižnice in kinematografi Knjižnice so problem zase. V Črnomlju posluje Ljudska knjižnica, ki ima po zadnjih podatkih 2450 obiskovalcev, od tega 748 odraslih in 1702 mladih ljudi. Vaške knjižnice obstajajo v Adleši-čih, Dragatušu, Semiču, Starem trgu in na Vinici. So sicer skromne, vendar še kar dobro obiskane. V vseh ostalih krajih pa knjižnice nimajo. Prebivalci si lahko izposojajo knjige le v nekaterih silno jf.cromnih šolskih knjižnicah, zato je ponekod opaziti, da se določen krog ljudi zateka po knjige k duhovnikom. V občini Črnomelj so trije kinematografi: v Črnomlju, Semiču in Dragatušu, v ostalih vaseh pa je zaslediti tu in tam projektor za ozkotrač-ne filme; potujočega, kina ni. Vaščani imajo lahko odnos do filma tam, kjer si ga lahko ogledajo, odvisen pa je od tega, kakšne filme imajo na programu. Mladina ima več priložnosti za ogled filmskih predstav, zato ima zanj tudi več razumevanja. Iz vsega povedanega izhaja, da je bila kultura doslej potisnjena na rob dogajanj. Res je, da je potrebno kulturno politiko v občini programirati v okviru materialnih možnosti, če pa upoštevamo sredstva, ki so v proračunu namenjena za vso kulturno dejavnost, lahko ugotovimo, da proračun raste mnogo hitreje kot delež sredstev za kulturo. Ker je v letošnjem letu v ta namen predvidenega več denarja, lahko tudi pričakujemo, da se bo povečala kulturna dejavnost v občini, čeprav predviđena sredstva še daleč ne ustrezajo potrebam, da bi se kulturno življenje dvignilo na tisto stopnjo, ki jo zahteva splošni razvoj. 0 Sklepi, ki jih je sprejel 0 nedavni IV. kongres Zve-% ze Svobod in prosvetnih 0 društev v Ljubljani, so 9 pripomogli, da so se izu-0 lili* ovala jasnejša stališča 0 pri načrtovanju kulturne 0 politike v občinah, zato 0 lahko upamo, da bo kul-0 turno življenje tudi v čr-0 nomaljski občini le dobilo % tisto mesto, ki mu v naši % družbeni stvarnosti gre. R. Priprave na razpravo o kulturi v Brežicah Za plenum o kulturi v Brežicah pripravlja gradivo 31 ljudi. Razdeljeni so na skupine in vsaka od njih proučuje drugo področje te dejavnosti. Na bližnji plenum bo občinski odbor SZDL Brežice povabil tudi zveznega poslanca Borisa Ziherla in podpredsednika glavnega odbora SZDL Slovenije Franca Kirabvca — 2igo. ma, ki s svojo nemogočo strešno konstrukcijo ruši ritmično soglasje bre-Skih hišic. V ospredju pogleda razsaja Se nekaj v merilu zgrešenih stavb okoli mostu (Dom JLA, stavbi na Društvenem trgu) ter malo niže novogradnja Industrije perila s preveliko steno, katere -neprijetno situacijo še poudarja temno rjava barva. Ta »gradnja« ln pa stavba na Društvenem trgu, v kateri je Delavska menza, sta »greha«, ki sta nastajala kar takole pred našimi očmi (demokratičnimi in samoupravnimi). Vzemimo stavbo na Društvenem trgu, s katere »o šele pred nedavnini odstranili zidarske odre. Ne samo da ta stavba s svojo nemogočo strešno konstrukcijo, ki Jo je dobila z nadzidavo, žali panoramsko podobo okolja in da Je klasičen primer povsem razglašene stavbne mase. Tudi sama adnptlrana stavba zase jo prava nakaza. Društveni trg s svojo okolico Je am-bient stilsko precej neenakih stavbnih mas; ki pa so vseeno kolikor toliko vraščene v urbano celoto. V tem primeru so dana pota v svojevrstno kompozicijo, ki bi morala preko kreativnega prijemu ohraniti aH pa celo no-tenc-irati in obogatiti značilne Binbl-entske vrednote. Aksiomi kreacije v takem okolju, ki se morajo upoštevati, so zelo določeno oblikovani posamezni sestavni elementi zgradbe, kot so oblika strehe, oblika odprtin (okna, vrata) pa še razmerje med velikostmi odprtin in ploskvijo fasade in seveda ritem, ki ga ustvarjajo odprtine na fasadi. Ce gremo po vrsti, vidimo, da ta osnovna določila niso bila upoštevana, kar ima za posledico popolnoma neustrezno oblikovanje zgradbe. Z zidavo mansard na podstrešju je streha popolnoma izmaličena. Z mansardami pa je dobila zgradba še eno velikost oken. Tako ima sedaj vsak od treh značilnih neorgansko spojenih delov stavbe (stara stavba, prizidek Delavske menze in nadzidek) svojo velikost oken. Z zazldavo enih in odprtjem novih okenskih odprtin kot posledico notranje prezidave Je tudi okenska kompozicija fasade še bolj neurejena kot pred adaptacijo. Stavba je dobila s strani Društvenega trga še ena vrata, po velikosti in oblikovanju neustrezna, poleg tega pa so vkomponi-rana poleg starih glavnih vrat, le da stojijo malo višje. Do teh novih vrat so pride po betonskih stopnicah z zelo neokusno oblikovano železno ograjo. Ko takole gledaš nekaj časa to »visoko pesem« gradbeništva, se ti zdi najprej nemogoče, da se da narediti tako slaba stvar, in kmalu dojameš smisel izraza »rakasta tvorba«, ki je za take spake že nekaj časa v rabi v svetu arhitekturnega pisanja, in to ne brez vzroka. Pri tem brezobzirnem adaptacijskem posegu ni govora o kakršnem koli sodelovanju niti z arhitektom niti z zastopnikom spomeniškega varstva. In vendar imamo v Novem mestu tako enega kot drugega. Kaj nas bo peščica neustrezno kvalificiranih ljudi takole mimogrede pehala v slabo luč pred svetom, zanamci? Ali nismo za rast mesta odgovorni vsi meščani? Kaj je mogoče, da gredo take stvari mimo družbenih in upravnih teles? Nam je res vseeno, da se nam eden temeljnih pogojev bivanja »kar takole pači ln adaptira po svoje? Po mojem nam ne more biti. Vsi smo lastniki mesta. Upravljamo z njim, odgovorni smo zanj pred družbo, pred samim seboj, pred zanamci. Mislim, da 'e skrajni čas, da se dosledno Izvaja družbena kontrola nad takimi domislicami nekaterih neodgovornih posameznikov. PETER -SIMIC Tržaški gledališčniki v Ribnici in Novem mestu 21. maja so v Ribnici v nabito polni dvorani Partizana gostovali člani SNG iz Trsta z igro Arsena Dikliča Na zeleni reki čoln, 31. maja pa se bodo ponovno oglasili, tokrat z delom Iz take smo snovi kot sanje, ki so ga pripravili v počastitev 400-let-nice rojstva velikega pesnika in dramatika W. Shakespeara. Prav gotovo Ribničanje tudi te prireditve ne bodo zamudili. Tržačani so prej gostovali tudi v Kočevju. V ponedeljek zvečer so toplo pozdravili ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta tudi Novomeščani- v nabito polni dvorani prosvetnega doma. Dikličevo dramo Na zeleni reki čoln in njene izvajalce so sprejeli hvaležno in z bogatim aplavzom, gostom pa so podarili cvetje. Posebno navdušenih Razveselite svojce ih znance v tujini z Dolenjskim listom! pozdravov in priznanj so bili deležni igralci Sever, Stare-šinič, Nafarst, Rodoškova, Raztresen in drugi. Na Obrežju imajo klub V gasilskem domu na Obrežju imajo prijeten klubski prostor, v katerem se odvija družbeno življenje. Imajo svoj televizijski sprejemnik, ki privablja veliko gledalcev. Obiskovalcem so na razpolago šahovnice in časopisi. Klub je odprt vsak dan razen torka. Obisk je zadovoljiv. Največ ljudi se zbere ob sobotah zvečer in ob nedeljah popoldne. Vodja kluba je tovariš 2oka!j. Zelo je prizadeven. Delo bi radi še popestrili, a žal primanjkuje strokovnega kadra. Potrebovali bi še en prostor, ker bi se potem laže zvrsteh' sestanki vaških organizacij in ne bi ovirali klubskega dela. To delo bo sčasoma vedno bolj zahtevno. Na razpotju poti, ki jih vodijo v življenje Tokrat bo »Naš obisk« nekoliko drugačen kot doslej, saj ne bomo govorili o posamezniku, ampak o skupini mladih, ki se prav te dni razgledujejo na križišču poti, ki vodijo v življenje. To so mladinci osmih razredov, ki bodo v manj kot mesecu dni dali slovo osnovnošolskim klopem in skušali napraviti prve korake v življenje. Izbira poklica ni lahka stvar, saj je od tega odvisno kisneje v življenju marsikaj, predvsem pa dobro počutje na delovnem mestu. Le tedaj, če človek izbere pravi poklic in se mu resnično preda z vsem mladostnim žarom, bodo njegove sposobnosti popolnoma izkoriščene, če mu pa poklic, ki ga je izbral v mladostni nepremišljenosti, ne »leži«, se le muči in kesa. Možnosti je veliko in vrata so na široko odprta na vse strani, le prava je težko najti. V maju, mesecu poklicnega usmerjanja, je kočevski Zavod za zaposlovanje delavcev v sodelovanju z delavsko univerzo pripravil za osme razrede vrsto predavanj z najrazličnejših področij življenja, da bi mladim pomagali pri pravilni izbiri poklica in jim nudili nekaj koristnih nasvetov za življenje. Vse jim bo gotovo še prav prišlo. Učenci osmega razreda iz Sodražice ter enega izmed treh osmih iz Ribnice, s katerim sem se razgovor al. so se odločili za vrsto pokli"ev, ne- kateri pa se bodo ie po končani šoli vključili v proizvodnjo. Medtem ko se je precej ribniških učencev odločilo za gimnazijo, ni v Sodraiici nobenega takega. Jože Oražem in Peter Lev-stek iz Sodražice sta se odločila za srednjetehnično šolo, Olga Prijatelj in Anica Milavec za gospodinjsko, Domin Kovačič se bo zaposlil v Žičnem tkalstvu, Marinka 'Stupica se je namenila v gradbeno šolo, Mara Grego-rit v srednjo medicinsko, Jelka Skulj pa bo postala učiteljica. Učiteljici bosta tudi Marica Dejak in Angelca lic iz ribniške šole, Valerija Pirnat pa se je odločila za administrativno šolo. Lojzka Miklič bo nadaljevala šolanje v gimnaziji, Alojza Dezordo veseli avtomehanični poklic, Milena Okoren pa se nagiblje trgovskemu poklicu. To so le nekateri iz dveh razredov v Sodražici in Ribnici, prav gotovo pa so si precej podobne poti izbrali tudi ostali. Morda njihove odločitve še niso dokončne, saj pri izbiri bodočega poklica marsikje igra odločilno vlogo denar, vendar si bo vsak skušal izbrati to, kar ga najbolj veseli. Kljub, mladosti se pač zavedajo, da je izbira poklica hudo resna zadeva, ki zahteva tehten premislek. Po njihovih besedah: »Veseli meU smo lahko prepričani, da so dobro izbirali. .. F. Griveo V osmem razredu osnovne sole v Sodražici St. 21 (739) DOLENJSKI LIST 11 Robert Merle SMRT JE MOJ POKLIC 24 Izdal sem svojo dolžnost. Vrnil sem se v pisarno in poskušal delati. Toda glavo sem imel prazno in se nisem mogel zbrati. Kadil fem cigareto za cigareto. Ob pol osmih me je šofer odpeljal domov. Elsie in Frau Muller sta otrokom dajali večerjo. Poljubil sem vse otroke po vrsti in rekel: »Dober večer, Elsie.« Malce je počakala, a že je odgovorila s popolnoma naravnim glasom: »Dober večer, Rudolf.« Nekaj časa sem poslušal čebljanje otrok, nato ■em vstal in odšel v svojo pisarno. Malo pozneje je potrkalo na moja vrata in oglasila se je Elsie: »Večerjat, Rudolf.« Slišal sem, kako so njeni koraki zamrli. Odšel sem lz pisarne in stopil v jedilnico. Sedel sem, za mano plsie in Frau Muller. Bil sem zelo utrujen. Nalil sem kozarce kakor ponavadi in Elsie je rekla: »Hvala Rudolf.« Frau Muller je sprožila pogovor o otrocih in Elsie se je pogovarjala z njo o njihovih sposobnostih. Cez nekaj časa je Elsie rekla: »Ali ne, Rudolf?« Dvignil sem glavo. Nisem poslušal njunega pogovora in kar na slepo sem rekel: »Ja, ja.« Pogledal sem Elsie. Ne, nič ni bilo moč prebrati iz njenih oči. In čisto naravno je obrnila glavo stran. »Če dovolite, Herr Kommandant,« se je oglasila Frau Muller, »tudi Kari je zelo inteligenten. Toda bolj kakor ljudje, ga zanimajo mrtvi predmeti.« Prikimal sem in prenehal poslušati. IJo večerji sem vstal, se poslovil od Elsie in gospe Muller in se zaprl v svojo pisarno. Knjiga o dresuri konj je še vedno ležala na mizi. Odprl sem jo in kar na slepo sem pričel brati. A kmalu sem jo zaprl in jo uvrstil nazaj na polico. Potem sem si sezul škornje ter pričel hoditi po sobi gor in dol. Ob desetih sem zaslišal, da je gospa Muller voščila Elsie lahko noč in odšla po stopnicah. Nekaj minut kasneje sem prepoznal korake svoje žene, ki je šla po stopnišču navzgor. Slišal sem, kako je električno stikalo suho škrtnilo, ko je ugasnila luč, potem pa se je vsa hiša potopila v tišino. Prižgal sem cigareto in na vse odprl okno. Lune ni bilo, vendar pa je bila noč svetla. Nekaj časa sem slonel na oknu, potem sem sklenil, da odidem k Elsie in se pogovorim z njo. Pritisnil sem cigareto ha pepelnik, stopil v vežo in se začel počasi vzpenjati po stopnicah. Položil sem roko na kljuko, pritisnil in nalahko odsunil. Vrata so bila zaklenjena. Najprej sem potrkal enkrat, kolikor mogoče potihoma, nato pa sem dvakrat potrkal močneje. Nič odgovora. Z obrazom sem se približal vratom in prisluhnil. Nič. Soba je bila tiha, ko da bi v njej ležal mrlič. 1945 Krematorij III. in IV. sta bila dozidana do določenega datuma in od januarja pa do konca tega leta so vsi štirje krematoriji obratovali z vso paro. Decembra 1943 sem bil imenovan za inšpektorja vseh taborišč in z družino sem se naselil v Berlinu. Toda v Auschvvitz sem se še vračal. Tam sem na primer prebil dobršen del poletja 1944, da sem svojemu nasledniku pomagl rešiti problem, ki je nastal S poveljem, da je treba na specialni postopek poslati 400.000 madžarskih Zidov. Zadnjo inšpektorsko turnejo sem opravil v marcu 1945: obiskal sem Neuengamme, Bergen-Belsen, Buchenvvald, Dachau in Flossenburg. Komandantom teh taborišč sem osebno prinesel reichsfiirerjevo povelje, naj prenehajo z uničevanjem Zidov in umrljivost v taboriščih čimbolj omejijo. Predvsem v Bergen-Belsenu je bil položaj strahoten. Zmanjkalo je vode, zmanjkalo hrane, nesnaga v latrinah je prestopala robove, na taboriščnih poteh &pod milim nebom gnilo več kot 10.000 trupel. Jet-om je bilo nemogoče dovajati hrano, ker je urad ta preskrbo tistega okrožja gladko odklonil, da bi še kar koli pošiljal v taborišče. Komandantu sem Eapovedal, da mora v najkrajšem času narediti red, razen tega sem ga naučil, kako je treba sežigati trupla v jarkih. Kmalu so se sanitarne razmere izboljšale. Hrane pa je kljub temu primanjkovali in jetniki so cepali kakor muhe. Ob koncu aprila 1945 je položaj postal tak, da se Že morala »administrativna skupina D«, katere usluž-lenec sem bil tudi jaz, preselili v KLRavcnsbruck. Avtomobili s šefi SS in z njihovimi družinami, kakor tudi kamioni z arhivi in drugim materialom so se v dolgi koloni odpravili po glavni cesti proti Ravens-briicku. Vse ceste so bile polne civilnega prebivalstva, ki je bežalo pred bombnimi napadi. Iz Ravcnsbriicka smo se premestili v Reusburg in vse, kar sem tam mogel najti za svoje ljudi, je bil neki hlev. Naslednji dan pa sem ženske in otroke namestil v neki Šoli. Od tistega trenutka dalje se je beg spre vrgel v pravo morasto življenje. Rusi so prodirali z ene strani, Angloameričanl z druge in nenehno smo se morali umikati pred napredovanjem sovražnika. V Fleus-burgu sem se nenadno spomnil, da je bila Frau Muller, naša nekdanja vzgojiteljica, iz Apenrada. Takoj sem odpeljal tja Elsie in otroke in Frau Muller je bila tako dobra, da jih je rade volje vzela pod streho. Sam z Dietzom sem nadaljeval pot v Munvick |n tam sem v družbi z drugimi šefi »administrativne skupine D« poslednjič videl Himmlerja. Izjavil Je, da nam ne more dati nobenega povelja več. Pionir Janez pri tovarišu Titu V nedeljo zjutraj malo pred sedmo uro je pionir Janez Senica iz Brežic dobre volje stopil iz brzo vlaka na brežiški železniški postaji. Vračal se je iz Beograda in za seboj je imel veliko doživetje. S skupino slovenskih pionirjev je bil v gosteh pri tovarišu Titu. Janez obiskuje V. razred osnovne šole II v Brežicah. Ta šola ima najboljši pionirski odred v občini, zaradi tega si je pridobila pravico, da izbere predstavnika za obisk predsednika republike iz svojih vrst. Ta čast je doletela Janeza. Zelo je ponosen, da so ga izbrali. »Boš bralcem Dolenjskega lista povedal kaj o svoji poti v Beograd?« sem ga nagovorila ob srečanju. »Seveda bom povedal. Veliko zanimivega sem videl, najbolj pa sem bil vesel trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj s tovarišem Titom.« »So te izbrali, ker si od-ličnjak?« »Da, pa tudi zaradi tega, ker rad pomagam drugim v stiski; pionirjem pri učenju, na cesti pa starim ljudem, če se ne znajdejo. Na šoli. sodelujem v raznih krožkih, največ v šahovskem.« »Kdaj ste obiskali tovariša maršala?« »V soboto dopoldne. Sprejel nas je v dvorani zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu. Iz Slovenije nas je bilo dvajset. Po en pionir iz vsake republike je tovarišu Titu Čestital ob njegovem prazniku in mu izročil darilo. Ostali so mu dali samo roko in mu na tihem želeli vse najboljše. Okrog njega smo se strnili v polkrogu. Nato smo posedli po salonih in tovariš Tito je obiskal vsako omizje posebej. Ko se je ustavil pri Črnogorcih, sem slišal, da je vprašal: ,Kje so pa Slovenci?' Takoj zatem je bil že med nami. Vstali smo, da bi zapeli, pa nam je dejal, naj sedemo. Tudi on je pri-sedel. Zapeli smo pesem Titu za rojstni dan! Spremljal nas je naš harmonikar Matjaž. Ko smo odpeli, je pionir iz Ljubljane izrodil tovarišu Titu Kurirčkovo pošto in prosil, naj jo podpiše. Rad je napravil to.« »O čem ste se pogovarjali z njim?« »Spraševali smo ga za dogodke iz vojne. Pripovedoval nam je, kako mu je zvesti pes Luks rešil življenje in še o nekem drugem dogodku, ko je za las »Veliko smo videli, najlepše pa je bilo, ko smo bili skupaj s tovarišem Titom ...« nam je povedal brežiški pionir Janez Senica ušel smrti. Pionirka Marija ga je vprašala, kdaj je bil najbolj vesel. Malo je pomislil, ker je bil najbrž velikokrat vesel in žalosten, nato pa je dejal: .Najbolj vesel sem bil takrat, ko smo pregnali Nemce'. Prijeten pogovor je kmalu minil in tovariš Tito se je poslovil od nas. Na vrsti je bilo fotografiranje v dvorani, kjer smo ga na začetku obiska pozdravili. Slikal se je z vsako skupino posebej. S tem je bil naš obisk zaključen. Ob odhodu je vsak pionir dobil za darilo bonboniero«. »Kaj ste tovarišu Titu podarili Slovenci?« »SOpek nageljnov in velik album z najlepšimi slikami slovenske dežele.« »Kako ti je bila všeč naša prestolnica?« Beograd je.^ veliko in lepo mesto, še posebno lepo je na Avali. Njegove znamenitosti so nam razkazali gostitelj, pionirji osnovne šole Rade Kalakić. Po mestu smo se vozili z avtobusom. Ogledali smo si pionirsko mesto, ki je vse v zelenju. Pionirji taborijo tam v počitniških dneh. V pionirskem mestu so velika igrišča za šport in razvedrilo. Videli smo tudi novi Beograd. Tam rastejo mogočne zgradbe. V naši prestolnici smo se vsi dobro počutili. Gostitelji prej omenjene osnovne šole so nam ob prihodu priredili narodne plese, mi pa smo jim zapeli nekaj slovenskih pesmi. Dobro smo se razumeli z njimi in ob slovesu smo drug drugemu obljubili, da si bomo dopisovali.« JOŽICA TEPPEY Uspeh »Dovršenega umora« V četrtek zvečer se je gledališka skupina DPD Svoboda Dušan Jereb predstavila Novomeščanom s Tonkovo tridejansko kriminalko DOVRŠENI UMOR in požela hvaležne aplavze številnih gledalcev, ki so napolnili dvorano. Posebno je ugajala igra Marije' Sali, Milana Bratoža, Franceta Kralja in Iva Pav-šiča, ki so strnili napeto kriminalno zgodbo v zaokroženo dejanje. — Popoldne so igro pripravili mladini, s kriminalko pa bodo novomeški igralci še nastopili in bomo o uprizoritvi več poročali prihodnji teden. — Igro si je ogledala tudi republiška komisija, ki obiskuje amaterje pred letošnjo republiško dramsko revijo. Srečanje mladine na Rogu Približno 300 mladincev, mladink in pripadnikov JLA Iz Novega mesta in Kočevja je preživelo 25. maj, dan mladosti, v prijetnem srečanju na Podstenicah in Bazi 20 v Partizanskem Rogu. Občinska komiteja ZMS v Novem mestu in Kočevju sta jim pripravila srečanje v spomin na 17. maj 1943, ko se je v Podstenicah zbral novoustanovljeni glavni iniciativni odbor Zveze slovenske mladine. Pri spominskem kamnu, ki so ga odkrili poleti 1959, Je zbrani mladini spregovoril Miro Thorževskij, novomeški mladinci pa so pripravili kratek, a prisrčen spored. Na Bazi 20, kamor je mladina nadaljevala pot, so pripravili lep spored na novo sprejeti mladinci iz Kočevja. Nadvse zadovoljni, saj so spoznali iz ust udeležencev NOB zgodovino Roga in razvoja NOB na tem področju, so se vrnili domov, polni prijetnih spominov na letošnji praznik mladosti. Sd. ^^^^^^ n LU LaLJ 61. »Veijera« bo prinesla v vesolje nove dele vesoljske postaje in pripeljala nove ljudi, ki jo bodo gradili, takrat ko se bo prva posadka utrudila. — Žične kletke ni bilo težko sestaviti. Vse žice so bile točno prikrojene, vse je bilo treba zgolj zložiti po številkah in pritrditi.- Največ težav jim je povzročalo to, da se še vedno niso znali gibati v breztežnem prostoru. Včasih so se vrteli naokrog kot vrtavke, in če so iztegnili za orodjem desno roko, jih je zasukalo v levo. 62. Začele so prihajati tudi druge tovorne rakete, četrta je prišla »Andromeda«. S seboj je pripeljala orjaško montažno halo iz plastične mase, podobne tisti za dežne plašče, le da je bila mnogo odpornejša. Halo so napihnili z zrakom in sedaj je spominjala na otroški balon. Ko bodo stopili vanjo skozi posebno celico, bodo lahko odložili maske za kisik in delali v njej brez vesoljskih oblek. Delo bo tako hitreje napredovalo. Ko bodo znotraj balona dogradili vesoljsko postajo, bodo zrak izpustili. 63. »Andromeda« je pripeljala s seboj tudi potrebno zalogo zraka, tako da so halo kmalu napihnili. Potem so se lotili stroja za uporabo električne energije. Njegove dele je pripeljala raketa »Rigel«. Sestavni deli tega stroja so bili zrcalo za zbiranje sončnih žarkov, naprave za proizvodnjo električni energije in za varjenje kovin. — Z Zemlje so kar naprej prihajale rakete. Nekatere so se pripeljale že po štiri- ali petkrat. Vsi sestavni deli so bili točno označeni, treba jih je bilo le spojiti. 6. in 7. junija gremo v Črnomelj! Da bi ohranili stare ljudske običaje, ki še žive po nekaterih vaseh Bele Krajine, hkrati pa privabili čimveč turistov, so se v Črnomlju odločili za jurjevanje. Prireditev bo letos 6. in- 7. junija, poslej pa vsako leto prvo nedeljo v juniju. Poseben odbor pod predsedstvom Janeza 2u-niča je s sodelovanjem Zveze kulturno prosvetnih organizacij, Turističnega društva in Dolenjske turistične zveze pri. pravil »animiv folklorni in glasbeni spored, ki se bo v teh dn«n, odvijal v Črnomlju, v dolinici nasproti hotela La-hinje. 6. junija bodo kresnice — Belokraojke v narodnih nogah — v mraku vabile na kres po črnomaljskih ulicah, ob 20.30 pa bo kresovanje, na katerem bodo nastopile kulturne skupine iz posameznih belokranjskih vasi s starimi ljudskimi pesmimi, tamhura-škimi zbori ter kresnim kolom, ki ga poznajo v okolici Vinice. '7. junija bo ob 9. dopoldne šel skozi mesto sprevod Zelenega Jurija. Ta običaj je zelo star in se je ohranil med prebivalstvom skozi dolga stoletja. Zelenega Jurija bodo spremljali številni piskači in trobentači vse do zelenice pri postaji, kjer bodo zatem prikazali več starih kol, ki jih znajo zaplesati še Metličaui. Viničani, Preločani, Adlešiča-ni, Tribučani in ljudje z Bo-jancev. S svatbenimi običaji iz Poljanske doline'in znano se-miško ohcetjo bo kulturni spored zaključen. Vsi. ki bodo ta dan obiskali Črnomelj, pa se bodo lahko zabavali na veseličnem prostoru. Na številnih stojnicah bodo nudili belokranjske specialitete ter pristna domača vina, naprodaj pa bodo tu. di vsakovrstni spominčici iz Bele krajine. Podjetja iz črnomaljske občine bodo 7. junija povabila v goste delovne kolektive z Gorenjskega in od drugod, s katerimi imajo poslovne stike, računajo pa tudi na precejšen obisk posameznikov iz vse Slovenije. Pripravljalni odbor se bo potrudil za okoli 3000 gostov priskrbeti vse potrebno, da bodo zadovoljni, kar bo hkrati najboljša reklama za belokranjski turizem. Za to priložnost bo tudi že popravljena cesta, ki pelje v Črnomelj, preko Jugorja, tako da tudi s prevozom ne bo nobenih težav. Strah in pogum ob »povprečnem« vinu • V vinu je resnica. m- # Ko pijemo, rte vemo, kaj se po čem ravna: ali resnica po vinu ali vino po resnici. • Vino je belo ali rdeče, čisto ali kalno, slabega okusa ali plemenito, naravno ali narejeno itd. Resnica pa je ena, naj bo vino takšno ali takšno. Resnica, ki jo imamo v mislih, se nanaša samo na vino, ki ga točijo potrošnikom izza gostilniškega pulta. Poglejmo, kako je s to reč jo! Odd'elck za medobčinske inšpekcijske službe v Novem mestu je priskrbel nad 70 vzorcev vin, ki so jih določenega dne točili v gostilnah, bifejih, hotelih in restavracijah novomeške občine. Vzeti bila pred dnevi v sejni dvora-so bili vzarci vseh vin v prometu, da bi jih lahko na nekem mestu pokusili in ocenili. Taka vinsi:a poskušnja je ni občinske skupščine v Novem mestu. Zraven so poklicali zasebne gostilničarje in predstavnike družbenih gostinskih obratov. Vzorce Je ocenjevala posebna komisija, ki so jo sestavili: Jože Lam-pret (direktor hotela Grad Otočec), Jože Prelog (kletar na Grmu), Zvonko Pere, Tit Doberšek (kmetijski referent občinske skupščine) in Ivan Kastrevc (upokojeni grmski kletar). Prijetno je bilo sedeti med druščino, ki je okušala vinsko kapljico. Steklenice vzorčnih vin so se tako pomikale tudi po mizah, okoli katerih so sedeli gostinoi. Tako Je lahko vsak druga vina pri- Strokovno komisijo so sestavljali (od leve proti desni): Jože Lampret, Jože Prelo«, Zvonko Pere. Tit Doberšek in Ivan Kastrevc. Vino jim le nalival Joie Skof merjal s svojimi, jih hvalil ali grajal in poskušal oceniti. Seveda je veljala ocena komisije, in preden je ta javila točke na osnovi organolep-tične lestvice (čemu vse mora ustrezati dobro vino!), so kar zapovrstjo nosili kozarce k ustom, ugotavljali vonj, barvo in okus, pri čemer so miaska-11 z jezikom, prikimavali in odkimavali. Vzorec je bil lahko ocenjen največ s 35 točkami. Tako dobrih vin pa nikjer ne točijo, zato so bile ocene znatno nižje. Ko je komisija na primer javila: »Belo vino št. 21 je izločeno iz prometa,« so poskuševalci ostanke tega vina marljivo zlili v posebne posode s pripombo, da »take brozge ne bomo pili«. (V teh posodah se je nabiralo tako imenovano »povprečno« vino, mešanica vseh vzorcev. (Kadar Je prišlo na mizo boljše vino, so se gostinci med seboj spogledovali: čigavo je? »Stavil bi, da je moje. Okus, pena, barva kot pri rubinu?« je pripomnil eden izmed pričakujočih. Pa se je ušteJ. Vino ni bilo njegovo. Kmalu zatem so poskušali vino Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. »Pltjot!« je kratko pripomnil član komisije Jože Prelog. Tudi gostinoi ga niso hoteli piti, ampak so ga zlili med »povprečno« vino. Sklep komisije: »Izločeno iz prometa!« Vzorci so se vrstili drug za drugim. Najprej bela vina, potem rdeča. Ob vsaki novi pokušnji Je bila nevarnost, da odpovedo čuti, zato so si pomagali s kruliom, sirpm in sadjem. Treba Je bilo ostati popolnoma trezen ln ... kajti bati vinski degustator je težka naloga. Ko Je bilo ocenjevanje mimo ln so se napolnile posode s »povprečnim« vinom, se Je začel razgovor. Karel Vene & gostišča »Hmeljnlk« (Straža) se Je zanimal, zakaj Je bilo Izločeno iz prometa belo vino po vzorcu št. Ha. »Zato, ker tako slabega vina nismo nagi nikjer drugje,« so mu pojasnili. Tit Doberšek pa je odgovoril: »vtis je, da je vino delai10- Je brez okusa in motno. Pojasnite, kako ste ga dobili!« Vene ni odgovoril. joie Tomlje, direktor hitela Kandija: »Težko je priti do dobrega vina. Očitno je, da so bila najslabše ocenjena tista vina, ki Jih je nabavil grosist«. franp Milovič, Ribja restavracija'- »Vino kupujemo tam, j!jer Je citirano. Priznam, d* te bila v vinu, ki je bilo ocjeno, samorodnica. Toda druge izbire pri nakupu ni uik). Predlagam, da bi šli v bodoč« z nami inšpekcijski organi' kJer bi lahko morebitne napake odpravili na kraju s*nem.« SiavK° Tesar, inšpaktor: „Tovari* ima prav, vendar je nem«0*' da bi bila inšpekcija P1*7 P*1 vsakem sodu. Neizpodbitno pa je, da dobrih vinsKtf1 strokovnjakov pri-man^'" Osffll'-' "Družbena podjetja naj bi »"kovala od vinogradnikov grozdje, ne vino. Okus uinetne8» vina se je že tako nribli**1 davnemu, da se to lahko "*°tovi le še s pomočjo i.eft^6 analize.« Zvon*0 Pere, predsednik ocenJflvftlfl^ komisije: »Čeprav m«10!!! govorijo, da prodajal0 8°&tinci slabo vino, je ta oče"8 dokazala; da le nI cisto «*<>■ Grosisti, kot »Hm^' Pa naj bi v bodoče boiJ Pazili tja izbiro vin.« ce ^ kr,atk0 Prelistali Ovalne komi-sije *-gtovtU. da na Sploš-no kvalitetna v na ki hote, S ja. h°f0 ^ Otočec. hotel Metropoi< Ribja restavracija, MttJ?'1JCi&0Slilria v Scntjcr- Dvor' K<>-'<"- v8, fv, v », Vrhovnikova Z . oii-oZ a Panamo, se K -i« a inre.a komiteja />1S Celje Stane Srničar. Vato se je začel medobčinski kros tet likiniivnnla v nogometu, rokometu in odbojki. Priznanji in prehodni pokal so podelili ob 17. mi. Prehodni pokal je ii-.Mi.u.a občina Samobor. V Celju so v soboto odprli okrajno razstavo najboljših tehniških izdelkov, modelov, maket, likovnih del in fotografij z občinskih razstav osnovnih šol, čez 200 izdelkov ne kaže samo velikega napredka na tem področju pionirske in mladinske dejavnosti, temveč tudi veliko zanimanje mladih ljudi za strokovno in znanstveno izobraževanje, gospodarska in druga vprašanja, razvoj občin ter posameznih podjetij in družbenih služb v njihovem kraju. Znova pa se je pokazalo, da bo za šole treba v prihodnje odmeriti le nekoliko več sredstev. S. P. ■ Izvršni odbor občinskega odbora Počitniike zveze je pripravil v prosvetnem domu predavanj« i naslovom »Lepa si, zemlja Slovenska.« Predaval J« tov. Ciril Hubad. Tml. BiiiiiriiitriiiitHiUjirii-Miniiiiiriiiii^itiKiiuHiiii.iiiiNDiJii.....titiircii^iiriiki Za praznik mladosti v Dol. Toplicah Mladina iz osnovne šole v Dol. Toplicah je za praznik mladosti priredila razstavo ročnih izdelkov v izložbi trgovine »Pri vrbi«. 24. maja Je bila v prosvetnem domu slovesnost, na kateri so sprejeli učence iz 7. razredov v mladinsko organizacijo in jih pogostili. D. G. dobje še kar ugodni, čeprav so se posamezne delovne organizacije, n. pr. Tovarna pohištva, znašle v precejšnjih težavah. Skupščina je na seji sprejela tudi okvirni program dela v prvem polletju 1964, ki ga je dobršen del že uresničila. Sprejela je odlok o kontroli cen za storitve, o likvidaciji podjetja Novokroj, potrditev zaključnega računa proračuna in skladov, potrditev statutov šol in drugih izobraževalnih ustanov ter razpravo o poročilih občinskega sodnika za prekrške, veterinarske, tržne in gozdarske inšpekcije. — Zbora sta nadalje razpravljala o prevzemu poroštev za posojila, ki jih bodo najela podjetja Brežice-Vino, Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice, Obrtno kovinarsko podjetje Donova in Ljudska potrošnja Brežice. Podjetje Brezi-ce-Vino potrebuje 23 milijonov posojila za nakup vina, in sicer samo za tri mesece. Kmetijsko gozdarsko podjetje namerava naleti 85 milijonov kredita za nakup' zemlje za obdobje 15 let. Obrtno kovinarsko podjetje Dobova pa prosi za 14 milijonov obratnih sredstev ln 5 milijonov 900 tisoč za nabavo tovornega avtomobila. Ljudska potrošnja bo najela posojilo v znesku 3 ln pol milijona dinarjev za dobo petih let. Skupščina je Izrekla tudi soglasje k določitvi odstotka udeležbe okraja pri prispevku v družbene Investicijske sklade ter soglasje k sklepu skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Po-savje o določitvi stopnje dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. KRATKE IZ BREŽIC ■ Občinska zveza za telesno kulturo sprejema prijave posameznikov in lastnikov avtomobilov, ki bi prisostvovali zadnjemu kolu štajerske rokometne lige na tekmi Brežice : Celje v Celju. Posamezniki bi potovali z vlakom na kolektivno objavo. Pristaši rokometa, pohitite s 'prijavami, da bo mogoče zagotoviti dovolj vstopnici ■ Občinski komite ZMS je imel svoj redni razširjeni plenum, na katerem so razpravljali o problemih okoli proslave dneva mladosti, vključevanju mladine v organizacije ZK ln SZDL ter o vsakdanjih organizacijskih težavah v posameznih aktivih. Na tem plenumu so bili nekateri dlani zaradi preobremenjenosti razrešeni dela v ObK ZMS, na njihovo mesto pa so izvolili nove. Novi predsednik ObK ZMS je Drago Ples. Z zaključile razstave pionirskega odreda druge osnovne šole v Brežicah, ki ie bila odprta od 27. aprila do 3. maja: desno — maketa novega naselja, zgoraj — likovni izdelki (Foto: Baškovič) Najboljši odredi nagrajeni Ob zaključku Jugoslovanskih pionirskih iger je bila v soboto zvečer v mali dvorani Prosvetnega doma v Brežicah odprta razstava tehničnih in likovnih izdelkov učencev osnovnih šol v občini. Razstava prikazuje precejšen napredek tehnične in likovne vzgoje na šolah. Otvoritvi razstave je sledila ob 20. uri v veliki dvorani proslava dneva mladosti ln zaključka Jugoslovanskih pionirskih iger, ki jo je prenašala lokalna radijska postaja. Program je bdi lepo izbran in prisotne je zlasti navdušila folklorna skupina brežiških mladink in pripadnikov garnizona Cerklje. Ko je bil kulturni spored končan, je predstavnik občinskega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger podelil nagrade najboljšim odredom. Prvo mesto in nagrado 180.000 dinarjev« je za splošen uspeh ter prizadevnost pri delu osvojil pionirski odred osnovne šole II v Brežicah, drugo mesto in nagrado 140.000 din pionirski odred osnovne šole Cerklje, tretje in četrto mesto z na- gradama po 85.000 dinarjev si delita osnovni šoli Dobova in Globoko, peto mesto in nagrado 50.000 din pa je prejela osnovna šola Artiče. Med nižje organiziranimi šolami je osvojila prvo mesto in nagrado 50.000 din osnovna šola Mrzlava vas, drugo mesto in nagrado 30.000 din pa osnovna šola Orešje. Vseh nagrad je bilo podeljenih za okoli 600.000 dinarjev. Ali na Bizeljskem res ni prostora za klub? Na Bizeljskem do letaš nismo nič slišali o klubskem življenju. Krajevni odbor SZDL se je lotil priprav za ustanovitev kluba. Sredstva za ureditev klubskega prostora je prispeval občinski odbor SZDL. Opremo so že kupili, imajo pa težave z dodelitvijo prostora, kar je verjetno posledica nerazumevanja. To vprašanje bodo morali rešiti in prikazati pravilnost teženj Socialistične zveze, ki želi predvsem razgibati družbeno in kulturno življenje v kraju. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame FRANCKE V0LČANŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Se posebna hvala govornikom, godbi, pevskemu zboru osnovne šole Artiče ter vsem, ki so našo drago mamo spremili na zadnji poti in Ji poklonili cvetje in vence. Mož Janez, sinovi Janez, Franci, Tone ter hčerke Anica, Milka in Francka z družinami. Lanski uspehi - kažipot za boljše gospodarjenje SEVMIŠKE UGOTOVITVE: osebni dohodki ne odražajo povsod gospodarskega napredka — Proizvodne zmogljivosti so slabo izkoriščene zlasti v Mizarski zadrugi Sevnica Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah občine Sevnica je pripravila analizo poslovnega uspeha, pogojev gospodarjenja, in delitve dohodka za vse gospodarske dejavnosti v 1963. letu. Njen predsednik Fic-ko Vendel je povedal, da so bili poslovni rezultati lani za 14,8 odstotka boljši kot leta 1962. To pomeni, da Je bil vzporedno s tem namenjen večji del družbene in lastne akumulacije za poslovna sredstva. Netoprodukt na delavca se je povečal za 4,1 odst., netoprodukt na angažirana poslovna sredstva pa za 20 odst. Celotni dohodek se je povečal ob 1 dinarju porabljenih sredstev za 7,4 odst. Lato 1963 je bilo torej v primerjavi z letom 1962 kar uspešno. To dokazuje ekonomičnost poslovanja, dosežena z boljšo izkoriščenostjo delovne sile in poslovnih sredstev. Na ugodno gibanje gospodarjenja so vplivale predvsem nove proizvodne zmogljivosti in prizadevanje posameznih gospodarskih organizacij za uspešno poslovanje. Pogoji gospodarjenja so bili težji kot prejšnje leto. Samo opremljenost, ra- čunajoč na 1 delavca se je zmanjšala za 20 odst. Poslabšalo se je tudi razmerje med delovnimi pripravami ln osnovnimi sredstvi, narasel Je prometni davek in ostale družbene dajatve. Delitev osebnega dohodka kljub ugodnim rezultatom ni bila najboljša. Bruto osebni dohodki so se zmanjšali za 0,99 odst., čeprav se je narodni dohodek na zaposlenega povečal za 4,1 odst. Nekatere gospodarske organizacije so pri delitvi premalo upoštevale dosežene uspehe in splošna merila za delitev čistega dohodka, zato tudi osebni dohodek ni povsod odražal gospodarskega uspeha. Tako vsaj kaže primerjava med sorodnimi podjetji., Podatki za posamezne delovne organizacije bodo dopolnili gornje ugotovitve, zato jih na kratko navajamo. Metalna v Krmelju Je bila lani še v izgradnji, zato primerjava uspehov z letom 1962 ne pride v poštev. Obrat ni dosegel občinskega povprečja niti po učinkovitosti delovne sile niti po izkoriščenosti poslovnih sredstev. Opremljenost na delavca znaša koma.) 204.000 dinarjev, kar Je za polovico manj od splošne opremlje- nosti v občini. Kopitarna v Sevnici je imela 1963 občutno boljše pogoje za gospodarjenje in vložena vsota v poslovna sredstva se je na zaposlenega povečala za 32 odstotkov, opremljenost na zaposlenega pa za 7 odst. Povečal se je tudi delež prometnega davka v neto produktu, zato se je sorazmerno z ostalimi večjimi prispevki zmanjšal čisti dohodek v narodnem dohodku za 9 odstotkov. Kljub temu so se povečali bruto osebni dohodki za 10 odstotkov, bruto osebni dohodki na posameznega delavca pa so porasli celo za 27 odst. Ti podatki dokazujejo, da so bili osebni dohodki v pravilnem razmerju z gospodarskimi uspehi podjetja. -Neto produkt na zaposlenega se je povečal za 27 odst., narodni dohodek na vložena poslovna sredstva na 6 odst., vzporedno s tem pa je komisija ugotovila, da Je bila proizvodnja manjša kot leta 1962, zlasti pri polizdelkih, kopitih in petah. JuKOtanin v Sevnici Je lani za 71 od-, stotkov presegal poslovne rezultate 1* 1. 1962. To povečanje pa gre Pred' vsem na račun finančnih uspehov, Cesta od Primštala do Kala bo dograjena čez dve leti Prebivalci Kala, Klaćtja, Jat-ne in številnih drugih vasi tega odmaknjenega in hribovitega okoliša bodo z dograditvijo gozdne ceste Prim-štal—Kal dobili ugodno zvezo s Sevnico, kjer je njihovo občinsko središče. Vaška pot, po kateri hodijo zdaj, je slaba, težko prevozna in ponekod zelo strma. Nič čudno, da občani komaj čakajo, da bi jim nova cesta približala kraje v dolini. Cesto so pričeli graditi lani, vendar je zmanjkalo finančnih sredstev. Nedograjeni del ceste si je prejšnji četrtek ogledala komisija predstavnikov občine Sevnica, Kmetijsko gozdarskega podjetja Brežice, medobčinskeda gozdnega sklada Celje m Kmetijske zadruge Krmelj. V ranprav.ii, ki je sledila ogledu ceste, je komisija pretresla predvsem možnosti za dokon- ■ čanje začetih del. Sprejela je sklep, da mora biti cesta zgrajena do konca leta 1966. Gradnja bo potekala v dveh etapah. Prihodnje leto bodo opravili vsa zemeljska dela in ureoili lani nedograjen!, del ceste. Po prezimitvi bodo cesto dokončali in jo tlakovali. Gozdni obrat in občinska gozdarska služba Sevnica bosta do oktobra letos pripravila finančni načrt dohodkov občinskega gozdnega sklada za leto 1965. Do istega roka bo Kmetijsko-gozdar-sko podjetje Brežice napravi-' lo predračun stroškov za dograditev te ceste. Posebej bo moralo prikazati izdatke za dela v 1965. letu in posebej stroške gradnje v 1966. letu. Občinska skupščina Sevnica bo v jeseni ponovno sklicala komisijo, ki je minuli četrtek sklepala o nadaljevanju gradnje gozdne ceste rebitno škodo. Ta dela bo financiral gozdni sklad občine Sevnica iz sredstev za vzdrževanje gozdnih cest. Ko bo končana ta cesta, čakajo graditelje spet nove naloge. Kmetijsko-gozđarsko podjetje Brežice bo še letos napraviilo perspektivni pro- Planinsko srečanje pri Lovrencu 17. maja so se pri Lovrencu med Kozjim in Lisico srečali radeški in ljubljanski planinci. Badeških je bilo 10, gostov iz PD »Matica« iz Ljubljane pa 40. Planinsko zavetišče pri Lovrencu je obiskalo vse lansko leto 600 gostov, letos pa jih je bilo tam do sredine maja že 630. Planinci iz PD Matica so bili zadovoljni s postrežbo in razgledom. Ogledah so si lahko zadnje cvetove enoijana, ki že od-cveta. Obojni planinci smo izmenjali izkušnje in se dogovorili, da se dobimo prihodnjič na postojanki Ljubljančanov v Julijcih. Obisk zavetišča pri Lovrencu pa priporočamo vsem, ki so željni svežega zraka, lepe narave in višav. Urediti je treba odtok vode v gornjem delu Loke Predstavniki sevniške občine, medobčinskega gozdnega sklada, Kmetijsko-gozdarskega podjeta Brežice in KZ Krmelj pri komisijskem ogledu nedograjene ceste Primštal—Kal Primštal—Kal. Njena naloga bo, da porazdeli stroške na občinski gozdni sklad Sevnica, medobčinski gozdni sklad Celje in Kmetijsko-gozdarsko podjetje Brežice. Nedograjeni del ceste bo Kmetijsko-go-zdarsko podjetje Brežice zavarovalo, da ne bo še naprej propadal. Do začetka gradnje v letu 1965 bo podjetje skrbelo za redni odtok vođe in tako sproti preprečevalo mo- gram nadaljnje razširitve cestnega omrežja. Potrebno bi bilo, da bi od Kala speljali cesto naprej do KlaoTja in zgradili cesto prek Male Jat-ne do Gradišča. Vsaka nova povezava povečuje gospodarski pomen gozdnih cest, ki naj ne bi služile samo izkoriščanju gozdnih bogastev, ampak tudi ostalemu prometu in seveda turizmu. /. r. 0 krajevni skupnosti v Sevnici Krajevna skupnost v Sevnici ima devet servisov: pral-ndoo in krpalnico, brivnico, krojaško delavnico, vodovodno inštalacijo, pleskarsko in avtoličarsko delavnico, zidarsko službo, pokopališko službo in službo za odvoz sme- ti ter obrat družbene prehrane. Pralnica pošilja obleke v čiščenje v Krško, ker v Sevnici še nimajo kemične čistilnice. Servisi imajo okoli 45 zaposlenih. Med najvažnejšimi dejavnostmi je obrat družbene Ureditev šole, vodovoda in ceste - velika želja ljudi na Primožu Minuli četrtek so se na Primožu sestali predstavniki vseh krajevniih organizacij s predsednikom in podpredsednikom občinske skupščine ter predsednikom občinskega odbora SZDL Sevnica. Povabili go jih, da bi se pogovorili o problemih, ki tamkajšnje občane najbolj težijo. Na Primožu bo treba adaptirati šojo, ker ima povsem neprimerne prostore. Obiskuje jo 34 do 38 otrok. Višje razrede obiskujejo ti učenci v Trži-jju in v Sevnici. Prebivalci go ustanovili gradbeni odbor in že zbirajo sredstva za obnovo stare šole oz. za gradnjo nove šolske stavbe. Na sestanku so sklenili, da bo treba zagotoviti denar še to leto, ker v razpadajoči šoli pouk ni več mogoč. Na Primožu bi nujno potrebovali tudi vodovod. Projekta zanj še nimajo. Zanj se prav tako mudi in občani bodo prosili za pomoč občinsko skupščino. Tretja njihova *elja je ureditev ceste, ki bi njihov kraj povezala z drugimi kraji. Upajo, da bo vsaj nekaj želja uresničenih letos. prehrane, ki pripravi dnevno 250 do 300 toplih obrokov. Zadnje čase je čedalje pogosteje govor o novih prostorih v te namene, ker so dosedanja premajhni. Poslej bo imel obrat poleg precej večje jedilnice tudi sanitarne prostore. Vodovodno - ključavničarski servis opravlja najrazličnejša dela, med drugim namešča tudi vodomere pri uporabnikih javnega vodovoda. Pleskarski servis vključuje tudi avtoličarstvo. Ta oddelek pa bo kmalu uvedel tudi avto-kleparska dela. Zidarska ekipa opravlja manjša ustrezna popravila in v Sevnici tudi pokopališčno in srr.etarsko službo. Ena najvažnejših nalog je rešiti vprašanje preskrbe Sevnice s pitno vodo. V zadnjem času je kraj industrijsko zelo napredoval in porabi neprimerno več vode kot prej. Sedanji vodovod ne ustreza več. Krajevna skupnost je že naredila vse potrebno, da se reši to vpraša- Ob poti v Žirovnico že dolga leta teče voda, ki zlasti ob nalivih kvari pot. Okoličanom je še v spominu poledica od Loke do Žirovnice, po kateri je bilo nevarno hoditi zlasti ponoči. Vprašujemo se: mar se naj to letos ponovi? To ne bi bilo dobro in tudi posebno spričevalo za vašča-ne ne bi bila takšna pot. Stro. ški popravila ne bi bili posebno veliki. Kupiti je treba okoli 150 metrov cevi ta jih zasuti. Sredstva za nakup cevi bi se dala najti: nekaj bi lahko prispevala bodoča krajevna skupnost, nekaj pa bi primaknila občanska gasilska zveza. Gasilci bi namreč imeli nato vodo v bližini. Pogo- V Tržišču ne spijo Krajevna organizacija ZBv Tržišču se vneto pripravlja na proslavo za dan borca. Organizirali bodo tudi srečelov z veselico, katere dobiček je namenjen gradnji skupne spominske plošče na kulturnem domu. Na njej bodo vklesana imena padlih borcev ta talcev iz okolice Tržišča. Organizacija ZB prosi ob tej priložnosti za razumevanje vseh delovnih organizacij v bližini, ki naj bi s prispevki podprle prizadevanja tržiških borcev. Na proslavi naj bi se srečali vsi nekdanji borci, zato jih že sedaj vabimo. Za letošnji dan mladosti so organizirala društva DPM skupno proslavo v Krmelju, sodelovale pa so vse okoliške šole. Ob tej priložnosti so pionirji vseh šol opravili izpite iz pravil Zveze pionirjev. Na preizkušnjo so se dobro pripravili ta so lepo odgovarjali na zastavljena vprašanja. S pesmijo, godbo, recitacijami ta plesi je mladina s Telč, iz Tržišča, Krmelja, Šentjanža, Vel. Cirnika ta Kala proslavila dan mladosti ter izrazila ljubljenemu maršalu Titu najlepše želje za njegov rojstni dan. M. vor o tem je tekel minulo sredo na posvetu na krajevnem uradu. Na pomoč bi s prostovoljnim delom prav gotovo priskočili okoličani. SEVNIŠKI VESTNIK Mnogi imajo v bližini zemljišča, prebivalci Loke ta Žirovnice pa vozijo po tej poti vsako jesen ta zimo drva. Za vzgled si lahko vzamemo Loko, t kateri smo uredili s pro. stovoljnim delom trg, ki je bil prej zaradi nalivov močno opustošen. ■ V ladjedelnici »Uljanik« v Puli so pred nedavnim splavili motorno ladjo »EL Gedra« (4650 ton nosilnosti), ki so Jo »gradili za neko sudansko tlimo. V lati ladjedelnici so začeli graditi motorno ladjo »Ljutomer« (8.500 ton nosilnosti) za Splošno plovbo v Piranu. ■ V Smederevu se ob koncu prejšnjega tedna slovesno proslavili začetek temeljite rekonstrukcije stare železarne. Objekti bodo zgrajeni do leta 1968, ko naj bi vnašala letna proizvodnja nove tovarne 300.000 ton Jekla. NAŠ OBISK »Tu imamo več srnjakov kot zajcev...« Ciril Vidmar žitri v Prim-. štalu pri Šentjanžu. Osem let že predseduje krajevni organizaciji Murnice. »Koliko vasi pa vključuje vaša organizacija?« sem se pozanimala. »Jih bom kar naštel: Leskovec, Gaberce, Primštal, Radmanco, Podrupo m Murnice. Vseh članov je okrog 140. članarino plačujejo zelo redno, bolj ko tisti v dolini.« »Je res, da gradite cesto?« »Seveda jo gradimo, od Ga-berc do Leskovca. To je velika akcija Socialistične zveze, ki smo jo začeli pred štirimi leti. Letos bomo dokončali dva kilometra ceste, celotna razdalja pa je štiri kilometre. Opravljena dela cenimo na dva milijona dinarjev. Od občine smo dobili preteklo leto 300.000 dinarjev. Občinska skupščina nam bo pomagala tudi letos. Do sedaj nam je nakazala 60.000 dinarjev. Kolikšna vsota je predvidena za to leto, ne vem točno.« »Kako porabite denarno pomoč občine?« »Z denarjem plačamo samo prevoze s traktorjem. Vašča-ni delajo prostovoljno. Vsakdo pomaga, kolikor more. Sam sem dal za cesto ie več kot 200 kubičnih metrov gramoza.« »Imate v Murnicah tudi mladinsko organizacijo?« »Ne, ker nimamo mladine. Po 15. in 16. letu mladi zapuščajo te kraje. Večina jih gre v uk. Starši ostanejo sami na kmetijah. Mladina si teli boljšega življenja in ji ne kaže delati samo za davke. Nekaj že še ostane, vendar veliko premalo, da bi mlade ljudi privezalo na zemljo.« »Kje sta pa vaša fanta?« »Oba v šoli. Starejši je star 18 let. V krmeljski Metalni se je izučil za strugarja. Zdaj bo šel še na tehniško srednjo šolo v Ljubljani. Mlajši je dopolnil 16. leto. V Železarni v Štorah se uči za ključavničarja.« »Ubrala sta torej drugo pot kot vi. Gozdarski delovodja ste, če sem vas prav razumela. Gotovo se ukvarjate tudi z lovom.« »Da, lovec sem ln del prostega časa preživim v gozdu. Na tem območju nas je 19. Divjadi ne manjka, saj imamo več srnjakov kot zajcev. Lov na srnjake se prične 1. junija. Tudi ribiči so doma v teh krajih V Hinji je veliko postrvi. Dokaj bogat bi bil tudi lov na rake žlahtni-ke v Studencu. Včasih jih je bilo mnogo več, pa jih ft uničila kuga. Rake uživajo pri nas le redki domačini ln nemara se jih tujci ne bi braniti.« »Kaj menite o cenah in plačah?« »Da plače ne dohitevajo podražitev, čeprav te povečujejo« »Zaide kaj turistov v vaše lepe kraje?« »Bolj malo. Ob nedeljah se ustavi tu precej avtomobilov, a to so v glavnem naši ljudje, ki prihajajo na obisk k domačim.« »Imate pri vas veliko gozdnega bogastva?« »Gozdovi so ie kar lepi. Največ imamo listavcev. Bukev in hrast tzsekujemo v glavnem *« železniške pragove.« Tako je povedal tovariš Vidmar in t oprtanim nahrbtnikom ubral pot proti gozdu. Zelo prizadeven človek je. To dokazuje velika vnema v akciji za dograditev ceste od Primštala do Šentjanža. Od domačinov sem zvedela, dd je bil med vojno izredno hraber. Bil je komandant juriš-nega bataljona 15. partizanske divizije. Tista leta so mu zrahljala zdravje, vendar mu tudi bolezen ne more odvzeti vere v lepo in dobro. Ujel je korak z življenjem in v kraju, kjer Uvi, se prav rad vključuje v javno delo. J. Teppey Ciril Vidmar, predsednik krajevnega odbora SZDL Murnice nj3. Iščejo nov vir, ki naj bi zadostoval za 30 let. Ker bo-' do raziskave trajale do dve leti, bodo se vraški vodovod začasno priključili na železniškega. Javno razsvetljavo in cestno službo financira deloma že krajevna skupnost, deloma pa bodo krili stroške občinska skupščina oziroma delovni kolektivi. Kazno je, da poskuša krajevna skupnost, ki jo vodita Smodej in Lipovšek, nuditi svojim interesentom vse, is čimer jih lahko zadovolji. S. SKOCIB ■ Ob koncu aprila so v Skopju izročili prometu novo avtomatsko telefonsko centralo s 4.000 pri-ključkl. Centralo so montirali strokovnjaki iz »Iskre« ln tehnološka ekipa skopjanske pošte. Zgradili so tudi nove naprave za medkrajevni PTT promet. ■ 30. aprila so odprli odsek avtomobilske Cest« bratstva in enotnosti od Demlr Kaplje do Udova. Ta 22 km dolgi odsek predstavlja najtežavnejšo traso na avtomobilski cesti od Jesenic do DJevdJeliJe. ■ Četrtletni promet trgovine na drobno znaša 68 milijard 622 milijonov dinarjev, kar Je za 34 odst. več kot lani v istem času. ker so bile prodane zaloge iz minulega leta. Na zaposlenega so v letu X963 ustvarili za 83 odst. večji narodni dohodek, osebni dohodki pa so se povečali kar za 106 odst. Zaradi tega gg je poslabšalo razmerje med skladi ln osebnimi dohodki v škodo skladov. Podjetje je poslovalo pod dokaj ugodnimi pogoji, ovirale so ga samo težave pri nabavi surovin, pa tudi povečanje prometnega davka. Konfekcija Lisca je lani komaj dosegla višino osebnih dohodkov iz prejšnjega leta. Poslovanje Je bilo v primerjavi z 1. 1962 manj ekonomično in netoprodukt na zaposlenega se Je zmanjšal za 29 odst. Bruto osebni dohodki na zaposlenega so se zmanjšali za 7 odst., kar Je zaradi rekonstrukcije delno razumljivo. Vložena sredstva je podjetje racionalno izkoriščalo, žal pa so se poslabšali pogoji gospodarjenja. Vložena sredstva na zaposlenega so bila lani kar za 40 odst. manjša in precej pod občinskim povprečjem. Kmetijska zadruga Sevidca Je lani Prav tako povečala finančni rezultat. Na zaposlenega Je -bil dosežen za 28 odst. večji narodni dohodek, vendar s tem še ni bilo doseženo občinsko povprečje. Osebni dohodki so se zviševa-11 realno, in sicer za 17 odst. Lani so se izboljšali pogoji poslovanja, kar se kaže predvsem v povečani vsoti vloženih poslovnih sredstev na zaposle- nega. Neugodna Je bila udeležba prometnega davka v netoproduktu, ki se je povečala za 300 odst., pa tudi delitev narodnega dohodka Je šla v škodo gospodarske organizacije. Kmetijska zadruga Krmelj je povečala narodni dohodek na zaposlenega za 4 odst. ta Je gospodarila lani pod znatno ugodnejšimi pogoji kot 1962 leta. Celo delitev narodnega dohodka Je bila v 1. 1963 za zadrugo bolj ugodna, saj se je udeležba čistega dohodka povečala za 3 odst. ta je bila za 7 odst. večja kot pri Kmetijski zadrugi Sevnica. Trgovsko podjetje Sevnica kaže za preteklo leto ugodno sliko. Poslovni rezultat se Je povečal za 8 odst., netoprodukt na zaposlenega za 18 odst., osebni dohodki pa za 9 odst. Podjetje Je pri delitvi čistega dohodka upoštevalo sprejeta načela ta merila. • ■(istinsku podjetje Sevnica Je - lani zabeležilo za 5 odst. slabše uspehe kot leta 1962. Rentabilnost vloženih sredstev se je zmanjšala kar za 18 odstotkov. Povečali so se skladi gospodarske organizacije, osebni dohodki pa so približno ustrezali gospodarskim uspehom podjetja. Konfekcija .Jutranjim Je sicer povečala uspeh, netoprodukt se Je zmanjšal za 5 odst. in v sorazmerju s tem so se zmanjšali osebni dohodki. Sklad Je podjetje povečalo za 18 odst. Mizarska Zadruga Sevnica je lani znatno povečala število zaposlenih. Rekonstruirala Je proizvodnjo, vendar uspeh ni bil tolikšen, kot bi spričo povečanja vloženih sredstev moral biti. Poslabšala so se tudi delitvena razmerja ta osebni dohodki so se zmanjšali za 4 odst. Se bolj kritično Je bilo ustvarjanje skladov, ki so se v primerjavi z vloženimi sredstvi zmanjšali za 70 odst., na posameznega delavca pa kar za 54 odst. Vsi ti podatki dokazujejo, da se Je kolektiv Mizarske zadruge znašel lani v neugodnem gospodarskem položaju. Naloge za le" tos so zato toliko večje. Podjetje ima olajšave pri izpolnjevanju družbenih obveznosti in izkoriščale majhen del razpoložljivih zmogljivosti, kar ni pravilno. Organi samoupravljanja se bodo morali zavzeti predvsem za boljše izkoriščenje kapacitet, sicer podjetje ne bo doseglo dobrih gospodarskih uspehov v tem letu. Delovne organizacije v občini so lani premalo analizirale svoje gospodarjenje in se niso lotevale pripravljalnih del za prehod na skrajšani delov-nik, vendar tega ne bodo smele več zanemarjati. Potruditi se bodo morale za izboljšanje organizacije dela, za večjo ekonomičnost poslovanja ln te-meljitejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Ugotovitve komisije za Izvajanje predpisov o delitvi osebnih dohodkov naj Jim bodo kažipot za boljše gospodarjenje v letošnjem letu. V LICU ima že vsak drugi delavec prevozno sredstvo Kaj je standard? Za tega motor ali štirikolesno prevozno sredstvo, za onega lepo stanovanje, televizor, za nekatere polna denarnica za nedeljske izlete. Vsak si standard predstavlja po svoje, vendar ni človeka, ki bi si česa ne želel. O dvigu življenjske ravni je zadnje čase nasploh več slišati; s tem v zvezi nastajajo tudi ugibanja o ukrepih, ki naj bi pripomogli k lepšemu življenju. Ali pa se lahko zaslužek de- NpVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE lavca zviša res samo s pomočjo zakonskih ukrepov? O tem smo se pred kraffirim pogovarjali z delavci in vodilnimi tovariši livarske industrije LIC v Črnomlju. Direktor: »Ni tako enostavno!« — Ze precej časa je poteklo, kar smo v našem podjetju razpravljali o tem, kako dvigniti osebni dohodek tistih delavcev, ki zaslužijo manj kot 25.000 din na me-sec.Rešitev je edinole v dvigu storilnosti: Če lahko delavec na istem delovnem mestu z enako kvalifikacijo zasluži 50 tisočakov, njegov kolega pa ne more spraviti skupaj niti polovico tega, bo menda že res, da eden dela, drugi pa lenari. Praksa je pokazala, da tisti delavci, ki se preživljajo samo z zaslužkom v tovarni, doscza-jo visoko storilnost in jim zaslužek okoli 40 do 50 tisoč dinarjev na mesec ne uide, oni pa, ki imajo doma posestvo in gredo v tovarno le zategadelj, da imajo nekaj drobiža v žepu, zaslužijo neprimerno Jože Šuster: »Lahko bi več dobili, če bi popri jela vsa trojka!« H manj. Doma imajo zastonj Bhrano in stanovanje, zato si pri delu v tovarni po-| sebno ne prizadevajo. Sklenili smo sklicati sestanek in povedati vsem zaposlenim, da tako ne bo šlo dalje. Ali se bodo odločili za delo v tovarni in dosegali norme, ki res niso visoke, ali pa naj pri nas puste službo in se ukvarjajo s kmetijo. Pri nas zesedajo le delavno mesto, storilnosti pa ne pokažejo nobene. Težave imamo tudi glede tega, ker je v podjetju zaposlena večinoma silno mlada delovna sila. Mladi fantje pa so neresni, se med delom šalijo, kadijo in odhajajo celo predčasno z dela. Ce ni res tako, vprašajte delavce — je rekel direktor Franc Lakner. Staro pravilo je, da je treba slišati obe plati zvona. Pogovor z delavci je potekal takole: Trije primeri različnih zaslužkov — Ali res delate vseh 8 ur v tovarni? — smo vprašali Jožeta šusterja, 17-letnega brusača z Rožič vrha, ki zasluži okoli 23.000 din na mesec. Obsežen dnevni red v Črnomlju V torek je bila v Črnomlju 13. seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, na kateri so poročali odbornikom o izvršitvi sklepov 11. in 12. seje, nato pa so poslušali poročila o delu upravnih organov občinske skupščine za lansko leto, o delu javnega pravobranilstva za leto 1963, o razširjenem zdravstvenem zavarovanju šoloobveznih otrok hi poročilo upravnga odbora sklada za šolstvo. Odborniki so razpravljali tudi o predlogih novih odlokov, o čemer bodo obširneje poročali prihodnji teden. SEMIČ: 70 let gasilskega društva Gasilsko društvo v Semiču je bilo ustanovljeno pred 70 leti in praznuje letos visok Jubilej. Na to se že pripravljajo. Nabaviti nameravajo motorno brizgalno (800 litrov), ki bo veljala nad 1 milijon dinarjev. Polovico te vsote bodo gasilci zagotovili sami, za ostala sredstva pa bodo prosili pomoč pri gospodarskih organizacijah in posameznikih. Sredstva že zbira Narodna banka v Črnomlju na tek. rač. 606-15/ 638-84 — Gasilska enota Semič. FRANC DERGANC Mesarjevo maščevanje Ko so se v torek, 19. maja, zbrali okoli devetih v Bifeju na glavni črnomaljski ulici tisti, ki so ob tem času vajeni malice in kave, so bili lahko priče takemu pogovoru: — Fant, sem jezen! — reče mlajši moški z zavezanim prstom znancu, s katerim je prišel v lokal. — Zakaj pa? Si se pobil? — ^Nisem! Pač pa urezal, pošteno! — kako? — Včeraj zvečer smo morali na hitro zaklati 40 telet. Hiteli smo, neko tele pa me je brcnilo, da sem z nožem po nesreči sunil v svoj prst. Fant, sem se mu maščeval! Se živemu sem oko izkopal... To je povedal kot dobro šalo! Njegov znanec, ki je prišel verjetno v mesto po opravkih, pa se je ob njej le kislo nasmehnil, plačal in šel. Ostali, ki so nehote slišali pogovor, so stegnili vratove, da bi videli junaka, ki so mu na milost in nemilost Izročene privezane živali. č Ali res lahko mesarji delajo z živino, kakor se jim zljubi? Živemu in privezanemu teletu iz kopati oko pač ni nobeno junaštvo, temveč sramotno dejanje, o kakršnem hi bilo bolje molčati, kakor pa s z njim postavljati v javnem lokalu! — Delam že, seveda vmes zakadimo kako cigareto in se tu in tam pošalimo, vendar smo trije v delovni skupini. Ce bi hoteli več zaslužiti, bi morala poprijeti vsa trojka. Dalo pa bi se! — Pa izhajate s tem zaslužkom? — Moram! Raje bi imel, če bi dali večjo plačo ... Glavno pa je, da imam denar v žepu ob nedeljah, ko se pe.'jem z mopedom malo .ia iojjše. Doma ne plačujem ne stanovanja ne hrane. Mami dam včasih kak dinar za meso. Saj še pri vojakih nisem bil. x Njegov kolega 22-letni Darko Mršič, doma iz Bukovca pri Metliki, dela v podjetju 4 mesece. Pretekli mesec je zaslužil 37.809 dinarjev. Povedal pa je takole: Darko Mršič pridno dela in lepo zasluži — Zaslužim kar dobro, delam pa precej! V službo se vozim z vlakom, doma je veliko otrok in moram plačevati za hrano in davke, tako da mi ostane le kakih 15 tisoča- kov. Med delom ne klepetam! Ce bi tudi drugi fantje tako delali, bi po mojem ahko zaslužili prav toliko kot jaz. x Tretji delavec pa se sploh ni hotel pogovarjati. — Ne utegnem, oprostite! Se tako zamudim — Je rekel in že ga ni bilo -eč. Povedali so nam, da je eden najpridnejših v podjetju in zasluži tudi do 60.000 din! Saj ni čudno!!! Takole v livarski industriji Črnomelj. Razmeroma dobro lahko zasluži vsak priden delavec. Podatak, da ima od 84 zaposlenih članov kolektiva 25 ljudi kolo, 4 imajo motorje, 12 delavcev mopede, 2 pa avtomobil, pomeni, da ima že vsak drugi prevozno sredstvo. Kar lep standard! Nihče pa jim ga ni prinesel na krožniku. Ustvarili so si ga sami! R. B. Uspešni tečaji prve pomoči V teoiiu RK je bil v Črnomlju zaključen 80-umi tečaj prve pomoči, ki ga je organiziral občinski odbor RK. Obiskovali so ga člani delovnih organizacij: Belta, rudnika Kanižarice, Bati, Lica, Zore, Begrada in zadruge. Pred tričlansko komisijo so tečajniki opravljali izpite, nato pa prejeli izkaznico prostovoljnega bolničarja RK. Vsi tečajniki, razen enega, so izpit uspešno opravili. Maja so začeli delovati 20-urni tečaji prve pomoči po vaseh. Začeli so na Sinjem vrhu in v Starem trgu, kasneje v Crmošnjicah, Dragatušu in v Semiču. Zanje je precej zanimanja med prebivalstvom. Na Cesti heroja Starihe gradi Belt 7-stanovanjski blok za svoje delavce in uslužbence. Pravijo, da se bodo v tole stavbo že letošnjo iesen vselili stanovalci. V B0Đ0ČE OSTREJŠA SANITARNA KONTROLA Nedavno tega je zasedal svet za trgovino, gospodarstvo in turizem občinske skupščine Črnomelj in obravnaval delo medobčinskih inšpekcijskih služb, hkrati pa rešil nekaj prošenj. K inšpekoijski službi na svojem območju člani sveta niso imeli posebnih pripomb in so ji dali priznanje za vestno opravljanje pregledov, želeli so le tudi s strani sanitarne inšpekcije ostrejše kontrole, ker s sedanjim stanjem v sanitarnem pogledu niso zadovoljni. Sanitarni inšpekciji so priporočili, naj kontrolo in kaznovalno politiko v prihodnje poostri. Da bi se izboljšala kvaliteta vin, ki jih točijo v gostiščih še pred glavno turistično sezono, je bil svet mnenja, naj bi inšpekcija redno in še pogosteje kot do slej kontrolirala pijače v gostilnah, zasebnim gostilničar, jem in tudi gostinstvu družbenega sektorja pa je svet priporočil večjo skrb za izbiro domačih belokranjskih jedil. V zvezi z okrožnico republiškega sekretariata za trgovino in glede na razvoj turizma v Beli krajini je bil sprejet sklep, naj se obdržijo zasebni gostinski lokali v krajih, kjer ni pogojev za obstoj, gostišča družbenega sektorja in naj bi te gostilničarje pavšalno obdavčili. O tem sklepu je bila obveščena tudi občinska davčna uprava. Precej razprave Je bilo oko li zvišanja con. Splošno trgovsko podjetje Je namreč poslalo v odobritev 29 predlogov za zvišanje cen nekaterim artiklom, vendar so člani sveta smatrali, da Je višji del marže, ki povzroča podražitev, neupravičen. Prav tako Je zavrnil predlog Obrtnega Matični urad Otočec Rojstev Izven porodnišnice nI kmetovalec 1/ Mnle Strmlee 118. bilo. — Porok nI bilo. — Umr. 1» »U: Jože Stancoli. ttpolcole-nee lr. Otočca. 87: Vinko Doll-nar. upokojenec Iz Cor. Krono-veg«, 62. servisa Semič o zvišanju cen kruha v semiški pekariji, saj so morali Semičani že doslej kruh draže plačevat; kot potrošniki v Črnomlju. Predlog Turističnega društva Črnomelj pa je pri svetu naletel na vse razumevanje in so v zvezi s tem sprejeli sklep, da se v bivši Bado-vinski trafiki v Črnomlju odpre turistična pisarna. Investitor preureditvenih del bo občina, turistično društvo pa je prevzelo vodstvo nad adaptacijo lokala. V črnomSju pripravljajo krajevno skupnost Krajevna organizacija SZDL v Črnomlju je že razpravljala o tem, da bi kazalo ustanoviti pripravljalni odbor za bodočo krajevno skupnost. Razmišljali so o posebnem posvetu, ki bi ga v ta namen sklicali, pa so posvet odložili zaradi obsežnih priprav na medobčinsko revijo kulturnih dejavnosti, ki je zaposlila veliko ljudi. V vodstvu krajevne organizacije SZDL menijo, da bi bilo treba takoj začeti pripravljati osnutek statuta KS. še v maju bodo sklicali posvet, na katerem se bodo pred-' stavniki Obo SZDL iz Črnomlja, družbenih organizacij, črnomaljski odborniki občinske skupščine, dosedanji člani sveta stanovanjske skupnosti in vodstvo krajevne organizacije SZDL pogovorili o tem, kako začeti. Ustanovili bodo pripravljalni odbor, ki bo takoj nato začel pripravljati osnutek statuta, o tezah in posameznih poglavjih pa bodo razpravljali sproti, kakor jih bo pripravljalni odbor pripravljal. Krajevni skupnosti v Črnomlju dela ne bo zmanjkalo, saj je še vedno nerešeno vprašanje otroških igrišč pri novih blokih, treba se bo pobrigati za oblike enostavnega otroškega varstva otrok, oživeti bo treba komunalno dejavnost ter načeti še celo kopico drugega. Prvo prvenstvo osemletk črnomaljske občine Prijetno smo bili presenečeni, ko so se na rokometnem igrišču pojavile šolske ekipe lz Dragaru-ša, Vinice. Semlča, Starega trga ln Črnomlja. Vso pohvalo zaslužijo učitelji, da so svojim učencem posredovali veliko rokometnega znanja. Vse ekipe so pokazale, da poznajo dobro pravila ro kometa, kljub temu da nimajo nikjer izven Črnomlja rokometnega igrišča. Rezultati občinskega prvenstva za osemletke .— moški: Črnomelj : Dragatuš 16:2: Crno. melj : Vinica 8:2; Vinica : Draga tuš 3:1: Semič : Vinica 4:4: Semič : Dragatuš 3:1: Črnomelj : Sem.č 13'2 1. Črnomelj 3 3 0 0 37:6 6 2. Vinica 3 111 9:13 3 3. Semič 3 111 9:18 3 4. Dragatuš 3 0 0 3 4:22 0 Osemletka — ienske: Črnomelj : Vinica 8:1; Črnomelj : Stari trg 11:0; Vinica : Stari trg 7:2. DRAGATUŠ: šport v osnovni šoli V okviru tekmovanja med osnovnimi šolami v učnem usne hu ln poljubnih aktivnostih smo poživili tudi športno dejavnost. Radi Igramo nogomet, rokomet ln šah. Poleg šole smo sami uredili Igrišče. V polastitev 1. maja smo na proslavi sodelovali s telovadni ml točkami, ob praznovanju kra jevnega praznika pa smo odigrali dve rokometni tekmi ln tekmo v malem nogometu. Vodil nas Je ln pripravljal dijak črnomaljske glm-nnzije Lojze Roglna. Premagali smo dragaluško mladince z 8:7. v rokometu pa smo vinlško šolo premagult s 5 2. medtem ko se Je končalo srečanje v malem nogo motu neodločeno 2.2. Zadnje čase so se začele tudi učenke baviti ■ športom. V počastitev dnevn mla dustl Je pripravljenih več tekmovanj na Vinici s tamkajšnjo šolo. Anion Stampohar 1. Črnomelj 2 2 0 0 19:1 4 2. Vinica 2 10 1 8:10 2 3. Stari trg 2 0 0 2 2:17 0 Najboljša igralca sta bila Štefka Fortun ln Viko Lozar, oba iz osemletke Črnomelj. Igralci ln Igralke so bili zelo disciplinirani, saj ni na nobeni tekmi sodnik izključil nobenega igralca. Na centralnem nogometnem stadionu so se moške in ženske vrste borile v mnogoboju za čim boljši ekipni ln posamezni plasma. Doseženih Je bilo nekaj zelo dobrih -•ezultatov. Pred tem občinskim prvenstvom so po vseh šolah Izvedli predtetonovanja. Po podatkih Je v predtekmovanju nastopalo nad 700 ueoncev osemletk. Ekipna razvrstitev — moški: Črnomelj 909 točk, Semič 718, Vinica 484. Ženske: Črnomelj 748, Semič 633. Vinica 631 točk. Organizacija mnogoboja Je bila izvedena odlično, sa Je 60 tekmovalcev tekmovalo kar v 5 disciplinah, In sicer v teku na 50 m. skoku v daljino, metu krogle, plezanju po vrvi in preskoku čez kozo. To se pravi, da Je bilo Izvedeno 300 nastopov v pičlih 4 urah. Takega množičnega tokmovanja si še želijo vse šole Izven Ornom-lja. M—K črnomaljske rokomela-šice zmagovalke 24. maja sta se v Črnomlju v 16. kolu ženske republiške rokometne lige srečali ekipi Svobode lz LJubljane In Partizana lz Črnomlja Domačinke so takoj v začetku prevzele pobudo ln že v .1. minuti igre vodile s 3:0. K zmagi so pri pomogle prav vse Igralke, najboljši pa sta bili Kvasova ln VVelssova. V prvem polčasu Je bil reznltai 11:2, konec igre pa 2fi:4 za doma člnke. Žensko ekipo le Črnomlja čakala še samo 2 ttdjl teknit: v Kranju ln V Mariboru. Ce bodo zaigrale tako kot tokrat, lahko računamo na kakšno točko. Po 16. kolu vodi še vedno Slovan lz Ljubljane, izpadli pa bosta najbrž Svobodu lz LJubljane ln Drava iz Ptuja. M—K Bela krajina : Bratstvo (Hrastnik) 0:3 (0:1) Na prvenstveni tekmi LNP med Belo krajino lz Črnomlja ln Bratstvom iz Hrastniku mi v nedeljo, 24. maja, nogometaši Bele krajine doživeti poraz. Nasprotnik,Je zaigral boljše ln zasluženo zmagal. Tudi v predtekmi mladincev obeh moštev so zmagali gostje, in sicer s 7:0. J. M. Kegljanje: kvalifikacijski dvoboj v Črnomlju 24. maja se Je v Črnomlju začel kvalifikacijski dvoboj za vstop v zahodno consko ligo. Pomerili so so kogljačl Kočevja ln kegljačl Rudarja lz Kanižarice. V prvem srečanju so kegljačl lz Kočevja zmagali z rezultatom 6282:6160. J. M. šport v Črnomlju ca Na rokometnem turnirju t Črnomlju Je Partizan (Črnomelj) premagal Savo lz Kranja s 14:10 (6:4), nato pa Izgubil z reprezentanco JLA, ki jc zmagala z 117 (6:3). Reprezentanca JIJl Je pre-magula tudi Savo z 9:6 (4:2) 10 postala zmagovalec turnirja. ■ V prvenstvenem srečanju ženske republiške lige le Partizan (Črnomelj) prcmagul Dravo I« Ptuja r 9:6 (4:2). Nn tekmi, ki J» bila v Ptuju. Je Kvasova Iz Črnomlja dala 4 gole. ■ Nogometaši Bele krajine (OT> nomelj) so pred kratkim Igrali * Slavijo iz LJubljane. Srečanje J gosteli so Crnomaljcl Izgubili * 5:4. Pri Beli krujinl Je najbolj« Igral Vinko VVeLss. 3. »• 16 DOLENJSKI LIST St. 21 OA9) »V zdravstvu še gre, s socialnim varstvom pa je slabše« Magister Gojko Jug, poslanec v zdravstveno socialnem zboru (republiške skupščine, o delu svojega zbora in o zdravstveni ter socialni problematiki v Beli krajini Tovariš Gojko Jug je rade volje pristal na razgovor. Celo več: pobudo je vzel v svoje roke, še preden je bilo zastavljeno prvo vprašanje! — Kot poslanec se pač čutim dolžnega svojim volil-cem za uvod vsaj na kratko orisati delo zbora, v katerem jih v skupščini zastopam. Ko se prevzel poslansko dolžnost, si nisem mislil, da prevzemam tolikšno odgovornost. Skupščina razpravlja o zadevah širokega pomena, delo pa se odvija največ po komisijah. Od zasedanja do zasedanja si izdelamo program, sestajamo pa se po enkrat na mesec. V zdravstveno socialnem zboru nas je 70, vse zadeve pa obravnavamo zelo skrbno in natančno. Vsakdo diskutira samo na METLIŠKI TEDNIK osnovi preverjenih podatkov, s katerimi razpravo podkrepi. Na treh izmed šestih zasedanj zbora, kolikor jih je bilo doslej, sem diskutiral. Prvič sem govoril o preskrbi z zdravili, ker je le-ta pereča, tako glede uvoženih, kot glede zdravil, ki jih proizvajamo doma. Drugič sem bil poročevalec o zdravstveni problematiki v SRS, tretjič pa sem razpravljal o problemih starostnikov v SRS. V zadnji razpravi sem uporabil podatke iz Doma počitka v Metliki. Zastopal sem stališče, da je med starostniki v domovih počitka veliko dušemo prizadetih ljudi, ki kalijo vzdušje. Predlagal sem, naj bi jih izločili v posebno varstveno ustanovo, ki bi jo ustanovili v ta namen v Sloveniji. S tem bi starim ljudem omogočili preživeti jesen življenja v prijetnem okolju in v vedrini. To bi bilo toliko laže uresničljivo, ker bi domovi počitka lahko' razvili vrsto dejavnosti, namenjenih starim ljudem. Le-ti bi se lahko za lastno razvedrilo ukvarjali z raznoterimi konjički in si krajšali čas. Toliko sem se namenil pove dati o tem, zdaj pa kar na dan z vašimi vprašanji! — Kako sodite o zdravstveni službi v Beli krajini? — Po svoje zariimivo je to, da zajema zdravstvena služba v Metliki področje, ki je širše od meja občine. Poleg 7200 občanov teži sem še prav toliko prebivalcev z vivodin-skega in žumberačkega področja sosedne SRH. Metlika se je torej razvila v močan zdravstveni center. 16 zdravstvenih delavcev, ki delajo tu, je mnogo premalo. Preveč so obremenjeni, zato so nujno potrebni novi: še 2 zdravnika splošne prakse, 1 zobozdravnik ter pripadajoče osebje. Zdravstveni dom je štipendijsko politiko že usmeril v ta okvir, razveseljivo pa je tudi to, da se tukajšnja niladina že ogreva za študij v zdravstvu. Zdravstvo v Črnomlju deluje malce bolj v mejah komune. Tudi tam je mnogo premalo zdravnikov, ki so seveda preveč obremenjeni. Poudariti velja, da je nujno potreben poseben zdravnik za semiško področje, ker se tam razvija industrija. In še to: preden odpremo kakšno ambulanto na podeželju, je treba vse resno pretehtati, ker je veliko boljše ne začeti, kot pa ambulanto čez nekaj časa zapreti. Mislim, da bi tudi Vinica v perspektivi morala dobiti zdravnika. Kar se tiče gradenj zdravstvenih domov, je opravljenega precej, za kar gre zahvala obema skupščinama in Zavodu za soc. zavarovanje. Ne smemo pa pozabljati na sta- novanja za zdravstvene delavce. Toplo pozdravljam dejstvo, da bo Črnomelj prav kmalu dobil sodobno urejeno, novo lekarno, ki je zaradi rastoče potrošnje zdravil res potrebna. O preureditvi in povečanju lekarne pa razmišljajo tudi v Metliki. — Kaj ocenjujete kot osrednji problem socialnega varstva? — Rekel bi, da so najbolj pereč problem ostareli krneti je. To morda še bolj kot dru- god čutimo v Beli krajini. Mladina odhaja za kruhom, starih ljudi, ki so prepuščeni sami sebi, pa je na kmetih vedno več. Podružbljanje zem-IjfiBč, pa tudi pomanjkanje delovne sile za obdelavo jih nemalokrat spravljata v nezavidljiv položaj in pri tem nastajajo socialni problemi. Materialna osnova naših komun je premajhna, da bi takšne probleme lahko vsaj načenjali. Zato se s temi vprašanji resno ukvarja širša družbena skupnost in prav v repubiiškj skupščini smo o tem veliko razpravljali. Tam smo izvedeli, da je pričakovati določene rešitve v zveznem merilu. Mislim pa, da obveznosti do ostarelih kmetov ne smemo v celoti valiti samo na ramena družbe. Tudi otroci, ki jim je prav ta družba ustvarila pogoje za boljši kos kruha, ne smejo pozabljati na svoje starše in so' jih dolžni na starost podpirati! MILOŠ JAKOPEC Magister Gojko Jug, poslanec v zdravstveno-so-cialnem zboru skupščine SRS Pogled na del novega stanovanjskega naselja, ki je začelo rasti v Metliki pred nekaj leti ob cesti proti železniški postaji in Novoteksovemu obratu ter Beti. Prav gotovo so ta stanovanja omilila precejšnjo stanovanjsko stisko, res pa ie tudi to, da jih ie še vedno premalo. Časi, ko smo bili zadovoljni in srečni, če smo imeli stanovanja za strokovnjake, so že minili in na vrsto prihaja tudi delavec, ki se vozi na delo. To pa pomeni: veliko več sredstev za grad-njo stanovanj bo potrebnih! _ Ob napevih litostrojskih kladiv Nekdaj samostojno Kovinsko podjetje v Trebnjem bo v drugi polovici tega leta .dokončno postalo Litostrojev obrat z 42-urnim delovnim tednikom. Z dograditvami v prihodnjem letu se bo proizvodnja povečala Od devet do desetkrat Odkar se je trebanjsko kovinsko podjetje priključilo Litostroju in postalo njegov obrat, se je marsikaj spremenilo. Prejšnji način proizvodnje, ki ni in ni mogel iz obrtniškega okvira, so že skoraj docela opustili, prav tako ne izdelujejo več artiklov, s katerimi si je kolektiv do priključitve služil kruh. S prejšnjimi interesenti in odjemalci ga vežejo le še naročila v vrednosti 20 milijonov dinarjev. Ta dela so se zakasnila, izvršiti pa jih niso mogli tudi zavoljo tega, ker izdelovalci niso dobili na jugoslovanskem trgu ustreznega materiala. Sicer pa se v Trebnjem čedalje boli oblikujejo' litostroj-ski načini dela in vzdušje, v katerem zamahujejo s kladivi po kovini. Postopoma se je iz Kovinskega podjetja izoblikoval obrat, ki bo 1. julija že popolnoma Ittostrojski; lito-strojski predvsem zato, ker bodo v Trebnjem do navedenega dne rešili še nekatera vprašanja, ki se tičejo popodne priključitve. Do zdaj so že prevzeli dela po dokumentaciji matičnega podjetja in sistem organizacije dela ter tehnoloških postopkov. V drugi polovici leta bodo prešli na 42-urni delovni tednik (v Litostroju je že vpeljan) in obračunavali osebne dohodke po novem pravilniku oziroma po novih merilih. Na skrajšan delovna čas se v trebanjskem obratu skrbno pripravljajo in poskušajo vse, da bi skrajšanje delavnika ne bilo formalno brez uoemeUjene ekonomske analize. V ta namen si predvsem prizadevajo odkriti in izkoristiti notranje rezerve, kar slutijo v transportu, organizacija dela, tehnološkem postopku, delovni disciplini in podobnem. S tem bi se gospodarnost povečala za okoli 15 odstotkov, obrat pa bi bil za toliko bolj bogat. Medtem ko je obrat trenutno še v fazi prilagajanja svojih pogojev matičnemu podjetju, pa čedalje bolj dozorevajo pogoji za razširitev proizvodnih in drugih zmogljivosti. Gre pravzaprav za to, da bi sedanjim prostorom prizidali novo dvorano v velikosti 21x120 metrov, v kateri bi se proizvodnja v primerjavi s sedanjo povečala od 9 do 10-krat. Prostori bi bali opremljeni z dvema mostnima žerjavoma in drugimi pripomočki. Tako bi v Trebnjem letno proizvedli dva tisoč ton zvarjencev (polizdelkov) v vrednosti ene milijarde dinarjev. Število zaposlenih bi se povečalo na 250 ljudi. Menijo, da bi proizvodnja v takem obsegu stekla že prihodnje teto. Kader za novo proizvodno dvorano bodo pripravljali že TREBANJSKE NOVICE od letošnje jeseni, deiorna v Ljubiljani, deloma v Trebnjem. V ta namen obrat že štipendira pet delavcev, ki so slušatelji večerne tehnišk*-srednje šole v Novem mestu. Devet slušateljev je na vajeniški šoli za odrasle, v jeseni pa bo skupina delavcev opravljala izpite za polkvali-fikacijo. Zavedajo se, da lahko samo s sposobnim kadrom izpolnijo naloge, ki si jih je zadalo matično podjetje. • S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V torek je bila v Trebnjem 12. skupna seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so razpravljali predvsem o uresničevanju družbenega plana v prvem četrtletju 1964. Zanimivo je bilo poročilo o lovstvu, kakor tudi poročilo o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in v trebanjskem zdravstvenem domu. Poročala je tudi komisija za statute delovnih organizacij in potrditev statutov samostojnih zavodov, o vsi- ~ nem vprašanju pa so odborniki sklepali," ko so govorili o uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmečke mladine. Na dnevnem redu je bilo še nekaj sklepov, premo-ženjsko-pravnih zadev iu» razprav o dajanju jamstev za kredite. O seji bomo obširneje poročali prihodnji teden. Prvič za volanom na, Trebelnem Na Trebelnem se je, pred dnevi začel tečaij za nepoklicne voznike motoirnih vozil. 35 kandidatov Je teoretične izpite as opravilo, pretek!8 teden pa so opravljali že praktične izpite. Kot je povedal predstavnik avto-moto društva iz Trebnjega, ki je tečaj -organiziralo, so kandidati zadovoljili in bodo dobri vozniki. Glede na vsak dan večje število motornih vozil v občini želijo imeti take tečaje tudi v drugih krajih. Precej se za ta tečaj zanimajo v Mokronogu, kjer si je v zadnjem času nabavilo motorna vozila večje število prebivalstva. Kaže, da bo letos avto moto dejavnost v trebanjski občini obrodila izdatne uspehe, za ustrezno društvo v Trebnjem pa se nudi priložnost, da se tudi v bodoče izkaže kot dober organizator in svetovalec. Mladina bo gradila mokronoški vodovod Občinski komite ZMS v Trebnjem bo organiziral mladinsko delovno brigado, ki bo pomagala pri izgradnji vodovoda v Mokronogu. Brigado bodo sestavljali srednj* šolci iz trebanjske občine, delala pa bo v juliju. Po potrebi bodo poslali v Mokronog še eno brigado, v kateri bi bili učenci osnovnih šol. Zdravstveni dom v Trebnjem pospešeno gradijo. Gradbena dela bodo verjetno končana že čez poldrugi mesec, do jeseni pa bo objekt prav gotovo pripravljen, da bo začel služiti svojemu namenu. Medtem pa so glavna gradbena dela zdravstvene postaje na Mirni že končali in se tako močno približali roku, do katerega ie bilo treba zgraditi stavbo. Zdravstveni dom v Trebnjem gradi SGP Pionir, zdravstveno postajo na Mirni pa Gradbeno podjetje Grosuplje. Boljše kot lani, vendar še ne zadovoljivo Na podlagi analiz 19 gospodarskih organizacij so v trebanjski občini izračunali, da ie gospodarstvo, ostalo v prvem četrtletju pod planom za 3,3 odstotka, medtem ko je znašal izpad v prejšnjih letih celo od 5 do 8 odstotkov. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je brutoprodukt letos večji za 26,4 odstotka. Pričakujejo, da bo izpad do konca leta izravnan in plan dosežen. Ce primerjamo uspehe letošnjega prvega četrtletja z lanskimi, dobimo še marsikje ugodno razmerje. Tako so se ob 22-odstotnem povečanju števila zaposlenih povečali neto osebni dohodki za 57 odst., pri čemer se je povprečje na zaposlenega dvignilo od lanskih 23.863 dinar, jev na 30.830 letošnjih ali za 29,2 odst. Znatno so se dohodki spremenili delavcem, W so imeli prej najmanjše prejemke. Očitno pa je, da so se osebni dohodki poveča- vali hitreje kot produktivnost, saj je ta od lanske večja la za 5,7 odst. Gospodarske organizacije na splošno tudi letos bremenijo zaloge, ki so letos za 31,1 odst. večje, zaloge gotovih izdelkov pa celo za 20 odst. Elastičnost gospodarstva zmanjšujejo tudi med podjetniški kreditni odnosi. Podjetja imajo pri svojih partnerjih ta čas 294 milijonov din, dolžna pa so 245 milijonov dinarjev. Terjatve so se po- temtakem povečale za 31, dolgovi pa za 50 odst- Prepočasi poteka investicijska izgradnja, saj je bilo v ta namen izkoriščenih le 50,7 milijona dinarjev ali 4 odst. po planu. Večja dela so bila v »Kemo-opremi« in »Bani« (v obeh primerih za rekonstrukcijo), največ pa so kreditirali opremo nekaterih podjetij. Med letom se bodo razmere vidno izboljšale, ker bodo začeli rekonstruirati tudi tovarno šivalnih strojev, graditi goveji hlev itd., za kar so sredstva zagotovljena. Pričakujejo tudi, da se bosta pričela obnavljati in povečevati še obrat »Litostroja« v Trebnjem in »Iskrin« obrat v Mokronogu. Kljub precej zadovoljivim uspehom pa se na gospodarskem polju kaže premalo zanimanja za smotrno odprav-ljanje oziroma preprečevanje neskladnosti tam, kjer manjka strokovnih kadrov. In teh v trebanjski občini ni rta pretek: 5 z visokošolsko Izobrazbo in 9 z višjo ali strokovno izobrazbo. Da podjetja premalo skrbijo za kader, je najzgovornejši dokaz v tem, da štipendirajo le 7 študentov In 25 dijakov v srednjih šolah. S kadri gre trdo tudi zategadelj, ker marsikje še -niso urejeni življenjski pogoji. Tako je tovarna šivalnih strojev izgubila ekonomista In vodjo tehničnega sektorja. O stanju je treba resno razmisliti in ne biti preveč tog pri reševanju problemov. Mladinska nedelja na Debencu Minulo nedeljo so na De-fcencu, znani izletniški posto-frnkl nad Mirno na DolenJ-j*61^ sprejeb v organizacijo ZMS nad 270 pionirjev, pred-JJ3^ učencev zadnjega letnika osnovnih šol v trebanjski 0DCtad. Svečartost Je bila na Ploščadi blizu turistične kočo, dobro ob'skana. Cenijo, da Je 0ll° v nedeljo v tem kraju n&d 600 obiskovalcev, od teh ^jmanj stkl pottne mlndine. prišli so mladi iz šol, vasi in klavnih organizacij iz vseh b"žnjlh ln dalnjih krajev trebanjske občine. Tako Je bila nedelja na Debencu, ki Je bil Ve« zavit v zastave, resnično fcilactnskl praznik. Po sprejemu novih članov v ZMS je bilo pri razglednem stolpu, visokem okoli 20 metrov, strelsko tekmovanje za prehodni občinski pokal. Med devetimi moštvi iz Sol, vasi in delovnih organizacij so s precejšnjo premočjo zmagali mladinci iz »Kemo-opremc« (Trebnje) ini osvojili pokal. Na tekmovanju, ki se Je zavleklo do Srede popoldneva, so se dobro izkazala vsa tekmovala moštva. Medtem Je bil mladinski ples, na katerem so igirali godbeniki iz Mokronoga. Nedeljskemu zborovanCu so prisostvovali tudi taborniki, ki so pod šotori prenočili na Debencu. St- 21 (739) DOLENJSKI LIST 17 ZAPISKI S KONFERENCE KOMUNISTOV KMETIJSKEGA GOZDARSKEGA POSESTVA KOČEVJE Odgovornost pri uvajanju novih oblik sodelovanja Konferenca nad 110 komunistov Kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje, ki je bila minuli ponedeljek, je bila dobro pripravljena, saj je bil glavni namen: v luči predkongresne aktivnosti obravnavati vse najvažnejše probleme gospodarjenja in skušati najti najboljše poti za reševanje le-teh. Izredno obsežno uvodno poročilo sekretarja je nudilo zadostno osnovo za bogato in plodno razpravo. Iz tega poročila povzemamo nekaj glavnih misli. V primerjavi s preteklim letom je doslej proizvodnja v kmetijski panogi po vrednosti večja za 16,6 odst., v gozdarstvu pa aa 10,7 odst.; v- četrtletju je kmetijstvo doseglo 22 odst. letnega plana, gozdarstvo pa 23,2 odstotka. Realizacijo proizvodnje v kmetijstvu bodo predvsem ovirale nejasnosti na trgu oz. visoke cene govedi in telet za dopdtavanje. Medtem ko je gozdarstvo v 1. četrtletju ustvarilo za 55 milijonov boljši finančni rezultat kot v istem času lani, so negativa v kmetijstvu porasla za sedem milijonov. Glavni vzrok za to je problematična aku-mulativnost pitane živine. Ko je sekretar govoril o sprejetem statutu, je poudaril pomembno vlogo samoupravnih organov, vendar je, žal, samoupravljanju v obratih posvečene premalo pozornosti, kar daje slabo oceno komunistom, ki delajo na takem obratu. Tudd pri večjem Številu članov organov upravljanja je opaziti premajhno zanimanje za sodelovanje, čemur Je vsekakor vzrok premajhna razgledanost teh ljudi. Govoreč o družbenem standardu in osebnih dohodkih, j« poudaril, da bo treba na tem področju storiti še marsikaj, čeprav M podjetje prizadeva zagotoviti čim boljše delovne in življenjske pogoje zaposlenih. Povprečni osebni dohodki, ki so znašali 1961. leta 34.000 din. so se lani dvignili na 31.000, s pravilnikom aa tekoče leto pa so se obračunske postavke povečale za povprečno 15 odstotkov, se pravi na okrog 35.500 din. V gozdarstvu se bodo OD povečali tudi z internim terenskim dodatkom, ki ima značaj osebnega dohodka. Apnlf. letos so le štirje zaposleni dobili OD do 15000 din (lani 14), do 20.000 din 19 (lani 148), do 25.000 din 70 (lani 235), do 30.000 din 130 (lani 200), do 40.000 350 (lani 269), do 50.000 din 241 (lani 74), od 60—80.000 din 92 (lani 11) itd. Dovolj zgovorni podatki, da se veča število zaposlenih z osebnimi prejemki od 30 do 50.000 din. Samo nižji davki — to še ni dovolj! Poseben poudarek ja bil tako v referatu kakor 'tudi v razpravi dan sodelovanju med posestvom in zasebnimi proizvajalci. Zasebni kmetijski proizvajalci imajo za kmetijsko proizvodnjo razpoložljivih 8913 ha površin, od tega pa Je le 17 odst. (1531 ha) njiv (območje občine Kočevje). Glavni del rastlinske proizvodnje se potrosi kot reprodukcijski material, stalež živine pa tudi stalno pada. (Po stanju živali leta 1962 pride 0.80 živalske enote na hektar obdelovalne zemlje ln 0.5 ie na hektar kmetijskih površin). Kako skromno je zasebno kmetijstvo v občini, kaže podatek, da je narodni dohodek zasebnega kmetijstva v celotnem ND občine udeležen le s 8,1 odstotka. Skromen dohodek in ometene možnosti za njegov dvig silijo prebivalce predvsem v oddaljenih krajih (Para, Osflnlca, Banjaloka), da si Iščejo dodatnih zaslužkov ali pa se odseljujejo. Naša skupnost si prizadeva zadržati zasebnega proizvajalca na njegovi zemlji, čemur Je že prilagojena občinska. davčna politika. Samo s znižano davčno lestvico pa seveda vprašanje se ni rešeno. — Znatno vlogo naj bi v tem odigral KGP, delno z vključevanjem površin z lastno proizvodnjo (zemljišča v glavnem niso primerna za družbeno proizvodnjo) in z razvijanjem načrtne kooperaciiske proizvodnje Medtem ko bi za vključevanje površin v družbeno proizvodnjo bilo dobro le področje Kočevja in Pare, bi povsod dmgod moralo priti do izraza solidno sodelovanje v taki proizvodnji, od katere bi imela korist KGP in kooperant. Na našem področju lahko o t*j obliki sodelovanja govoruno le pri živinoreji; vprašanje je le. Kako sodelovanje organizirati, ker so odkupne cene živine zelo nestalne. Poglobljeno in na daljše obdobje sklenjeno sodelovanje si lahko zamišljamo le tedaj, ko bodo cene na tržišču zagotovljene as. Tu je včasih živelo več kot dva tisoč ljudi. Vojna pa je prebivalstvo zdesetkala. Preseljevanje v druge kraje je še sedaj precej močno. Saj se mladina, če izvzamemo »Smreko«, skoraj nima kje zaposliti, slabo rodovitna zemlja pa ne more nuditi eksistence. Loška potok je bil pred leti pravi rezervoar za gozdne delavce. Tudi danes se še precej Potočanov preživlja z delom v gozdu, vendar pa je njihovo število dosti manjše, kot Je bilo pred vojno. Kmetom sta poleg živine naj pomembnejši vir preživljanja gozd in prevoz lesa. Skoraj vsak posestnik ima poleg obdelovalne zemlje tudi parcelo ali več gozda. Po vojni se je tudi v teh krajih mnogo izboljšalo. To kaže že zunanja podoba vasi. Travnik, zavedna partizanska vas, ki je v zadnji vojni dala največ Človeških in materialnih žrtev, je bila skoro do tal požgana. Z velikim trudom prebivalcev je vas skoro Popolnoma obnovljena. Pa tudi v ostalih vaseh je viden napredek: pozidanih je nekaj novih hiš, precej pa je obnovljenih. .Redka je hiša, kjer še ne bi imeli radia, imajo pa tudi že nekaj televizorjev, veliko mopedov, pa tudi nekaj osebnih avtomobilov. Ko že govorimo o standardu, ne smemo pozabiti na koruzne žgance, močnik in ječmenov kruh, ki so izginili z jedilnika. Teh stvari ne pišemo zato, kot da bi hoteli prikazati, češ sedaj je v teh krajih paradiž. Ne! Ljudje so to, kar imajo, morali prislužiti s pridnim delom. Sicer so bili pridni tudi pred vojno, toda tedanji režim je onemogočal skoraj vsak napredek. Tudi sedaj ni še vse tako, kot bi želeli. Ljudje predvsem želijo, da bi imeli na občini še več posluha za njihove potrebe, da bi tisto, kar je zapisano v občinskem družbenem planu o investicijah za ta predel, portalo meso in kri. V Loškem potoku so začeli že pred leti graditi vodovod. Precejšen del Potočanov ima vodo. del pa še ne. Po družbenem planu naj bi v tem letu dokončno dogradili vodovod. S tem bo »vodno vprašanje« v teh krajih, kjer so bili do pred nekaj leti navezani samo na kapnico, trajno rešeno. Letos naj bi tudi za- čeli graditi nov trgovski loka', prav tako pa še turistični dom na Belih vodah. Turistični-dom naj bi letos spravili pod streho. Z novim domom bo turistični pomen Loškega potoka zelo porastel in bo na široko odprl vrata turistom. V kratkem nameravajo začeti z gradnjo ceste, ki bo povezovala Loški potok z Ložem. S potoške strani bodo zgradili odsek ceste od Hriba do Racne gore. Nova cesta bo precejšnjega gospodarskega pomena tako za Loški potok kot za Loško dolino. To je samo bežen prikaz tega odmaknjenega področja Dolenjske, od koder le poredko zaide v časopis kak glas. Naj zaključimo z ugotovitvijo, da živijo tu marljivi ljudje, dovzetni za napredek. Zato bi bilo prav, ko bi večkrat slišali o njih! KAREL ORA2EM Odvisno od sredstev Ko zasledujemo ustanavljanje krajevnih skupnosti, vedno znova naletimo na vprašanje financiranja njihovih dejavnosti, najsi bo to v večjih krajih ali v krajevnih skupnostih, kjer ni nikakršnih možnosti za ustanovitev servisnih dejavnosti. Tako tudi v Loškem potoku, kjer ho ena največjih skupnosti t ribniški občini, saj bo v njej živelo okrog 2.000 občanov. Čeprav so poglavitni vir tinanciranja krajevnih skupnosti sredstva občine, je vsem jasno, da bodo glede na res, velike potrebe precej majhna in bodo lahko zadostila le najnujnejšim zahtevam. V vsakem primeru pa bo treba iskati vire drugod. V Loškem potoku pravijo, da bi se moral v blagajno skupnosti stekati tudi de! sredstev od odkupljenega lesa na tem področju in da bi KS, če bo le možno, upravljala s površinami SLP (vaške gmajne, pašniki ipd.). Radi bi pa tudi prišli do kake obrti (servisnih delavnic ne predvidevajo, ker bodo vezani na Ribnico), na primer krojaštva. Šivilj je v tem koncu dovolj, imajo večinoma tudi svoje stroje, povezati bi se le morale s kakim večjim podjetjem, ki bi organiziralo to dejavnost. Prostor bi tudi uredili ali pa bi ženske jemale delo na dom. Vsekakor misel, vredna premisleka. Kakor povsod drugod so tudi tu velike komunalne potrebe. Najnujnejša je dograditev vodovoda (Hrib, Mali Log), pa tudi vaške poti so do kraja uničene. Poločanje pravijo, da bi ne bilo napak, če bi Komunala prišla pogosteje naokrog in se pozanimala za njihove noti. V kratkem se bodo v Loškem potoku spravili na statut krajevne skupnosti, ki bo ustanovljena najkasneje do Jeseni. SIcer pa, kakor je poudaril Alojz Čar, bo krajevna skupnost zaživela le, če bo denar, sicer bo mrtva, bo le izvoljen organ .. . Ribiči: v troboju in z obtežilnikom Ribiška družina iz Ribnice je priredila 24. maja tekmovanje v troboju ln z obtežilnikom. Tekmovalo je 30 ribičev, prisoten pa je bil tudi predstavnik Zveze ribiških društev iz Ljubljane. Ribiči so tekmovali v počastitev dneva mladosti. Med člani so dosegli naslednjo razvrstitev: 1. Mišo RadonJič 1B0,2B točke, 2. Ljubo Cimblajevič 149,3, 3. Drago Cešarek 144,2, med mladinci pa: 1. Stane Kersnlč 128.5, 2. Rajko Bravič 99,5, 3. Andrej Kersnič 80,4 (očke. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno. -r Pozdrav iz Ribnice na Dolenjskem (Foto: Drago Mohar. Ribnica) Tovarniški list za obveščanje Pri kombinatu lesne industrije INLES v Ribnici nameravajo pričeti izdajati tovarniško glasilo za obveščanje kolektiva. 2e nekoč prej so imeli podobno glasilo pri LIP, vendar je zamrlo. Kombinat je razdeljen na šest oddaljenih obratov^ zaposleni pa so z dogajanjem v podjetju slabo seznanjeni. To pomanjkljivost bo odpravil novi časopis, ki ga bodo ciMo-stiranega pričeli izdajati v prihodnjih mesecih. Različni samoupravni akti bodo tako prišli do slehernega zaposlenega, kar se doslej ni dogajalo. 70 milijonov v zadružni hranilnici Okrog 600 Potočanov, odraslih in otrok, vlaga svoje prihranke v hranilnico kmetijske zadruge. Doslej so vloge narasle že na okrog sedemdeset milijonov dinarjev. CE HOČEMO IMETI DOBRE CESTE, je treba nadrobiti veliko kamna. Cestarji pravijo, da ni vseeno, kdaj posipajo cesto, pa tudi ne, s kakšnim gramozom. Pravilno mora biti namlet in pravilno posipan. Tile cestarji (Cestno podjetje Novo mesto) v Loškem potoku so stvar sami vzeli v roke in gramoz ie res lep, kakor treba. Ko ga bo dovolj, pa na cesto z njim. Cesta je tem krajem edina vez s svetom, zato mora biti dobra. In tudi ie. Kratke novice in drobiž iz Slemen Slemena predstavlja dvajset vasi v hribih nad Sodraži-co proti Velikim Laščam in Karliov-Oi. Po največji vasi Sv. Gregorju se ta predel imenuje tudi Gregorija. V Slemenih je najpomembnejša panoga živinoreja, saj so tu že pred vojno gojili plemensko živino (žiraiski sejmi v Laščah!), zdaj pa so se preusmerili večinoma v vzrejo mlade pitane živine. Zanimivo je tudi to, da v Slemenih rastejo nekatere, rastline, ki jih v drugih bližnjih krajih ni. Ker je zemlja tod hribovska, se pravi s kruhom skopa, lahko kmetje od pridelkov prodajo le krompir; navadno dobro obrodi tudi sadje, kostanja pa je tu kot le malokje. Ljudje se Ie ne morejo sprijazniti z mislijo na sožitje z divjadjo, ki je je vedno več., Posebno ljudje protestirajo proti mrhovišču, ki ga je LD Zlebič napravila nedaleč od starega ortneške-ga gradu, se pravi precej blizu naselij. Tako jim medvedje in druga divjad vsako leto din. 2e lani so ljudje prispevali s prostovoljnim delom, lesom ali v denarju petnajst rruliyonov, letos pa jim je občina priskrbela 10 milijonov din kredita. Da bo vodovod dograjen (letos), bodo morali Slemenci napraviti še precej prostovoljnega dela. Pri Sv. Gregorju je nasproti sedanjega prosvetnega doma in šole stala stara šola, ki je med vojno pogorela (zanimivost: v njej se je rodil Janez Evangelist Krek!). Ta prostor so se namenili spremeniti v lep park s cvetjem, vodometom, klopmi. Večino del bodo opravili prostovoljno; prvo uradniško so že napravili člani prosvetnega društva Slemena. Kljub oddaljenosti je v Gregoriji močno razvito pro-svetno-kultumo delo. Za to vestno skrbijo številni člani društva, ki vsako leto pripravijo najmanj tri predstave. Tako so pred kratkim ponovno upanzorib igro Koroški tihotapci, za naprej pa prav gotovo spet kaj pripravljajo. Njihov pevski oktet je že pred leti nastopil na ribniškem festivalu. ftoh UESETO napravijo na poiijih veliko škodo, vsekakor večjo, kakor jo lahko lovska družina povrne, in večjo, kakor imajo verjetno lovci korist od odstrela. 2e več kot dve leti gradijo Slemenci vodovod, iz katerega bi dobivale dobro pitno vodo vse tamkajšnje vasi. Predračunska vrednost gradnje znaša okrog 30 milijonov skrbeti za večji izvoz, ki je bil doslej v primerjavi s planom minimalen. Dosedanji rezultati obrata Inles v Kočevju kažejo, da bodo lahko Izpolnili letni plan, problematična Je le nabava surovin. Po razdelilniku so ga dobili namesto predvidenih 61.500 m' le 54.000 kub. metrov. Kakor ponekod drugod Je čutiti porast stroškov tudi pri Tekstilani. Sl-cer pa proizvodnja poteka v redu in te v .primerjavi z istim obdobjem lan-■kega leta za 8 odst. višja. — Na razmeroma slab rezultat (20,3 odst. fakturirane realizacije, 24,7 odst. vnov-Jene m 20,6 odst. netoprodukta) pri Z?* Kočevski tisk Je vplivalo pred-*sem pomanjkanje strokovnih delav-J*v v knjigotiskarski strojnici. Sploh ,ma podjetje silno velike težave s ka-,.rt' ki si Jih skušajo vzgojiti sami '•niajo veliko vajencev), vendar so prvi kmalu po končani učni flo°l odšli k vojakom. Osnovna kmetijska dejavnost (KGP) ]e živinoreja ln proizvodnja mlečnih "delkov. Stanje v živinoreji pa je pre-eJ kritično. Planirana proizvodnja ni'ade pitane živine Je usmerjena v rv°z. kjer se čuti izredna konjunktura ln Porast cen. Podjetje zaradi politike Wn močno izgublja na rentabilnosti (na domačem trgu utrpi podjetje pri prodaji svinj v primerjavi z izvozom 30 do 50 din pri kilogramu, pri vsakem litru mleka, prodanega na lokalnem trgu, pa zgube 15 dinarjev). 18 ODSTOTKOV IZVOZNEGA PLANA V prvem tromesečju je bil Izvozni plan dosežen z 18 odstotki, to je 375.391 dolarjev. Industrija Je realizirala 17,4 odst. izvoza; plan sta izpolnili podjetji Inkop (25,5) in Inles (33,2), Melamin Je izvozil za 17.000 dolarjev (3,5 odst.). KGP je izvozilo za 60.309 dolarjev (174, odst. plana), Avto pa za 72.096. dolarjev (21,2 odst). Z aprilom Je izpolnjenega 23,2 odst.' plana Izvoza (482.679 dolarjev). Gibanje gospodarstva v prvem tromesečju Je pred nekaj dnevi obravnaval zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Razen tega so obravnavali tudi realizacijo proračuna v tem obdobju. Ugotovili so, da so bili dohodki v 1. tromesečju realizirani z 29 odst. (93,670.000 din), izdatki pa z 29,3 odst. (94*687.000 din). Problematični so proračunski dohodki državnih organov ln ostali dohodki v višini 42 milijonov, doseženi pa so bili le v višini 1,19:1.000 din, zato je potrebno, da 6 odst. omejitev proračunskih Izdatkov velja še za naprej. Na seji so sprejeli tudi več sklepov, ki naj bi pripomogli k boljšemu in hitrejšemu izpolnjevanju letnih planskih nalog. Tako naj gospodarske organizacije analizirajo vse pogoje, ki so doslej kakorkoli ovirali proizvodnjo. Sem bi uvrstili organizacijo proizvodnje in režije, odpravo ozkih grl, proučevanje stroškov, ki ponekod nesorazmerno naraščajo, izpolnitev sistema razdeljevanja osebnih dohodkov itd. Ukrepov za odpravo pomanjkljivosti in težav ne gre zavlačevati, češ da se bo že uredilo. Tudi čakanje na izboljšanje situacije na trgu, ureditev dobave reprodukcijskega materiala ipd. lahko podjetja privede le v krizo. Podjetja naj uvedejo dobro evidenco o izkoriščanju strojnih kapacitet ter prouče možnosti večje izkoriščenosti z dodatnimi manjšimi investicijami. Cim prej je treba preiti na delo v več izmenah. Podjetja, ki zaostajajo v izvozu, naj v naslednjih mesecih izkoristijo prav vse možnosti, da bi dosegla plan. Se vedno pa ostajajo v ospredju vprašanja družbenega standarda, minimalnih osebnih dohodkov ter prehoda na skrajšan delovni čas. Da bi temu zadostili, je treba najprej rešiti probleme, ki Izvirajo iz materialne osnove, te pa bo mogoče rešiti le z izkoriščanjem vseh možnosti z boljšim gospodarjenjem. (fg) 0 čem so razpravljali sindikati v Ribnici Pogovor teče o standardu. O tem, kar prizadeva slehernega. Proizvodnja, norme, nagrajevanje, pravilnost razdelitve dobrin, ki v jih ustvarja kolektiv, pa minimaJ ni osebni dohodek 25.000 din. Kako pa s prehodom na 42-urni delavnik? Kako povečati proizvodnjo, da bo ta prehod mogoč brez pretresljajev. In pri vsem tem: kakšna je vloga sindikata pri reševanju teh vprašanj, o katerih je tekla beseda na V. kongresu ZSJ? Na nedavni razširjeni seji plenuma ObSS v Ribnici so udeleženci najprej poslušali strnjeno poročilo o delu, poteku ln sklepih V. kongresa ZSJ, ki ga Je podal ribniški delegat na kongresu tpv. Janez Boje. S svojimi izvajanji je skušal prikazati najpomembnejše ugotovitve in sklepe tega zgodovinskega kongresa. Lahko bi rekli, da Je bila razprava na plenumu v vzdušju po-kongresne dejavnosti. V gospodarskih organizacijah potekajo razprave o povečanju osebnih dohodkov, ki so pogojeni z večjo storilnostjo ln obvladanjem delovnega mesta ter zmanjšanjem materialnih stroškov. V »Mesu«, največjem podjetju v občini, ie delajo v tej smeri in so že naredili premik za Izboljšanje standarda zaposlenih. Podobno Je tudi v ostalih gospodarskih organiza cijah. 42-urni delavnik naj bi ne bil pobožna • želja delovnih ljudi, temveč resničnost za vse zaposlene. To se seveda ne da izvesti naenkrat .V INLESU so z analizami ugotovili, da bodo v celoti lahko prešli na skrajšani delavnik Sele tedaj, ko bodo povečali proizvod njo za 14 odst. Ugotovili so tudi, da Je to izvedljivo, seveda ne na enkrat, temveč postopoma. Tako menijo, bodo lahko kmalu uvedli eno prosto soboto v mesecu. Tej bo sledila čez čas druga itd. Seveda pa bodo pri tem potrebni napori vsega kolektiva. Tudi v Kovinskem podjetju resno razmišljajo o prehodu na 42-urnl delav- nik. Preden bodo začeli uresničevati prehod na skrajšanje delavnika, bodo morali odpraviti med drugim pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Sicer intenzivno vzgajajo mlade strokovne delavce, njihovo število pa še ne dohaja rasti povečane dejavnosti podjetja. S prehodom na 42-urnl delavnik bodo težave v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu, ker imajo te panoge značaj sezonske dejavnosti. Tudi v trgovini ln gostinstvu še ne vedo, kako in kdaj bodo začeli z uvajanjem skrajšanega delavnika, čas pa hiti. Prav v teh gospodarskih organizacijah bodo morale sindikalne podružnice skupno z organi upravljanja še posebno skrbno analizirati in iskati rešitve, da se v doglednem času uvede skrajšan delavnik tudi v teh gospodarskih dejavnostih. Na plenumu je bila poudarjena važnost lesnega sodelovanja sindikalne podružnice z vodstvi podjetij, organi upravljanja in političnimi organizacijami. Saj so naloge, katere morajo reševati (nagrajevanje, skrajšanje delovnega časa itd.) kompleksne in zadevajo vse. Gradivo V. kongresa ZSJ nudi obilo koristnih napotkov za delo. Na kraju so se pogovorili tudi o pripravah na bližnje volitve delavskih svetov in ostalih organov upravljanja (volitve morajo biti izvršene do 18. Junija) in o kadrovanju novih članov delavskega samoupravljanja. —r ■ Tovarna hladilnih naprav ln emajlirane posode »GeorgiJ Nau-mov« v Bitolju bo letos Izdelala že 50.000 hladilnikov. Za rekonstrukcijo tovarne so porabili 800 milijonov dinarjev. ■ V Poreču bodo še pred začetkom turistične sezone <'. ,I>:11 hladilnico z zmogljivostjo 45 vagonov. Strokovnjaki LTH iz 6kof-Je Loke dokončujejo kompletiranje hladilne opreme. OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA komisija za prodajo osnovnih sredstev proda NA JAVNI LICITACIJI naslednja osnovna sredstva: 1. dve motorni kolesi znamke »Java« v nevoznem stanju; 2. pet pisalnih strojev različnih znamk, rabljenih. Licitacija bo v prostorih občinske skupščine RIBNICA 15. junija 1964 ob 8. uri. Prednost pri nakupu imajo gospodarske in družbenopolitične organizacije, če pa med temi ne bo interesentov, se eno uro po objavljeni licitaciji osnovna sredstva prodajo zasebnim interesentom. St- 21 (73») DOLENJSKI LIST 19 z JAVNE TRIBUNE SOCIALISTIČNE ZVEZE V NOVEM MESTU Šport skozi drobnogled občanov Novo mesto prav gotovo ni več mesto množičnega športa, vsaj v takem pomenu besede ne kot v prvih povojnih letih. Od takrat se ie marsikaj spremenilo; tako se je število igrišč in ostalih športnih objektov povečevalo, število športnikov pa je upadalo. Zdaj imamo ustrezne objekte, ki so vredni nad 150 milijonov dinarjev, nasproti temu pa neprimerno malo aktivnih športnikov. Prav to nesorazmerje, ki je danes najbolj zaskrbljujoče, je privedlo odgovorne tovariše do resnega razmišljanja. Nihče si ni znal sam pomagati, vedel pa je, da vodi tako stanje v propad. To pomeni, da bi šport zlagoma zakrnel, česar pa Novo mesto gotovo ne zasluži. Resnejši pomenki o teh vprašanjih so bili na javni tribuni občanov (22. maja), ki jo je sklical občinski odbor SZDL Novo mesto v sodelovanju s telesnovzgojnimi organizacijami. Na dnevni red postavljena tema je bila zanimiva in so pričakovali, da bo temu primeren tuda odziv občanov. Posebej so povabili okoli 100 ljudi, toda ko so ugotavljali udeležbo, so jih našteli — reci in piši — nekaj nad 30! Dejansko so se tukaj srečali obrazi, U se sicer srečujejo v javnem življenju, in tako tribuna ni povsem dosegla namena. Bil je celo vtis, da se je zbral k seji upravni odbor TVD Partizan pomnožen z nekaterimi predstavniki Javnega življe-nja... Prav gotovo se je pičla udeležba odražala tudi v razpravi, ki je bila sicer izčrpna, vendar je v njej sodelovalo premalo ljudi. Uvodoma so o problemih telesne vzgoje govorili: Marjan Potrč, Jože Malic in Lojze Serini. - Marjan Potrč je med naštevanjem težav, v katere je zabredlo telesnovzgojno društvo Partizan, omenil, da je možno v Novem mestu gojiti le še kvalitetne tekmovalne športe, pa še tem se v danih možnostih ne obeta kaj prida napredek. Najtežje je s sredstvi, kadrom in naraščajem. Odboj kar j i na primer tekmujejo danes še vedno v istem sestavu kot pred leti, ko so nastopali v najvišjem, zvez- uspesen zaključek jpi v kranju Druga republiška nagrada za osnovno šolo Katje Rupena V Kranju je bilo v nedeljo, 24. maja, uspešno zaključeno dveletno obdobje Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom »Tehnično kulturo mladim«. Ob navzočnosti podpredsednika glavnega odbora SZDL Slovenije dr. Joža Vilfana in drugih predstavnikov oblasti in Ljudske tehnike so razglasili rezultate dveletne dejavnosti v šotah in organizacijah Ljudske tehnike. Drugo republiško nagrado je poleg okrajne diplome prejela osnovna šola Katje Rupena iz Novega mesta, okrajne diplome pa osnovne šole v 2užemberku, Trebnjem, Me. tliki, Črnomlju in na Mirni. V Ljubljani je bilo tekmovanje slovenskih modelarjev. Novomeška mladinca Janez Penca in Martin B rudar sta postala republiška prvaka, in sicer prvi z jadralnim modelom A-l, ki mu je prinesel 560 točk, drugi pa z modelom A-2, s katerim je dosegel 577 točk. O uspešnem dveletnem obdobju JPI ln LT je govorila tudi razstava, na kateri so pokazali svoje izdelke tudi pionirji iz Novega mesta, Žužemberka, Trebnjega, Metlike in Črnomlja. Marjan T ratar nem razredu. Žalostno je gledati, kako so športni objekti čedalje bolj neizkoriščeni. Pomanjkanje sredstev pa je sprožilo resen problem, kako postopati v bodoče, ker kadri uhajajo. Podobno je razpravljal tudi Janko Petrič in omenil težave košarkarjev, ki so v zadnjem času začeli marljivo delati. Jože Malic je načel vprašanje upra/'Janja športnih objditov v Novem mestu in poudaril, da so temu vprašanju v preteklih letih posvečali premajhno pozornost. Organi, ki jim je bilo poverjeno upravljanje, so večkrat zanemarili finančno vprašanje. Zdaj bi morali razmišljati o takem načinu NOVOMEŠKA KOMUNA rešitve, da bo organ, ki mu bo poverjeno upravljanje, lahko opravljal svojo nalogo, ne da bi ga duštlo pomanjkanje sredstev. Alojz Serind je dejal, da velja novomeška občina za slabo razvito telesnovzgojno področje, nakar so ostali m&iili, da bi morali vprašanje pretresti tudi s te strani. Slej ko prej se bo treba odločiti za eno športno društvo v Novem mestu, to pa naj združuje vse tiste panoge, za katere je največje zanimanje. Nedvomno bi taka organizacija športne dejavnosti znatno koristila. Potrebovali bi na primer manj strokovnega kadra, ker zdaj spričo pomanjkanja tega tarnamo, da ne gre. Vef razpravljavcev se je ogrelo za misel, da bi sfcrb za posamezne tekmovalne športe prevzele delovne organizacije, pri čemer je predvsem mišljena skrb za financiranje. Veliko govora je bilo o pospeševanju športa nasploh, pri čemer so posamezniki omenjali tudi športne dejavnosti v gospodarskih organizacijah kot važno sestavino rekreacije. Glede na to, da bi bili športni objekti v Novem mestu lahko bolje izkoriščeni, so na tribuni opozorili na nekaj vprašanj, ki jim gre Kovomešjka kronilsa ■ Do nedavnega so bile oglasne deske po mestu le ie kup trhlega lesa, sato pomenijo nove, lične in dokaj trdne oglasne deske, ki Jih je pred kratkim namestila Komunalna uprava, lepo pridobitev, ki so Je veseli vsi občani. ■ Sprehajališče sa Loko Je bilo to od nokdaj v Novem mestu zelo priljubljeno zatočišče meščanov, ki si tele po delu mirnega sprehoda, zadnja leta pa Je zaradi novih športnih objektov toliko bolj obiskano. Da bi bili vsaj tu ljudje vami pred motornimi vozili, Je ie pred leti bivši mestni ljudski odbor postavil napisne deske, Id so opozarjale, da je tod propovedan Vrnite grafiki V nedeljo, 17. maja Je nekdo Iz veže študijske knjižnice v Novem mestu med 17. aro in 20.30 odnesel z razstave grafik: dve originalni ilustraciji Shakespearovih so-netov, last avtorja Valentina Sragnettija. Ker sta ukradeni grafiki sami zase brez po ■ebne materialne vrednosti, za celotno zbirko, ki jo je avtor ustvarjal dvajset let, pa neprecenljiva i/iruba. prosi, prlrediteli razstave (KIS ■i. Mir/ Trdina«) neznanci-.:! storilca, 11 i obe graniti v ne-poškodovanem stanju vrnr u.i naslov: Filip Rohar, Novo mesto, Novi Irg 9. posvečati večjo pozornost kot doslej. Bivši sokolski dom je skoraj dotrajan, ohranili pa bi ga edinole v skupni alkcijl za sredstva. Kopališče kot osnovo vodnega športa pa je treba primerno urediti. Slednjič bi bilo prav, da bi se o vseh teh in podobnih vprašanjih pogovorili ti.di odborniki občinske skupščine na eni izmed svojih sej. Prav zato lahko imenujemo to tribuno pripravo za tako sejo. I. Z. Pretežni del Novega mesta bo poslej napajal prostoren rezervoar, ki ga dokončujejo na Grmu. V njem bo lahko hkrati 400 kubičnih metrov vode. Novomeški vodovod postaja premajhen Zgraditev industrijskih in drugih objektov v novomeški občini narekuje pristojnim organom, da smotrno in hitro rešujejo vprašanje preskrbe s pitno vodo. V Br&linu, ki neutegoma raste, bodo morali uredim nov vodovod, ali pa povečam pritisk v obstoječem vodovodu. Novi vodovod bi lahko speljali z Grma prek rezer-varja na Maroru. Ureditev bršlinskega vodovoda je v načrtu, stroški pa bi znašali od 25 do 30 milijonov dinarjev. Večje potrebe po pitni vodi so nastale tudi na Ko-deljevem hribu in še v katerem predelu Novega mesta. Očitno je, da je bilo obstoječe novomeško vodovodno omrežje projektirano brez upoštevanja urbanističnega načrta. O tem se ni potreba posebej prepričevati, saj je kazno, da v predelih, ki naj hitreje rastejo, pitne vode najbolj prirnanjkute. Zato bodo predvidoma pri ureditvi tega vprašanja večji stroški, kot bi sicer bili. študij in ureditev zahteva tudi vodovod v Dolenjskih Toplicah. Sedanje zajetje ne ustreza več, ker voda ni uporabna, zato bo treba poiskati nov izvir. Občinska skupščina v Novem mestu Je naročila, naj strokovnjaki ugotove, če bi prišla za novi zajetja v poštev izvira na Obrhu m v Gabrju pri Sotesra. Vprašanje preskrbe s pitno vodo Je pereče, zlasti še, ker Je kraj v Dolenjskih Toplicah precej zdraviliški. Ureditev zahtevajo tudi nekateri vaški vodovoda, predvsem v Gaibrjah ta Kartelje-vem, oziroma, na Hmeljčiču. Oba sta bila zgrajena leta 1932, ker pa sta bala slabo vzdrževana, sta že izrabljena. V Gabrjah je bal vodovod med vojno močno poškodovan, potreben Je temeljitega popravila in razširitve. Čeprav nekateri menijo, da bi bilo bolje urediti izMvko (javno pipo), pa je spričo tega, da ima pitno vodo v hišah šele šest gospodinjstev, pametneje napeljati cevovode v vsako hišo. Vodovod v Hmeljčiču ni bil vzdrževan, odkar so ga uredili. Od 1958 mu Je bil pripojen tudi karteljevski vodovod, ki so ga zgradili za potrebe rniadmsKHi delovnih brigad. Menijo, da bo treba tu izmenjati ceri, ker niso več odporne prota rjavenju. Take so torej potrebe. Zdaj pa poglejmo, kakšne so možnosti! Mestni vodovod ln deset podeželskih (vaških) vodovodov vzdržuje komunalno podjetje »Vodovod« iz Novega mesta. Razen tega prispeva podjetje svoja sredstva za nove gradnje. Teh sredstev pa se ne nabere toliko, da bi podjetje lahko rešilo vsa pristojna vprašanja. Za zdaj pomaga še občinska skupščina. Njeni prispevki pa so vsako leto manjši. To bo trajalo še nekaj časa. Podjetje »Vodovod« zato računa na večje razumevanje občanov, zlasti tistih interesentov, ki želijo imeti pitno vodo iz vodovoda. To kljub temu, da se je od 1. januarja letos povečala vodarina Znesek vodarine je namreč še vedno premajhen, da bi bilo možno kriti vsaj najnujnejše potrebe. Razen tega ima podjetje precej opraviti z inšpekcijsko službo, ker Je prevzelo v upravljanje nekaj zelo neurejenih vodovodov. Samo lani je dalo za ureditev vodovodnih naprav več kot 1 milijon dinarjev. Po prazniku v Dol. Toplicah šentjemejska krajevna skupnost promet z vsemi vozili, pa tudi za kolesarje. Zal pa tega mnogi ne upoštevajo! Za kolesarje, ki vozilo s primemo hitrostjo, še ne bi nihče nič rekel, pritožujejo pa se ljudje nad nekaterimi mopedistl, drvečimi z največjo moftno brzino, Id ogrožajo varnost sprehajalcev, mimo tega pa povzročajo neznanski hrup. Ali Je kakšna možnost za zaščito sprehajalcev? ■ NI dolgo trga, kar so začeli na Glavnem trgu tik poslopja Medobčinske zavarovalnice prodajati »lučke«. Ljubljanske mlekarne so tu postavile svoj posebni hladilnik, ob katerem Je videti vedno dovolj odjemalcev. Letos imajo »lučke« Isto ceno kot lani, 35 din. ■ Na ponedeljkovi tržnici so gospodinje lahko dobHe vso zcle-nlavo, ki Jo Je v tem času mogoče dobiti, razen tega pa |e bil dokaj veltk promot z velikimi cekarjl, denarnicami, čistilnim sredstvom zoper madeže m obutvijo \i plastične mase Zadnje čase prihajajo na novomeški trg spet prodajalci okraskov ln Je videti, da se Jim izplača priti. Naprodaj so bila sledeča šlvlla: špinača na merice po 40 din. solata berivka na merice po 50 d!n. sotata v glavicah po 30 din, rodkev v šopkih po 20 din. krompir po 4S din kg. šopki nove č«bute po 40 din. sad'ke pa-'ad'inlka no 13 din, sad'ke ravpri-kr no S d'n. Intca po 30 din in m'eko no 70 din liter. Prve dc-ms*e češnlr so vellale 5X0 din kg. ■* dihanje prebivalstva: rodili sta: Mirisna Oerdovič Iz Ulice Majde 8'lc 14 - Alenko. Ida Celic \r. tn>e Majde sile 1« - Ano-Marilo. -- Porok ta teden v mestu nI hllo. — 1'mrl Ji lOrtvard U-bič. kllučavnlčar s Prešernovega trga 15, star 53 let. Na nedavnem skupnem sestanku komunistov obeh osnovnih organizacij in odbora krajevne organizacije SZDL ■o razpravljali o bodoči krajevni skupnosti. Ugotovili so, da Je minilo pravzaprav že precej časa, kar Je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev take skupnosti, žal pa Je samo pri tem ostalo. Na skupnem sestanku so se zavzeli, da začno takoj • temeljitimi pripravami, da bi krajevno skupnost zares tudi ustanovili. Hkrati so razpravljali o kmetijskih in gozdarskih vprašanjih. Na razna vprašanja s tega področja so odgovarjali kmetijski in gozdarski strokovnjaki lz Novega milil Kaže, da Je taka praksa v delu političnih organizacij dobra ln bi se Je lahko ie marsikje poslužili. Uporabljati bi jo morali zlasti povsod tam, kjer želijo občani konkretne odgovore na različna vprašanja. Sd. ročja KS Dol. Toplice. Po seji so delegacije odnesle vence k vsem spomenikom padlim in k spominskim obeležjem na področju KS Dol. Toplice. D. G. Novomeški vajenci v tiskarni DELO Ko smo pri pouku obravnavali časopisno slovenščino, j« padla beseda tudi o novinarstvu. Vajenci so želeli kaj ve« zvedeti o tem poklicu in kako nastane časopis. Ko smo pred dnevi obiskali ljubljansko Dramo, se Je skupina vajence* odločila, da si ogleda tudi tiskamo »Dela«. Tedaj W pravkar tiskali »Mladino«. P* vedali so, da tiskajo tukaj tudi Dolenjski list. Vse drugače je kot tedaj, ko se j* tiskalo v partizanski tiskal*1' Triglav v kočevskih gozdov* Takrat so posamezne črM komaj vezali v besede, med-tem ko danes vse potrebno opravi stroj. To Je neprimef' no hltrojše. -mtr- MLADINA V BRIGADAH Mladina novomeške obJl*" bo letos sodelovala na ***** rtih, okrajnih ln krajcvnJ" delovnih akcijah. Na ***** akcijo — na jadransko m*f\ stralo — bo odšlo v »vku*'£ septembru in oktohru i* ". vomežkr občine okoli 30 d" Kadirjev. V poletnih mF*%t. bo odšla večja skupina f'™, dirjrv na okrajno ukr'J0 u cesto Metliko - CrnoB»»J okrog um brigadirjev pa sr Udeležilo delovnih akcij » K, samrtnih krajih. Z»ruin»»Jj za delovne akcije Se nlkn» hllo tolikšno Imt leto«. 24. maja so v Dol. Toplicah že enajstič v spomin na leto 1942, ko so se zaradi partizanskega pritiska umaknili italijanski okupatorski vojaki, praznovali krajevni praznik. Na predvečer, 23. maja, je bila prirejena slavnostna akademija. Straška godba na pihala je za uvod zaigrala državno himno, predsednik organizacije ZB Tone Strniša pa je nato v slavnostnem govoru orisal pomen krajevnega praznika ter obudil spomin na dni, katerim Je posvečen. V nadaljevanju programa so sodelovala: pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta, reottatorji iz to-pliške osnovne šole in godba na pihala. Prebivalstvo in gostje iz zdravilišča, ki so dvorano napolnili, so izvajalce nagradili s ploskanjem. V nedeljo, 24. maja dopoldne, je bila v veliki dvorani slavnostna seja vseh družbenih organizacij. Udeležili so se Je predstavniki vseh vasi s pod- V PONEDELJEK ZJUTRAJ POD NOVOMEŠKO TRŽNICO 20 DOLENJSKI LIST " St. 21 C39) RAZGOVOR Z DELEGATKO ZA OBČNI ZBOR ZVEZE ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE VEČ RAZUMEVANJA ZA TELESNO KULTURO! Tokrat smo obiskali delegatko za bližnji občni zbor Zveze za telesno kulturo Slovenije tov. Majđo Slijepčevlć kar na domu. Na mizi je Imela polne* tabel in je skupno z možem izravnavala dosežene rezultate občinskega šolskega mnogoboja (tek, krogla, skok v daljino, plezanje po vrvi in preskok čez kozo). Takoj se Je pohvalila, da sta najboljša Štefka Fortun ln Viktor Lozar. ki bosta zastopala šolo na medobčinskem prvenstvu. Majda je bila izvoljena na leinl konferenci letos in bo zastopala Belo krajino na občnem zboru Zveze za telesno kulturo Slovenije Junija. Iz njene telesnovzgojne dejavnosti smo povzeli: 2e od otroških let se ukvarja s telovadbo. Vključena je bila v vrste »Sokola« v Novem mestu. 1953 je končala srednjo fizkullurno šolo v Ljubljani. Leta 1948 je sodelovala na zletu v Pragi. V orodni telovadbi je dosegla največji uspeli, ko je 1949 zasedla odlično drugo mesto na republiškem prvenstvu v vajah na orodju. Za TVD Partizan Novo mesto je večkrat tekmovala tudi v državnem merilu. Sedaj Je v službi v Črnomlju in poučuje telovadbo na osemletki. Poleg svojega rednega dela jo vidimo na vseh tekmovanjih v lahki atletiki ln zimskih športih. 2e vrsto let uspešno vadi oddelke mladink pri TVD Partizan Črnomelj in je tudi članica UO TVD Partizan. Uspešno vadi šolsko športno društvo Franc Rozman — Stane na osemletki. Ker se ukvai-Ja s telesno kulturo že 27 let. smo jI zastavili tri vprašanja: — Kako vodstvo šole skrbi za razvoj telesne kulture? — Preveč je vzrokov, ki vplivajo na nezadostno podporo ln razumevanje za"—telesno vzgojo v šolah. Tako je to delo odvisno predvsem od čuta odgovornosti in veselja do Zadnje spomladansko gostovanje odbojkarjev đela tistega, ki poučuje ta predmet. Ker so denarna sredstva šol majhna, se pač borimo med seboj — vsak po svojih nagnjenjih. Morda bi dobili več podpore v šolskem zboru, če bi bila možna prevzgoja miselnosti posameznikov. Pri nas se namreč smatra, da predmet telesne vzgoje ni enakovreden ostalim. Člani zbora nam že v večji meri pomagajo pri izvedbi športnih dni. — iJese-li jih tudi uspeh svojega razreda. Na splošno pa je telesna vzgoja na šolah le pastorka, ki so ji odmerjena zelo skromna sredstva za njeno dejavnost. — Kako vam je uspelo organizirati prvo šolsko športno društvo v Beli krajini? — Na podlagi priporočil o ustanovitvi športnih društev na šolah smo tudi mi ustanovili šolsko športno društvo »Franc Rozman — Stane«. Takoj so se pojavile težave. Učenci imajo različne želje — mi pa ne moremo zadovoljiti njihovim željam. V zboru nimamo ljudi, ki bi bili sposobni sprejeti tre-nerstvo različnih panog. Tako smo organizirali sekcije, ki imajo pogoje za delo. Rokometno mesto je sprejela Anica Bauman, profesorica ln ak- Tokrat so naši odbojkarjl odigrali zadnji spomladanski tekmi: v Slovenski Bistrici in Mariboru. — Vrnili so se s polovičnim uspehom, v soboto jim je uspelo premagati domačine v Slovenski Bistrici po nezanimivi igri. Rezultat je bil 15:13, 15:12, 15:13 za Novo-roeščane. Rezultati bi prav lahko bili obratni, saj so se gostje tako prilagodili igri domačinov, da običajnih dobrih potez ni bilo videti in so gledalci zelo negodovali. Drugo tekmo so odigrali Novo-meščanl v Mariboru z istoimenim klubom in jo izgubili z rezultatom 3:1 (18:14. 15:10, 5:15, 15:8). Borba v prvem setu Je bila zelo izenačena ln so ga Novomeščani izgubili zaradi premnogih udarcev v mrežo in slabega lovljenja servisov. Poleg tega Je bila opazna zelo velika živčnost gostov, ki Jih Je kapetan komaj miril. Po nesrečno zgubljenem setu, so Novomeščani popustili, zgubili drugI set in šele v tretjem zaigrali, kakor znajo, vendar so v četrtem setu znova popustili ln izgubili srečanje. Naši odbojkarjl so močno gTešili, še posebno pri serviranju in lovljenju servisov, pa tudi udarcev v mrežo Je bilo zelo veliko, kar ni običajno pri njih. Poleg starih napak, to je slabe igre v polju ln slabe prstne igre, je to bilo dovolj za poraz. Sedanji ekipi je močno potrebna pomladitev. Pozna se tudi, da nI rednih treningov pod ustreznim vodstvom. Novomeščani so trenutno na petem mestu. Preostala srečanja s Triglavom, Mežico in s Črnučami bodo igrali na Loki. MP. Zmag« in poraz krmelj-skih rokometašev 22. maja je bila v Sevnici rokometna tekma za občinski pokal mladosti. Igrali sta ekipi iz Sevnice in iz Krmelja. Krmeljska ekipa je zmagala s 13:10 in prejela zelo lep pokal. 24. maja so Krmeljčanl igrali prvenstveno tekmo v Radečah, kjer so se srečali s tamkajšnjim Partizanom ter izgubili v borbeni igri s 14:18 D. B. Najboljše strelce ima SGP Pionir 24. maja Je občinski strelski odbor Novo mesto na Marofu organizmi al tekmovanje mladinskih ekip. Kljub temu da tekmovanje ni bilo na primernem strelišču, so bili doseženi dobri rezultati. Tekmovalo! in moštva so se med seboj pomerili v streljanju z malo-kalibrsko puško. Prvo mesto med moštvi je zasedla strelska družina Pionir, ki je dosegla 692 krogov, drugo je bilo SD Vinko Paderšič (gimnazija) s 440 krogi, tretje pa SD Novoteks s 392 krogi. Med posamezniki so dosegli: Božo Ko-pina (SD Pionir) 193 krogov, Franc 2idanek (SD Pionir) 190 krogov in .Janez Sepec (SD Pionir) 185 krogov. J- **• Majda Slijeptevic že vrsto let skupaj s svojim možem .prizadevno dela v telesnovzgojnih organizacijah tivna igralka TVD Partizan, moško vrsto Viko Lozar, učenec tn sedanji Igralec I. moštva TVD Partizan, atletiko ln namizni tenis pa midva z možem skupaj. Med občani le malokdo pri- Medobčinsko prvenstvo srednjih šol v atletiki Medobčinskega prvenstva srednjih ln strokovnih šol v atletiki, ki je bilo pred dnevi v Novem mestu, so se udeležili najboljši atleti vseh novomeških srednjih in strokovnih šol. Pogrešali smo tekmovalce iz Črnomlja, ki so vse leto redno prihajali na medobčinska prvenstva ln dosegli lepo Uspehe. Tehnični rezultati: 60 m i.: 1. Zvonka Vidlc, glmn.. 8,9; 2. Mira Rabič, ES, 8,9; 3. Nada Radoš, 4x8i00 m I.: 1. ES 59,0; 2. uči- teljišče 60,0; 3. gimnazija 61,4. Daljina ž.: 1. Bernarda Jožef, ES, 4,19; 2. Anica Savoren, učit., 4,00; 3. Štefka Adamič, ES, 3,98. 500 m i.: 1. Joža Rogelj, ES, 1:28; 2. Stanka Nemanič, E9, J:29,9; 3. Majda Ferber, Med. 5., 1:31,1. Krogla i.: 1. Marija Knez, učit., 10,12; 2. Rezka Lopatic, ES, 9,33: 3. Nada Beljan, učit., 9.29. Višina I.: 1. Anica Savoren, Učit., 1,35; 2. Marija Pečjak, ES, 1,30; 3. Štefka Štrukelj, ES, 1,25. Balinarji za dan mladosti v Krškem Marljivi balinarji Celuloz«, so za dan mladosti organizirali večji balinarski turir. Sodelovali so: reprezentanca Zagreba, Pionir ln Železničar lz Novega mesta ter domača •kipa Celuloze. Turnir so Igrah vsak z vsakim na lepo urejenih Igriščih v kopališču. CELULOZA : ŽELEZNIČAR 13:9. Domačini so povedll le s 8:1, ven-dat je uspelo 2eleznlčarju razliko dizati. ZAGREB : PIONIR 13:2. Zagrebčani so med vso tekmo Imeli Igro * svojih rokah, predvsem zaradi odlične igre prvega bližale« ter t°čnih zadetkov njihovega tolkača. ZAGREB : CELULOZA 13:8. Tudi ?. t«! tekmi so gostje vodili le s *}'». nato pa so dopustili domačinom, da so dosegli 8 točk. "ONIR : 2ELEZNICAR 13:10. To Je bila tekma dveh starih nasprotnikov. Oslabljena ekipa Železničarja Je nudila precej odpora Pionirju. ZAGREB : ŽELEZNIČAR 13:9. Zagreb je dosegel še tretjo zmago, čeprav Je kazalo, da bo 2cleznlčar pripravil presenečenje, ker Je vodil z 9:4. PIONIR : CELULOZA 13:10. V ogorčeni borbi za drugo mesto Je Pionir vodil skoraj celo tekmo za eno do dve piki, vendar Je na koncu Celuloza le vodila 10:8. Tedaj Je Hren z uspešnim zadetkom dosegel štiri točke, v naslednji Igri pa še zadnjo ln s tem zmago ter drugo mesto. PohvallU Je treba predvsem Barbiča. Vrstni rod turnirja: 1. Rrprezen. tanca /\(.ltl u\. 2. PIONIR, 3. ( i I i i 11/ Mt. 4. ŽELEZNIČAR. Medobčinska rokometna liga težen? ^fe^r"" -olu *> bili do-rWo .„ edfcf resulUU. Partizan ljlS*" Smlhel 39:11, Učite- ffillnni«/1 rtlzsn Metlika 20:10. nielj #Y : Partizan II Crno- fJItr,!. «.N' m- 7 7 0 0 189:74 14 Purti,„„ »V m- « 4 0 2 126:63 8 Smilm Mo"'ka 7 3 0 4 58:97 6 *»rtl7jm »r 7 2 0 5 52:101 4 31 m Cr- 7,08 2 »Je k^r,'lJ"„1DM ooOo lUTBlI radit« ,„™°- Partizan te Novega me-"»MohAjS osv<>JII naslov prvaka »ioS!<„ , rokfwn"tne lige z« 1*U| v z! v" lmo1 pravico našlo-»I li.,! 'S"*' Mubllaraki rokomet-»• Kklua l*artlz«n» lz Novega mesta Je povsem zaslužila uvrstitev na prvo mesto, saj Je v vseh tekmah pokazala zrel rokomet, čudno Je le, da Jo v predzadnjem kolu proti Smlhclu nastopilo samo 5 igralcev. Ce ne bodo lmcll Igralcev dovoli, ne smolo računati na kakšen boljši uspeh v viftlera tekmovanju. M—K b Nad 6.000 dcluvrrv pospešeno grudi Jadransko magistralo na odsekih Split- Makarska—Motkovlč— Dubrovnik. To volj« zlasti M odsek mod Omišom In Makarsko, kl bo omogočil, d« se bo le v začetku piihodnlngR meseca rozvil pro h.i" od Split« do Makarske. Med atletinjami na naših srednjih šolah so gotovo med najboljšimi dijakinje ekonomske šole, ki bodo v kratkem nastopile tudi :ia ekonomi adi v Murski Soboti. 100 m m.: 1. Stane Jarc, učit., 11,9; 2. Tine Pavlin, gimn., 12,0; 3. Miro Berger, gimn. 12,0. 4x100 m m.: 1. učiteljišče 47,9; 2. ES 48,4; 3. gimnazija 51,2; 4. SKS Grm 52,2. Daljina m.: 1. Tine Pavlin, gimn., 5,88; 2. Stane Jarc, učit., 5,65; 3. Božo Ostanek, ES, 5,40. 1000 m m.: 1. Matija Vidmar, SKS Grm, 2:55,3; 2. Marjan Bla-žič, gimn., 2:58,3; 3. Boris Vovk, gimn., 2:59,4. Krogla m.: 1. Zdenko Vozlič, gimn., 13,74; 2. Tone Kranjc, gimn., 13,21; 3. Tone Bukovec, ES 9 89 Višina m.: 1. Miro Berger, 175; 2. Tone Perko, učit., 170; 3. Božo Ostanšek. ES, 155. Najboljši atleti v Novem mestu so glinnazljol, najhitrejši tekači ra kratke proge pa so učiteljiščnlki. saj so zmagali v štafeti na 4 x 100 metrov ln imajo tudi zmagovalca na 100 m Pri skoku v višino sta posebno zadovoljila številne mlade gledalce Berger In Perko, ki bosta z redno vadbo lahko še več dosegla. Po dva najboljša atleta ln tudi najboljše štafete bodo nastopili v Ljubljani konec meseca maja na republiškem atletskem prvenstvu srednjih ln strokovnih Sol. Ce bodo redno vadili, lahko pričakujemo, da bodo dostojno zastopali srednje šole Dolenjske. J. G. V rokometu Mirna, v mnogoboju Trebnje 20. maja so se pomerile popolne šole trebanjske občine v rokometu ln atletskem mnogoboju. Rokometni prvak k- postala Mirna, ker «■ njena moška rklpa premagal« lokronoe s 5:4. ženska rkipa p* mokrnnoško osnovno šolo s 2:0. Pet osnovnih šol pa sr Je pomerilo v atletskem mnogoboju. Pri moških In ženskah Je s prrmočlo zmnrslo Trebnje. Moški so se razvrstili takole: I. Trelinie xu 1.5 točke. 2. Sentmnrrt M7.J točke, S. Mokronoc 645.7 točke; ženske na: 1. Trrlmle 800.4 torke. 2. ftrnl-runert 651.8 točkr. 3. Miru« 842.0 točk. Zmsenvalrl bodo tekmovali na medobčinskem prvenstvu. Atletskega tckmnvant« ise je udeležilo 100. rokometnega prvenstva p« 7( tekmovalcev. stane na delo na tem področju. Ce delajo, imajo radi plačilo. Vodnik in trener na športnem področju pa lahko pričakuje le priznanje od učencev, grajo pa od vseh drugih, po navadi tudi od takih, ki znajo samo kritizirati, pomagati pa niso pripravljeni. — Kaj mislite o razvoju telesne kulture v naši komuni? — Dokler ne bo rešen problem kadrov, sredstev, gradnje in vzdrževanja igrišč oz. vseh športnih objektov na področju naše komune, nimam dosti upanja na napredek telesne kulture. Predvsem bi morala biti nastavljena oseba pri občinski zvezi za telesno kulturo, ki bi usklajevala, organizirala in delala Izključno na področju dviga telesne kulture. Imela bi dovolj dela, morda še preveč. In na kraju razgovora smo Ji zastavili še tradicionalno vprašanje: — Vaša osebna želja — seveda v telesni kulturi? — Moja želja je. da bi se prevzgojili ljudje, kj so mišljenja, da telesna vzgoja služI samo užitkom posameznika; da bi se omogočilo kvalitetno poučevanje telesne vzgoje v vseh šolah po predmetniku; da bi se telovadne ure v šoli ločile po spolih; da bi obstoječe objekte redno vzdrževali. Vsaka šola naj ima telovadni prostor. Upamo, da se bodo njene želje uresničile, sai je v 7-letnem penstpekfiivnem planu vse to tudi predvideno. FRANC MOLJK 4. in 5. junija, vsakič ob 20. uri, bo nastopilo v Ljubljani v športnem parku inž. S. Bloudka izbrano moštvo ameriških profesionalnih košarkarjev proti košarkarjem Olimpije. Prireditev bo imela propagandni pomen, prav gotovo pa bo poseben užitek gledati najboljše igralce te zanimive športne panoge med nami. Moštvo ljubljanske Olimpije bodo tokrat okrepili še z nekaterimi igralci drugih društev. — Priporočamo obisk tekem prihodnji teden v Ljubljani! Tedenski športni dogodki v Brežicah Ponovno so bili najaktivnejši rokometašl. Poleg prvenstvenih tekem so občinske reprezentance pionirjev in pionirk sodelovale v zakljudnlh tekmovanjih ob proslavi dneva mladosti. ROKOMET Brežice : Branik — ženske Brežice so gostovale v Mariboru in igrale z igralkami Branika neodločeno 7:7. Tekma Je bila precej raztrgana ln nervozna, predvsem pri Brežicah, saj se te borijo za obstoj v republiški ligi. Brežičanke so bile skozi celo tekmo boljše in so do zadnje sekunde vodile. Neprevidnost v njihovi obrambi pa je pripomogla, da so igralke Branika v za-taji ookundi dosegle neodločen rezultat. Kljub temu so se možnosti za obstoj v družbi najboljših v Sloveniji povečale. Brežice : It u d ar (Velenje) moški Moška ekipa je domači publiki ponovno prikazala lepo rokometno Igro. V prvenstveni tekmi štajerske cone so Brežičani zmagali z rezultatom 26:10 in ponovno doka zali, da spadajo v višje tekmovanje. Trenutno zavzemajo Brežiča ni na lestvici drugo mesto za Celjem. 14. Junija bo zadnja tekma v tem tekmovanju med Brežicami tn Celjem, kjer se bo odločilo, kdo bo šel v republiško ligo. Brežice : Rudar (Velenje) pionirke Občinska reprezentanca pionirk Je v pred tekmi moških ekip premagala mladinke in Velenja z re zultatom 6:2. Brežičanke so bile boljše in rezultat bi bil večji, če bi se znebile kompleksa pred večjimi ln starejšimi nasprotnicami. Za Brežice so dosegle goie Vo-grln 3, cemoga 1, Račlč 2, zt Rudar pa sta bili uspešne Mrav-ljak in Oštlr (po en gol). Brežice : Zagorje — pionirji Pionirska občinska reprezentanca Je v kvalifikacijski tekmi za republiško prvenstvo premagala prvaka zagonske skupine ekipo Zagorja z rezultatom 16:6. Brežiški pionirji so se za to tekmovanje Intenzivno pripravljali ln visoki zmagi nad Sevnico in Zagorjem vlivata upanje, d« bodo na republiškem prvenstvu zasedli eno najboljših mest. V počastitev dneva letalstva je moška ekipa Brežice gostovala v garnizonu Cerklje ln s tamkajšnjo ekipo odigrala prijateljsko tekmo Močan naliv Je igrišče pretvoril v blato, zato tudi tekma nI bila lepa. Brežičani so zmagali z rezultatom 27:26. Brežice : Med vešč ok (Zagreb) moški 22. moja je moška ekipa gostovala pri zagrebškem Medveščaku. To je bila prva večja medrepubliška tekma Brežičanov. Renomirana ekipa Zagrebčanov ni pričako vala pri zagrebškem Medveščaku. Brežičani so v hitri in lepi tekmi zmagali z rezultatom 25:24. \'to tekmo so bila moštva po doseženih golih popolnoma Izenačena Brežičani so bili v kritičnih tr3-nutkih iznajdljlvejšl ln v zadr.ii minuti dosegli zmagoviti gol. Zasavska rokometna liga Rezultati: Hrastnik — Cerklje 21:21, Brestanica — Zagorje 22:17, Sevnica — Leskovec 23:15, Rudar (Trbovlje) : Radeče — ženske 5:0 w o. Tekmovanje v zasavski rokometni ligi se bliža koncu. Na tabeli je še vedno v vodstvu ekipa Cer-kelj. Moštvo Zagorja Je vložilo protest proti ekipi Brestanice, ker je zanjo neupravičeno nastopal igralec Sulc. Protest bo obravnaval odbor medobčinskega rokometnega centra v Brežicah. KEGLJANJE Ekipa brežiških kegljačev Je v finalu medrepubliškega mladinskega srečanja »Bratstvo in enotnost« v Brežicah premagala moštvo Bregane z rezultatom 304:302. Tako so Brežičani osvojili pokal v tej disciplini. S AH Tudi šahisti so se pomerili na zaključnem tekmovanju srečanja »Bratstvo in enotnost«, v katerem sodelujejo tri hrvaške in tri slovenske občine. Tekmovar.je Je bilo v Sevnici med ekipami iz Klanjca, Zaprešiča, Sevnice, Samobora in Brežic. Brežičani so bili najboljši in so osvojili pokal. Skoda, da niso na tem finalnem delu tekmovanja sodelovali tudi tekmovalci lz Krškega, da bi bila borba bolj enakopravna. ODBOJKA Moška ekipa bi morala odigrati prvenstveno tekmo z moštvom Gabrja lz Celja. Ker Celjani niso prišli pravočasno na igrišče, so Brežičani tekmo dobili 3:0 brez borbe. Ekipa Gabrja se le pritožila okrajni komisiji za odbojko in postopek za dokončno registracijo te tekme je še v teku. Trenutno so Brežičani prvi ia lestvici. Ženska odbojkarska ekipa, ki so jo sestavljale tekmovalke iz gimnazije, se Je udeležila republiškega prvenstva ln zasedla tretje mesto. Ce bi bil žreb naklonjen Brežičankam, bi lahko zasedle drugo mesto. STRELJANJE Skupina brežiških strelcev je v okviru tekmovanj »Zleta bratstva In enotnosti« v Krškem zasedla prvo mesto. Toda ker po pravilih tekmovanja tekmovalci ne bi smeli btti starejši od 30 let, so bili Brežičani diskvalificirani. , Tml. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročita ob 5.15, 6.00. 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 — PETEK, 2S. MAJA: 8.55 Pionirski tednik. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Tatjana Stupica: Rahljanje zemlje med rastjo posevkov pri pogostem deževju. 12.25 Domače melodije za veselo opoldne. 13.30 Iz notne mape violinista AJIJa Dermelja ln vlolon-čellsta Cirila Skerjanca. 14.35 S popevkami ln melodijami po vzhodnih deželah. 15.20 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Popoldne pri dunajskih klasikih. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Koneertantna zabavna glasba. SOBOTA, 30. MAJA: 8.05 Vedre • melodije za konec tedna. ».47 Iz filmov In glasbenih revij. 10.15 Domače polke ln valčki. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 11.15 KN — vet. Milan Dolenc: Za| zbrali v ponedeljek, 22. Junija, ob 1 9. uri v šoli. Co bo prijav več kot • 120 oziroma 60. bodo kandidati le-' stiranl iz slovenskega Jezika '° matematike. Dijaki, ki žele biti sprejeti v dijaški dom. vlože prošnjo direktno na upravo doma v Krškem do 30-Jrtnlja. Prošnji naj prilože dopt»7 nlco za odgovor o sprejemu Upruv'n sole DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJA 1'fclJI. občinski or sobii bob » - naslov UREDNIŠTVA IN upravf Novo mesto. Olnvnl irg ' - Poštni prodal 83 - Tri> "m ji jj7 - Rokopisov In fotografu ne vračamo - iiSKA' Časopisno po