TEDNIK (jLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 11. marca 1071 Leto XXIV., št. 10 Cena 0,70 din proračun občine Ptuj za leto 1971 Več zahtev kot sredstev Danes je v dvorani Na- rodnega dama v Ptuju, skup- na seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti SO Ptuj. V prvi točki dnevnega reda razpravljajo o osnutku proračuna občine Ptuj za te- koče leto. Obseg splošne in s tem tu- di proračunske potrošnje bo v letu 1971 odvisen od sploš- ne gospodarske politike in od stabilizacijskih ukrepov. Pri razdelitvi proračunskih sred- stev je bila prisotna težnja po vskladitvi osebnih dohod- l^ov ter socialnih dajatev s povečanjem življenjskih stro- škov. Ta težnja pa ni bila v celoti uresničena, ker so po- večane obveznost: proraču- na tolikšnega obsega, da so izvedbo tega cilja delno one- mogočile. Ob pristopu k pla- niranju posameznih vrst proračunskih dohodkov je bi- lo potrebno upoštevati tudi nekatere spremembe v pred- pisih s področja prispevkov in davkov. Skupni proračun- ski dohodki občine Ptuj v le- tu 1971 bodo verjetno zna- šal! 9,3 »/o več kot doseženi dohodki v preteklem letu. Ta višina sredstev pomeni brutto proračunska sredstva, ker so vsebovani tudi dohod- ki, ki jih bo dosegla temelj- na izobraževalna skupnost po odloku o zagotovitvi sred- stev za vzgojo in izobraževa- nje. Poleg predvidenih do- hodkov iz občinskih virov bo TI.S prejela tudi posebna do- polnilna sredstva republiške izobraževalne skupnosti, ki še niso dokončno določena. DOHODKI Prispevek iz osebnega do- hodka iz delovnega razmer- ja bo verjetno za 10.8 "/o več- ji kot v letu 1970. Stopnja Drispevkov je ostala nespre- fTienjena. Prispevek iz oseb- nih dohodkov od kmetijske dejavT.ost: je predviden v vi- ^ini lanske realizacije. ?*ri^Devek od skupnega do- hodka občanov bo odvisen od povečanja neobdavčenega de- la dohodkov občanov. Davek od prometnega bla- ga na drobno je planiran po nespremenjenih stopnjah. Povečana potrošnja pa zago- tavlja, da bo dohodek v po- novnem porastu ZAHTEVKI PRORAČUNSKIH PORABNIKOV Zahtevki posameznih ko- ristnikov proračunskih sred- stev so znatno višji, kot raz- položljiva sredstva. Zaradi tega je predlagana razpore- ditev odraz dejanskih mož- nosti, ne pa dejanskih po- treb na posameznih področ- jih proračunskega financira- nja. Razporeditev skupnih proračunskih sredstev na ob- -činski proračun in TIS. je v razmerju 43:57. v korist pro- računa. Področje kulturne delav- nosti bo v letu 1971 financi- rano prek novoustanovljene kulturne skupnosti. Kulturna skupnost občine Ptuj. ki vključuje vse zavode, organi- zacije in društva s področja kulturne dejavnosti bo iz svojega sklada zagotavljala sredstva po družbenem d'->- govoru, ki ga sklenejo IS SRS, SO Ptuj in TIS. V letu 197] bo kulturna skupnost razpolagala s 7,015.000 dinar- jev, kar bo dejavnost kultu- re uvrstilo v nekoliko ug'>d- nejši položaj. Za potrebe socialnega var- stva je zahtevek po sred- stvih za 42 "/o večji, kot pa je bilo v lanskem letu realizi- rano, vendar je glede na razpoložljiva sredstva — ne- uresničljiv Predlagano je le. 20^/0 povečanje lanskoletne porabe. V postavki stalne socialne pomoči je predvidena pomoč prejem.nikom v poprečju 80 din r.s mesec, kar je pod re- publiškim poprečjem. Znatna sredstva so predvidena tudi za oskrbnine mladoletnikov in ostarelih v raznih domo- vih. Posamezni zavodi so ze- lo povečali ceno oskrbnega dne. celo do 40 "/o, tako. da oredvidena sredstva v te na- mene pokrivajo obveznost le do konca novembra. Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in obveznih ob- likah zdravstvenega varstva Imajo vsi občani pravico do obveznih i->bl!k zdravstvenega varstva, ne glede na to. ali so zdravstveno zavarovani ali ne. Za zdravstveno zavarova- ne osebe zagotavljajo sred- stva skupnosti zdravstvene- ga zavarovanja, za zdravstve- no neza\40rovane osebe pa družbenopolitične skupnosti. Prispevek za zdravstveno varstvo socialno ogroženih kmetov — teh je v naši ob- čini 3205, s 9026 družinskimi člana — mora občina zago- toviti po zakonu o zdravstve- nem zavarovanju, kar p^-ed- stavlja v proračunu tudi no- vo obveznost. Komunalnemu skladu je določena dotacija za vzdrže- vanje komunalnih objektov, ulično in cestno razsvetljavo, čiščenje in zimsko službo. Komunalni sklad ustvarja tudi lastne dohodke tako. da bo v letu 1971 razpolagal skupno z 2.984.532 dinarjev, kar je 4 '/o manj kot preteklo leto. Sredstva cestnega sklada n z dotacijami višja za 25 "/o zato, ker je služba za vzdr- ževanje cest v letu 1971 pre- vzela še 38 km cest. IV reda. Zahtevek sredstev za na- rodno obrambo 1e dvakrat tolikšen, kot je znašala po- raba v preteklem letu. Gle- de na razpoložljiva sredstva ga ni možno realizirati Pri- čakovati pa je pom^oč delcv- rih organizacij. GOSPODARSKI POSEGI Skladu za pospeševanje kmetijstva je namenjeno 100 "/o več sredstev, kakor v preteklem letu. V letu 1971 bo zgrajen na območju se- verovzhodne Slovenije (v ob- čini Ptuj. Lenart. G. Radgo- na, Ljutomer. Maribor Or- mož in Slovenska Bistrica), enoten sistem obrambe pred točo. Sistem bo vključeval radar za odkrivanje točonos- nih oblakov in povezoval strelna mesta z radijsko zve- zo. Skupni stroški tega siste- ma bodo v letu 1971 znašali 642.099 dinarjev. Zato bo k sodelovanju nujno pritegniti tudi kmetijske delovne orga- nizacije. DM Enotno v akcijo Ustavne spremebme, pred katerimi smo, so normalen korak v razvoju naše samo- upravne družbe. Jedro se- danjih sprememb v politič- nem in ekonomskem sistemu temelja na osnovnih načelih naše revolucije, zato jih ni- kakor ne bi mogli imenovati kot nekakšno politično po- godbo med predstavniki zveznega in republiških eta- tizmov. Takšen je nedvomiseln od- govor zadnje seje predsed- stva ZKJ vsem tistim, ki so »zaskrbljeni« nad tem, kar se dogaja v Jugoslaviji v seda- njem trenutku. Izjemen vtis so na vse. ki so sprejemali delo predsed- stva na tej seji. napravile be- sede predsednika Z"KJ Josipa Broza-Tita, da za komuniste »ni meja«, na republiških, ni- ti komunalnih, vsaj ko je be- seda o idejno-političnem de- lu in idejno-politični vlogi ZKJ. V tem pogledu morajo biti komunisti enotni v vsej državi in se od njih takšen odnos tudi pričakuje. Vsi ko- munisti v vseh republikah, pokrajinah, občinah in v svo- jih organizacijah morajo bi- ti enotni glede ustavnih a- mandmanov. Predlog ustavnih amand- manov je že v javnosV in je gotovo, da bo ta imela mnogo koristnih sugestij, ki jih bo mogoče upoštevati pri do- končnem oblikovanju njiho- vega besedila. Prav tako go- tovo pa ie tudi. da razpra- va ne bo mogla spremeniti bistva predloženih amand- manov. ki so dobili na seii skupne komisije vseh zbo- rov zvezne skupščine in na seji predsedstva ZKJ soglas- no podporo. Ni odveč spom- niti da temeljijo te spre- membe tudi na sklepih deve- tega kongresa in prve konfe- rence ZKJ. Odtod naloga vseh komunistov, da se v javni razpravi zavzamejo, da bo sprejet njihov temelini duh. So razlogi, da se držimo določenih rokov glede spre- jema ustavnih amandmanov. Sprejeti bi jih morar najpo- zneje do srede julija, ker bi gospodarstvo. Ici ne trt)' tak- šnih »vmesn-ih pros^^orov«, sicer trpelo vel-ko škodo Poleg tega. da javno.^t oo- zna trenutno samo načrt u- stavnih amandmanov misli- jo, da bi moral zvezni 'zvr*- ni svet in drugi oristoiri nr- gani že delovati v niihovem duhu in pripravljati niihovo uveljavitev. Tudi delovne or- ganizacije imajo možnost prilagajati svoie ooslovanie v duhu predloženih spr*'- memb. . ________.....................DR.. V ponedeljek je bila v Ptuju seja konference za družbeno aktivnost žensk Ženske ob svojem prazniku Delovna in praznična hkra- ti je bila seja konference za družbeno aktivnost že^isk. ki je bila v oonedeliek v dvo- rani narodnega doma v Ptu- ju. Delovna z.^to. ker so žen- ske iz območja celotne obči- ne spregovorile o svojih pro- blemih, ki jih spremljalo pri vsakodnevnem delu. oraznič- na pa zato. ker Je bila zdru- žena tudi s praznovanjem dneva žena. Po pozdravnem nagovoru Lizike Lacko, predsednice te konference in uvodnem re- feratu Zdravka Turnška, oredsednika OK SZDL Ptuj, se je razvila živahna razpra- va o problemjh. ki spremlja- jo vzgoio in varstvo predšol- skih in šolskih otrok, skratka o vsem kar teži mater de- lavko z redno zaposlitvijo im kmečko mater, ki dela tako- rekoč od ranega jutra do Po- znega večera. O problemih otroškega varstva je v daljšem refera- tu seznanila zbrane ženske Marica Fajt. direktorica cen- tra za socialno delo v Ptuju. Žene so na tem sestanku ostro kritizirale film Rdeče klasje, ki so ga lansko jesen posneli v okolici Ptuja oo Potrčevem romanu Na kme- tih Kot smo lahko zasledili v zadnjem času v dnevnem časopisju, je bil film deležen že več ostrih kritik. Ženske so na ponedelikovi seJi kon- ference za družbeno aktiv- nost žensk povedale, da le ta film dobesedno osmešil kmečko žensko in mater, hkrati pa potvarja tudi ne- katere druge dogodke, ki jih prikazuje. Zbrane žene so presenetili učenci osnovnih šol iz Ptu- ja. Pripravili so iim krajši kulturni program in jim če- stitali ob prazniku. VREME do nedelje, 2L marca 1971. Polna luna bo jutri, v oetek. 12. marca, ob 3.34 Napoved: bo se sicer nekoliko otoplilo. -ven- dar bo še vetrovno in bo snežilo. Prihodnji teden oa so še možne deževne r>lohe. Dnevne tempera- ture bodo do plus pet !^očne pa do minus pet ton i ni C. Aloi? Cestnik stran 2 tednik — Četrtek, ll. marca ii Prejšnji teden sta bila v Ptuju Zora Tomič, članica IS Slovenije in dr. Srečko Koren, predsednik soc. zdr. zbora skupščine SRS Breme, ki ga marsikatera kmečka družina ne bo zmogla o obcultno povečanih da- jatvah, ki jih bodo mora]! kmetie letos pla<5ati vz naslo- va zdravstvenega zavarova- nia, so gosta seznanili: Fra- nja Rebemaik. predsednik OS Ptuj, Tone Žagar, pod- predsednik, Miha Kolarič, na- felndk davčne uprave pri OS Ptuj ter primarij dr. Mitja Mrgole, direktor ptujske bol- nišnice in poslanec soc. zdravstvenega zbora skupšči- ne SRS. Miha Kolarič je najprej kot uvod v razpravo pouda- ril ugotovitev, da mnogi kmetje iz Haloz in Sloven- skih goric nikakor ne bodo zmogli povečanih bremen, ki so jih povzročile nekatere zakonske spremembe plače- vanja prispevkov za zdrav- stveno zavarovanje kmetov. Na osnovi podatkov, ki jih je povzel iz območja krajevne skupnosti Žetale je sklepati, da bodo kmetje iz tega dela Haloz (pa tudi iz nekaterih drugih KS v Halozah im Slo- venskih goricah) v primer- javi z lanskim letom — pla- čali za okoM 100 odstotkov večje dajatve za svotje zdrav- stveno zavarovainje. V krajevni skupnosti Zeha- le živ: 282 družin, ki so pla- čale lani v sklad komunalne skupnosti zdravstvenega za- varovanja kmetov 200 din, po družini, 10,5 odstotka od ka- tastrskega dohodka in 8 od- stotkov republiškega pri- spevka, k: je v končni fazi prav tako našel svoje mesto v skladu te komunalne skupnosti. Vsi ti prispevki so dali lani vsoto 107.848 din. Letos je stanje povsem drugačno: zakonske spre- membe določajo plačevanje takoimenovane »glavarine«, ki znaša 100 din prispevka na vsakega družimsikega čla- na TV 282 družinah na ob- močju KS Zetaie živi 1121 družinskih članov, kar nam da povsem lahek izračun 112,100 dtin, k temu moramo prišteti še 20 odstotkov pri- spevkov od katastrskega do- hodka, prispevek za prevžit- karje — pa dobimo vsoto 210.100 diip obremenitev ali s'koraj matenko za 100 od- stotkov več kot la.ni. Predstavniki ptujfike obči- ne so na tem razgovoru pou- dairili, da so zaradi glavarine najbolj prizadeti že\tako si- romašni Slovenjegoričani in Haložani, katerih število dru- žinskih članov je po navadi precej visoko. Povedali so tudi, da bo treba te dajatve na kakšen koli način neko- liko ublažiti, saj v nasprot- nem primeru dajatve ne bo- do pokrite iz preprostega raz- loga, ker socialno ogrožene družine enostavno plačila ne bodo zmogle. Zora Tomič in dr. Srečko Koren sta potem, ko sta do- bila o tem problemu plače- vanja prispevkov za zdrav- stveno zavarovanje kmetov dovolj jasno sliko — pove- dala, da bosta poskušala u- krepati v pristojnih organih. Zora Tomič je popoldne v spremstvu Toneta Žagarja, podpredsednika OS Ptuj in primarija dr. Mitja Mrgoleta, direktorja siplošne bolnišnice obiskala še ptujsko bolnišni- »dr. Jožeta Potrča« v Ptuju co, kjer so jo seznanili o pro- blemih te zdravstvene usta- nove. Pred rešitvijo bistriških kmetijskih problemov? Nedavno smo obširno pisa- li o problematiki kmetijstva v bistriški občini. Ne bi po- navljali stvari, malce pa je le potrebno osvežiti spomin. Zadružni dom je sprejel sklep o ustanovitvi koopera- cij skega obrata pri KK KZ Slovenska Bistrica. Sprejet je bil predlog, ki so ga pred- lagali kmetje. Direktor je nanj podal veto. polažaj pa je postal vse boli kot prije- ten. V ponedeljek se je ponov- no sestal sekretariat sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL. v razgovo- ru pa so sodelovali tudi: predsednik skupščine občine Miro Kolenko. predsednik ObK SZDL Avgust Vidmar in .sekretar občinske konfe- rence ZKS Franjo Ledinek. N<^men razširjenega sestan- ka ie bili, da bi poskusili re- Siti Polažaj, ki je nastal. Spr- va ie kazalo, da bodo »obe strani« — zagovorniki kmeč- kpfa predloga in zagovorniki dru-benega kmetijstva vztra- jali vsak pri svojem. Razpra- va pa je pokazala, da ven- darle obstoja veliko možno- sti, ki neprijetnost lahko končajo. Ne bi razlagali poteka raz- prave v tisti smeri, kot smo jo že zapisali, veljalo pa bi omeniti nekatere nove mo- mente. Morda najbolj biistvenega pomena je bila misel, da se- danija organizaoijsa^a struk- tura KK KZ ni najbol.j u- strezna in jo bo potrebno strokovno preurediti in okre- piti. Tudi bi veljalo omeni- ti, da so razpravlialci upo- števali, da se KK KZ nahaja v izjemnem položaju, ker ima- jo sanacijski program, bolj važna pa je ugotovitev, da se zagovorniki kmečkega pro- grama zavedajo, da del od- govornosti pri izvajanju sa- nacije preide tudi na obrat za kooperacijo. Ker pa je direktor podal veto in obstojajo zato seveda določeni pravni predpisi, so se udeleženci strinjali s predlogom sekretarja občin- ske konference ZK Franja Ledineka, ki je predlagal, da organizacijsko obliko da^jo v pretres strokovnjakom, ki naj bi popolnoma objektivno poskušali najti rešitev, ki bi zadovoljila tako zasebno kot družbeno kmetijstvo. Imeli smo tudi občutek, ki pa se- veda lahko vara. da sta obe strani pripravljeni malce po- pustiti, drugače pa si Y teh pogojih rešitve zares ne bi mogli predstavljati. Izdelovalci strokovne ana- lize, ki naj bi rešila organi- zacijske oblike pa morajo se- veda upoštevati tudi osred- nje točke, ki jih bo prinesel novi zakon o zadružništvu, ki že ima bolj ali manj izdelano podobo. Analiza mora biti narejena zares nepristran- sko, tako da se bodo lahko kmetijci potem lažje odločili za obliko sodelovanja. Kljub mnogim hudim be- sedam pa ne bi kazalo gle- dati preveč »črno«, kajti iz- hod bo treba najti. Čeprav smo na eni predhodnih raz- prav slišali, da nočemo kom- promisa, pa bi veljalo pove- dati, da bo le popuščanje o- beh strani pripeljalo do za- želenih rezultatov. Vsekakor pa ne moremo povsem mimo stvari, ki so danes že dovolj jasno ponazorile vlogo ^ sebnih kmetov in mimo j. moupravnega sklepa, ki gg' sprejel zadružni svet. D. Utenkar PREDLOGI Naš vsakdanji krul v zadnjem času je prišlo do spora glede kruha. Pred- log Stalne konference mest o uvedbi takoimenovanega »ljudskega kruha« po zašči- teni cenii, so predstavniki pe- kovskih podjetij energično odklonili. Za kaj pravzaprav gre? Proizvajalci mislijo, da so predlogi o ljudskem kruhu nesprejemljivi z ekonomske- ga, kot s tehnološkega stali- šča. Mislijo, da ni mogoče za- gotoviti povsod in v vsakem času zadostne količine črne- ga, takoimenovanega ljud- skega kruha. Ker predlog Stalne konference mest pred- videva to možnost, dodajajo možnost, da bi v takšnih pri- merih prodajali druge vrste kruha po ceni ljudskega kru- ha. Toda peki trdijo, da bi to privedlo do resnih ma3- verzacij, ki jih ne bi mogli preprečiti z nobeno kontro- lo. Peki mislijo, da ekonomske cene kruha nimajo bistvene- ga vpliva na življenjs:ki standard, ker poraba črnega kruha, ki je najcenejši, da- leč zaostaja za porabo belega in polbelega kruha^, k: je dražji. V Beogradu pojedo 8 odst., v Skopju 11, v Saraje- vu 15. v Zagrebu 23, v Nišu 11, v Novem Sadu 6 in v Ljubljani 54 odst. črnega kruha, kar pojasnjujejo s tem, da se v Sloveniji porabi več črnega kruha zaradi na- vade, da segajo potrošniki po rženem kruhu. Mišljej^ da je treba držati cene kji ha čim niže, da bi ne tr^ standard zaradi tega, ij, ima določen odstotek zajn' slenih nizke osebne dohodb" ni mogoče opravičevati z ^ postransko politiko, in ki ■[ v tem. da se prevalijo v) težave na peke, ki že več l| ne morejo zagotoviti zados;, nih sredstev za reprodukcJJ jo. Peki mislijo, da kruh ■ edina stvar, katerega ce-^ naj varuje standard in dai takšno mišljenje zelo za» relo. V strukturi izdatH družine ni samo kruh. ki j| ga vedno postavljajo na n vo mesto. Peki vprašu,iei( kaj je z drugimi proizvodi.li še kako vplivajo na standar: So peki edini, ki morajo n račun svojega standard vzdrževati standard Jugoslc vanov? Peki zahtevajo, da se vo& j: njihovega gospodarjenj izenačijo z drugimi gospodar skimi panogami. Soglašajo kontrolo cen štirih osnovni vrst kruha, vendar tako, dj se zagotovi najnujnejša ak\ mulativnosit delovne organil zacije; zahtevajo tudi uve^ bo mehanizma, ki bo aprol reagiral na pogoje gospodai' jen j a (ob eventuelnih podra žitvah). Doslej so namr€< takšne podražitve vedno zva. lili na peke in njihove notra. nje rezerve. Teh pa že zdav- naj ni več. NK Elektronski račun- ski centerv TGA. Nič ni novega, da se v to- varni glinice in aluminija že nekaj let nazaj pripravljajo na ureditev elektronsko-ra- čunskega centra in, da je že prejšnji delavski svet odobril nabavo ustrezne oPreme zanj. Nekaj časa je zadeva miro- vala in so tako nekateri čla- ni delovne skupnosti že me- nili, da s tem centrom ne bo nič. Po zadnji seji delavske- ga sveta pa je znano vsem, da bo v TGA obstojal tak- šen elektronski računski cen- ter, k: bo izredno pomemben za uspešno poslovanje tovar- ne. Delavski svet se je stri- njal z nabavo opreme, za kar bo potrebno najprej izdelati načrte s predračuni, dalje bo potrebno urediti klima na- prave z montažo, izvršiti gradbena dela. gradbeno-o- brtniška dela, elektroinstala- cijska dela ter kanale, na- prave za stabilizacijo in pi- sarniško opremo ter opremi za arhiviranje. Iz vsega na vedenega je zelo razvidne kaj vse je treba za uredite' takšnega elektronsko-račun skega centra, ki ne bo služi samo tovarni v Kidričeve« ampak bo koristil še prav go tovo komu, saj je v načrt maksimalna izraba centra i' bo to mogoče le, če bo oprav Ijal določene storitve še z druge interesente. Investici ja ne bo majhna, vendar i jasno, da se vsaka, še tal< visoka investicija izplača, 5 je od nje pozneje maksimal na korist. Tega se je dobr zavedal delavski svet, ko i razpravljal o tem in o od" britvi potrebnih sredstev Omeniti velja, da bo dokonŽ na odobritev sredstev sledi la potem, ko bodo predlože ne delavskemu svetu komer cialno obdelane pogodbi M. F. ,pfJTK — ČETRTEK. 11. marca 1971 STRAN 3 )avčne olajšave: prispevek i hitrejši modernizaciji ;§sebnega kmetijstva »NaSa naloga: usmeritev jsebnega kmetijstva v hla- jeno tržno proizvodnjo.« je it naslov članka, objavlie- ega v pretekli številki Ted- ika. v katerem ste bili se- nanjeni z osticvnimi izhodi- Ei Sveta za kmetijstvo in ozdarstvo skupščine občine nuj za realizacijo programa itenzifikacije in modem'za- [je zasebnega kmetijstva v .tujski občini. V dokaj obsežnem progra- lu in vsestranski obravnavi irobiemov je Svet za kmetij- jlvo ugotovil, da je poleg ^srednih in posrednih losegovin ukrepov v intenzi- ikacijo in preusmerjanje jnetijske proizvodnje lahko »l)stoječi davčni sistem po- neben dejavnik, ki stimuia- ivflo ali pa tudi zaviralno ipliva na razvoj kmetijstva, lejccija za kmetijstvo pri IZDL. občinska skupščina in ijen organ svet za kmetij- (70 in gozdarstvo so ugoto- rili. da so lahko ob obstoj e- !em davčnem sistemu, kate- :esa ne moremo svojevoljno preminjati. pa davčne olaj- ave, katere nam zakon do- usča. učinkovit in zelo podbuden prispevek k na- rlnemu, celovitejšemu u- iravljanju in urejanju kme- ij, oziroma zasebnega kme- ijstva. Svet za kmetijstvo in goz- l>rstvo skupščine občine tuj je na svoji seji dne 26. sbruarja 1971 sklenil pred- irati skupščini občine Ptuj H3leg že .uzakonjenih opro- in olajšav v dopolnitev ' ii<|loka o prispevkih in dav- fch občanov v občini Ptuj "^slednje davčne olajšave: Za\'ezancem prispevka iz j^nietijstva iz tretje in četrte »kuDine katastrskih občin, ki I je kmetijstvo glavni po- , ^'ic in vlagajo sredstva v I'feusmer;tev gospodarstva in \ } Preureditev stanovanjskih [ ^ gospodarskih prostorov v j!'urist!čne namene, se ne gle- I ^5 na višino osebnih dohod- • sov prizna posebna olajšava. J ^ sredstva, vložena v preu- ^iineritev gospodarstva, se šte_ \ l^io vložena sredstva za gra- j ^itev in adaptacijo gospo- , r^'^ih poslopij, za nabavo J "^etijskih strojev in kmetij- j opreme, sredstva, vlože- , ^ za preusmerjanje gospo- ' pstva na živinorejsko pro- I ^oclnjo t. j. \rzrejo in pita- , živine, za proizvodnjo "l^sa in mleka, za uvedbo p^nokošnega sistema ter za ..^edbo melioracij in za ure- '^f^^ zemljišč, močvirij in j.^snikov. če sredstva za me- .'^'"acijo vložijo posamezni iietje. Olajšava se bo pri- , '^^la, če bo zavezanec vlo- žil za navedene namene sredstva v Višini najmanj 50 "/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 dinarjev. Olaj- šave bo deležen tudi zaveza- nec, če skupaj z drugimi za- vezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take na- mene. Olajšava bo odvisna od vi- šine naložb po naslednji lestvici: vložena sredstva v dinarjih 2.000 do 5.000, 5.000 do 10.000 10.000 do 20.000, 20.000 do 30.000. 30.000 do 40.000. 40.000 do 50.000. nad 50000 znižanje odmerjenega pri- spevka od negozdnih površin 25 «/o. 40 »/o, 50 »/o. 60 «/o. 70 "/o. 85 "/o. 100 o/o. Zavezancem prispevka od kmetijstva iz druge skupine katastrskih občin se bo takš- na olajšava priznavala v po- lovični višini. Za uveljavlja- nje takšne olajšave bo po- trebno davčni upravi predlo- žiti potrjen program gospo- darjenja od zavoda, pristoj- nega za pospeševanje kme- tijstva ali od druge ustrezne delovne organizacije, ko dobi mnenje pristojnega sveta ob- činske skupščine. Zelo pomemben in upošte- vanja vreden je predlog sve- ta za kmetijstvo in gozdar- stvo, da se naj zavezancem prispevka od kmetijstva, ki redno šolajo otroke na kme- tijskih šolah za potrebe kme- tije, prizna davčna olajšava pri odmeri občinskega pri- spevka od kmetijstva, ki znaša 20 ^'o od stroškov šola- nja. Ta olajšava pa bi se u- kinila in občinski prisipevek ponovno predpisal, če otrok po končanem šolanju ne bo ostal najmanj enkratno dobo šolanja na kmečkem gospo- darstvu. Svet za kmetijstvo meni, da je takšnim prispev- kom dana stimulacija k naj- poanembnejši investiciji: u- sposabUanju in izobraževanju človeka, ki bo kot takšen sposoben gospodariti s sred- stvi, ki jih bo vložil v kme- tovanje. V obravnavi je nadalje predlog za oprostitev plače- vanja prometnega davka od nepremičnin v primerih me- njave in nakupa kmetijskih zemljišč med individualnimi kmetijskimi proizvajalci, ki jim je kmetijstvo edini po- klic, če gre z nakupom ali z zamenjavo za zaokrožitev o- ziroma povečanje obstoječe- ga kmetijskega gospodarstva. Omenjena oprostitev bo do- ločena s posebnim odlokom, njen namen pa je povečanje in zaokroževanje zemljišč kmetije pod enakimi pogoji kot je arondacija kmetijskih zemljišč družbene lastnine pri kmetijskih delovnih or- ganizacijah. Čeprav pomenijo takšne davčne olajšave občuten po- seg v zmanjšanje občinske proračunske potrošnje zlasti v sedanjih pogojih, ko je po- trebno zbrati določena sred- stva, da bomo zadostili po- gojem in da bomo deležni re- publiških sredstev za manj razvita območja menimo, da so to najustreznejše in učin- kovite odločitve družbene .skupnosti za hitrejši napre- dek našega zasebnega kme- tijstva. Inž. Miran Glušič referent za kmetijstvo Problemi v Kidričevem Krajevna skupnost Kidri- čevo je že lani ali celo pred- lani prosila TGA, da ji dovo- li priklop na v.odovodno ter kanalizacijsko omrežje to- varne glinice in aluminija. V lanskem letu je delavski svet že razpravljal o tej vlogi, vendar ni bilo pozitivne re- šitve za krajevno skupnost Kidričevo, ampak je bila od- ložena za nedoločen čas. ker so bile in so še vedno neka- tere nejasnosti, ki bodo prav gotovo morale biti rešene, preden bo odobren tak pri- klop. Na zadnji s€ji delav- skega sveta pa so ponovno razpravljali o tej vlogi, ven- dar tudi tokrat ni bilo pozi- tivne rešitve. Zakaj? Predvsem zato, ker je di- rektor podjetja vsem članom delavskega sveta temeljito pojasnil nekatere nejasnosti v tej zvezi, tako da so vsi člani delavskega sveta dobili točno sliko dejanskega sta- nja. Za odlaganje rdečega blata, ki ostane od predelave boksitih v glinici je namreč predviden prostor na Ptujski gori, za kar so bili investicij- ski stroški predvideni oz. o- cenjeni za ca. 3.5 milijarde S din, kar je izredno velika vsota. Podan pa je bil še drug predlog, namreč, da bi novo deponijo za rdeče blato uredili poleg sedaj obstoječe deponije proti Cirkovcem al: pa na povsem novem orosto- ru v tovarni, za kar pa bi in- vesticijski stroški bili verjet- no kar za ca. 1.5 milijarde S dinarjev nižji. Tu je pou- darjeno, da Zavod za urbani- zem v Mariboru pripravlja že tozadevni predlog oziroma projekt. Pri tej varianti pa bo potrebno talno vodo iz dna halde prečrpavati v že obstoječi kanal, medtem, ko bi se preostali del vode po- rabljali za tehnološke potrebe tovarne. Seveda pa je v tem primeru potrebno ločiti pit- no vodo od tehnološke vode. kar je povsem razumljivo. Za potrebe .tovarne pa bo v teh pogojih treba na novo uredi- ti vodno gospodarstvo. Člani delavskega sveta so potem, ko so se temeljito se- znanili s stanjem v razpravi menili, da je zaenkrat še prerano odobriti priklop vo- de in kanalizacije kraje\me skupnosti ter so sklenili, da se vsa zadeva odloži vsaj za toliko čas.H. dokler ne bo do- končno re.šen problem odla- gališča rdečega blata, kar pa je v sedmi i in bodoč' per- spektivi tovarne izredne■ važ- no in pomembno. Pov.sem ra- zumljivo je. da se krajevna skupnost povsem realno in upravičeno bori za to, da u- redi in reši tudi ta svoj pe- reči problem, kar je tudi v redu in prav vsekakor oa so na prvem mestu potrebe tovarne, kajti prav za te po- trebe je bil zgrajen kanal ter urejeno vodno omrežie. Vse- kakor pa organi samouprav- ljanja v TGA nikoli ne bo- do proti takšni priklopitvi. če bo le-to mogoče in izvedljivo. M. F. Uspavanje bi bilo usodno Prihodnost vendar ni tako črna! Na zadnji seji skupščine občine Slovenska Bistrica smo spet lahko ugotavljali nekatera stara i-n že zelo zna- na dejstva. Odborniki so namreč pretresali oceno raz- vojnih možnosti. Lanskolet- ni poslovni rezultati bistri- ških podjetij pričajo, da se vendarle nekaj spreminja na bolje, čeprav bi lahko bilo uspavanje usodno. Morda bi nekaj več besed posvetili in- tegracijskim gibanjem v ob- č'n.i. Že neka i let nazaj ugo- tavljamo, da z razdroblje- nostjo, ki je še vedno pre- cejšnja, ne bomo prišli da- leč. Vendar se je orav ori tem občutljivem problemu ustavilo. V pretres vzem-imo najprej gradbeništvo. Štiri podjetja so v občini, dve večji in dve manjši, do združitve pa. kot kaže. še lep čas ne bo pri- šlo, čeprav so si nekateri družbenopolitični delavci in strokovnjaiki na vso moč pri- zadevali. Menda oa kaže. da so si bolj prizadevali le prvi- V vseh štirih gradbenih pod- jetjih imajo precej sposob- nih strokovmjakov, ki bi ime- li precej boljše pogoje za de- lo, če bi bili zbrani v enem kolektivu. Tako pa se spet zapiramo v našo majhnost in ne vidimo dlje kot od ograje tega ali drugega kolektiva Težko je govoriti, kje so pravi vzroki, da integracije ne morejo »rešiti« niti načel- no, jasno pa je menda do- volj, da koristi od tega ne more biti kdo ve kako veli- kih. Tudi v lesni stroki bi bilo dobro razmišljati o čem po- dobnem, tako so menili vsaj odborniki. :n če dodamo še kovinsko in m.etalurško in- dustrijo, potem vidimo, da bi bil prispevek k bolišemu go- spodarjenju lahko zelo velik. Z zanimanjem smo prisluh- nili tudi besedam oredsedni- ka Mira Kolenka, ko ie raz- lagal, kaj vse novega lahko pričakujemo v prihodnjem obdobju. Trenutno je najbolj zanimiva ustanovitev gra.fič- nega obrata za predelovanje aluminijastih folij. Te vrste embalaža je vse bolj pogost sijremljevalec prehrambne industrije pa tudi drugih Z nekaterimi manjšimi investi- cijami bo Impol orinravljen zagotoviti surovinsko osno- vo. Obrat pa nai bi bil v okviru mariborskega »Gra- fičarja«. Omeniti moramo še. da je že v izdelavi projekt za obrat keramičnih ploščic, v načrtu pa imajo v Bistrici še gu- marsko-plastični obrat. Seveda so načrti eno. re- ali-zacija pa drugo. V kolikor bo katera izmed omenjenih zamisli uspela, potem bo na- rejenega že veliko. Ne sme- mo pa še pozabiti, da je ste- klarna Boris Kidrič iz Ro- gaške Slatine pripravljena na območju bistriške nbčine zgraditi obrat za brušeno ste- klo. Brusilce pa bi po dogo- voru izšolali s sredstvi ko- munalnega zavoda za zapo- slovanje. Ob vsem tem pa se je vno- vič razvnela razprava o pro- blematiki kadrov. Načrtov ne bo mogoče uresničevati, če ne bo dovolj sposobnih ljudi. Zato bo potrebno spremeniti tudi politiko štipendiranja in čim več mladih ljudi obdr- žati v domači občini. Raz- prav o kadrovskih problemih je bilo že dovolj, zadnji čas je, da se od besed preide k dejanjem, to oa je. da v ob- čin' ponovno ustanoviio sklad 7^ Štipendiranje, v katereca bi sredstva prisoevale vse delovne organizacije. Na seji so odborniki spre- jeli tudi nekatere odloke pe- znanjeni oa so bili tudi z osnutkom ororiičuna, ki sa bodo sedai obdeloval; še na zborih vol'lcev O tem na bo- mo snregovar.l: v nr^hodnM številki. D Ut.enK^r STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 11. marca Odbor za obramb- na vprašanja pri Občinski konferenci SZDL v Ptuju Priprave za organizacijo odborov splošnega ljudskega odpora v krajevnih skupno- stih. Odbor za obrambna vpra- §anja pri občinski konferen- ci SZDL v Ptuju je že opra- vil široke politične predpri- prave za organizacijo odbo- rov splošnega ljudskega od- pora v krajevnih skupnostih. Zaveda se. da je splošni ljudski odpor lahko učinko- vit in široko organiziran le takrat, če se povežejo dolž- nosti vsakega delovnega člo- veka v krajevnih skupnosti, delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupno- stih z maksimalno odgovor- nostjo in zavestno disciplino. To terja, da je vsak občan pripravljen in usposobljen u- resničiti svojo pravico do ob- rambe domovine in, da je že danes vključen v eno od ob- lik odpora. Poseben pomen v naši družbi ima podružbljanje po- litike obrambe, saj smo v dokumentih zapisali, da je to neodtujljiva pravica posa- meznika, delovne organizaci- je in družbeno-politiČne skupnosti. Povezane so pra- vice in dolžnosti posamezni- ka, delovnih organizacij in družbeno-političnih skupno- sti. Obramba domovine je torej sestavina našega druž- benega sistema, saj postaja človek soustvarjalec in kre- ator obrambne politike že v miru v samih pripravah, saj na svojem področju kon- kretizirajo koncept splošnega ljudskega odpora. Uspehi po- družbljanja obrambne poli- tike bodo odvisni od tega, če bodo občani pripravljeni in usposobljeni uresničevati svojo pravico do obrambe domovine in če bodo v veliki večini vključeni v eno od oblik odpora. Samoupravljanje in znan- stveno tehnična revolucija spreminja mišljenje in nava- de ljudi, usmerja jih k ust- varjalni aktivnosti in udelež- bi pri odločanju. Zato so pri- šli delovni ljudje, posebno mlajš-i generacija, do sipoz- nanja, da so samo subjekt:, ki neposredno sodelujejo pri odločanju in rezultatih dela, lahko globoko zainteresirani za uporabo vseh človeških in materialnih virov, da bi do- segli optimalne rezultate. Prepričali so se, da se ust- varjalna poteza neposredne- ga samoupravljanja sestoji iz množice posameznih in sku- pinskih iniciativ, kako opra- viti hitreje in boljše posa- mezne naloge in tako doseči boljše rezultate. Zato mora- mo tudi pri organiziranju splošnega ljudskega odpora upoštevati iniciativo posa- meznikov in skupin, ker bo- mo le na ta način dosegli na področju splošnega ljudskega odpora boljše rezu^fate in pravilne rešitve, posebno v težavnih okoliščinah, kjer je iniciativa vseh zainteresira- nih in prizadetih velikega pomena. Za uresničitev teh nalog na področju splošnega ljudske- ga odpora je nujno potrebno, da se čim prej v vseh kra- jevnih skupnostih organizi- rajo odbori za splošni ljudski odpor, kot temeljni družbeni organi, sestavni del samou- pravnega družbenega meha- nizma v krajevnih skupno- stih. Delovanje teh odborov za splošni ljudski odpor v kra- jevnih skupnostih mora pri- spevati k temu, da dobi splo- šni ljudski odpor v krajevni skupnosti resnično množično šinno in. da bo obrambna pripravljenost prisotna v vseh celicah in področjih družbenega življenja. K temu nas sili poslabša- nje mednarodnih odnosov. Razvoj dogodkov v Indokini in Sredozemlju nam kaže, da to poslabšanje ni kratkoroč- no. Nahajamo se v obdobju mednarodnih kriz. za katere ne vemo. koliko časa lahko trajajo. Tak položaj dogod- kov pa komplicira vojno po- litični položaj naše dežele in zaradi tega moramo organi- zirati vse komponente sploš- nega ljudskega odpora že v miru in sicer oborožen in ne- oborožen del odpora. Sled: nadaljevanje! KAREL ŽMAVC V PTUJSKI OBCINI Predsednik občinske skup- ščine je sklical zbore voliv- cev v občini Ptuj. ki bodo v času od 14. do vključno 21. marca 1971. Na zborih bodo volivci razpravliali o osnutku občin- skega proračuna in o izven proračunski bilanci sredstev občine Ptuj za leto 1971. O tem gradivu bo predhodno razpravljala še občinska skupščina na razširjeni sej: 11. marca t. 1. Na dnevnem redu zborov volivcev bo tudi poročilo o delu krajevnih skupnost; za preteklo leto in programih za letošnje leto. Koristno bi bilo. če bi o osnutku letošnjega občinske- ga proračuna razpravljali tu- di zbor" delovnih liudi v de- lovnih organizacijah. Po devalvaciji Vse pozitivne učinke deval- vacije lahko kaj hitro raz- vrednotimo, če ne bomo pos- pešili uresničevanja tudi drugih ukrepov stabilizacije. Sem spada potreba, da čim- prej izoblikujemo in uvelja- vimo nov ekonomski in poli- tični sistem, ki mora oprede- liti ve«' pristojnosti, pravic, dolžnosti in odgovornosti združenemu delu. To pa vključuje tudi drugačno vlo- go in mesto republik in ob- čin v samoupravljanju zdru- ženega dela in pri načrtova- nju ekonomske politike. Po kanalih federacije, s koncentriranimi pristojnost- mi v njenih organih, smo že poskušali izvesti reformo. Znano je, da nismo povsem uspeli. Zato je tokrat uspeh gospodarske stabilizacije in reforme življenjsko vezan in odvisen od tega, kako hitro in koliko dosledno bomo iz- vajali družbeno reform# v smeri oblikovanja polne ve- ljave samoupravnih subjek- tov, občin in republik, ki naj žanjejo uspeh svojega dela. nosijo na naj tudi tveganje neuspešnega poslovanja. Devalvacija pomeni prenos bremenc nekega temeljnega neravnovesja v gospodar- skem :^ivlienju (deficit plačil- ne bilance, visoka stopnja in- flacije, nepokriti notranji dolgovi) na vse vrste potroš- nje: invest'cijsko. osebno in splošno. Vprašanje gospodar- ske in družbene politike ter ( njenih instrumentov pa ie.l kako to breme razpodeliti in kakšne rezerve imamo, da ne bi že čez kratek čas imeli ponovnega neravnovesja, se- veda na višji ravni. Porast cen, ki sledi posto- poma vsaki devalvaciji, se namreč kaže na vseh oblikah potrošnje. Pozitivni učinek devalvacije je odvisen zlasti od večje družbene produk- tivnosti dela. ki jo moramo spodbujati na vseh ravneh. Posledice razvrednotenja dinarja bodo vsekakor vidne tudi na osebni potrošnji :n standardu prebivalstva. Po- rasle bodo cene uvoženeja blaga, predvsem reproduk- cijskega materiala, ki ga v veliki meri uvažamo, pa tudi nekaterim uvoznim živilskim artiklom. V kasnejšem ob- dobju se bo to priniarno po- večanje cen nujno kazalo na vseh slopnjah nadalinje pre- delave, posredno pa tudi na cenah najrazličnejših stori- tev. Odnos do premikov cen mora biti zadržan in diferen- ciran čim dlje je mogoče. Ce bodo s tem v zvezi na podro- čju cen potrebni trenutni in kratkotrajni administrativni ukrepi, jih moramo podpreti. Pričakujemo lahko, da bo- do nekatere delovne organi- zacije poskušale izboljšati svoj položaj zlasti s takojš- njim povišanjem cen svojih proizvodov in storitev pod »firmo« tako imenovanega usklai vanja. Prav zato Je zadrževanje porasta cen lah- ko učinkovita prisila, da de- lovne organizacije osredoto- čijo svoja prizadevanja na druga, trajnejša področja, ki jim lahko zagotovijo večji dohod.k. To se pravi, da mo- rajo pregledati, kaj je z nji- hovo produktivnostjo, orga- nizacijo dela, izkoriščanjem kapacitet, skratka, kaj lahko storijo za racionalnejše gos- podarjenje. Pri zaščiti delavca z naj- niž.i:mi osebnimi dohodki je treba vztrajati pri zagotav- ljanju minimuma, čigar viši- no je treba realneje oceniti. Kot je znano, so se sindikJ zavzemali za najnižji doM dek 800 dinarjev. Ta stM nja meja že danes POsta« prenizka. Devalvacija bo Imela tu^ pozitivne učinke, kj bodo stali zaradi ugodnejšega dj. loža j a izvoznikov. Prav ti njj s podporo naše ekonomsk« politike postanejo pomembni nosilci preusmerjanja bla. govne proizvodnje in spre, minjanja tehnologije tudi tistih, ki se bodo znašli v te, žavah. O. 8, Ocene razvojnih možnosti v bistriški občini stopnje razvoja v občini Slovenska Bistrica za letoš- nje leto izhajajo iz politilce družbeno-ekonomskega raz- voja, ki je predvidena za le- to 1971 v državi in republiki in predvideva med drugim odpravo osnovnih žarišč ne- stabilnosti in zagotovitev na- daljevanja reformnih usme- ritev k večji intenzivnosti gospodarjenja, modernizaciji, večjemu medsebojnemu pos- lovnemu in k trajnejšemu ter ekonomskemu uspešnej- šemu uveljavljanju na trži- šču. To pomeni usmeritev k optimalnemu izkoriščanju razvojnih možnosti v zah- tevnejših pogojih. Takšna u- smeritev naj bi med drugim omogočila stabilnejša gospo- darska gibanja, zaustavila pa naj bi tudi proces inflacij- skih teženj. Fizični obseg industrijske proizvodnje se bo povečal v letu 1971 v primerjavi z le- tom 1970 za 12,9 odstotkov, pri tem povečanju pa se bo število zaposlenih povečalo le za 3,1 odstotka. Količinski ohs^ proizvod- nje bo predvidoma v vseh in- dustrijskih delovnih organi- zacijah višji od dosežene proizvodnje v letu 1970. Naj- nižji porast proizvodnje bo po predvidevanjih gospodar- skih organizacij dosežen v Steklarni in Tovarni olja. V Steklarni je že dosežena maksimalna izkoriščenost zmogljivosti, v tovarni olja pa ie povečanje obsega pro- izvodnje odvisno od nabave osnovnih surovin. Predvideno je. da bodo de- lovne organizacije povečale prodajo na zunanjem tržišču za 29 odstotkov. Tako bo ce- lotna vredno.st. k: bo doseže- na na zunanjem tržišču, zna- šala že 12,322.nOO ameriških dolarjev. Od tega bodo sko- raj dve tretjin^ dosegli na konvertibilnem področju. Iz programov delovnih organi- zacij je razvidno, da predvi. de vaj o največjo dinamiko v Impolu, kjer naj bi se izvoi povečal za 31 odstotkov, medtem ko v oljarni predvi- de vaj o še nadaljnje zmanjše- vanje. Obseg gradenj v občini se bo glede na predvidevanja v letu 1971 povečal, v tujini in drugod doma pa naj bi po o- ceni podjetij ostal najmanj na dosedanji ravni. Pri nez- manjšani delovni sili, se boj z dodatno mehanizacijo po- večala produktivnost. Večja! produktivnost in ugodnejša! struktura del naj bi sočasno' pripomogli k ugodnejšim fi- nančnim rezultatom. Celotni dohodek v gradbeništvu se bo predvidoma povečal za o- koli 10 odstotkov, dohodek f>a celo za 16—18 odstotkov. Povečano akumulacijo bodo podjetja usmerila predvsem v krepitev skladov in svoje opremljenosti, medtem ko bodo pri manjšem zvišanju osebnih dohodkov upošteva- li samoupravni dogovor grad- benih podjetij. Investicijska dejavnost tr- govine bo usmerjena v moder- nizacijo dosedanje mreže i.i v gradnjo novih prodajnih in skladiščnih površin v Slo- venski Bistrici ter v ostalih krajevnih centrih. Trgovci predvidevajo zgraditev dveh paviljonov v Slovenski Bi- strici in PO enega v Prager- skem, Oplotnici ter Smart- nem na Pohorju. Izdelan Je tudi program izgradnje so- dobnih skladiščnih površin v Poljčanah. kjer je predvi- dena postopna gradnja do okoli 3000—4000 m^ skladišč- nih površin. T^EPNIK — ČETRTEK, 11. marca 1971 STRAN 5 položaj ptujskih študentov v Ljubljani Anketa ie bila opravljena ined letno skupščino Kluba ptujskih študentov v LJUB- LJANI. Na anketo je odgo- vorilo 52 študentov vseh de- setih ljubljanskih fakultet in višje šole za zdravstvene de- lavce ter pedagoške akade- mije- Anketni list je izpolnilo 18 študentov prvega letnika (34 6 "/o). 17 študentov drugih letnikov (32,7 »M, 13 študen- tov tretjih letnikov (25,0 "/o), 3 študentje četrtih letnikov (5,8 «/o) in 1 absolvent (1,9 "/o). Kljub temu. da je ta razdeli- tev med študente različnih letnikov slučajna pa ustreza dejanskemu stanju, saj je največ študentov prvih in drugih letnikov. Pozneje pa se njihovo število precej zmanjša, ker je na posamez- nih fakultetah precejšen o- sip. Do tega osipa pride veli- kokrat zaradi premajhne in- formiranosti maturantov, ki se odločajo za nepravi študij ter šele po letu ali dveh spo- znajo, da bi bolj uspeli na drugih fakultetah. Premajh- na pozornost je posvečena maturantom, ki se kljub op- ravljenemu »zrelostnemu iz- pitu« ne morejo odločiti za pravi študij. Pri tem bi jim lahko veliko pomagal psiho- log, ki bi opravil teste njiho- vih sposobnosti in jim sveto- val, kako se naj odločijo. Ob- čina b. morala poskrbeti, da bi vsi maturanti poiskali po- moč pri psihologu, saj bi se s tem močno zmanjšal osip. Nekaj več kot polovica an- ketiranih študentov stanuje v študentskih domovih (51,9 "/o). Veliko je število ti- stih, ki stanujejo pri privat- nikih (42,30/0). Med njimi je zlasti veliko študentov prvih letnikov, kar kaže, da imajo prav oni največ težav pri is- kanju stanovanja. Najmanj je tistih, ki stanujejo pri so- rodnikih (3,9 «/o) ali v drugih domovih. V eni sob: sta navadno dva študenta (67,3 Vo). manj je študentov, ki so sami v sobi 21,5 "/0). Najmanj je študen- tov, ki morajo živeti v sobah, kjer stanuje več študentov skupaj (11,2»/0) (največ štu- dentk v eni sobi je v inter- natu VSZD — 7). 500/0 študentov plača za stanovanje do 150 ND—; to so večinoma študentje, ki stanujejo v študentskem na- selju, 34,6 "/o jih plača za stanovanje do 200 ND. Manj- še število jih plača stanari- no, ki je višja od 200 ND (5.8"/o jih plača do 250 ND, ^•S"/" na mora odšteti več kot 250 ND) Največ morajo vsak {i^esec dati tisti, ki stanuje- jo Pri privatnikih, kjer so ^^ne mnogo višje kot v štu- dentskih domovih (cene se J.'Wjejo od 200 ND do 350 I^D. kar je velika obremeni- tev za skoraj prazen študen- tov žep). Relativno zelo majhno šte- y'lo študentov -'ma štipendi- je (46.1 »/o), ostalih 53.9 »/0 pa niorajo preživljati starši al- ^ se preživljajo sami z ob- časno zaposlitvijo. Ptujski študentje dobivajo štipendije od različnih štipenditorjev. Pr: štipendijah se je na ža- lost zelo slabo odrezala prav ptuj.ska občina, saj daje re- lativno majhno število šti- pendij. Od 24 štipendistov, ki so bili anketirani, jih samo 8 dobiva štipendije pri ptuj- skih podjetjih ali zavodih (33,3 %). kar pomeni, da se bo po končanem študiju v ptujski občini zaposlilo samo 33,3 0/0 študentov — štipendi- stov, ostalih 66,1 "/o pa v dru- gih razvitejših krajih Slove- nije. Poprečna štipendija znaša 375 ND, kar je ob tako vi- sokih življenjskih stroških zelo malo. Pri tem smo, na žalost, spet ugotovili, da se je pri višini štipendij naj- slabše odrezala ptujska ob- čina, ki daje zelo nizke šti- pendije. Najslabše štipendi- je imajo štipendisti Skupšči- ne občine Ptuj — sklada za štipendiranje, ki dobivajo okrog 220 ND (od 200 do 270 ND). Postavljamo vprašanje, ali si ne bodo ti štipendisti poiskali boljših štipendij in se PO končanem študiju za- poslili kje drugje in ne v Ptuju. Zelo malo študentov pre- jema študentsko posojilo (le 17,30/0). Zanimivo bi bilo iz- vedeti, zakaj se študentje ta- ko neradi odločajo za to ob- liko družbene pomoči. Pov- prečno posojilo znaša 300 ND. Dobra polovica študentov se hrani v študentski menzi (67,10/0), ostali pa v restav- racijah, pri sorodnikih ali pa si sami kuhajo (teh je kar precej 11,7 "/oj. Rezultat je pokazal, da je kljub podra- žitvi študentovemu žepu še najbolj primerna študentska menza. Poprečen izdatek za hrano je 184,60 ND. kar je ob današnjih cenah zelo ma- lo. Zanimivi so podatki, jz kakšnih slojev izhajajo naši študentje. To so nam poka- zali podatki o poklicih star- šev. Največ študentov izha- ja iz družin uslužbencev (v to kategorijo smo morali za- radi premalo preciznih po- datkov vključit: tudi svobod- ne poklice) 40,8 "/o, dosti manj je študentov iz delavskih družin — 13,5 "/o. Zelo malo je kmečkih otrok 9,6 "/0. Ne- kaj več je študentov, katerih ni iz obrtniške družine. 13,5 oče je upokojenec 15,3 "/0. no- beden anketirani študent pa "/o študentov ima samo ene- ga roditelja. Ti podatki so, na žalost, pokazali, da se ptujska obči- na v tem oziru sploh nič ne loči od drugih slovenskih ob- čin, saj skoraj vsa bodoča inteligenca izvira iz družin uslužbencev. Premalo pozor- nosti je posvečeno otrokom delavskih in kmečkih družin, ki jih starši zaradi prevelikih stroškov ne morejo poslati v Ljubljano. Študentom de- lavskega in kmečkega pore- kla nudi družba premajhno pomoč s premajhnim štipen- lo se ie. da le starši z višjimi diranjem sposobnih. Pokaza- dohodki zmorejo preživljati svoje otroke, ki so se odloči- li za študij. 86,5 o/u staršev materialno podpira študente pri študiju, 13,5 "/o pa se vzdržujejo sa- mi s štipendijami in posoji- lom. Interesantni so podatki o mišljenju študentov, koliko denarja bi potrebovali za' normalni študij. Pri tem vprašanju so študentje poka- zali veliko zrelost, saj se niso odločali za nerealno visoke zneske. 55,7 "/o študentov me- ni, da bi potrebovali več kot 651 ND. 25.0 «/0 bi jih potre- bovalo do 650 ND. 13,5 »/o do 600 ND in le 5,8 "/o misli, da bi bilo dovolj 500 ND! 82,70/0 študentov meni. da bi ta denar morali dobivati od štipenditorja. 48.0 0/0 jih meni. da bi ta denar dobili od staršev. 13,5 "/o od posoji- lodajalca in 11,50/0, da bj se preživljali z lastno zaposlit- vijo Do takih podatkov smo prišli, ker so študentje lahko kombinirali med posamezni- mi odgovori. P. S. V času obdelave podatkov ankete je Temeljna izobra- ževalna skupnost podpisala družbeni dogovor o štipendi- ranju in dvignila štipendije svojim štipendistom. Upamo, da ji bo kmalu sledil tudi Sklad za štipendiranje Skup- ščine občine Ptuj in dvignil svoje nenormalno nizke šti- pendije. Božo GLAZER TRGOVSKO PODJETJE ZARJA. ORMOŽ nudi v svoji poslovalnici »ASTRA« v Ornio/u boftafo izbiro vseh vrst čevljev .po globoko znižanih cenah. Znižanje velja do 20. marca 1971. Poslovalnica je založena tudi z vsemi vrstami spomladanske obutve. Pridite in zadovoljni boste! Se priporoča TP »Zarja«, poslovalnica »Astra« Ormož Brez predsodkov... d. utenkar MLADI KOMUNISTI V bistriški občini je nek- daj obstajal aktiv mladih ko- munistov, za katerega so pripravili tudi večerno poli- tično šolo. Spominjam se še dialogov, ki so jih imeli mla- di člani ZK z nekaterimi čla- ni vodstev družbenopolitič- nih organizacij ob koncu predavanj. Nekatere zamisli mladih so b;le takrat pozor- nosti vredne in pričakovati je bilo. da ta pomenek ne bo zadnji. Kljub vsemu pa bi rad izvedel, zakaj se je ak- tiv mladih komunistov u- maknil v »ilegalo«. kajti drugače si n.11hovega molka ne morem razlagati. ŠE ENKRAT MLADI . . . Jugoslavija doživlja občut- ne gospodarske in pollt.čne spremembe. Najbolj jih bo čutil mladi rod, torej gene- racija, ki prihaja. Razen po- govorov, ki jih je imel pred- s^-cinik ZMJ Janez Kocijan- čič s člani vodstev nekaterih mi£-dinsk h organizacij, še ni bilo opaziti, da bi med mla- dimi vzbudili primerno zani- manje. Zakaj ne bi nečesa storili pravočasno? IMPROVIZACIJA Ena izmed mnogih statistik je pokazala, da se vedno ra- di poslušamo radijske pro- gram.e. Spet imam v mislih mlade poslušalce, ki so še posebno zvesti, čeprav tudi drugim nočem delati krivice Ljubljanska radlvska hiša že precej let prireja oddajo sSpoznavadmo svet in domo- vino«. Minulo soboto so bili m krof oni. že drugič zapo.^ed. postavljeni v avli osnovne šole v Slovenski Bistrici. Ve- liko improvizacijo ugotavlja- jo že mnogi poslušalci ob ra- dijskih sprejemnikih. tisti gledale:, ki pa so imeli pri- ložnost obiskati avlo v sobo- to zvečer, so o tem lahko še boli prepričani. Najbolj ve- sele pa je bilo. ko je eden izmed »glavnih« mož oddaje poskušal pojasniti, zakaj so upoštevali protest Bistriča- I ov na izgubljeno srečanje s Celjani. Pred štirinajstimi dnev: so namreč poslušalci pri spre- jemnikih lahko slišali, da so zmsigali celjski gimnazijci, B:s.Lričani pa so pravilno od- govorili na eno izmed vpra- &iin] o češkem skaltalcu Ra- ški. kai so» seveda upoštevali šele naknadno. Toda urad.io pojasnilo žirije je bilo tak- sno, da imajo Celjani vso pravico do protesta, čeprav so Bisiričani zares pravilno odgovorili. Z zanimanjem oa bom prisluhnil prihodnji od- daji, ker bi resnično rad z- vedel. kateri ie bil Raška na skakalni turneja, al: četrti, kol so povedali BLstričani, ali drugi, kot pravi vodja odda- je; ne: drugi pravijo Biatri- čani... Sicer bo pa najbolje. Ga vprašam kakšnega osnov- nošolca ... Pri vsej stvari pa me naj- boli veseli, da mladinci od časa do časa. kljub improvi- zacijam, zaslužijo kak mili- jonček. Vzemi tam, kjer je in da: tja, kjer ni. Bistričanom pa Iskrene čestitke za že dru- go zmago. Ob treh radijskih programih si prav zares ne b: smeli privoščiti še ekspe- rimentalnega ... ELEKTRIKA IN SKUPŠČINA Električarji m poslanci so s. Krepko skočili v lase. Drug drugim so očitali razmetava- nje družbenega denarja. Mi- slim da so si povedali /se, sedaj bi lahko skupno raz- mislil, še o tem. da smo po- trošniki vse prepogoslo v temi. V ZNANJU JE MOČ Kolegi s ptujskega radia pripravljajo javno radijsko oddajo »V znanju je m.oč«. Sodelovale bodo ekipe kra- jevnih skupnosti, za najbolj- še pa so priipravili tud: de- narne nagrade. V obvestilu o tej oddaji, ki smo ga ob- javili v Tedniku, pa ob kon- cu piše: »Nagrade bodo smeli namensko uporabiti za ure- ditev potrebnih komunalnih objektov ...« Razumem do- bronamerno željo, vendar« kako bi bilo, ko bi tekmoval- cu na beograjskem ali za- grebškem iovizu porekli, da s priBluženim denarjem ne sme sito riti drugega, kot ga uporabiti za raziskovanje ve- solja. Sicer pa. v znanju je moč..', in moč je v denarju. D. Utenkar * * * Brivec med striženjem kar naproj oripoveduje stranki same strahotne reči. o ubo- jih strahovih . .. «Za kaj pa mi pripovedu- jete same grozote?« ves na- ježen sprašuje mož. »Zato. da vam gredo lasje ookonci in vas tako laže stri- žem.« odgovori brivec. * * « »Dragi mož, krivico delaš ta.^čam. saj je tudi mnogo do- brih med njimi.« »Se strinjam. Proti tvoji tašči nimam nič ugovorov, zoper svojo pa mnogo.« ♦ * » Obiskovalec razstave: »Ko- liko stane ta slika?« Slikar: »Tri tisoč dinar- jev.« Obiskovalec: »Človek, katj si vendar mislite! Cena je ta- ko visoka, kot da bi bili že najmanj tristo let mrtvi!« * * * »Kaj vzameš. kadar si pre- hlaien?« »Sest robcev na dan.« STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 11. marca ij Ob peti obletnici smrti Dušana Kvedra Pred petimi leti, bilo je 12. marca 1966, je bolestno za- zvenela vest o smrti narod- nega heroja Dušana Kvedra. Ob peti obletnici njegove smrti se znova z večjo močjo dviga iz naše preteklosti nje- gova osebnost, skovana in do- zorela z mladostnim iska- njem filozofskega pogleda na svet. prav v našem Ptuju. Bilo je v letih 1931 do 1933, ko se je v mladeniču, Duša- nu Kvedru, tedaj dijaku ptujske gimnazije, prebudila želja, pomagati narodu in človeštvu iz zmot politike fi- nančnega kapitala, ki tira človeka in družbo v strahot- no vojno tragiko, osebne in družbene krivice, v nizkotne zločine. Z bojevniki z novo družbo se bo bojeval za svet visokih vrednot človečnosti, pravicah, vesti! Ni ga bilo strah jugoslo- vanskih ječ, od leta 1933, ko je šel na pot socialističnega revolucionarja, ječ. kjer so oblastniki s svojo policijo in orožniki teptali človekovo dostojanstvo bojevnikov za boljše dni človeštva. Ne. Du- šan Kveder je vneto propagi- ral globoko vero v sociali- zem, v človeka, vzgojenega v visoki stopnji osebne zave- sti. Ni stal ob strani, ko se je španski narod bojeval za de- mokracijo proti diktaturi. Od poletja 1937 je prestajal vo- jaške napore, izpostavljen smrti na španskih bojiščih. Velika ideja, ki 11 je služil, je bila v Španiji s tujo vo- jaško pomočjo fašističnih sil udušena. on pa je moral ka- zinovan preživeti hude dni od februarja 1939. v taboriščih južne Francije, dokler Fran- cije ni leta 1940 okupiral nemški fašistični škorenj. Te- daj je odšel na delo v Nem- čijo in se mu je posrečilo po okupaciji Jugoslavije, zbežali poleti 1941 domov, z drugimi okupaciji Jugoslavije, zbežatj španskimi borci, ki je vse gnala želja pomagati tepta- nim jugoslovanskim narodom v boju za osvoboditev in pra- vičnejšo družbo. Njegove bojne sposobnosti, ki jih je pokazal že v Špani- ja, ie v Jugoslaviji še razvil. Povzpel se je od komandirja brežiške čete v letu 1941 do komandanta Glavnega štaba NOV in PO Slovenije v letu 1944. Med vojno je vodil šte- vilne boje. načrtoval veliko- potezne načrte za narodnoo- svobodilni boj v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji in bil neštetokrat v smrtni nevar- nosti; hudo ranjen je preži- vel v bolniškem launkerju skoraj tri mesece. Okoli nje- gove vojaške veličine se je splel venec slave. Brez stranpoti in omaho- vanja je bilo vse njegovo živl^enie od mladeniča osem- najstih let pa do moža petde- setih, ko ga je zahrbtna bo- lezen obsodila na smrt. Nje- gova življenjska pot je bila pot bojevnika proti nasilju za osebno, naorodno svobodo, za svobodna razvijanja vsega, kar človeka plemenita in za za.tiranie vsega, kar človeka žali, ponižuje. Rasel je z dobo zla finanč- nega kaiDiitalizma. z dobo temnih pogubnih fašističnih sil, v katero Je vključeval svojo napredno revolucionar- no moč. Med velikimi bojev- nik: je doprinesel svoj po- membni delež k zmagi nad fašizmom leta 1945. Neprestano se je kot re- volucionar prilagajal novim tokovom časa. Po vojni je po- magal pri utrjevanju nove družbene oblike socializma v domovini. Do leta 1955 se je poglabljal kot general JLA v vojaško znanost in postal mednarodno ugleden pisec in predavatelj na tem področ- ju. Po letu 1955 pa je bil med najuglednejšimi pred- stavniki naše države v tuji- ni: Etiopiji, Zvezni republiki Nemčiji ter Indiji in hkrati v njenih sosednih državah, na- 7.adnje pa pomočnik sekre- tarja za zunanje zadeve na- še države. V Aziji ga je za- mikal študij neizmerne za- kladnice tamkajšnjih kultur- nih spomenikov. Dušan Kveder je eden iz- med sinov našega naroda, či- gar biološka smrt pomeni še vedno in bo pomenila, njego- vo večno prisotnost v zgo- dovini našega naroda in ju- goslovanskih narodov, z ne- usahljivo in neumrljivo vrednoto njegovega življe- nja za naš narod in posredno za vse človeštvo, ker se je bojeval med velikimi bojev- niki vsega sveta na poti hu- manističnega prerojevanja človeške družbe. Njegov lik pomeni vrelec poguma, vere v socializem, vere v človeka — tri tako potrebne vrline na poti. ki je polna zaprek, v razvoju k najboljšemu, kar želi in pri- čakuje človeštvo od socializ- ma: konec vojn in drugih ne- človečnosti. Kako tragično bi bilo po- glavje človeške zgodovine, če bi se zaman razdajali s svo- jim nesebičnim bojem za na- predek naši goreči bojevniki, padli med vojno, kakor Lac- ko. Osojnik. Znidarič in še mnogi, in kakor dr. Potrč, Dušan Kveder in še mnogo drugih, ki so vojno preživeli — če bi družba ne zmogla doseči tistega poleta sociali- stičnega razvoja, za katerega so vložili toliko svojih sil. Veliko se bo potrebno na- pajati ob vrelcih velikih o- sebnosti in piti iz njih moč. ki so jo razdajali v boju za humanistični napredek člo- veštva, da bo zmaga nekoč na svetu povsem izbojevana. Eden izmed teh vrelcev je Dušan Kveder, je njegovo napredno revolucionarno ho- tenje in delo. Spomin na težke čase Ob dnevu žena je komisija vojaških vojnih invalidov pri občinskem odboru ZB v Slo- venski Bistrici sklenila, da bodo obdarovali nekatere že- ne, katerih otroci in možje so padli v viharnih dneh naše revolucije. Zaradi zelo skopo odmerjenih sredstev seveda ni bilo mogoče izkazati po- zornost vsem ženam. Odlo- čili so se za peterico: REGI- NO TIC iz Lačne gore pri Oplotnici, NE20 GODEC iz Pragerskega. VERONIKO PRISTOVNIK iz Leskovca, JOŽEFO NOVAK iz Zg. Bi- strice in NEŽO SPES iz Ju- rišne vasi. Pridružil sem se predsed- niku komisije Jožetu Janeži- ču. ki je ponesel darilo Neži Spes iz Jurišne vasi na Po- horju. Kot nalašč je vso noč snežilo, pa tudi v nedeljo zjutraj ni bilo nič kaj pri- jazno. Med potjo- sem izve- del, da naju bo Spesova ma- ma čakala kar na Tinju, kjer se nama je najprej pridružil še predsednik krajevnega od- bora ZB Mirko Capi. Malce sem že podvomil, da bo Spe- sova mama v takšnem snegu sploh prišla iz pol ure odda- ljene vasi. No. pa je bila bo- jazen odveč. Snega je bilo zares veliko, toda to je za pohorsko korenino malen- kost. Neža Spes je zakoračila v štiriinsedemdeseto leto, a ji tega prav zares ne bi priso- dili, čeprav obraz ne more skriti vsega tiste.ga gorja, ki ni tako tuj slovenski mater! Osem otrok je povila, ostale pa so ji štiri hčere in sin. Mož Jurij je padel še predon se je vojna razplamtela v vi- har. Takole mi je povedala: »Bil je mobiliziran v staro- jugoslovansko vojsko. Padel je na mostu v Poljčanah. ko se niso dali kar tako prepo- diti s tiste pedi zemlje, ki je potem vpijala še veliko krvi.« Padel je med prvimi, takrat, ko se večini še sa- nj a.lo ni o novi podobi naše države, aprila 1941, Samo leto dni kasneje so Nemci pri Treh kraljih na Pohorju prijeli še sina in ga potem usmrtili. Ne ve za Ja- nezov grob in solze vedno opominjajo. Spesova mama pa mi je tudi pripovedovala, da so k njim v Jurišno vas najprej zaha- jali partizani z ruške strani. Prav dobro se spominja Sar- hovih fantov, ki so nekega večera prišli po hrano. Neka- teri sosedje jo še danes neje- verno pogledajo, če pripove- duje o tem, sicer pa. kdo naj bi vedel o nočnih obiskih. Se vedno je živ spomin na oskrbnika planinske koče pri Treh kraljih, ki se je hodil k njim dogovarjati zastran pomoči v hrani. Odneljal: so ga skupaj s sinom Jane- . zom,,,. ___________......________............ In spet smo govorili o vsakdanjih stvareh, tudi o tem. kako so še pred leti žen- ske bolj praznično proslavile svoj dan. mogoče bolj pri- srčno, tudi tu gori. visoko na Pohorju. Od časa do časa je pogle- dala nageljne, solze pa rJso mogle ostati izza vek. Take malokdaj se kdo spomni esa podobnega. Pa tudi t''stih dve sto dinarjev, ki jih le poda- rila komisija, bo prav prišlo k štirim stotakom invalid- skega dodatka. Star človek vedno kaj potrebuje, še riaj- b-r r.-ogosto pa zdravila. Kmalu za tem je vzela Spesova mama spet pot pod noge, bolje je bilo kot zju- traj, ko je morala po svežem snegu, sosedje so že nared li gaz. Odšla je s svojim: spo- min: in ? željo, da ta ob'sk nc bi bil zadnji. Iz doline malokdo prileze v hribe, za- to pa je toliko bolj dobrodo- šel. D. Utenkar Od leve proti desni: Mirko Capi, Neža Spes in Jože Janežič DR. ALEKSANDER POZNIK - PETDESET- LETNIK Nihče, ki ga le bežno poj, na. mu ne bi prisodil, it^j pe je njegov sodelavec ji skoraj ne verjame — veirf^ je resnica: v nedeljo, \l marca bo izpolnil 50 let prd stojnik pediatričnega odda ka ptujske bolniSnice. ori^ dr. Aleksander Poznik. I Velik, krepak, močan w| sveča že dolga leta svoje dej lo ter snovanje najmanjS najdrobnejšim in najb( neobogljenim — otrokwn! Rojen na Dolenjskem je kot otrok prišel z družino Ptuj, kjer je — odličen d jak — leta 1939 položil vel ko maturo. Njegova ži' Ijenjska velika matura pa je Pisala med vojnimi le ki so prekinila njegov stud na medicinski fakulteti Ljubljani. Poštenjak, kali šen je, ni izbiral poti: odi: čil se je za eno, po kateri hi deč je postal aktivist, skoii vec, partizan, ujetnik ter ii temacionalec. iPobeg iz ko: tracijskega taborišča — zoP pot v partizane. Tu prevz ma odgovorno mesto v oart zanski samiteti in šele leto 1 osvoboditvi lahko nadalju s študijem medicine Od naorej je morda njegova ži Ijenjska pot manj razburi: va, vendar enako odločr Postane zdravnik, službu krajši čas v Bosni, specia žira otroške bolezni, iz kat rih opravi leta 1956 tudi cialistični izpit. Pot ga zot pripelje nazaj v Ptuj, kjer letu 1959 orevzame vodst otroškega oddelka. Skopi podatki povedo bc malo. Skoraj nič pa o n: govi poštenosti, dosledno; dobrosrčnosti ter predano delu, katerega opravlja. Ob srečanju z Abraham' naj sprejme iskrene čestitl In še to! Prijatelji^ ki bodo ob njegovem prazni obkrožili, naj mu ne žel samo: »Se na mnoaa leta rečejo nai mu še: »Hvala vse, kar si storil, hvala imenu tvojih malih bol" kov.« TEDNIK — ČETRTEK, 11. marca 1971 STRAN 11 MAMA JE POZABILA NAME Človek lahko doživi veliko ali majhno razočaranje. Da bi bjla zelo razočarana, se ne spomnim. Spominjam pa se ne- kega majhnega razočaranja, ki sem ga doživela. Vedno smo se veselile, ka- dar je Sla mama v mesto. Ve- dete smo, da ne bo prišla praz- nih rok. Tudi tistega dne, ko se je odpravljala, da bi šla v mesto, smo jo obstopile in ji naročale vsaka svoje. Mama je vsem pritrdila in mislile smo, da bo tudi vsem prinesla. Ves popol- dan smo se dolgočasile in se veselile mame. Končno je pri- šla. Pričela je zlagati na mizo, kar je prinesla. Petem je se- stram razdelila, kar so ji na- ročile. Stala sem ob strani in čakala, da bi tudi jaz kaj do- bila. Bilo je zaman, Ko sem vi- dela, da zame ni bilo nič, sem se tiho izmuznila iz kuhinje Skrila sem se za hišo in jo- kala. Sele čez čas so me prišle is- kat, vendar jim nisem mogla odpustiti, kar so mi naredile. Celo popoldne sem se potikala okrog hiše. Nisem se igrala, pa tudi jesti ml ni dišalo. <6ele ko sem zaspala, sem za nekaj časa pozabila na svojo žalost. Naslednji dan pa se je zopet pojavila v mojem srcu. ANICA KOPSE, T. b razr. osn. šole PODLEHNIK NOC Temna zavesa nebo je prekrila noč razprostrla svoje je krila. Mesec pripelje v kočiji se zlati, nobena zvezdica ne more zaspati. Tam nekje ob šumečem potoku, slavec uspavanko poje otroku. Spanec zajema v naročje ga svoje, kdo takšno pesem še lahko ■ zapoje? Potoček po kamenju teče šumeče ko mesec osvetli ga, se zaleskeče- Travico, rožce, vse posflje postllja lahen jim veter poljube pošilja. Tudi drevesa noč so zaznala, veje sklonila so. tiho zaspala. Temna zavesa nebo je prekrila, ^oč razprostrla svoje je krila. ANDRE.TKA PSA.JD, 8 C razr. osn. šole MA.ISPERK PUSTNI KRAPI Komaj dočakan čas je za na- •^i. za nami pa je tudi naše Veselje Tistega dne smo poza- bili na v.'5akdanie skrbi ter se prepustili norčijam. Mati je Vstala, še preden je posijalo sonoe. Začela je s svojim vsak- danjim delom. Ko je končala, ^e je lotila krapov. Jaz sem ji pomagala Najprej je zamesila testo in potem oblikovala kra- Pe Ker je bil dan lep. me je "karava zvabila ven Odšla sem hrib in opazovala dolino. Tam sem zagledala veselega kurenta, ki je s svojimi zvon- ci oznanjal pustni čas. Ob po- vratku v hišo me je vabil di- šeč vonj po krapih. Ko sem vstopila, je bilo na mizi mno- go krapov. Mati mi jih je po- nudila in vzela sem enega. Bil je zelo dober. Nato smo jedli še več krapov. IDA BER, 7. razr. osn. šole 2ETALE NA KOLINAH 2e večkrat smo se pogo- varjali, da bomo imeli koline. Neke sobote se je očka odpe- ljal po strica. Bil je mrzel zimski dan. Starejši so se ogreli z žga- njem. Ko je oče nataknil vr- vi prašičku na noge, ga je privlekel ven. Stric je skočil zraven in ga z dolgim nožem zaklal. Odvlekli so ga v ga- ražo in ga začeli belit:. Očku in stricu je šlo beljenje hitro od rok. Ko je bil prašič obe- ljen so mu odrezali glavo, nato pa še ped debelo plast masti. Nato so prašiču iz- rezali jetra in jih dali mami- ci; meni je pr: tem že začelo kruliti po želodcu. Šel sem k mamici, dala mi je skodelico kave. Ves čas smo si pripovedo- vali šale. Ko je mesar »ože- mal« črevesje, smo začeli re- zati meso za kloba še ne čez noč obnoviti in mo- dernizirati. Občine zato n:- m.ajo denarja, vsaj ne toll- kp. kolikor bi ga potrebova- le. Res pa je, da je bila šola v Juršincih že pred leti na spi- sku tistih šol, ki jih bodo ob- novili. To se žal ni zgodilo. Kot nam je povedal Franc Kovačič. ravnatelj šole v Juršincih. je do zakasnitve pr: obnovi in modernizaciji te šole prišlo predvsem zato. ker je družba vlagala svoja sredstva v druge namene. Tu namreč imajo kopališče, ki je menda edino na ptujskem podeželju ter je bilo zgraje- no po vojni. Tu je tudi sploš- na ambulanta oziroma zdrav- stvena postaja pa tudi zobna ambulanta s stalnimi zdrav- niki, kar je prav tako red- kost na podeželju. Razumlji- vo, da vse to v dokaj šn j i me- ri vpliva na ugodno počutje krajanov, ker jim pac ni po- trebno odhajati po zdravni- ško pomoč v 14 kilometrov oddaljeni Ptuj in kar je prav tako pomembno za počutje vaščanov, tudi kmetov, ki še pač nimajo doma kopalnic. Povrnimo se torej nazaj na šolo. njene potrebe a še več- je želje tamkajšnjih prosvet- nih delavcev, starSev, zla^ pa še otrok, ki si vsi želHck da bi hodili do svoje znanje v modernejšo in svetlejšo šo- lo in lepže urejene uftilnice. Učilnice so tudi res dokaj ve- like, zato o pomandkanjoi pro- stora za učence ne smano govoriti. Omenimo pa lahko^ da teh učilnic v zimskem ča- su skoraj ni mogoče dovoli ogreti :n posledica tega je, da učence pa tudi učitelje V času pouka v hudi zimi po- šteno zebe ter si zato želijo, da bi bilo pouka čimprej bo enega leta. glede na nje- Sovo nekaznovanost in oo- !?^anjkanie vozniških izku- šenj. VOŽNJA S TUJIM MOPEDOM Milan Soštar iz Ptuja in Marjan Kramberger iz Sp. Hajdine sta kot sostorilca vzela septembra 1970 brez dovoljenja lastnika Karla Mesareca izpred poslopja ob- činskega sodišča v Ptuju nje- gov moped. To sta storila ta- ko, da je Kramberger dal 30 din Šoštarju zato, da mu je pripeljal m^oped do bencinske črpalke, od koder se je Kramberger z njim odpeljal v Veloklak. Drugo jutro je moped odpeljal na postajo milice Ptuj in povedal, da ga je našel. Sodišče je oba ob- sodijo zaradi kaznivega dela- nja neopravičen odvzem mo- tornega vo-rila na tri mesece zapora, pogojno za dobo treh let. Pri odmeri kazni je upo- števalo kot olajševalno ori- znanie obžalovanje, neka- znovpnost in mladost storil- cev, kot obteževalno 'n po- eostost istovrstnih kaznivih deiani na območju tukajš- njega sodišča. nesreče nesreče nesreče NESREČA V CVETKOVCIH v Cvetkovcih se je na ce- sti I. reda pripetila prometna ] nesreča zaradi nepravilne vožnje dveh osebnih avtoano- bilov. Voznica osebnega avtomo- bila Julijana Kolarič iz Bu- kovec, šivilja, je peljala po cesti iz Ptuja proti Ormožu. V Cvetkovcih je v leve,m ne- preglednem ovinku srečala tovorni avtomobil romunske registracije, ki je peljal po svoji skrajni desni strani ce- stišča. Kolaričeva je vozila preveč po sredini ceste in je s sprednjim levim blatnikom zadela v levo kolo nasproti vozečega tovornjaka. Za tem je vozilo ustavila na sredi ce- ste. Za njo je peljal Fran Obran iz Maribora, gradbeni tehnik, zaposlen pri GP Kon- struktor Maribor, s svojim o- sebnim avtomobilom. Zaradi prekratke varnostne razda- lje ter zasnežene in spolzke ceste ni mogel pravočasno u- staviti. Zapeljal je na skraj- ni desni rob vozišča in tako samo odrgnil svoj in Kolari- čin avtomobil. Telesnih poškodb n: bilo. Na Kolaričinem avtomobilu je odtrgalo levi blatnik in znaša škoda približno 200 din. jr NESREČA V LOPERŠICAH v Loperšicah se je na ce- sti II. reda pripetila promet- na nesreča zaradi poledenele ceste in prehitre vožnje. Miroslav Potočnik :z Obre- za, invalidski upokojenec se je peljal s svojim osebnim avtomobilom po cesti iz Sre- dišča proti Ormožu. V avtu je imel sopotnika Stanka Vel- dina in Janka Rakuša. V preglednem levem ovinku med vasema Loperšice in Pu- šenc: je peljal mimo parki- ranega osebnega avtomobi- la. Ko je ustavljeni avto že obšel, ga je zaradi spolzke ce- ste zaneslo v levo ter se je prevrnil po 3,5 metrov viso- kem nasipu. Sopotnik Stanko Veldin je bil poškodovan po glavi in so ga odpeljali v ptujsko bolni- šnico. Rakuša je dobil manj- šo prasko in ni iskal zdrav- niške pomoči. Materialne škode je za približno 4500 din. Voznik je bil trezen jr POLOMIL MU JE SIPE IN GA PRETEPEL v nedeljo, 7. marca je Aj- bin Skok z Ptuja. Cankarje- va 16. .Jožetu Milošiču iz Ra. belčie vasi 29 na stanovanj- ski hiši Dolomil okenske ši- pe in okvirje, nato oa ga pre- tenel s kolom. Toda to še ni bilo dovolj. Polomil mu je še nekaj premičnega sobnega inventarja. Pristojni organi so storilca izsledili in ga pre- dali v nadaljnji postopek. F. K. PREVELIKA HITROST v Podgorcih se je na cesti III. reda pripetila nesreča za- radi prevelike hitrosti. Silvester Mlakar iz Spod- njih Hoč, šofer D kategori- je trgovskega podjetja Ko- loniale Maribor je vozil pol- tovorni avto TAM 2000 iz Bresnice proti Ptuju. Na av- tomobilu je peljal 1014 kg kislega zelja. V levem ovin- ku na koncu Podgorc ga je zaneslo na desno izven vo- zišča in je zapeljal na kup ugaskov. Od tu se je avto prevrnil na desno in ša dalje, tako da je obstal na svoji strehi. Voznik je dobil lažjo teles- no poškodbo. Na avtomobilu je nastalo za 4000 din na bla- gu za 1200 din škode. Pri preizkusu vinjenosti voznika je alkotest pozelenel čez. polovico, zaradi tega so mu začaisno odvzeli vozniško dovoljenje. jr VRGEL MU JE KOCKO V GLAVO Julija 1969 je bil Franc Go- dec iz Rabelčje vasi skupaj s svojo ženo okoli 22. ure zve- čer v gostilni Grozd. Ko je šel skupaj z ženo skozi vrata gostilne, ga je brez vsakega razloga udaril s pestjo v ob- raz Janko Silak iz Hajdoš, katerega Godec sploh od prej ni poznal. Ko je pred Sila- kom zbežal na cesto, pa je Silak vrgel za njim dve gra- nitni kocki in ga z eno zadel v glavo, da je obležal v ne- zavesti. Sodišče je Janka Si- laka zaradi kaznivega deja- nja lahke telesne poškodbe obsodilo na tri mesece zapora ter je kot obteževalno upo- števalo njegovo predkazno- vanost. KOLESAR POVZROČIL NESREČO v Osluševcih se je na cesti I. reda pripetila prometna nesreča zaradi neprimerne vožnje in vinjenosti kolesar- ja. Miroslav Bežnik iz Mari- bora, delavec, zaposlen v TAM se je peljal s svojim o- sebnim avtomobilom po cesti iz Ormoža proti Ptuju. Vozil je s kratkimi lučmi za dru- gim avtomobilom. Po sredi ceste je nasproti pripeljal kolesar Ivan Toplak iz Vi- čanc 64. Bežnjk ga ie opazil na razdalii 20 metrov. Zavil je v levo. da bi se ga izognil. Kolesar oa ie med tem pri- šel že tako daleč prek bele črte. da se ie kliub orizade- vanju voznika osebnega av- t.omnb'la zaletel v avto in oadel DO cestišču. Pri nesreči si je kolesar zlomil roko in so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Škode je za 300 din. jr KOMBI V OBCESTNO OGRAJO v petek, 5. marca se je ob 5.55 uri avto kombi. reg. št. BL 78-26, ki ga je upcavljal Zivko Rogič iz Banjaluke, zaletel v obcestno ograjo v Spuhlji. Nastala je le mate- rialna škoda brez telesnih poškodb. PROMETNA NESREČA NA ORMOŠKI CESTI v petek. 5. marca se je ob 11.55 uri pripetila prometna nesreča na Ormoški cesti v Ptuju, kjer sta trčila osebni avtomobil Danice Segula iz Dornave 110 z osebnim av- tomobilom Sigmunda Klam- merja iz Dornbirna. Pri ne- sreči je nastala le materialna škoda za okrog 4000 dinar- jev. OSEBNI AVTO V KOLESARJA v nedeljo. 7. marca je ob 11.20 uri voznik osebnega av- tomobila Adolf Kodrič iz Le- skovca 10 a s svojim avtomo- bilom zadel otroka, ki se je peljal s kolesom po Maribor- ski cesti v Ptuju. Nesreča se je končala z majhno materi- alno škodo in brez telesnih poškodb. PROMETNA NESREČA V GABERNIKU v nedeljo, 7. marca se je ob 15.30 uri v Gaberniku pripetila prometna nesreča, kjer je trčil avtomobil voz- nika Jožeta Marina iz Vele- nja, v osebni avtomobil Ma- ksa Goloba iz Lenarta. Na- stala je le materialna škoda brez telesnih poškodb, VOJAŠKA KAMPANJOLA V KOLESARKO v soboto. 6. marca je ob 14.03 uri prišlo do prometne nesreče na Ormoški cesti v Ptuju. Vojaški avtomobil — kampanjola. ki ga je vozil vojak Vukota Miličevič in kolesarka Marija Koletnik, Prešernova 9. Ptuj. sta pov- zročila nesrečo. Koletnikova je dobila lažje telesne do- škodbe in jo ie vojak nrepe- Ijal v ptujsko bolnišnico. F. K. STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 11. marca 197i Ali že veste...? ... kdo je bil Džeron Frei- zer? Ljudje, ki poznajo boksar- ske ase, jim gotovo ni nez- nano zgornje ime Freizer, e- den izmed boksarskih asov, ki je svojčas veljal za nepre- magljivega v ringu v času »molčanja« Cassiusa Claya, saj je izgubil samo dve sre- čanji in sicer leta 1948 in 1949. ko je padel na pod že po eni minuti in 14 sekund. Ko se je Clay pojavil zopet na ringu, je Freizerova slava začela plahneti. Svetovnega prvaka pa bo odločilo sreča- nje v New Yorku, na ringu Madison Square Gareden, 8. marca 1971, kjer bosta pre- križala boksarske rokavice Freizer in Clay, za kar bosta dobila vsak po dva milijona dolarjev ne glede, kakšen bo izid dvoboja. ... kaj je napravil Kublaj Kan? Da bi moderniziral promet v tedanjem smislu besede, je mongolski imperator Kublaj Kan zgradil po vsej Kitajski celo mrežo cest s postajami za menjavo konj na vsakih petdeset kilometrov. Impe- rator je imel na razpolago 300.000 konj, ki jih je lahko zamenjal na vsakih pet kilo- metrov. Kublaj Kan je tako lahko prešel na dan tudi čez 400 km. ... kaj je malezijska spe- cialileta? V Maleziji smatrajo za naj- večjo in najokusnejšo meso netopirja, ki ga pri nas sma- tramo, ali ga vsaj nekateri smatraio za »hudičev« izro- dek. Vendar ie treba pouda- riti, da je to samo pri nas. medtem ko je meso netopir- ja v Maleziji veliko dražje ali celo najdražje od vseh vrst mesa. kar jih tamkaj poznajo. ... kaj o belem tigru? Leta 1956 so v Indiji ujeli tigrovo samico, ki je imela snežni beli kožuh. Tigrico so namestili v zoološki vrt. kjer jo je pozneje oplodil eden iz- med običajnih tigrov, toda samica je spet povrgla mla- diče s popolnoma belim ko- žuhom. Beli tiger je do tedaj še bila še nepoznana vrsta tigrov in so jo tudi tako vpi- sali v zoološki klasifikaciji. ... kdo je prvi uporabil top? Prvi Anglež, ki je v pet- najstem stoletju uporabil top kot vojno orožje, je bil To- mas Montkot. četrti salberij- ski grof. Najbolj zanimivo pa je to, da je Tomas. ki je prvi začel v Angliji uporab- ljati top, tudi prvi padel od topovske krogle, ker ga je topovska krogla raznesla na kose in je tako postal prva žrtev angleških vojnih pri- prav z ognjenim orožjem. ... kaj o Eifelovem stolpu v Parizu? Eifelov stolp je bil v Pari- zu zgrajen leta 1889 kot sim- bol in najlepši okras svetov- ne razstave istega leta. Stolp so predvideli po KONCU raz- stave demontirati, vendar iz dosedaj še neznanih razlogov tega niso storili. ... kdo je že svaril pred nikotinom? Dandanes svarijo zdravni- ki pred škodljivostjo nikoti- na in trdijo celo. da je niko- tin v veliko primerih povzro- čitelj ali vsaj pos.peševatelj raka na pljučih in bronhi- jih. Vendar nikar ne mislite. da so današnji zdravniki bili prvi, ki svarijo pred škodlji- vostmi nikotina. Pred škod- ljivostjo nikotina je svaril že francoski kardinal Richelieu, ki je omejil tudi uvoz tobaka v Francijo. ... za nogometno tekmo med vojno vihro? Med drugo svetovno vojno so Nemci ujeli v Afriki zna- no Sedmo oklopno divizijo angleške armade. Ko so mož- je te divizije bili nekaj ča- sa v ujetništvu, so se dogo- vorili z Nemci, da bodo odi- grali nogometno tekmo. Tek- ma med jetniki in Nemci se je končala neodloče*io. ... kolikokrat je bilo pa- tentirano nalivno pero? Nalivno pero so celo trikrat patentirali, preden je prišlo na tržišče. Prvi ga je paten- tiral Američan Džon Laud 1888 leta. Leta 1916 je Nemec Van Reisberg ponovno brez, uspešno poskušal ljud-; nava, diti na pisanje z nalivnim peresom. Sele leta 1938 je Madžar Lajoš Biro dobil ve, liko denarja s prodajo paten, ta nalivnega peresa v celetn svetu. Priredil F. K. Dober den gospe in gospo- dje, tovariši no tavariščice, pozdrovleni fsi, ki v prleški ali keri drugi šprohi prekli- jate fsokodnevne križe no te- žo ve! Droge ženske: mamice, go- spodije. dikline, dekle, delav- ke, žene, ločenke, — drogi ves tisti ženstki svet, okoli ke- rega se mi moški najrajši smukamo! Zlo mi je žoh, ke se že prejšji tjeden nesen spuna. da bi van čestita k vašemu bobjem! prozniki 8. merci. fci ste ga kak si mislin no sen v neke tolih tiidi son meja priliko vidite, — praf po mošken praznovole. Pret kak mo van ke dale napisa, mon za vos eno vozno pitaje: »Je mogoče kerj ge vida mojo Mico! Premo j a- men bogi diiši, še gnes je ne- ga od sobote večera dpmu. Saj vete, babe so mele aekš- no zabovo pa ne ven ge pr: samemi vragi se je zgibila. Vete, ženske si za 8. mere marsikaj privošijo. še poseb- no, če so toke sorte, kak je moja ta štora. Jas ali ne ven. ge bi te mogla biti. saj zaj nega v naših krajih italijan- skih jagrof, ke bi jo ker: »fstrela«. Vete tisti so v je- sen v naši vesi fse zofce no babnice »postrelali«. Zofci so mrtve odali. ženske pa še gnešjl den žive okoli hodijo no nos moške jezijo. Ce bi keri slučajno ge zveda ali pa osebno sreča mojo ta storo ji naj pove, ke se naj po pr- vi bližnjici no s prvim »tran- sportom« domu sprovi. ke mo ji jas izroča svojo »darilo« za jeni proznik. Vete. to pa je že malo preveč, prekleta iDaba, zaj pa bi se že lehko malo streznola. Keri de mi sporoča, ge jo lahko najden, mi naj to takoj jovi — za nagrado dobi kilo jobolk no liter jabolšnice. Lepa nagro- da za tiste, ki morejo v šta- ciini jobolka po tristu što- rih dinarof pločati. Praf se van godi, v jesen smo van jobolka v Prlekiji zapstuj ponujali pa si nebeden huj- dič neje hteja priti po nje. Najbrž bi van hrbtenice spo- kale, če bi po sadovjok: jo- boka pobirali. Ce smo glih že pri hrbtenicah, van moren povedati, ke je pri naš iz dneva v den več »hrbtenico, rof« no kimavcof, ki se jin še komolčari pridružuvlejo. Ke so to za ene sorte ftiči, ve na tak vete. »Hrbteničari« majo čista fpogjene hrbteni- ce no jih tisti, ki so nad jimi, tak obročajo kak jin paše. »Kimavci« so tisti namesto kerih driigi mislijo no samo kimalo z glavo j, ke se nebi slučajno komu zamerili. To- ta bolezen najboj razsoja na kilometrskih sestankih, ki so pri nas prova božja karšti- ga. Jas pač tak provin. ke de se nan te bo j še godilo, gdo mo začeli malo več z roka- mi no manj z jeziki delati. Saj nič ne rečen, sestamki so dobra no potrebna zadeva, če neso predugi ne Ce lidje sklepe sestanka tiidi ures- ničijo. Ne prenesen pa toga, če en problem deset let za- poredoma po sejah prež ve- ko vlemo pa potli enega huj- diča naredimo. Te pa najde- mo fse objektivne vzroke, s kerimi lehko opravičimo fse tiste subjektivne grehe, ki jih pač nikol ne bi radi pri- znali. Pri nas ie pač še fsa sreča, ke mamo, tak kak se to reče »kolektivno odgovor- nost«. To je joko pametna zadeva: Krivi smo fsi. nafse- zodjo pa niše. ZIMA, ZIMA BELA,... Evo van, pa se je resen tak zgodlo. kak sen van jas že pred enin mescon no še veČ napoveda. Zgodlo se je glih tak, kak ob letos j en noven leti. Te je tudi tak naenkrat sneg zapadna, ke sploh nes- mo mogli iti nikan na Silve- strovoje, zaj pa se je to zgod- lo za toti ženski svetek. Mar- sikera gospa, ki se je v so- boto zvečer odprovlala na kokšno žensko požrtijo nO plesarijo, si je mogla frizuro v robec zamotati, ke ji je ne bi snežni metež razkiištra. Saj rečen, zima svojo viin naredi — glih tak kak moja Mica. ki si misli, da more ob toten bobjen svetki tjedeo dni fkiip noreti. ORMOŠKA PARFUMERIJ^ To enkrat sen se v Ormož: midija. pa sen vida kakšn< jovno »posrališe« majo v gre- di tan poleg bifeja no rolo- metarof. Premoj duši. vod^ sploh neje tekla, vse blo J< tak, ke sen skoro želodec tar pusta. Da seveda ne gučim< o dišovah, ki so se tan okol širle no opozorjale, da je tai v bližini jovna »parfumeri ja«. Srečno — vaš Lujzek. -I-EDNIK — ČETRTEK, 11. marca 1971 STRAN 15 STRAir 16 TEDNIK — ČETRTEK, 11. marca NEDELJA, 14. marca 6.00 Dobro .jutro 6 30 Vremen- ska napoved — Infortnativna od- daja 6.50 Danes za vas 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.40 In- formativna oddaja 8 05 Radijska igra za otroke 10.05 Se pomnite, tovariši 10.40 Pet m^inut za EP 10 45 do 13.00 Poslušalci čestita- jo 11.00—U 15 Poročila 11.50 do 12.00 Pogovor s poslušalci 13 00 Poročila 13 15 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Ueportaža 13.50 Z domačini! ansambli 14.30 Humoreska 14 50 Mandoline in godala 15.05 do 17.00 Športno po- poldne 17.30 Radijska Igra 19 00 Lahko noč, otroci 19.10 Obvesti- la 19 15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 V nedeljo zvečer 22.00 Poročila 22 20 Za- plešite z nami 23,00 Poročila 23.05 Literarni rokturno 23.15 Jazz 24 00 Poročila, PONEDEL-JEK, 15. marca 4.30 Dobro jutro 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved — Da- nes za vas 5.45 Informativna od- daja 6 00 Jutrainja kronika 6.30 Informativna oddaja 6.50 Rekre- acija 7.00 Poročila 7.15 Informa- tivna oddaja 10,00 Danes popol- dne 10.15 do 12.00 Pri vas doina 14 00 Poročila 14.10 Lahka glas- ba 14.35 Poslušalci čestitajo 14 55 Pet minut za EP 15,00 Dogodki In odmevi 15.30 Glasben,! imter- mezzo 15.40 Poje moški zbor iz Mirna pri Novi Gorici 16 00 Vr- tiljak 16.40 Iz operetnih odrov 17.00 Poročila 17.10 Glasbeno po- poldne 18 00 Poročila 13.15 Sig- nali 18.35 Interna 469 19 00 Lah- ko noč. otroci! 19 10 Obvestila 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Wag- ner: 3. deja,nje opere »Mojstri pevci nurnberškl 23.05 Literar- ni nokturno 23 15 Igramo za ples 24.00 Poročila. TOREK. IG. MARCA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! po- ročila — vmes ob 5 00 Poročila 5.30 Danes za vas 5 45 Informa- tivna oddaja 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 Informativna oddaja 6.50 Beseda na damašnjl dan 7.00 Poročila 7.15 Informativna odda- ja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 3.00 Poročila 13.30 Priporočajo vam. . . 14 00 Poročila 14.10 Glas- ba mladih 14.30 Z orkestrom Monte Carlo 14.40 »Na noti s ki- taro« 14.55 EP 15.00 Dogodki in Odmevi 15 30 GlaLsbeni intermez- zo 15.40 Majhna revija sloven- skih bairitoinlstov 16.00 »Vrtil- Uak« 16.40 »Rad Imam glasbo« 17.00 Poročila 17.10 Simfonični koncert 18 00 Poročila 18 15 V torek nasvidenje! 18.15 Pota so- dobne medicine 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Rudija Bardorferja 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20 00 Prodajalna melodij 20.30 Od premiere do premiere 21.30 Lah- ka gla.sba 22 15 Glasba evrop- skega srednjega veka 23 00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 24 00 Poročila SREDA, 17. IVIARCA 4.30—8.00 DOBRO JUTRO' 5.00 PoroSila 5,30 Danes za vas 5 45 Informativna oddaja 6 00 Jutranja kronika 6.30 Informa- tivna oddaja 6,50 Rekreacija 7,00 Poročila 7,15 Informativna oddaja 7.25 Radijski in Tv spo- red 7 45 Informativna oddaja 8 00 Poročila 14.10 Koncertni valčki 14.30 EP 14 35 Poslušalci česti- tajo 14.55 EP 15,00 Dogodki 1n Odmevi 15.30 Glasben! intermez- TiO 15 40 »In modo ritmico« 16 00 »Vrtiljak* 16.40 Na obisku v stu- diu 14 17.00 Poročila 17 10 Jezi- kovni pogovori 17.25 Naša glas- bena galerija 18 00 Poročila 18 15 Gluck: 1. dejanje ooere »Orfej in Evridlka« 18 40 Naš razffovor 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Glasbena razglf-dn'!- ce 19.30 Radijski dnevnik 'O on Simfonični orkester — vmes v Odmoru: »Kulturni globus« ?? 00 Poročila 22.15 Jazz 23 00 Poroč-ls 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24 00 Poročila CETKTEK, 18, marca 4.30 — 8.00— Dobro jutro, poro- čila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Danes za vas 5 45 Informativ- r>a oddaja 6.00 Jutranja kronika 6,30 Danes za vas 7.00 Poročila 7 25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8,00 Poroči- la 14.00 Poročila 14.10 Kaj pojo mlad! pevci 14.30 Z orkckstrom Domenico .Savino 14.45 »Mehur- čki« 14.55 EP 15.00 Dogodki In odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15 40 Madžarske melodije 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Lahka glasba 17.00 ■ Poročila 17.10 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Poročila 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljub- ljana 18 30 Lepe melodije 18 45 Naši znanstverniki pred mikrofo- nom 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19 15 Jazz 19 25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20 00 Domače pesmi 2100 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Iz sodobne češke glasbe 23.00 Pri tujih radijskih postajah 23 30 Ameriške popevke 24 00 Poročila. PETEK. 19. marca 4.30—8.00 Dobro jutro, poro- čila — vmes ob 5.00 5.30 Poročila 5.30 Vremenska napoved — Da- nes za vas 5.45 Informativna od- daja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Vremenska napoved — Informa- tivna oddaja 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Informativna od- daja 7,25 Radijski in T V spored 7.45 Informativna oddaja 8.00 Po- ročila 14 00 Poročila 14,10 Skladbe za mladino 14 30 Pet minut za EP 14 35 Poslušalci čestitajo EP 15 00 Dogodki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 Dve uverturi Ludwiga van Beethovna 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Rad imam glasbo 17.00 Poročila 17.10 Človek In zdravje 17.20 Operni koncert 18,00 Poročila 18.15 Ravel: Sonata in diuge skladbe za violino in kla- vir 18.50 Ogledalo našega časa 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestla 19.15 Beneak fantje 19.25 EP 19 30 Radijski dnevnik 20.00 Naj narodi pojo. . .« 20.30 »Top- pops 13« 21.15 Oddaja o pomor- ščakih 22,00 Poročila 22.15 Iz lo- gov domačih 23.00 Poročila 23,05 Literani nokturno 24.00 Poročila, SOBOTA, 20. marca 4.30—8.00 DOBRO JUTRO, po- ročila — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved — Danes za vas 3.45 Informativna oddaja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Vre- menska r>apoved — Informativna oddaja 6.50 Beseda na današnji dan 7.00 Poročila 7.15 Informa- tivna oddaja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8,00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Glasbena pravljica 14 30 Z doma- čili ansambli 14 55 EP 15 00 Do- godki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 16.00 »Vr- tljak« 16 40 Dobimo se ob isti uri 17.10 Gremo v kino 17 50 Orge v ritmu 18.00 Poročila 18.15 Sme- tana in Grieg 18 45 Sknjž.nega tr- ga 19.00 Lahko noč otroci! 19 10 Obvestila 19 15 Fantje treh do- lin 19 25 EP 19.,30 Radijski dnev- nik 20 00 Zabavna radijska igra 20 50 RADIO KLUB 22.20 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23 05— 01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01 00 Poročila Zavod v Ptuju sprejme v stalno zaposlitev DVA ABITURIENTA gimnazije, učiteljišča ali srednje ekonomske šole. Pogoj: regulirana vojaška obveznost. Pismene ponudbe sprejema uprava lista. NEDELJA, 14. marca 9.30 Po domače s koroškim ok- tetom in ansamblom Toneta Kmetca 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Mozaik 10.50 Otroška mati- neja 11.40 TV kažipot 13,30 Sofija: atletika v dvorani 16.50 Košarka: Rabotnički — CZ 17.45 Nove me- lodije 18.50 Mestece Pevton 19.45 Cikcak 20,00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Naše malo misto 21.35 Vldeofon 21.50 Športni pregled 22.20 Poročila 22,25 Svetovno ho- kejsko prvenstvo skupine B. PONEDELJEK, 15. marca 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 10.45 Angleščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli 15.40 Nemščina 16.10 Francoščina 16.45 Madžarski TV pregled 17.38 Napoved sporeda 17.40 Mendo In Slavica 18 00 Risanka 18.15 Obzor- nik 18 30 Od zore do mraka 19 00 Mozaik 19.05 Mladi za mlade 10 50 Cikcak 20 00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 B Bratt- Ek # olr 21.50 P. Voranc: Kopiji pod brezo 22.30 Poročila. TOREK, 16. marca 9.35 TV V šoli 10.40 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.15 TV v šoli 15.35 Ruščina 15,55 TV vrtec 16.10 Angleščina 16.45 Ma- džarski TV pregled 17.45 Tiktak 18.00 Risanka 18.15 Obzornik 18.30 Niso samo rože rdeče 19.00 Mo- zaik 19.05 Sodobno gospodarstvo 19.30 Vzgoja za življenje v dvo- je 19.40 Pet minut za boljši jezik 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.35 3-2-1 20.35 Ujeti kaplar 22.20 Literarni nokturno 22.35 Poročila, SREDA. 17. marca 17.55 Čarobna piščalka 18.15 Ob- zornik 18.30 Glasbena oddaja 19.00 Mozaik 19.05 Od filma do filria 19.20 Po sledeh napredka 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 Zaklad Jugoslavije v Parizu 21.15 Poznate mlss Bibl Johnes 22.05 Poročila. ČETRTEK. 18. marca 9.35 TV v šoli 10,30 Nem.ščlna 10.45 Angleščina 11.00 Francoščina 14,45 TV v šoli 15.40 Nemščina 15.55 Angleščina 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.45 Madž ski TV pregled 18.00 M. Lip šek: pomladni sprehod 18.15 < zornik 18.30 Skrivnosti nar 19.00 Mozaik 19.05 Enkrat v 1 nu 19.20 Vse želje v letu dni I Cikcak 20.00 TV dnevnik 2 3-2-1 20.35 Tunizija 21.25 S. Ma ham: Krepost 22.15 Karajan v predstavlja 22.45 Poročila. Fr.TKK. 19. marca 9.30 TV v šoli 11.00 Angleži 16.00 Smučarski poleti 17.25 V vaja 18.15 Obzornik 18.30 Glai ni dnevnik 19.00 Mozaik kratK filma 19.50 Cikcak 20.00 TV dt nik 20.25 3-2-1 20.35 Zajtrk Tiffanyiu 22 :!0 Poročila 22.35 kazimo se — qulz. SOBOTA. 20. marca 9.35 TV v Soli 12.25 Kulm- S carski poleti 16.25 Državno venstvo v košarki 18.00 Obzo 18.15 Po domače z ansamt Kreže 18,45 Holanski drai 19.00 Mozaik 19.20 Kanada s 1 kopterja 19.45 Cikcak 20.00 dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Za 71 21.35 Rezervirano za smeh Nepremagljivi 22.25 TV ka; 23 15 Poročila. 20. JANUARJA je bila v gost ni Zupančič v Ptuju pozablja g aktovka z albumom osnutJP slik, ki jih pripravljam za i stavo v Nemčiji. Za najditj nima album nobenega potn« zame pa je življenjske stl. Album je bil namenjen karju profesorju Mežanii Iz | Ja. Prosim poštenega najdite da odda album proti lepi na( di Mariji Cerne v upravi > rutninc«, Ptuj. V albumu je di moj naslov: Aleksandra C ne, Diisseldorf, Oberkasselstra 17. VVestdeutschland. 8. MARCA 1971 sem v zdravst nem domu ali na poti do busne postaje v Ptuju zgui rdečo zapestnico (obroček). N ditelja prosim, naj jo proti l nagradi odda vratar,tu zdravst nega doma Ptuj. MOTORNO ROČNO KOSILNI( dobro ohranjeno, prodam po godni ceni. Jože Hrženjak, M ribnik 6, p. Cirkulane, UGODNO PRODAM komplel spalnico (furnir) s postelja vložki in pisalno mizo z rolo, i v dobrem stanju. Muhič, P( Znidaričevo nabrežje 6. IŠČEM upoliojenko za varstvo troka na domu. Dam ga tudi varstvo. Marija Viudl.š, Marib« ska cesta 31 a. GRADBENO parcelo, 1 km i avtobusne postaje in 2 km i žel. postaje Cirkovce proda Naslov v upravi. PRODAJALKA pri Kovini, Li kova 9 išče prazno sobo v P ju ali okolici PRODAM veliko kopalno kad menjam za manjšo, štediltiili renje in klavirslto harmoniko basno, vse dobro ohranj« Franc Gajser, Stara postaja, Kidričevo. POSESTVO dam v najem v ji družini. Ostalo po dogov« Zglasite se pri Mariji Cartl. Hajdina 54. NAJDENA je bila zlata krq moškega prstana z monogram« Zglasite se pri Perneku v go^ nI v Tržcu. Albert in Marija Merkuš. Pristava 18, obžalujeta in pre cujeta, kar sta storila ali rd Maksu in Rozaliji VEK iz I Pristave 14. ZAMENJAM manjše stanoval za večje. Dam nagrado. Nasl* upravi. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejujr uredniški odbor Od.^ovorni urednik je Anton B.yuman. — I ja vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-772. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Mairibor. Svetozarevska ulica ]