SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 15 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 24 de abril - 24. aprila 2008 DA NAM BO JASNO V prejšnji številki našega lista smo poročali o novem napadu na spomin pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana, in komentirali čudno sov-padnost tega napada s strani bivšega partizan-stva pa tudi cerkvenih krogov. V današnji številki (stran 2) naš dopisnik poroča, da so se na to blatenje odzvali tudi osveščeni katoličani. A silnost napada in tam obljavljene laži zahtevajo v odgovor čim bolj jasne besede. Tudi v tem ni treba iskati nič novega, saj je bil odgovor že dan. Leta 2006 je naš dr. Marko Kremžar napisal članek, ki sta ga objavili Družina (,,Izpolnil je svojo dožnost", št. 37, 10. 9. 2006) in Svobodna Slovenija („Usoda prerokov", št. 35, 14. 9. 2006). Tam med drugim pisec navaja: ,,Ko so slovenski komunisti po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo predstavili svojo revolucionarno 'osvobodilno fronto' kot edino odporniško gibanje, ki naj bi imelo pravico obstoja, so s tem narod razklali in postavili vse, ki so zavračali marksistični ateizem ter niso hoteli sodelovati s totalitarno partijo, v tabor namišljenih izdajalcev. Izdajalec je postal na tak način, po besedah of-ovske propagande, vsak slovenski demokrat, vsak zaveden katoličan in prvi med njimi škof Gregorij Rožman. Tej metodi lažnega nalepkarstva se komunisti in njihovi dediči niso odpovedali vse do danes. Taki, ki s kleveto mažejo spomin škofa Rožmana, ne delajo tega, ker bi bili prepričani o njegovi krivdi. Rajnega škofa blatijo, ker je bil in je simbol. In drugi, mar ne molčijo o njem, ker se jim zdi kot simbol pogumnega, jasnovid-nega pastirja, za meglene čase tranzicije D neprimeren? Res, o rajnem škofu Rožmanu je težko govoriti, ne da bi pri tem omenili nedoslednosti nekaterih njegovih ovac. Rožmanu očitajo, da ni bil politik, da se ni znašel v težkih razmerah okupacije in revolucije. Tako ti, ki mu napake očitajo, kakor drugi, ki se zanje opravičujejo, se o njih izražajo zelo megleno. Zdi se, kot da bi krilatica o škofovih napakah v času revolucije postala že splošno sprejeta. Malokdo se vpraša, v čem naj bi te napake bile. Težko je razumljivo, da govorijo o škofovem pomanjkanju političnega čuta taki, ki bi morali vedeti, da je dolžnost pastirja učiti, svariti in skrbeti za čredo ne glede na osebno varnost in korist. Priložnostne stike z okupacijskimi oblastmi, pri katerih je moral škof pogosto prositi za svoje verne pa tudi neverne rojake, bi težko imenovali napako. Da je jasno obsodil nemo-ralnost zločina in laži, je bila njegova dolžnost. Da je svaril pred pogubno nevarnostjo marksistične ideologije in komunističnega sistema, je bilo prej preroška sodba kot napaka. Da je stal ob strani možem in fantom, ki so se pred nasiljem komunistov branili, je bil izraz zvestobe in solidarnosti z najbolj preizkušenim delom svoje črede. Če bi takrat molčal, bi mu tak molk danes upravičeno očitali. Ker je svojo dolžnost izpolnil, bi smeli pričakovati, da mu bo izkazano priznanje vsaj, ko je čas potrdil pravilnost in primernost njegovih svaril ^ Škofa Vovka so polili z bencinom, da bi zgorel. Njegovega prednika škofa Rožmana so polili s klevetami, da bi ga uničili. Udariti pastirja je bilo bistvo protikrščanske taktike od apostolskih časov do danes. V tem se svet ni spremenil, kot se ni spremenil prasovražnik Cerkve in oče laži." Do tu dr. Marko Kremžar. Jasne besede, da bo vsaj nam jasno. Mešana komisija za mejo Na Reki se je v torek, 22. aprila, na prvem srečanju sešla mešana komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Člani mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško so govorili o forumih, pred katere bi lahko državi predložili reševanje vprašanja meje. Kot sta po srečanju izjavila predsedujoča skupini Miha Pogačnik in Davorin Rudolf, so obravnavali tri pravno zavezujoče forume. Rudolf je pojasnil, da gre za Meddržavno sodišče v Haagu ter za ,,staro" arbitražno sodišče v Haagu in ad hoc arbitražo. Dodal je, da Hrvaška daje prednost tistemu sodišču, ki ima močno sodno prakso in izjemno profesionalne sodnike, ter bi spor hitro uredilo. Pogačnik je dejal, da Slovenija obravnava vse tri forume, ker ne želi zapreti strokovnih možnosti za predstavitev spora pred katerokoli alternativo, ki se z vidika postopka, razmišljanja in identitete arbitrov ali sodnikov utegnejo celo prekrivati. ,,Namreč, tudi pri ad hoc arbitraži obstaja možnost, da v njej nastopajo sodniki Meddržavnega sodišča v Haagu. Tukaj gre za strokovne nianse, o katerih se bomo uskladili," je povedal Pogačnik. ,,Za Slovenijo je zelo pomembno, da se spor reši na pravičen način, na način, ki bo zadovoljil interese obeh držav v skladu z mednarodnim pravom in tukaj ni nobene dileme, vendar je potrebno poudariti, da mora rešitev biti pravična in je to imperativ, ki ga bo naša država dala kot napotek za nadaljnje reševanje tega vprašanja," pa je opozoril Pogačnik. Rudolf se sicer strinjal, da si tudi Hrvaška želi, da bo spor urejen pravično za obe strani, a dodal: „Pravičnost se najbolj doseže ob uveljavljanju mednarodnega prava, ki obvezuje Hrvaško in Slovenijo." ,,Naloga te mešane komisije ni niti ugotavljanje niti saniranje dejanskih situacij na terenu. Mi se ukvarjamo s formulacijo posebnega sporazuma, s katerim bosta državi pred tretji pravno obvezujoči forum predložili spor, in s tem enkrat za vselej dokončno pravno, jaz upam v korist obeh držav, rešili ta problem," je odgovoril Pogačnik. Parlamentarci na obisku pri ameriških Slovencih Delegacija komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu je na obisku v Združenih državah Amerike. Poslanci, med njimi predsednik komisije Janez Kramberger ter Miro Petek, Drago Koren, Boštjan Zagorac, Aleš Gulič, ter Suzana Martinez iz Urada in Katja Jerman, so si ogledali središče zbiranja newyorških Slovencev, cerkev Sv. Cirila na Manhattnu. Srečali so se s frančiškanskim patrom Martinom Krizologom ter ljubljanskim pomožnim škofom Antonom Jamnikom, ki se je takrat mudil v New Yorku in podpisal sporazum o sodelovanju slovenske katoliške univerze v nastajanju z jezuistično univerzo Fordham ter lazaristično univerzo St. John's. Pater Krizolog jim je predstavil delovanje cerkve, ki služi tudi kot prostor za različne kulturne prireditve, vsako nedeljo pa poteka tudi kulturna ura z različnimi predavanji. Poslanci so se kasneje v rezidenci generalne konzulke Alenke Suhadolnik na sprejemu srečali s predstavniki newyorške slovensko-ameriške poslovne skupnosti. Srečanja se je udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je pred tem sestal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom. Delegacija je v nedeljo odpotovala na obisk k Slovencem v Chicagu, kjer so si poleg najstarejšega in edinega slovenskega frančiškanskega samostana v ZDA ogledali še kulturni center v Lemontu. V Chicagu so se srečali s predstavniki Slovenske ženske zveze, med njimi Bonnie Pohar Prokup, ter si ogledali sedež zveze z muzejem in arhivom. Z njimi je govorila tudi urednica glasila Zarja Debbie Prokup. V Chicagu je potekalo tudi srečanje s predstavniki najstarejše slovenske zavarovalniške organizacije v ZDA, Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ), od tam pa so poslanci odpotovali v Washington, kjer so si ogledali prenovljene prostore slovenskega veleposlaništva. V Pittsburghu so se v sredo srečali s predsednikom Slovenske narodno podporne jednote (SNPJ) Joeom Evanishem in si Bajuk o svetovnih finančnih pretresih Slovenski finančni minister imele banke doslej 200 milijard Andrej Bajuk je nastopil na zasedanju Ekonomskega in socialnega sveta ZN (ECOSOG) v New Yorku in pozval k ustreznim ukrepom za preprečevanje podobnih pretresov, ki so zajeli svet ter k utrditvi vloge Mednarodnega denarnega sklada (IMF) z reformami. Bajuk je prišel v New York iz Washingtona, kjer se je udeležil spomladanskih zasedanj IMF in Svetovne banke. Zasedanjem tradicionalno sledi zasedanje ECOSOG, kjer je Bajuk govoril v imenu EU. Dejal je, da ni nobenega dvoma, da je mednarodna finančna stabilnost predpogoj za trajno rast in višji življenjski standard ljudi, zato je v interesu vseh, ,,da se iz sedanjih pretresov nekaj naučimo in sprejmemo ustrezne ukrepe". Vse analize glede trenutnih ,,pretresov" še niso končane, vendar je Bajuk omenil, da so dolarjev izgub zaradi težav na ameriškem nepremičninskem trgu, ki so pripeljale do kreditne stiske in propadanja slabih naložb v drugorazredne hipote-karne kredite. „Pretresi so razkrili slabosti obstoječe globalne finančne arhitekture, zato je potrebno sprejeti ukrepe za stabi nost," je med drugim dejal Bajuk. Pri tem se je zavzel za večji nadzor delovanja finančnih ustanov, večjo preglednost njihovega delovanja, večjo tržno disciplino in zgodnje opozarjanje. ogledali prostore te največje slovensko ameriške zavarovalniške organizacije v Pittsburghu, kasneje v Enon Valleyju pa še najmanjšo ameriško samostojno občino, kjer ima SNPJ svoje letovišče in muzej. Končno so obiskali še Cleveland, ki je ,,največje slovensko mesto v Ameriki". Generalni konzul Slovenije v Clevelandu Zvone Žigon je delegacijo pospremil do Clevelanda, kjer so obiskali državno univerzo Clevelanda in se seznanili z odpiranjem Centra za slovenske študije. V mestni hiši jih je sprejel mestni svetnik slovenskega rodu Joe Cimperman, ki je zadnje čase najbolj znan kot demokrat, ki je poskrbel za hitro slovo zveznega kongresnika Dennisa Kucinicha od brezupne predsedniške kampanje. Cimperman namreč kandidira za Kucinichev sedež v zveznem kongresu. Delegacija se je srečala tudi z drugim mestnim svetnikom slovenskega rodu Mikeom Polenškom ter županom mesta Cleveland Frankom Jacksonom, na koncu pa še s predstavniki slovenske skupnosti v Narodnem domu. Potem so si ogledali med drugim še dvorano slavnih polke in Slovenskega muzeja in arhiva v nastajanju na aveniji St. Clair in slovensko šolo pri cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Predsednik Komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger je ob koncu obiska dejal, da se sodelovanje z njimi in matično domovino postavlja na drugačne ravni in zagotovil, da bo Komisija skušala pomagati po svojih močeh. Kramberger je dejal, da so govorili o različnih temah in da je bilo pri ameriških Slovencih opaziti zadovoljstvo ter ponos nad vsem, kar je matični državi uspelo od osamosvojitve do predsedovanja EU. Pri nekaterih pa je še vedno prisotna grenkoba zaradi pobojev po drugi svetovni vojni in razočaranje, ker Sloveniji še ni uspelo poskrbeti za vsa grobišča in kaznovati odgovornih. Delegacija se je med obiskom v Washingtonu srečala s kongresnikom slovenskega rodu, demokratom Jamesom Oberstarjem iz Minnesote, v Clevelandu pa z republikanskim senatorjem Georgem Voinovichem iz Ohia, prav tako pa tudi z demokratskima mestnima svetnikoma Clevelanda Joeom Cimpermanom in Mikeom Polenškom. Kramberger je ocenil, da lahko ti ljudje veliko storijo za boljše odnose med državama in prepoznavnost Slovenije v ZDA in bi jih bilo potrebno za to bolj izkoristiti. Pri tem ne gre le za politike ampak tudi za poslovneže in Generalni konzulat v Clevelandu je imel ključno vlogo pri ustanovitvi Slovensko ameriškega poslovnega združenja. Na akademski ravni se pripravlja delovanje Centra za slovenske študije na Clevelandski državni univerzi, maja pa je predvidena otvoritev Slovenskega muzeja in arhiva. Tako Polenšek, kot Cimperman sta med pogovorom zato poudarila hvaležnost Sloveniji, da se je odločila ohraniti Generalni konzulat v Clevelandu, ki ga vodi Zvone Žigon. BERI^ DR. MARKO KREMŽAR 80-LETNIK.................................................3 NAŠA MLADINA V LETU 2008.......................................................4 SLOVENSKI USTVARJALCI NA KNJIŽNEM SEJMU..................3 in 6 Stran 2 24. aprila 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Kaj je resnica? (II) TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Če me je branje poročila o IV. forumu za dialog med vero in kulturo (pripravil ga je Medskofijski odbor za kulturo) v štev. 15. tednika Družina spravilo pod strop, sta me članka v naslednji številki pomirila v smislu, da nisem edini, ki mu stvari niso jasne. 'Pretresljiva' izjava je naslov prispevka msgr. Janeza Zdešarja. V njem izpodbija nekatere pojme, kot ta, da je okupator razdelil slovenski narod: okupator je teritorialno razdelil slovenski narod, idejno-politično ga je pa razdvojilo vodstvo Komunistične partije Slovenije in Osvobodilna fronta, ko je že septembra 1941 monopoliziralo, instru-mentaliziralo in sankcioniralo slovenski protiokupatorski upor in z revolucijo vsililo Slovencem 50-letni totalitarizem in ateistični komunizem. Med drugim se vprašuje, če je pismo bilo res „pastirsko" (namenjeno vernikom laikom), če je res Vovkovo, napisano brez pritiskov, groženj, narekovanj ali obljub. Sprašuje se tudi, zakaj obravnavanje Vovkovega pisma, če je pa forum nosil naslov Škof dr. Gregorij Rožman in njegov čas. Zaključuje s pomembnim odstavkom: ,,Forum ni izpolnil bleščeče obljube, ni posijal z osvobodilno resnico v trenutni (ne)kulturni boj proti Cerkvi v Sloveniji. V izjavi se ni držal lastne zahteve o prepovedi sleherne ideo oške instrumentalizacije škofa Rožmana o medvojnem dogajanju: instrumentaliziral je generalnega vikarja Vovka." Naslednji prispevek je izpod tipkovnice odmevnega časnikarja Bogomirja Štefaniča ml. z naslovom Prezrto pismo. V njem se najprej sprašuje, kako dr. Spomenka Hribar pismo imenuje neznano, neodkrito, ko pa je isti nadškofijski arhivar dr. France M. Dolinar^vsebino pisma citiral že novembra 2004 na posvetu Žrtve vojne in revolucije, ki ga je pripravil takratni Državni svet RS in so izvajanja bila natisnjena v posebnem zborniku. Tega posveta se je udeležila tudi dr. Hribarjeva. Takrat se ji isti odstavki niso zdeli tako „revolucionarno odkritje". Prav tako se mu zdi vprašljiva verodostojnost pisma. Citira zgodovinarko Tamaro Griesser Pečar, ki izraža utemeljeni sum, da generalni vikar Vovk ni pisec tega pisma. Njegova vsebina da je izredno podobna nekaterim inačicam t.i. lojalnostne izjave duhovščine ljubljanske škofije iz (evropskega) poletja 1945, ki jo je vikar Vovk podpisal, ne pa napisal. Prav tako ni do zdaj nobenega dokaza, da bi to pismo bilo resnično odposlano. Obstaja domneva, da je prišlo v roke dekanom, pa tudi to ni potrjeno, ker do zdaj niso našli pisma v nobenem dekanijskem ali župnijskem arhivu. Kot je napisal msgr. Zdešar, forum ni prispeval nobene osvetlitve; rekel bi, da nasprotno. K temu je tudi bistveno prispeval dr. Dolinar, ko je svoj prispevek s tako lahkotnostjo naslonil na tekst, o katerem ni zadostnih (ali: nikakršnih) dokazov, da ga je dr. Vovk sam napisal ali razposlal. Znana je Dolinarjeva negativna opredelitev do medvojnega dela škofa dr. Gregorija Rožmana; je s papirji in dokumenti, do katerih ima dostop v arhivu, hotel na vsak način podpreti svoja dosedanja izvajanja? Zaenkrat ni prepričljiv. GB Digitalna knjižnica Univerza v Ljubljani je vzpostavila portal Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani (DiKUL), ki omogoča dostop do vseh elektronskih informacijskih virov, ki so na razpolago univerzi. Član delovne skupine univerze za upravljanje DiKUL Miro Pušnik je na predstavitvi v torek, 22. aprila dejal, da je portal „orodje za uporabo celotnega knjižničnega sistema". Na uradni predstavitvi DiKUL (http:// dikul.uni-lj.si) je prorektor Univerze v Ljubljani za razvojno in raziskovalno delo dr. Peter Maček povedal, da je ,,ta pridobitev izjemnega pomena za študente in zaposlene ter sodi v nabor prizadevanj za doseganje sodobnega podpornega informacijskega okolja za študij in delo na Univerzi v Ljubljani". Digitalna knjižnica omogoča hitro preiskovanje do 20 virov hkrati. Poleg informacij o določenih knjigah, revijah, posamičnih člankih in drugih prispevkih so preko digitalne knjižnice dostopna tudi izvorno digitalna ali digitalizirana dela univerze. Uporabnik ima možnost oblikovanja lastnega profila in do obveščanja po RSS protokolu, preko bloga pa se lahko redno seznanja z novostmi, je na predstavitvi opisal Pušnik. Osnovno pregledovanje spletnih virov je dostopno vsakomur, za brskanje po vseh spletnih virih ter dostop do celotnih besedil jpa se mora uporabnik prijaviti v sistem. Študentje se za iskanje po digitalni knjižnici prijavijo preko tiste univerzitetne knjižnice, v katero so včlanjeni. Portal je namenjen študentom in pedagoškim delavcem, pa tudi raziskovalcem na inštitutih in drugim uporabnikom, ki jih zanima literatura z določenega področja. Spletna stran digitalne knjižnice je prevedena v angleščino, je še dejal Pušnik. Skupna vrednost vključenih elektronskih informacijskih virov presega 1,5 milijonov evrov. Viri so financirani iz skupnih sredstev Univerze v Ljubljani ali iz sredstev posameznih članic. Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je ob letošnji 500-letnici rojstva Primoža Trubarja pripravil mednarodno znanstveno srečanje o slovenskem knjižnem jeziku v 16. stoletju. Namen simpozija je bil opozoriti na začetke slovenskega knjižnega jezika z mislijo na njegovo prihodnost. Vabilu na simpozij se je odzvalo 35 referentov - 26 domačih in devet tujih, ki prihajajo iz sedmih držav: Nemčije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Srbije, Rusije in Belorusije. Jezikoslovcem so se pridružili tudi strokovnjaki z drugih področij, ki se raziskovalno ukvarjajo s slovensko reformacijo. Prispevki segajo od prikaza najpomembnejših vlog slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju, to je narodotvorne vloge in vloge posredovalca božje besede, prikaza razmerja med narečjem in knjižnim jezikom, predstavitve teorij o temeljih slovenskega knjižnega jezika do osrednjih jezikoslovnih tem. Večina jih je s področja oblikoslovja in besedoslovja. Simpozij so z uvodnimi nagovori pospremili predsednik republike Danilo Türk, predsednik SAZU Boštjan Žekš, direktor ZRC SAZU Oto Luthar in ljubljanski župan Zoran Jankovic. Kot je dejal Türk, ki je tudi predsednik častnega odbora za Trubarjevo obletnico, je slovenski narod v 16. stoletju doživel eno najbolj ustvarjalnih obdobij celotne narodne zgodovine - dobili smo prve knjige, prve prevode biblijskih tekstov in tudi celoten prevod Biblije v slovenščino, kar je izjemnega kulturnega pomena. Trubar je po predsednikovem prepričanju nekaj posebnega v slovenski zgodovini, zato se moramo zavedati pomena njegove ustvarjalnosti in inovativnosti. Bil je človek, ki je združeval dve misiji -misijo misleca in misijo praktičnega ustvarjalca, je poudaril. Kot je še dodal, nas je naučil tudi pomena jezika, ki ,,ni dan enkrat za vselej, ampak ga ustvarjamo vsak dan na novo in mu vsak dan nekaj dodajamo". Muzikološki simpozij V okviru 23. slovenskih glasbenih dne-vov je v Mestnem muzeju Ljubljana potekal mednarodni muzikološki simpozij. Udeležilo se ga je 25 domačih in tujih strokovnjakov iz desetih evropskih držav, ki so razpravljali pod naslovno temo Glasba v dvajsetih letih 20. stoletja. V referatih so se lotili tem, kot so rojstvo slovenskega glasbenega modernizma, glasbeni Trst v dvajsetih letih, spor zaradi napredka v novi glasbi v dvajsetih letih, glasba za posebne ansamble v dvajsetih letih, glasbene kulture v jugovzhodni Evropi po koncu vojne, dunajska šola v dvajsetih letih in cerkvena glasba v dvajsetih letih. Nekateri predavatelji pa so se posvetili bolj specifičnim temam, denimo Mariju Kogoju in njegovim teoretičnim poskusom, konceptom Paula Hin-demitha in Arnolda Schönberga, operi Oedipus Rex Igorja Stra-vinskega, skladateljema Emilu Hochreiterju in Bohuslavu Marti-nuju, medvojni litovski operi, novi madžarski glasbi ter glasbi za kabaret in druga prizorišča. Ob robu simpozija je tudi potekala okrogla miza s skladateljem Vinkom Glo-bokarjem. Na njej so razkril podrobnosti o nastanku trilogije Angel zgodovine za dva orkestra, dva dirigenta in elektroniko, svojega temeljnega dela, ki je v četrtek, 24. aprila, doživel slovensko praiz-vedbo. Te dni se je stvarnost istovetila s simboliko. Dim je, poleg predelov notranjosti, pokrival tudi prestolnico in okoliš: nič se ni videlo, stanje je povzročalo hude nesreče in skoraj nismo mogli dihati. Ali ni to prispodoba sedanjega političnega stanja v državi? Gradovi v oblakih. V prejšnji številki smo omenili vladni namen, da bi za državni praznik 25. maja podpisali dogovor s kmeti, ki naj bi vnesel mir v razburkano sedanjost. Potem so vladni strategi še zvišali cilj: ta dan naj bi predstavili nek nov ,,socialni sporazum", ki naj bi zavzel vse dejavnike družbenega življenja in postal izhodiščna točka za delovanje v prihodnjih obdobjih. Tako visoko so gledali ti vladni možje, da so izgubili izpred oči prvotni namen: dialog in dogovor z upornimi kmeti. Gradili so gradove v oblakih, medtem ko se je na zemlji kar nekaj stvari podiralo. Pretekla je več kot polovica razpoložljivega časa, (rok premirja zapade 2. maja), pa v pogajanjih med poljem in vlado ni zaznati večjih napredkov. Še več, nekatere stvari se so, po normalnem poteku časa in medsebojnem nezaupanju, še zaostrile. Smotrno je torej eden izmed poljedeljskih delegatov vlado opozoril, da ,,na poti do 25. maja stoji 2. maj". Neznanje, nesposobnost, ali kaj? Jasno je, da v teh pogajanjih nekaj ne deluje pravilno. In kot zgleda, se zatakne na vladni strani. Ne govorimo o sedanji predsednici, temveč o celotnem obdobju kirch-nerizma, ki se je odlikoval ravno v pomanjkanju dialoga. Umestno je vprašanje, če vlada ne zna, ni sposobna, ali noče dialogirati. Kot da je edini poznani način pogajanja tak, da sogovornik potrdi vse, kar oni rečejo. Tako je bilo nastopanje bivšega predsednika, ko je bil guverner province Santa Cruz. ,,To ni dialog, to je monolog", je poparjeno izjavil eden izmed pogajalcev, ko je vlada enostransko objavila sistem, po katerem bodo malim kmetom povračili vsote za višji davčni pritisk na izvoz. Prav ta objava kaže vladno strategijo: po eni strani sedi za pogajalno mizo, medtem ko po drugi dela po svoje, ne čaka zaključkov in zlasti noče, da bi bil kakršen koli napredek izpadel kot sad dogovorov (sad „popuščanja"), ampak le kot lasten sklep. Položaj se zapleta. Od vseh skoraj neštetih točk, ki so jih kmetje predstavili v preučitev in dogovor, se je nekoliko napredovalo le na področju živinoreje (mesne industrije) in pšenice. A tudi ti zaključki so pod stalnim negativnim vzdušjem. Vlada ni odpravila trenutne prepovedi izvoza, medtem ko državni tajnik za trgovino (Guillermo Moreno) nasilno pritiska in grozi z uveljavitvijo zakona o oskrbi (abastecimiento), ki predvideva stroge kazni in celo zapor za tiste, ki bi na katerikoli način motili redno dostavo živil ali drugih potrebščin. Prav tako se je začel sodni postopek proti enemu vodilnih kmečkih upornikov (Alfredo de Angelis), zaradi podpiho-vanja nasilja in zbiranja orožja. Prav ta kmečki vodja pa je bil apoteotično sprejet na zadnjem zboru kmetovalcev v cordobskem mestu Jesus Mar^a. De Angelis je tudi že vzpodbujal, naj bodo kmetje pripravljeni, da se 2. maja povrnejo na ceste, če ne bo prišlo do vidnih napredkov v pogajanjih. Kjer je dim, tam je ogenj, pravi star slovenski pregovor. A v Buenos Aire-su ni gorelo, dim pa je prihajal preko stotine kilometrov in povzročal neprili-ke, nesreče in predvsem hudo nejevoljo. Nekaj dni smo živeli kot v Londoski megli, a s skelečimi očmi in grli. Dim je prihajal iz Delte reke La Plata in iz južnih predelov province Entre Rios. To pa je bil dodaten kamen spotike v pogajanjih s poljedelci. Predsednica gospa Cristina je namreč kmete obtožila, da so nalašč zažgali travnike. Zažiganje travnikov je sicer običajna navada, s katero kmetje zapuščene in suhe predel spreminjajo v pašnike. To je poceni a nevaren način, kot se je pokazalo v tem primeru. Ogenj je ušel nadzorstvu in se raz-pasel po deželi. Predsednica pa je kmete obtožila, da za nekaj več rentabilnosti pehajo v nevarnost vso državo in celo namigovala, da je to del kmečkega upora. S strani poljedelcev pa je bilo slišati namige, da požige povzročajo vladni elementi, da bi tako obtožili kmete in jih spravili v neljub položaj do družbe. Kje je resnica? Strankarski manevri. V takem položaju je bivši predsednik Nestor Kirchner postal predsednik peroniz-ma (Justicialistične stranke). Je že oklican, a javna predstavitev bo na posebnem shodu, z množično prisotnostjo pristašev, kar je tako priljubljeno sedanji vladni folklori. Podpredsedniško mesto zavzemajo buenos-aireški guverner Daniel Sci-oli (v zahvalo za njegovo zvestobo) in še par guvernerjev in sindikalist Moya-no. V vrstah opozicije pa je vse megleno. Radikali skušajo ustvariti neko povezavo, a imajo sami notranje težave. Macri pa se zaenkrat posveča upravljanju mesta Buenos Aires, da bi si z uspehom v prestolnici zagotovil priljubljenost za predsedniške volitve v letu 2011. Vsak pač gleda na svoj dobiček. 80 let dr. Marka Kremžarja V naši vsakdanjosti smo mnogokrat premalo pozorni do ljudi in dogodkov, pozabimo nanje in se ne zavedamo dovolj, kaj nam pomenijo. Posebne priložnosti pa nas osvestijo in postavijo stvari na pravo mesto. Taka priložnost je tudi 80 let življenja dr. Marka Kremžarja, ki jih je tiho praznoval v krogu svojih dragih v četrtek, 17. aprila. A tudi mirno in premišljeno je težko oceniti, kako pomemben je naš slavljenec za slovensko skupnost v Argentini, kako široko je njegovo delovanje in kako bogat je njegov prispevek k realnosti, ki nas, kljub vsem težavam in pomanjkljivostim, navdaja s ponosom. Dr. Marko Kremžar je bistveno zaznamoval to skupnost na najrazličnejših političnih, kulturnih in družbenih poljih. Naša skupnost je v marsičem taka, kot je, tudi zaradi njegovega delovanja in skrbi za javni blagor ter politično in slovensko zavest. Dr. Marko Kremžar se je rodil leta 1928 v Ljubljani v Mostah v družini znanega družbenega delavca Franceta Kremžarja in matere Slavice roj. Abram. Med študijem na gimnaziji v Ljubljani je deloval pri mladcih. Proti koncu revolucije, potem ko je bil brat duhovnik Marjan ubit v Srbiji, in brat France ubit kot poveljnik domobranske posadke v Grahovem, se je tudi Marko pridružil domobrancem v četo za zvezo in z njimi odšel na Koroško. Bil je vrnjen in dalj časa zaprt v koncentracijskih taboriščih v Kranju ter Št. Vidu ter v centralnih zaporih v Ljubljani. V procesu proti Slovenski legiji je bil kot mladoleten obsojen v Zavod za politično prevzgojo, odkoder je leta 1946 ušel nazaj na Koroško v Spittal, kjer je maturiral na begunski gimnaziji ter se vpisal na filozofsko fakulteto graške univerze. Leta 1949 je prišel v Buenos Aires. Tu se je po nekaj letih ročnega dela po tovarnah vpisal na ekonomsko fakulteto buenosaireške univerze, kjer je diplomiral kot računovodja leta 1958, leta 1969 končal licenciaturo (magisterij) in leta 1973 dosegel doktorat. Poklicno je med drugim deloval kot finančni direktor argentinskega odseka Reader's Digest, pozneje pa je bil do upokojitve ravnatelj tovarn našega podjetnika Hermana Zupana. Poročen je z Pavlo Hribovšek, sestro pesnika Ivana, ter ima pet otrok in lepo število vnukov in vnukinj. Na političnem polju je deloval v prvotni Slovenski ljudski stranki v emigraciji, skraja predvsem z raznimi analitičnimi ali načelnimi članki; po smrti načelnika Miloša Stareta pa od l. 1983 kot načelnik stranke, ki jo je vodil vse do združitve zgodovinske SLS s Slovenskimi krščanskimi demokrati v Sloveniji. Njegovo vodstvo je sovpadlo s propadom komunizma in osamosvojitvijo Slovenije, kjer je zastavil vse svoje sile in delo v pomoč samostojni in svobodni Sloveniji. Pozneje je postal za nekaj let podpredsednik SKD kot predstavnik izseljencev in kot vez z zgodovinsko SLS. Pomagal je pri snovanju zadružne zakonodaje, večkrat je tudi predaval v Sloveniji o političnih, idejnih in zgodovinskih. Na družbenem področju je sodeloval z raznimi članki in predavanji pri Slovenski kulturni akciji, Slovenskem katoliškem starešinstvu, na raznih srečanjih. Izdal je vrsto knjig s tega področja: v zbirki Svobodni pogledi v založbi Svobodne Slovenije Pogled naprej in Pot iz socializma. Pri založbi SKA je izdal l. 1984 Obrisi družbene preosno-ve. Izdal je še pri SLOGI l. 1988 knjigo Stebri vzajemnosti, knjigo Prevrat in spreobrnjenje leta 1992 pri Mohorjevi v Celju, pri Družini pa Izhodišča in smer. Posebej odmevna je bila njegova knjiga Med smrtjo in življenjem. O podobnih problemih je še pisal v razne publikacije kot so Meddobje, Nova revija, Duhovno življenje itd. pa tudi veliko uvodnikov in člankov za naš tednik Svobodno Slovenijo. V Sloveniji izhajajo komentarji izpod njegovega peresa v Družini. Zelo važno delo je opravil v slovenskem šolstvu v Argentini. Bil je dalj časa literarni mentor študentom, pozneje pa je leta 1960 ustanovil Slovenski srednješolski tečaj, kasneje poimenovan po prof. Marku Bajuku, ki ga je dalj časa vodil in na katerem še danes poučuje predmet Svetovni nazori. Nekaj let je predaval zgodovino ekonomske misli na slovenskem oddelku ukrajinske katoliške univerze sv. Kle-menta. Pozneje je sodeloval pri slovenskem visokošolskem tečaju. Napisal je tudi učbenike za svoja predavanja. Naj omenimo še njegovo literarno delo, ki bi že samo zaslužilo podrobnejše obravnave. Leta 1962 je pri SKA izdal svojo prvo knjigo črtic iz zapora Sivi dnevi, ki je naletela na ugoden odmev. Pozneje je leta 1985 napisal zanimivo analitično dramo v treh dejanjih iz revolucije Živi in mrtvi bratje, ki so jo uprizorili istega leta v Slovenski hiši ter je izšla tudi kot razmnoženina. Leta 1997 je izšla njegova druga drama, Razprava, ki se poglablja v konflikte protikomunistične družbe. Omenimo pa še zadnjo knjigo, ki je izšla pri Družini, in sicer avtobiografsko Leto brez sonca. Naj povemo, da je Kremžar napisal pesem Slovenija v svetu, ki jo je uglasbil Jože Osana in je postala naša izseljenska himna. Danes se poje tudi doma. Dr. Marko Kremžar je v naši skupnosti v Argentini zaoral na široko in globoko, pa tudi domovini je posvetil veliko dela za napredek in razčiščevanje idej in presnovo družbe. Vsi smo mu za to hvaležni, posebno pa še naš tednik, kateremu je vedno zvest in v njem objavljal vrsto člankov in esejev. Hvaležni pa smo mu predvsem za tisto jasno besedo, ki nas v nemiru sedanjih časov vedno o pravem trenutku osvešča in nam osvetljuje smer, da ne zaidemo s prave poti. Želimo mu še nadaljnja leta plodnega življenja, ker ga potrebujemo in ker ga imamo radi. Bog ga živi! ALE© ©TEGER Možnost za srečanje v obeh smereh Knjižni sejem, ki vsako leto poteka v Buenos Airesu, je gotovo orjaško srečanje različnih kultur, idejnih tokov in mnenj. Slovenska prisotnost ne njem je že tradicija, od tistih prvih ,,vitrin", ki jih je pripravila Zedinjena Slovenija, preko dokaj obširnih stojnic, do sedanjih razstavnih polic. Letos pa bo, po posredovanju slovenskega veleposlaništva, na sejmu še posebno močna prisotnost slovenskih ustvarjalcev. Kar sedem jih bo zastopalo matično domovino, ena pa bo v francoski delegaciji. Potek in urnike dogodkov objavljamo na strani 6. V Argentini delo vodi prof. Mojca Jesenovec, lektorica slovenščine na buenosaireški univerzi. V Sloveniji pa koordinira skupino Aleš Šteger, eden najbolj priznanih sodobnih pesnikov. Šteger je med drugim avtor zbirk Šahovnice ur, Kasmir, Protuberance, Knjiga reči, potopisnega romana Včasih je januar sredi poletja in proze Berlin. Uspelo nam je preko interneta premostiti časovno in zemljepisno stisko, in tako lahko nudimo bralcem, kot uvod v slovensko prisotnost na sejmu, vsaj kratke misli tega slovenskega ustvarjalca: Kakšen je položaj slovenskega literarnega ustvarjanja v današnji Evropi? Evropa je zelo heterogen, težko definiran prostor, ki ga literati čutimo preko ključnega problema - problema prevajanja. Ceno krasne kulturne raznovrst- nosti namreč plačujemo prav mi, ujeti v babilonski stolp. Slikar, violinist ali plesalec ustvarjajo v univerzalnih jezikih, brez potrebe prevodov. Pisatelj ustvarja lokalno, v svojem jeziku, po meri svoje literature, zato je vezan bistveno bolj na svoje pleme kot drugi. No, ta mera ne prihaja od zgoraj, prihaja od interakcije z drugimi, drugačnimi. In v interakciji leži naša kolektivna prednost, saj smo od vekomaj križišče. Največji evropski narodi kot so Nemci in Francozi se morajo v evropskem kontekstu pogostokrat na novo soočati z dejstvom, da so manjšine. In ravno v tem kontekstu je drug obraz Evrope, obraz izjemne heterogenosti, ki nedvomno prinaša svoje čare. Ko se človek sam spoprime s prevajanjem ali ko sreča kakega prevajalca ali prevajalko žarečih oči in vnetega iskanja rešitev prevodnih problemov, potem vidi, da tudi Babilon najbrž ni najslabši od vseh možnih svetov. In, navsezadnje, ali ni vsa literatura le oblika prevoda iz popolnosti tišine v nezadostnost jezika? Kaj vas je nagnilo, da se podajate na tako dolgo pot k nam? Spoštovanje in ljubezen do latinoameriškega kulturnega prostora, želja po odkriteljstvu in srečevanjih, par izjemnih prijateljev in literarnih zanesenjakov, radovednost in želja po komunikacijskih avanturah. Kaj pomeni slovenska prisotnost na latinskoameriškem kulturnem prazniku? Možnost za srečanje, ki bo potekalo v obeh smereh. Argentinski publiki želimo predstaviti živ in kvaliteten prerez skozi različne generacije slovenskih literarnih ustvarjalcev, publiko narediti radovedno in zintrigirano za samosvoje, nadvse kozmopolitske a zato nič manj specifične glasove današnje slovenske literature. Po drugi strani pa mislim, da je tiha želja vsakega avtorja, ki ga zanima svet, pritovoriti čim več tega sveta s sabo nazaj domov. V kolikor bo ta svet dovolj velik, bo prisiljen odpreti vrata in okna svojega doma in premakniti kak zid, odkriti streho, skratka razširiti svoj horizont. SLOM©KOV DOM »lanska večerja V soboto, 5. aprila je odbor Doma pripravil člansko večerjo. Srečanje je imelo prvenstveno družaben značaj, obenem pa nudilo kulturen užitek, pa še sprejetje novih članov in izročitev priznanj posebej zaslužnim. V bogato okrašeni dvorani - še posebno so izstopale slikarske stvaritve Andreje Quadri Brula - je slavje odprla podpredsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc. Pozdravila je res številne članice in člane ter prijatelje, še posebej pa predsednico osrednje organizacije Zedinjene Slovenije Alenko Jenko Godec. Predsednik Slomškovega doma Marko Selan je v svojem pozdravu poudaril namen večera in povabil vse članstvo, dejavne, še posebej pa tiste, ki se bolj redkokdaj približajo k veselemu sodelovanju, saj v takem vzdušju je lažje delati. Kulturni del večera je obsegal tudi recital bas-baritonista Marka Finka. Z uspešnih nastopov na svetovnih odrih in v Sloveniji je z veseljem ustregel prošnji Doma in obiskal domače gnezdo, kjer ima starše in kup prijateljev; Slomškov dom, začetna postaja na njegovi poti do učenosti. Ob zgledni klavirski spremljavi prof. Anke Savelli Gaser je Marko izvajal naslednje skladbe: Luna sije, Kmetiška, Ded krivosled, Prestame tu panuelito, Soy nacido en San Pedro, El ceibo, A Jacinto Chiclana, Pobič kot ti, Jaz pa eno sisenco mam, Oj te mlinar in Oj rožmarin. Navdušenemu občinstvu je intoniral še Kje so tiste stezice in jo je z njim pela vsa dvorana. Sledil je sprejem novih članov, to je tistih, ki so se v preteklem letu pridružili Slomškovi družini. Vseh štirinajst je prejelo diplomo in navdušen pozdrav navzočega članstva. Odbor je tudi letos sklenil izročiti priznanja za dolgoletne napore tistim, ki so jih doprinesli za skupnost v Slomškovem domu. To so: Metka Debel-jak Vombergar - delo v mladinskih organizacijah in Slomškovi šoli, Tone Javoršek - ustanovni član, odbornik, delo z mladino in sodelavec v dušnem pastirstvu, prof. Neda Vesel Dolenc - vodstvene odgovornosti v skupnosti, članica odbora, srednješolski tečaj in sodelovanje pri dušnem pas-tirstvu. Priznanja za posebni prispevek v delu za Slomškov dom v preteklem letu so prejeli: Marcelo Brula - gledališko delo pri igri Stari grehi, inž. Miha Podržaj - sodelovanje pri gospodarskem odseku in Andrea Quadri Brula - scenska oprema gledaliških predstav. Nato so vsa številna omizja obkrožili dekleta in fantje ter postregli z večerjo: meso z ražnja in priloge. Dobro razpoloženje je krepko raztegnilo sobotni večer v nedeljsko jutro, saj so se tudi tokrat srečali prijatelji. J. T. MLADINSKE ORGANIZACIJE 2008 Krošnja se veča 59 let dela. 59 let žrtvovanja za skupno dobro. Leto za letom so se stvari spreminjale. Okolje je vplivalo na vsakega posameznika in na skupnost v celoti. Ne moremo reči, da smo isti kot pred 30 ali 40 leti. Spremenili smo način življenja in hitrost sedanjih časov nas premaga ... Da ne bi nič zamudili, tečemo bolj in bolj urno. V naglici pa lahko spregledamo marsikaj zelo pomembnega za nas in našo prihodnost. Korenine. Brez njih ne moremo graditi nič stalnega. Brez temeljev nas vsak pihljaj vetra prizadene in posledice so lahko globoke. A korenine morajo imeti v sebi življenje. Nič ne pomaga, da vemo 'zgodbico' od kod prihajamo, če jo ne čutimo in z njo nič ne storimo. Čut česa? Pripadnosti. Idealov, ki so jih vnesli naši predniki v naša srca. Ljubezen do Boga. Globlji pojmi, na katerih sloni naša identiteta - narodna in osebna. Po drugi svetovni vojni so prihajale begunske družine v Argentino. Mnogi so si močno želeli ohraniti svoje korenine in jih gojiti, da bi novi poganjki rasli v novih tleh. Organizirali so se. V medsebojnem združenju so našli način za vključitev v novo družbo, brez da bi zanemarili svojo značilnost. Hitro so našli svoj kraj in tudi svoje 'obveznosti', da bi mala Slovenija v Argentini pridobila svoje mesto. Mladi, ki so prihajali iz vseh koncev prelepe dežele pod Triglavom so tudi sklenili, da potrebujejo svoje organizacije. Tako sta marca 1949 iz trdne korenine pognali kar dve organizaciji: Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija, bolj poznana pod kraticami SDO-SFZ. Iz nje bi mladina črpala moči, da bi ostala zvesta narodu in Bogu. Ti organizaciji sta vezali vso mladino, šele potem so nastale mladinske organizacije po okrajih. Na občnih odborih so volili vodstvo. Sestanki, predavanja, izleti, so se vrstili drug za drugim kakor tudi svete maše. Veliko so žrtvovali, saj med poukom, delom, gradnjo Domov, so našli tudi čas za mladinska druženja. 59 let praznujeta centralni mladinski organizaciji. ©e danes si mladi iz vseh okrajev vzamejo svoj čas in sodelujejo pri SDO-SFZ. V letu 2008 je še prisotna pri mladih volja za graditev skupnega. Ideali so ukoreninjeni v srcih in zato zelo moči. Tudi če vse hiti okoli njih, če ure ne zadostujejo, se vestni mladi še naprej sestajajo in še vedno imajo voljo za ohranitev slovenstva. Slovenstva? Seveda. Oni bi se lahko vključili v katerikoli drug kraj in tam trenirali ter imeli plesne ali pevske vaje; tudi kakšna tekma ali nastop bi seveda prišel na vrsto. Učijo se morda druge tuje jezike, a vseeno obiskujejo slovenske domove, prirejajo slovenske mladinske dneve in, čeprav nekateri zelo dvomijo o tem, govorijo slovenski jezik in spoštujejo slovensko zgodovino. Vir te ljubezni in moč, ki jih spremlja, je veliko zaupanje v Boga, toliko kolikor so jo imeli in jo še imajo njihovi pradedje, dedje in starši. Časi so različni ... okolje se je spremenilo, a slovenska organizirana skupnost v Argentini, dan za dnem poganja nove mladike in krepi mogočne veje, da je krošnja Slovenstva vedno zelena in polna življenja. M. P. RAZGOVOR ff Lahko nekaj doprinesem organizaciji V njegovem okraju do takrat še niso imeli občnega zbora, a je vseeno 2. decembra 2007 prišel na 'občni zbor centrale'. Všeč mu je bila skupina delegatov in tako je prevzel mesto predsednika centralnega odbora Slovenske dekliške^ organizacije in Slovensko fantovske zveze. Čestitamo za korajžo! Predstavimo vam Andreja Žnidarja. Z njim smo se pogovarjali in spoznali malo več o načrtih in delovanju, ki ga opravlja centralni odbor. Kot predsednik, katere so tvoje naloge? Nalogi sta koordinacija in organizacija dela v odboru. Da vsakemu določim kaj naj stori, ga spomnim in, če tega ni mogel storiti, poiščem drugega za delo. Potrebno je zagotoviti, da vse teče, da se vse naredi ob pravem času in čim boljše. Katere prireditve ima na skrbi centralni mladinski odbor? Glavni sta pevsko glasbeni večer in skupni mladinski dan. Drugače pa pripravimo molitveno uro na Veliki četrtek, letos smo imeli pri misijonski tomboli igre za otroke in starejše, potem tudi mladinske maše - skušamo, da so vsak mesec -, prejšnje leto smo začeli božičnico ali pripravo na Božič. V Lujanu poskrbimo za pomoč pri nošenju podob in zastav ter reditelje na cesti ... Drugače pa imajo športni referenti na skrbi organizacijo medkrajevnega turnirja v odbojki v prvi polovici leta. Kdaj pa bo MTO? Letos se je začel v soboto 12. in se konča 26. aprila. Potem bo še nogometni turnir za fante in dekleta; ta bo meseca junija. Kako se pripravljate na pevsko glasbeni večer? Lani smo predlagali, da bi se PGV premaknil proti začetku leta. To pa zato, ker je avgust zelo natrpan ... zimske počitnice, potovanje RASTi, izpiti ... Premaknili so ga na maj. To pa zahteva, da se začne zgodaj s pripravo. Že začetka februarja smo poslali plakate in vabila za soboto, 17. maja. Misliš da pouk na srednješolskem tečaju pomaga, da se mladi vključijo v SDO-SFZ? Da! Tečaj zelo povezuje. Mislim, da večina hodi na tečaj bolj zato, da se druži s prijatelji ali s skupino, kot pa da se uči. Nobeden ne mara hodit v šolo, niti v argentinsko ne! Bolj je zaradi prijateljev. In ti 'delajo' pri mladini? Pomagajo, da. Ampak, da bi vodili ali prevzeli kakšno odgovornost, je pa malo težje. Vedno je bilo tako. Meniš, da so pomembne duhovne obnove pri mladih? Seveda so pomembne, po moje so pomembne. Zadnja leta so bile duhovne vaje združene fanti in dekleta. Bilo je več udeležbe. Kako jih kot organizacija spodbujate? Ne več kot to, da se naredi propaganda, da se pove kdaj so. Drugače, bolj ali manj je organizirano ... V glavnem mladino zanima to, da pride kakšen duhovnik, Argentinec ali Slovenec, da predava ali kaj razlaga. To smo imeli za pripravo na Božič in na Veliki četrtek. Zanimanje je. Drugače pa bodo mladinske maše na prvo soboto zvečer. Tako sovpada s predavanji za visokošolce, ki jih ne organizira mladina, a pomagamo s tem, da jih bo več na teh predavanjih, ki so zanimiva! Ali razmišljate o blogu ali stičišču, kjer bi lahko poročale vse mladinske organizacije? To je glavni cilj letos, vsaj zame. Večina mladih ima dostop do interneta. Osebno, si želim kakšno spletno stran, na kateri bi bilo vse: novice, tako bolj formalne, katere prireditve bodo bile, in opis o tem kar je bilo takrat; tudi različne fotografije. Da bi vsaka mladinska organizacija imela dostop do tega, da bi poslala svoje fotografije in seveda če hoče tudi članke. Da bi bil kakor nek družabni center med tednom na primer, da prideš tam v stik. A je treba še veliko narediti, da to sploh začne delovati. Upamo, da bo čim prej opravljeno. Kdo pa je prevzel nalogo? Smo še pri oblikovanju in programiranju; to je prevzel podpredsednik, ki je v tem mojster. On to pripravlja, potem pa bo treba dobiti material. Upajmo, da bomo uspeli, ker je to važno. Stran, ki jo imamo je zastarela in jo je treba obnoviti. Zakaj sodeluješ pri mladinski organizaciji? V začetku, zato ker sem hodil v Dom, prijatelji in to ... da stvar napreduje, se sodeluje ... morda iz navade. V Carapachayu nismo bili tako organizirani, pa tudi ne pripravljamo veliko reči. Nisem imel točne naloge, nisem vedel kako se dela v večji organizaciji. Ko sem bil prvič delegat, sem videl, da je to drugače. Res imaš nalogo in jo moraš izpolniti. Naslednje leto je bilo bolje. Sedaj sem pa videl, da lahko nekaj doprinesem organizaciji, da sem sposoben. Videl sem, da je skupina delegatov lepa, vedel sem kako delajo. Mislil sem, da lahko pomagam ... Niso imeli nekoga, ki bi sprejel mesto predsednika. Jaz sem pa letos že malo bolj prost in se čutim sposobnega. In so me sprejeli! Delo v skupnosti pomaga v službi? V mojem primeru da. V letu 2004 so me sprejeli v službo. Jaz sem napisal v curriculum, da sem sodeloval v slovenski mladinski organizaciji. To jih je najbolj zanimalo, bolj kot študij, bolj kot angleščina. Vprašali so me, kaj je to, zakaj delam, zakaj brezplačno, kako je do tega prišlo, če mi je všeč ...? To jih je najbolj zanimalo. Dobil sem tisto službo, seveda, angleščino sem moral znati, pa vse drugo. V glavnem, če vidijo, da ti nekaj delaš kar ti je všeč in še bolj, če je zastonj v kakšni organizaciji in delaš z drugimi osebami, je zelo dobro. Po moji izkušnji, pomaga. Pogovarjala se je Marta Petelin Kdo je kdo v letu 2008? Proti koncu leta se po Domovih mladi zberejo na občnih zborih, da se sestavi nova delovna ekipa, ki bo skozi eno leto vodila krajevni odsek SDO-SFZ. Včasih sta bili ti organizaciji deljeni. Čeprav vsaka organizacija sestavi svoj odbor, novi časi kažejo, da se da skupno graditi in v tem primeru, več pripravnih rok je bolj koristnih za boljše delo. Bralcem posredujemo seznam odbornikov vseh krajevnih mladinskih organizacij v Buenos Airesu ter centralnega mladinskega odbora, ki ga sestavljajo delegati vsakega Doma. Čestitamo vsem odbornikom in želimo veliko sreče in uspehov tekom leta! CENTRALNI ODBOR SDO-SFZ Predsednik: Andrej Žnidar Podpredsednik: Luka Kenda Tajnika: Marjana Jakoš, Tomaž Vombergar Blagajnik: Marjan Godec Gospodarja: Martin Zarnik, Tomaž Leber Kulturni referenti: Tatjana Groznik, Ivan Malovrh, Luka Škulj Športni referenti: Sonja Rozina, Tomaž Sušnik, Matija Belec MLADINSKI ODBOR SDO-SFZ CARAPACHAY Predsednica: Nadja Jan Tajnica: Alenka Žnidar Blagajnik: Sandi Žnidar Kulturna referentka: Barbara Garcia Športni referent: Pablo Aleš Gospodarja: Tatjana Klemen, Pablo Aleš Stenčas: Mikaela ^Resnik, Andrej Klemen Delegat: Andrej Žnidar ODBOR SDO-SFZ NAS DOM SAN JUSTO Predsednica: Ana Klara Zafra Podpredsednica: Veronika Kržišnik Tajnika: Ceci Malovrh in Martin Uštar Blagajnik: Andrej Drenik Kulturni referenti: Lučka Marinčič, Milan Godec, Maksi Malovrh. Športni referenti: Danica Šenk, Tatjana Marušič, Vanči Štrubelj, Matjaž Marušič. Gospodarji: Marjana Kržišnik, Veronika Marinčič ter Aleks Puntar, Niko Falduto, Tomi Drenik. Stenčas: Sonja Modic, Ceci Juhant. Odbornik: Pavel Modic Delegati: Tatjana Groznik, Marjan Godec, Ivan Malovrh. ODBOR SDO-SFZ PRISTAVA Predsednika: Kristijan Kopač, Karina Schiffrer Tajnik: Jože Rožanec Blagajnika: Andrej Conde, Franci Schiffrer Športna referenta: Tomaž Klemenčič, Natalija Mele. Gospodarji: Tomaž Kenda, Ivan Golob ter Nežka Papež, Cecilija Skubic Stenčas: Karolina Kenda, Nevenka Grohar Pevska referenta: Ivan Klemenčič, Marjanka Ayerbe Delegata: Luka Kenda, Martin Zarnik ODBOR SDO-SFZ SAN MARTIN Predsednika: Damijan Jerman, Juli Kastelic Tajnica: Saši Podržaj Blagajnika: Tomi Kastelic, Ivan Dimnik Kulturna referenta: Leli Podržaj, Dani Leber Športna referenta: Toni Podržaj, Blaž Truden Gospodarja: Luci Dimnik, Daniel Jerman Stenčas: Stefi Leber, Kati Podržaj Delegati: Matija Belec, Luka Škulj, Tomi Leber ODBOR SDO-SFZ SLOMSKOV DOM Predsednika: Andrejka Kinkel, Matija Jakoš Tajnika: Tomaž Vombergar, Marjana Jakoš Blagajničarka: Lucija Kinkel Kulturni referenti: Gabrijela Vasle, Anika Lenarčič, Marjana Oblak, Andrej Lenarčič Športna referentka: Maja Podržaj Gospodarji: Dafi Ribnikar, Cintia Seljak in Martin Pus- tavrh, Niko Cepeda Pevski referenti: Andrejka Kinkel, Klara Marinič, Pavel Mehle Delegata: Tomaž Vombergar, Marjana Jakoš ODBOR SDO-SFZ SLOVENSKA VAS Predsednika: Claudia Rozina, Valent^n Grbec Podpredsednika: Yamila Grbec, Damian Rozina Tajnica: Mar^a Gerkman Blagajnik: Lucas Rome Kulturni referentki: Veronica Rot, Mariana Urbančič Športna referenta: Cecilija Čampa, Ezequiel Grbec Gospodarja: Yamila Grbec, Gabi Burja Delegata: Sonia Rozina, Tomi Sušnik NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI SPOMENIK PRISILNIM MOBILIZIRANCEM Nekdanji prisilno mobilizirani v nemško vojsko, njihovi svojci in predstavniki gorenjskih občin so na kranjskem pokopališču počastili spomin na gorenjske mobilizirance, ki so padli na bojiščih druge svetovne vojne. Po večletnem trudu so jim odkrili spomenik, h kateremu je venec položil tudi nemški veleposlanik Hans Joachim Götz. SONCE NAJ BI ŠE BOLJ GRELO Slovenija bo letos spodbujala vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, celovito obnovo stanovanjskih stavb in gradnjo stavb v nizkoenergijski in pasivni energiji. Za to je namenjenih 7,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, je okoljski minister Janez Podobnik izpostavil ob odprtju simpozija Obnovljivi viri energije. S triletnim programom spodbujanja vgradnje solarnih sistemov naj bi v prvem letu trajanja dosegli vgradnjo 20.000 kvadratnih metrov novih sprejemnikov sončne energije, vsako naslednje leto pa še dodatnih 10.000 kvadratnih metrov več. OD DELA K REPORTERJU Pet časnikarjev časopisne hiše Delo je dalo odpoved. Gre za tri časnikarje(,,prejšnjega") Maga Igorja Kršinarja, Biserko Karneža Cerjak in Nenada Glüksa, nekdanjega v.d. odgovornega urednika Maga Silvestra Šurlo ter urednika notranje politike na Delu Ivana Puca. Vsi odhajajo na splošno informativni tednik Reporter, ki naj bi prvič izšel 19. maja. ŠTUDENT NAJ BO Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v študijskem letu 2007/08 na višješolski strokovni in na visokošolski študij vpisanih 115.445 študentov. Prvič po dolgih letih tako število vpisanih ne presega vpisa prejšnjega študijskega leta. Kljub temu ob manj številčni generaciji delež vključenosti v terciarno izobraževanje opazno narašča. SMUČANJA JE KONEC, ČEPRAV JE ŠE SNEG Na smučišču Krvavec se je zaključila letošnja smučarska sezona. Trenutno imajo na progah še vedno več kot meter snega, a je interes za smuko v spomladanskih dneh močno upadel. V primeru lepega vremena bodo morda obratovali še v času prvomajskih praznikov. PO SVETU POGAJANJA MED HRVAŠKO IN EU Hrvaška je 21. aprila v Bruslju odprla novi poglavji v pogajanjih z Evropsko unijo - o prometu in energiji, pri čemer prvič obe strani zahtevata prehodna obdobja. Unija Hrvaško ob odprtju poglavja o energiji opozarja na odprta vprašanja glede Nuklearne elektrarne Krško, ureditev vprašanja radioaktivnih odpadkov pa je tudi med pogoji za zaprtje tega poglavja. Povezava je tako Hrvaško pozvala, naj uredi vprašanja, povezana s financiranjem razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov Nuklearne elektrarne Krško v lasti Slovenije in Hrvaške. ITALIJANSKA VLADA Potem ko je najverjetnejšemu novemu italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju zaradi dodelitve ministrstev grozil razkol s partnersko Severno Ligo Umberta Bossija, sta Berlusconi in Bossi vendarle dosegla sporazum. Po njem naj bi Severni ligi pripadla kar tri ministrstva in položaj podpredsednika vlade. Kot poroča italijanski dnevnik La Repub-blica, naj bi minister postal tudi Bossi, čeprav je pred izvolitvijo Berlusconi dejal, da mu ne bi prepustil nobenega ministrstva zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Bossi je namreč leta 2004 preživel hudo možgansko kap. VARSTVO PODATKOV Večino Evropejcev skrbi varnost njihovih osebnih podatkov, polovica upravljavcev teh podatkov pa meni, da področna zakonodaja ni kos vse večjemu pretoku osebnih informacij, kaže Eurobarometrova javnomnenjska raziskava. Rezultati so bili objavljeni v pričakovanju novih pogajanj o izmenjavi podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v sklopu bodoče čezatlant-ske vizumske ureditve. MIR V OTOKU Združeni narodi so začeli priprave na mirovne pogovore med Grki in ciprskimi Turki, ki naj bi se začeli junija. S ključnimi vprašanji glede združitve otoka se bo ukvarjalo 12 delovnih skupin in tehničnih odborov, da bi tako junijski pogovori imeli vso možnost za uspeh. Po oceni mnogih diplomatov ima razdeljeni otok zdaj „najboljšo možnost", da po 34 letih premaga spore in razdelitev. NOVA KREDITNA KARTICA Evropska komisija je začela spodbujati banke, naj vzpostavijo novo mrežo kreditnih kartic, ki bi bila konkurenca Visi in Mastercardu. V tem sektorju namreč manjka konkurence, kar vodi v previsoke stopnje provizije, ki jo banke zaračunajo za uporabo tega sistema. MATERINSKA PROSLAVA Enkrat na leto se vsi spomnimo naših mater. Tradicionalno materinsko proslavo prirejamo in tako počastimo spomin mater, ki nas morda čuvajo iz višav, drugim pa se oddolžimo za vse, kar so za nas in zaradi nas pretrpele. Letošnjo proslavo je priredil Mladinski odsek Društva Slovencev s sodelovanjem Slov. Fantovske Zveze in Slov. dekliškega odseka. ... V kratkem govoru se je predsednik Slov. Fantovske Zveze zahvalil materam za njihovo skrb in vse težave, ki so jih imele z nami, nas pa vzpodbujal k poboljšanju, da naj bi mislili vedno na matere in ne samo enkrat na leto. V naslednji točki je zborček deklet, ki ga je vodila gdč. A. Savellijeva, zapel dve pesmi v čast materam. Sledila je p. Krizostoma igrica v 4 prizorih: Pavelčkova piščalka. Sodelovali so otroci iz Ramos Mejie, Morona in Capitala, palčki so bili otroci iz San Justa, vile pa dekleta iz San Martina. Igrico je lepo in skrbno pripravila ga. Marjana Batageljeva. Otroci in odrasli so z zanimanjem sledili prijetni igrici naših otrok, ki so kar dobro rešili svoje vloge in želi obilo ploskanja za svoje vloge. SLOVENCI V ARGENTINI Slovenska kulturna akcija je pričela v soboto 19. t. m. z redno ,,zimsko" sezono svojih kulturnih večerov. ... Večer je uvedel vodja odseka dr. Brumen ... in podelil besedo predavatelju dr. Milanu Komarju, ki je govoril o človekovi podobi v Ajshilovi tragediji. ... Osebne novice Družinska sreča. V družini g. Pavleta Fajdige in njegove žene ge Irene roj. Zajec, se je v soboto 19. t.m. rodil sinček. Srečni družini naše čestitke. Novi slovenski inženir. Na tehnični fakulteti buenosaireške univerze je diplomiral g. Jože Rezelj, sin pok. sodnika Rezlja iz Novega mesta. Dosegel je naslov civilnega inženirja in geometra (ingeniero civil y agrimensor nacional). Mladi inženir je prvi med slovenskimi novonaseljenci, ki je diplomiral na tukajšnji tehnični fakulteti. Iskreno čestitamo! G. Marko Kremžar je diplomiral na ekonomski fakulteti Univerze v Buenos Airesu in si je pridobil naslov contador publico. Čestitamo! LETOŠNJE SLOVENSKO ROMANJE V LUJAN sovpada s stoletnim jubilejem, ki ga praznuje katoliški svet v zvezi s prikazovanji Matere božje v Lurdu. Nam sicer ne bo dano, da bi ta sveti kraj letos mogli osebno obiskati, kjer se je Marija razodela kot Brezmadežno spočetje. Dano pa nam je, da kot vsako leto pohitimo k Marijinemu prestolu v Lujanu. V mesecu, ko doma dehtijo šmarnice in so polne vsako jutro in vsak večer naše cerkve in kapele vernih Slovencev, bomo tudi letos na drugo nedeljo v maju opravili svoje božjepotno romanje..... Svobodna Slovenija, 24. aprila 1958 - št. 17 RESUMEN DE ESTA EDICION EVRO INFLACIJA Letna stopnja inflacije v območju evra je marca dosegla nov rekord in se s 3,3 odstotka, kolikor je znašala februarja, povzpela na 3,6 odstotka. V celotni Evropski uniji je bila 3,8-odstotna. Med 15 državami območja evra je bila najvišja v Sloveniji, najnižja pa na Nizozemskem. KITAJSKA Na Kitajskem se kljub pozivom medijev nadaljujejo protesti proti zahodnim državam, ki so s protibetanskimi demonstracijami ovirale pot olimpijskega ognja. Medtem je olimpijska plamenica že prispela v Malezijo, nepalske oblasti pa so že zavarovale pot čez Mount Everest, kamor jo bodo ponesli v prihodnjih dneh. FELICIDADES El Dr. Marko Kremzar celebro sus 80 anos de vida el 17 de abril. Su preocupacion en favor del bien publico y su conciencia pol^tica y nacional marcaron algunos de los rasgos de la colectividad. Nacido en Ljubljana formo parte de los domobranci. Estuvo preso en los campos de concentracion y en la carcel. Fue condenado a ser reeducado, pero pudo huir. Ya en la Argentina estudio econom^a en la UBA y se doctoro. Desde 1983 fue el conductor del partido pol^tico esloveno SLS y su mandato abarco la ca^da del comunismo y la independencia de Eslovenia, a la cual le puso gran empeno. En 1960 fundo el srednješolski tečaj donde hasta hoy sigue dictando clases. De su pluma surgieron numerosas obras literarias y art^culos, al mismo tiempo que brindo charlas sobre pol^tica, ideolog^a e historia. (Pag. 3) EL ARTE DE VISITA En la 34. Feria del Libro representaran a Eslovenia 7 artistas eslovenos y 1 participara desde la delegacion francesa. La organizacion desde la Argentina esta a cargo de Mojca Jesenovec (profesora de esloveno en la UBA) y la coordinacion en Eslovenia parte del poeta Ales Steger. Este cree que la Feria le dara la posibilidad para encontrar-se con el publico argentino y para ampliar el mundo personal. Respecto del lugar que ocupa la literatura eslovena en Europa afirmo que la multiplicidad de lenguas acarrea el problema de las traducciones en el arte escrito, porque cada uno crea desde lo local, en su idioma. Pero, acaso, no es lo literario un modo de traducir del silencio absoluto a la insuficiencia de la palabra? (Pag. 3) LA JUVENTUD ESLOVENA Pese a todas las obligaciones de hoy d^a, los jovenes de ra^ces eslovenas poseen dos organizaciones activas - una femenina (SDO) y otra masculina (SFZ) - que trabajan de forma conjunta hace ya varios anos. Cada centro esloveno elige sus propias autoridades y entre los cargos a cubrir esta el de delegado, quien ocupara un puesto en la organizacion central de la juventud. Cada centro tiene sus propias actividades entre las cuales se encuentra el D^a de la juventud. La organizacion central SDO-SFZ tambien tiene sus actividades, las principales: el festival de la musica (17 de mayo) y el d^a de toda la juventud eslovena (9 de noviembre). Dialogamos con su presidente Andres Znidar quien nos conto sobre el proyecto de una renovada pagina de Internet, los torneos de voley y futbol tanto femenino como masculino y los preparativos para el festival de la cancion que se acerca. (Pag. 4) EL ESPACIO DEL LECTOR La embajada de Eslovenia invita a visitar su stand en la 34. Feria Internacional del Libro. El stand estara compar-tido con Francia, Grecia y Alemania en el pabellon amarillo, calle 10, numero 2014. El lugar, la Rural, predio ferial de Buenos Aires del 24 de abril al 12 de mayo (domingos a jueves de 14 a 22, viernes y sabados de 14 a 23). Entre las actividades culturales se encuentran: el lunes 28 de abril a las 18:30 horas del Dia de Eslovenia en la sala Alfonsina Storni. La presentacion de libro Poemas de France Preseren con Juan Octavio Prenz; y el panel Literatura eslovena contemporanea con Mitja Cander, Ales Car, Mate Dolenc, Alojz Ihan, Dusan Jovanovic, Marko Kravos, Mojca Kumerdej y Ales Steger. El miercoles 30 de abril a las 18:00 las embajadas de Alemania, Francia, Eslovenia y Grecia invitan a la mesa redonda De la lengua materna a la lengua de adopcion: los escritores cruzado-res de fronteras, dirigida por Maximo Soto. Participan: Laura Alcoba, Vassilis Alexakis, Brina Svit y Ilija Trojanow. Sala Jose Hernandez. Ademas de la Feria del libro, los autores se presentan en la Casa del Escritor (Lavalleja 924, martes 29/4, 19:30) y en el Centro Cultural de la Cooperacion (Av. Corrientes 1543, sabado 3/5, 19:00 - Ales Car, Mate Dolenc, Alojz Ihan, Ales Steger, los demas estaran en el Centro Esloveno). Tambien visitaran el 27 de abril a la ciudad de Montevideo y el 1° y 2 de mayo estaran en Rosario. (Pag. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Jernej Tomazin in Mojca Jesenovec. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O