Vsebino I USTANOVNI kongresi strokovnih ZVEZ ~ OB LETU OSOREJ — VSAK TEDEN PO 200 KNJIG.ZBOLJŠANJE NAŠIH TRAVNIKOV — STELJA IN GOZD — SADIMO CIM VEC SADNEGA DREVJA — UMETNA OPLODITEV ŽIVINE SINDIKATI V DEŽELI SOCIALIZMA — ZADRUŽNA VZGOJA V SZ. GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV STO-ja Leto HI, 51. 27. Poštnina plačana v gotovini. Trst 3. decembra 1947. Spedizioni in abbon. postale IP gruppo. Cena : 15 ML , 10 JL , 4 din Poslednji izdajstvo V sindikalni borbi na Primor-Utem prej ;n na tržaškem Ozemlju zadnjem času je iz vseh mogo-i strank dn strančic skrpucani elavski zbornici služila »obramba ns^va<< za Slnvno oi'ožje. Trhli . demokratične množice so si p e dayno na jasnem, da je bil V argument najogabnejša ‘z-sVpC Vsc^ kvink, ki se je za njimi žo-do klečeplazno hlapčevslvo e gospodo rimskemu in zapad* Mobilizacija delavskih sil za sindikalno enotnost, za delo in nove delovne odnose, za zaščito sindikalne organizacije v tovarni in delavnici Najnovejši razvoj političnih in Življenjskih vprašanj na Tržaškem ozemlju je v teh dneh toliKo dozorel, da se je v ponede'jek zvečer drugič sestal plenum tržaških E-notnih sindikatov. Dvorana Delavske športne zveze je bila polna tržaških sindikalnih funkcionarjev. Predsednik Enotnih sindikatov tov. Destradi jc podal obširno poročilo o treh glavnih problemih, o ppli-ličnem v zvezi s sindikalno združitvijo, o množičnih odpu j .tildah z. dela in o novi ureditvi delovnili odnosov, ki je postala pereča, ko je z decembrom zapadla dosedanja industrijska kolektivna delovna pogodba; %u]'U imPerializmu. Prepoznale so . . III I S»£5SLto"i&S£35 Vprašanje sindikalne združitve interese vsega de- tli V Hpll je bilo treba okrniti tu-materialne, Igmanskega in slovenskega ti.i! Spoznala jo je na njenih lcatIar le bHo treba odn^*^ fašizem ne le v njegovem dl r’-C^0 sI0Venskega, ampak tu-11 še posebno do italijanskega t)ei. ^r^aškega delovnega ljudstva, ii v,VSka /t,ornica je šla v tej svo-as.', žoltega priveska licemer-* **«anske demokracije in kot; lirm a ansIo • ameriškega imperia-_®_do kraja. je prav ta čas zajel vso od Vidma do Palerma val %ic"0 It; .e^a demokratičnega pbkreta, SosPodV 0brainbi Precl dokončnim in političnim zasuž-I^Itjc pričel rušiti vse tnjj postojanke lašizma in flttj.1' ,Vso gnilo stavbo črnega re-v te tržaški Delavski zbornici i(o..)en* Posebni vrsti »obrambe; jj.bansiva<( sape. dttj-.Je Prav te dni vsa milijonska o]5Vj*na italijanskega delavstva v fhCe . italijanske Delavske zborih in odločno izrekla svo- De Gasperijevega izld-D6ja_ga samodrštva. je tržaška leti žarnica, ki si je celi dve vi0 ^“Postalno prisvajala »njeno« 11^° Pa primorskih in tržaških 'lij,! aramotno obmolknila. Mar i Vseb lnjI'jonov tta- ^arn.i delavcev, ki se danes v ley j ab in ulicah borijo za reši- l^iern 6 Pred dokončnim zasuž-aialc-’ ^cd »prodance« in »iz Uvodoma je tov. Destradi ugotovil, da s<» se Enotni sindikati že vse od oktobra 194l>. leta odločno borih za trdno enotnost vsega delavskega razreda na Primorskem in še posebej v Trstu. Borili so se zanjo v duhu načel Svetovne sindikalne zveze. Toda stvarno ni bil dosežen noben rezultat in vprašanje je postalo vedno težje, odkar se je tudi ves razvoj v svetu usmeril v dva vedno ostreje ločena tabora, v tabor demokracije in tabor imperializma. Vsi vemo, zakaj tudi na domači fronti združitev ni bila dosežena. Vsi vemo, kolikšni so bili napori zanjo in kakšni so bili naklepi proti njej. Predstavniki Enotnih sindikatov so se preteklo soboto znova sestali z predstavniki Delavske zbornice, da bi nadaljevali razgovore za sindikalni sporazum, kakor ga dejansko zahteva na terenu vse tržaško delav.stvo. Prav ta pritisk, s terena je kazai, da bodo voditelji lažne Delavske zbornice prisiljeni končno pristati na resnično skupno borbo delavstva proti kapitalu, i/corišžancev proti izkoriščevalcem ,toda tudi sobotni sfestanek je ostal brez haska in koristi. Dokončno se je izkazalo, da Delavska zbornica združitve ne mara, ker ne ma^a zmage delavskih interesov, marveč služi interesom 'imperializma. Delavska zbornica je to dokazala prav te dni, ko je ob silnem valu vsega italijanskega demokratičnega delavskega gibanja molčala, medtem ko je ves tržaški delavski razred po svojih Enotnih sindikatih navdušeno izrazil svojo solidarnost z njegovo borbo proti fašizmu. Danes so tudi oni, ki so utegnili zaradi svoje narodnostne zanesenosti še verjeli, da je morala tržaška Delavska zbornica v resnici »braniti itulijanstvo«, spregledali ogabno igro. Ce je bilo kdaj tržaškemu delavstvu jasno, da je potrebna združitev vseh njegovih sil, mu je bil zdaj podan poslednji in najjasnejši dokaz, da je mogoča le na terenu in ne pri vrhovih. Borba za delo V sijnKj Ce" halijanstva? bi*c°h se ni to sramotno iz-Jo v 110 in do ogabnosti izmaličeni ^a5an5e tako ostro zastavilo NL.Sei» onim, v svojem bistvu ViJ'1,1’ a naivnim in po svojih '"h čustvih zgrešeno za-b'žaškiin delavcem in na-I ki so še verjeli, da je 3U . z°ltc gospode kljub nje-‘‘Jdaštvu s Cosulichem in Pisano družbp le še dro- , ®nia. Se nikoli ni bila vsa me 0sdna »obramba italijanstva« Šh jj *0 in nedvoumno razkrin-davstv °r I)rav te dni, ko se je m&HSL? Vsc Italije na svojih po- 'Mlo ------ A ih 'uhdarnosti »prodanih« E-mU dpdikatov ter izdajalskega v® V tržaške »braniteljice«. (A Prav V ponedeljek je to tuj *'ih potrdila na koži C' v Jijdjedelniiškiih »ick6 ie t|lr r-V() R -—lavua znova na v-osu-vAčih i,an V pogledu starostnih VSf|c in'01>cni I11 se zavzela ;.a V1>ch(.veZt*f’. hi jih odmerjali hiriški delovodje po L Ah * P°kf>rnosti in biriških v Si. hf^idelavskim elemen-Ailp '‘'do mezd, kakor bi se C*V-150 borbi proti fašizmu delavcev' mezdnih vprašanjih, Brav te dni smo bili priče še drugega pomembnega pojjajva, ki mu hočejo nasprotniki, delavstva dati povsem normalen značaj. Ivinožični odpusti delavstva naj bi bili zgolj sezonski pojav in n'e pojav krize, ki jo skušajo delodajalci izkoristiti zase in zvaliti njena bremena na delavska ramena. Toda tudi v tem tržaškega delavskega razreda nihče ne bo preslepil. Delavce in nameščence so pričela' odpuščati tudi podjetja, ki s sezonskimi pogoji dela nimajo nika-kega opravka. To velja za Telve, velja za radio in bp veljalo tudi za ladjedelnico pri Sv. Boku, za Martinuzzija in druge, pri katerih se prav tako pripravljajo, da poženejo no cesto vrsto svojih delovnih moči. Zato so Enotni sindikati zahtevali blokado odpustov. Okupacijski delovni urad je bil v prvem hipu res mnenja, da je treba pre- prečiti nesrečo, toda že po prvih razgovorih z delodajalci je vrgel na mizo vsg. drugačno karto. Pričel je stvari zavlačevati in zatrjevati, da ima pripravljeno posebno rešitev tega problema. Vemo, da ima okupacijska oblast na razpolago sredstva Taft-Hardingove vrste za zahvalo in priznanje tržaškemu delavstvu zaradi njegovih žrtev za stvar zaveznikov. Vemo, da bi nas radi preslepili z lažjo, da bi bila blokada v škodo samih delavcev, kakor se je ves poslednji čas protidelavski tisk na moč lagal, da bi prikazal trenutno znižanje cen kot znamenje konca, krize. Mar je bilo prav znižanje cen sladkorja razlog, da je slaščičarna Alabarda odpustila polovico delavcev in silila ostale, da bi opravljali dvojno delo? Proti vsem tem grožnjam in prevaram se bo tržaški delavski razred mobiliziral z vsemi svojimi silami v mogočno fronto za obrambo svojih življenjskih pravic. / Za nove delovne odnose oreško <5obi zaposlitve. Nj t>0sLI*ornica ie '/aP 'ilil >'ha karto, je zaigrala je zapravila S?< ‘a argument, ki je z ele- \ u triV^Piti nezavedne ^ Im 0 iiHiCesa delavskega razi*'*. Se Cediti na nje- vVSfff" dalije, je nasloni* bila ločena usoda n^^dviane organizacije 'lila Ua'' ^ ničemer re ni la'Tedna vsbbima de- Mobilizacija tržaškega delavskega razreda pa ja prav ta čas potrebna tudi še na področju delovnih odnosov. 30. novembra je potekel rok dosedanje industrijske delovne pogodbe. Enotni sindikati so jo delodajalcem odpovedali. Ka- lavskih teženj in borb. In v ničemer se tudi ni spremenila njena rmrodnofitno kulturna izoblikovanost. In realizacija teh osnovnih razvojnih načel je slej ko prej !a-stnn le Vesnienhn zagovornikom združitve vseh delavskih sil. Delavska zbornica pa je že davno prodala načelne interese delavskih množic svojim kapitalističnim gospodarjem. Sedaj se je izneverila še njih obliki in sistemu. M. pitalisti so bili presenečeni, ker sp menili, da je ta čas položaj za delavstvo tak, da bi mu ne kazalo odpovedati pogodbe. Špekulirali so z gibanjem cen, toda prav zadnjega novembra se je izkazalo, da se 'gibanje cen ne razvija navzdol, marveč navzgor. Ko bomo na novo urejevali delovne odnose in sklepali novo delovno pogodbo^ bomo zahtevali predvsem, da bodo mezde po svojih odstotkih ustrezale mezdam, ki so veljale leta 1939., ko je njih razmerje do cen dosegalo vsaj 80 odst. izdatkov, Zahtevali bomo 40 ur dela na teden. Zahtevali bomo jamstvo tedenskega izplačevanja mezd, zahtevali polovične plače za dobo šest mesecev v vseh primerih nezgod pri delu in bolezni. Zahtevali bomo izenačenje mezd in vseh pravic za delavke, da se bo tudi na področju dela izvedlo načelo dejanske enakosti: enake mezde za enako delo. Zahtevali bomo podaljšanje delavskih dopustov, boljšo odmero plač in službe za. vse one, ki nimajo časovno strnjenega dela (čuvaje, bolničarje, šoferje itd.). Zahtevali bomo razširjenje industrijske delovne pogodbe od velike tudi na vso srednjo industrijo in obrt. Enotni sindikati so že pripravili načrt nove normativne in mezdne ureditve delovnih odnosov, da ga predložijo delodajalskim organizacijam. Ta nova ureditev bo pomenila za Tržaško ozemlje razveljavljenje normativne delovne pogodbe iz,- leta 1937 , ki jo je delavske- delovnih odnosov. Predstavnik ladjedelniških delavcev Daprettc; je še posebej razkrinkal agente Delavske zbornice, ki so pri pogajanjih za nove mezde prav včeraj znova izdali delavske interese, ge odrekli starostnim mezdnim stopnjam pe se zavzeli za vmesne plače, kakor naj bi jih po starem fašističnem vzorcu delavstvu spet po' svojih političnih in korumpiranih simpatijah delili sami delodajalci, Tov. Vojmir je v odgovor na nekatera vprašanja omenil, da se je' okupacijski delovni urad obvezaf izdati v kratkem posebno odredbo,-k; naj bi ščitila one delavce, ki so bili doslej brez vsake pogodbene zaščite nasproti delodajalcem, ki Riso bili organizirani v delodajalskih organizacijah in se zato niso smatrali dolžne izpolnjevati kakršno koli pogodbo. Ob zaključku je še enkrat spregovoril tov. Destradi in utemeljil borbo za zaščito tovarniških odbe- ’'S>ss s s s s s s s/s;s *;y/s s/ss s ss sss/s s s.ss ssss ss Tržaški partizani v Nabrežini Dovolj je bilo poniževanja in žalitev, dovolj obrekovanja in blatenja, preveč aretacij in procesov^ Tržaški partizani, junaki ljudstva, ki so mu izvojevalj s krvjo in nadelo- . rcfttiH.-u njih črni hlapci na okupatorskih kamionih in z okupatorskimi strojnicami. S prezirom je šel ponosni' partizanski pogled preko njihl.ki služijo zdaj temu zdaj onemu oblast- • NABREŽINSKI ZBOR TRŽAŠKIH PARTIZANOV veškimi napori njegove osnovne pravice do svobode in miru, do demokratične olbasti in blagostanja, so se dvignili od svojega dnevnega dela se zbrali v zbor da je tržaški šovinistični, reakcionarni svet začuden obmolknil ob toliki moči in toliki zavesti. Bratsko združeni kakor nekoč na osvobojenih postojankah sredi zasužnjene dežele so razvili svojo zastavo se spomnili svojih padlih tovarišev. Zaman so se podili okrog mu razredu vsilil fašistični režim. Enotni sindikati bodo zahtevali v razporeditvi uradnikov v plačilne stopnje tudi uvedbo posebne kategorije. Glede na govorice, da nameravajo v Italiji odpraviti dra-ginjske doklade, vztraja tržaško delavstvo pri tem, da jih je treba ohranili vse dotlej, dokler se življenje realno ne bo pocenilo. Qb zaključku Je tov. Destradi še posebej govoril o zaščiti tovarniških odborov, ki jim kapitalistični izkoriščevalci izpodnašjsjo tla, da bi se išKšili njihovega vpliva. Toda tudi v teni primeru bo tržaški delavski razred mobiliziral vsg svoje sile, da ohrani svojo težko pribir-jeno sindikalno organizacijo v tovarni in podjetju. V diskusijo o Destradijevem poročilu je posegla dolga vrsta sindikalnih delavcev. Odločno so se izražali za združitev vseh delovnih sil na terenu, za doslodnjo borbo proti umetnemu ustvarjanju brezposelnosti, za odpravo fašističnih niku in zatiralcu delovnih ljudi. Mar bi se kdo menil za hijeno, ko je premagal volka? Rdeče rute ki titovke pa so zbudile M ljudstvu novega duha in za: nosa_ Ostalo bo zvesto svpjiin borcem, kakor so bili oni zvesti njemu v najtežji!) dneh. Ostalo bo neraz-družno ž njimi,'ki so mu ponos in slava, tudi vse bodoče dni, dokler ne bosta izpolnjena' skupna zakle,-tev in dosežen skupni cilj. rov. Enotni sindikati se bodo borili do kraja za uzakonitev delavskih sindikalnih pravic. Pojasnil je, da je Delavska zbornicii odklonila nadaljnje delo za sporazum', češ ifci bi zanj sedanja atmosfera ne bila ugodna. Toda v zadnjem' poldrugem letu smo preživeli že nešteto atmosfer, a Delavska zbor- Vsalc delavec in kmet, vsak intelektualec bo prispeval za naš ljudski otroški božič niča je poskrbela, da še nikoli nismo naleteli na tako, da bi bila po njenem mnenju ugodna za združitev. Ustanovni kongresi strokovnih zvez Enotni sindikati Tržaškega ozenitje, ko so si na sVojem ustanovnem kongresu položili trdne organiza-cijske temelje, kakor ustrezajo novi državnopravni in upravni ureditvi tržaškega ozemlja ter težnjam vsega tržaškega delavstva po združitvi, naglo razvijajo svojo organizacijsko strukturo. Mimo ustanovnih Skupščin posameznih okrajnih sindikalnih organizacij v Istri, v Nabrežini so se v poslednjih dveh ted-driih zvrstile tudi že ustanovne nkupšcine prvih pet strokovnih vpvez. V duhu delavsko-kinečke e-notnosti, ki je prav pri nas že tolikokrat prišla tudi do stvarnega izraza, sta se kot prvi ustanovili kine" žijska in kovinarska, strokovna zve- za, ki predstavljata hkratu tudi naši dve največji stroki saj je orga. niziranih v prvi 20 tisoč obdelovalcev naše zemlje in v drugi nad 13 tisoč graditeljev naših ladij, naših plavžarjev in drugih delavcev težke in lahke industrije. Z darovi in pozdravi, ki sta si jih izmenjali obe stroki ob tej priliki, sla t\*di izpričali to zavest neločljive zveze med delavcem in kmetom in še posebej na naših tleh med pripadniki vseh treh naših narodov. Tej ideji bratstva in edinstva so dali končno posebnega poudarka na obeh skupščinah tudi govorniki iz glavnega odbora ES tov. Destradi, Bukovec in SemiHi. V znamenju agrarne reforme Ha skupščini kmetijske zveze, ki 3e bila v lepo okrašeni Arrigonjevi dvorani v Izoli, se je zbralo do 400 delegatov.’ V, svojem organizacij« skem poročilu je dosedanji tajnik tov. Grbec obeležil borbo kmečkega delovnega ljudstva za gospodarski in kulturni napredek ter po stavil v žarko luč vse velike razlike v položaju naših kmetov v an-glaam er iškem in jugoslovanskem predelu Tržaškega ozemlja. Stvar vsega tržaškega delovnega ljudstva •bo, da se gospodarska osvoboditev obdelovalca naše Kemije, ki jo predstavlja agrarna reforma v Istri, razširi tudi na vse ostalo ozemlje. 2iv je bil na skupščini odnos nalili kmetov do njih organizacije. Globoko so se dojmile vseh prisotnih besede svetokriškega delegata o okupatorskem^ zapostavljanju našega kraškega kmetovalca, ki ga tlačijo z davčnimi bremeni, mu u-ničujejo zadnje pedi njegove kršne žemlje. In še globlje so, segle bodre in odločne besede istrskega soseda, ki je pozival vse kmetovalce v borbo za razširjenje agrarne reforme na vse ozemlje. Hkratu pa je v besedah govornikov prišla do jasnega izraza nezadržna težnja kmečkega človeka, da se kulturno dvigne na više ih da se še posebej mladino otme zaostalosti, ki jo je vanjo pahnil fašizem. Na skupščini je bil izvoljen glavni odbor zveze, ki so v njem tovariši Grbec in Škerl in Škrk iz Trsta Radovič iz Nabrežine, Franza stroka no glede na razmerje rezul-latov pri volitvah strokovnega od. bora za sporazum, pri katerih je glasovalo zg njene kandidate znatno več ljudi, kakor jih je bilo v stroki organiziranih. In novi uspehi so bili doseženi ob ustano. vitvi Tržaškega ozemlja, ko so sc pričele priprave za enotno organizacijsko stroko na vsem ozemlju. V organizacijskem pogledu je po. menila nedeljska skupščina preo-snovo ne le v teritorialnem pogledu, marveč tudi v tem, da bodo vzgojniki odslej organizirani po industrijskem načelu, po šolah, skupno z vsem namešcenstvom v šoli v skupnih sindikalnih enotah. Vzgojniki bodo v bodoče ob ohranitvi pi gojitvi kulturnih posebno, sti vseh treh narodnosti na našem ozemlju še vse bolj stremili dali tem oblikam skupno demokratično, kulturno in nazorsko vsebino. V vedno trdnejši medsebojni povezanosti bodo v najtesnejšem sodelovanju z vsem delavnim ljudstvom uspešneje premagovali ovire na poli do skupnih smotrov. m S ' ¥ Z Mmm DEL DELEGATOV NA USTANOVNI SKUPŠČINI KES O IZOLI iz Cedasa, Bordon in Appolonio iz Kopra, D’Udi ne in Bernardi iz Izole, Bordon in Markesich iz Pirana ter še Bavdaž in Debeliš iz Trsta- Na čelu delavskega razreda Istočasno je v dvorani Delavske Športne zveze zasedala ustanovna skupščina kovinarjev. Tov. Goruppi je na njej razvil temeljito sindikal-no-politično poročilo, Obeležil je rast socialistične družbe v novi Jugoslaviji in borbo delovnega ljudstva proti neofašizmu in črnemu režimu v Italiji, poudaril potrebo enotnosti delavskega razreda v borbi proti zatiralski zvezi okupatorjev, kapitalistov in njih laži-sindi-kalnih hlapcev, očrtal borbo ES za valorizacijo tržaških gospodarskih možnosti v nasprotju z Delavsko zbornico, ki jih hoče ohromiti pod krinko italijanstva v vso škodo delovnega ljudstva- Poudaril je potrebo, da se v okvir kovinarskih delovnih odnosov vključijo vsi kovinarski delavci v težki in lahki industriji ter obrti. Predsednik ES Destradi je v svojem pozdravnem govoru še posebej »otidaril pomen Tržaškega ozemlja ne. torišču borbe proti reakciji in neofašizmu. Tov. Moretti je opozoril na nevzdržni položaj mladine ki je je na tisoče brez vajenske strokovne Izobrazbe, ter zahteval vrsto ukrepov v njeno korist. Tov. Male-šičeva je odločno postavila zahtevo delavk po enaki mezdi za enako delo, kt je osnova vse njene gospodarske, socialne in politične enakopravnosti. Tomasi je označil vlogo okupacijskega delovnega urada, ki namerno vključuje same reakcionarne elemente v tržaško produkcijo. Ob zaključku je bil izvoljen novi odbor kovinarske strokovne zveze, ki so v njem tov. Tomasi, Loredan, Norbedo iz Mili, Goruppi Tureo-vich in Košanee iz ladjedelnice Sv. Marka, Zacearia in Stopar iz Strojne tovarne, Debarbova iz Ilve, Se-milli in Derin iz Mre. Dapiran iz arzenala, Zuder in Peterlin iz obrti ter Castellaro jz Salde. Ta povezanost z delovnim ljudstvom je prišla simbolično do izraza tudj na sami skupščini, ko Ji je posebna delegacija sporočila bratsko pozdrave in zatrdita solidarnost vseh liziških delavcev z vsemi umstvenimi. Na ustanovni skupščini kemijske strokovne zveze se je razvila živahna razprava v zvezi s poslednjimi množičnimi odpusti z dela. Sklenjeno je bilo, da bodo vs; kemijski delavci nastopih protestno stavko. Zares so v torek dopoldne stavkah eno uro. Ob ustanovitvi so si vso tri zveze izvolile svoje nove teritorialne strokovne odbore. In še tri stroke To nedeljo pa so se ustanovile hkratu tri strokovne zveze, zveza lesnih delavcev, zveza delavcev v kemijski industrij; in zveza naših šolskih vzgojnikov. Vsem trem je bil skupen močan poudarek političnih nalog naših sindikalnih or. ganizacij’, kakor je skupen vsej o-gromni Svetovni sindikalni zvezi. Vso tri sta navdajala duh razraine enotnosti ;n pripravljenost na bor. bo za izpolnitev skupnih razrednih interesov, uresničenje demokratičnih pridobitev ob zmagi nad fašizmom in za ohranitev miru proti vsem vojnim naklepom imperialističnih klik. Za politične pogoje, v katerih se razvijajo razmere na našem Tržaškem ozemlju, je bila skupščina naših šolskih vzgojnikov še posebne, ga pomena. Pii svojem vsakdanjem delu, pri svojih odnosih do oblasti in do mladine, spričo po. sebnih funkcij, k; so jim poverjene v oblikovanju naših novih ro. dov, je njihova ideloška kakor tudi materialna borba vselej točen kazalec položajev in stopenj občega političnega razvoja v našem domačem okolju. Ideološka nasprot. stva, narodnostne razlike, organizacijska razdvojenost prihajajo pr; njih prav posebno do izraza in porajajo vselej tudi najneposred-nejše posledice za vsakega izmed njih. Vrh vsega pa so postavljeni v obči borbi na postojanko, ki lahko nasprotniku prizadene vedno največ udarcev. Vzgojnik. ki se zaveda, da jo izšel 'iz ljudstva, da pripada ljudstvu zato, da služi ljudstvu, n; le učitelj mladine, marveč učitelj in svetovalec, kul. turni vzgojnik vsega ljudstva. Pot tržaških ljudskih vzgojnikov je bila trnjeva vse do onega dne. ko se je ljudska osvobodilna vojska umaknila s tržaških tal. Prof. Weiss, ki jo na ustanovni skupščini strokovne zveze podal organizacijski referat, j<> je kvatkot obeležil: borba za obnovo četrt sto letja zatiranega slovenskega -ol. stva, borba zn povratek in rehabilitacijo politično preganjanih šolnikov, borba za napredno, demokratično vzgojo, borba proti mrnč. njnškim in zaostalin nazorom, borba proti fašizmu, ki je bil v š >li najtrdneje zasidran in še' borb i proti ločitvi duhov, ki je bila vprav v vzgojniških vrstah najbolj izrazita. Zato Je bil tem pomembnejši uspeh, ki ga je dosegla vzgojniška Mezdni spori Brivci in frizerji so odpovedali sporazum glede vsakodnevnega nadurnega dela, ki. je bil vključen V mezdno, pogodbo, kolikor posamezni obrtniki te pogeribe, ki je bila sklenjena že 30. junija t. 1. še vedno ne izpolnjujejo. Pred dnevi je bila sklenjena dopolnilna mezdna pogodba za nameščence v mesnicah. P« tem sporazumu prejemajo poslovodje v mesnicah z več kot tremi nameščenci 13.600, blagajniki po 8480, prodajalci po 2800, njih pomočniki in tež.:, ki 2400, vajenci pa v prvem letu vajenske dobe po 600, v drugem letu 960, v tretjem pa pe 1440 hr. Za nadurno delo prejmejo Pri prvih dveh urah po 25, pri naslednjih treh po 50, pri nadaljnjih pa po 75 odst., za delo ob nedeljah in v prostih dneh po 50 odst. poviška. Plače se jim v 8 dveletnih rokih povišajo po 627.50, 350, 125 in za prodajalske pomočnike v 3 triletnih rokih po 48 lir mesečno. Dravinjske doklade so enake kakor pri ostalih trgovskih nameščencih. Poleg nedelj in državnih praznikov imajo 4 poplone in 4 delno proste dni. Pritičf jo jim dopusti po 10 dni letno v dobi prvih 5 let službe, 15 v na-jedniih 5 letih. £o v dob; od 11 do 15 let službe, po 24 dni v vsej nadaljnji.Službeni dobi. Zagotovljene so jim 13. plača, nadomestna odškodnina za izgubljene dravinjske doklade in mezde fv starosti nad 20 let 13.500 J ir za mo de. i 1.575 za ženske, od 18 do 20 let 13.hV odnosno 9450, od 16 do 18 let 10.125 odnosno <>505 pod 16. leti 5-5CO lir za ene irr druge ter dravinjske doklade pri delavcih (uradnikih) po V znamenju velikih in zmagovitih naporov za gospodarski napredek, za blagostanje milijonov, za socialistični red in kulturni mir so jugoslovanski narodi in ž njimi v.si pravi demokrati sveta praznovah četrto obletnico proglasitve temeljnih načel, na katera “e opira veličastna zgradba nove Jugoslavije. 29. november je dan, ko sta se v krvi in junaštvu stotisečerih borcev zrušili v pozabo suženjstvo milijonov ljudi, njih kulturna zoastalost ter je zablestela zarja osvoboditve brezpravnih, zmage zatiranih robov, 29. november je dan, ko se je sVočela tudi osvoboditev primorskega ljudstva. Štiri leta pozneje je bila prvič v njegovi zgodovini izražena pred vsem svetom. Izrazilo jo ’ Živel 29^ november! je v nedeljo z razvitimi zastavami in polno zavestjo svobodnih državljanov 29. november je praznik tudi za nas: ProJavil ga je ves demokratični Trst. Tn je praznik za vso Italiji Proslavile so ga vse njene demokratične množice ob bodrih besedah in z. razvitimi jugoslovanskimi /S' stavami. Živel 29. november praznik mlade, zmagoslavne demokracije vseh delovnih ljudi! POLITIČNI PREGLED Nemško vprašanje V jedrnatem stavku, ki ga je izrekel Molotov v svojem referatu na proslavi 30-Ietnice Oktobrske revolucije, je sovjetski zunanji minister povedal, da atomska bomba že zdavnaj ni nobena skrivnost za nikogar ter je tako odločno odgovoril na ustrahovalno gonjo z njo. Večino svojega referata pa je Molotov posvetil razglabljanju o ciljih in sredstvih sovjetske politike za dosego in utrditev demokratičnega miru zlasti v zvezi z nemškim vprašanjem. SZ je za obnovo enotne demokratične Nemčije, ki naj bi kot miroljubna sila vstopila v veliko družino narodov. Zato je potrebno izkoreniniti nemški napadalni duh: demilitarizacijo, nadzorstvo nad Porurjem, ukinitev trustov in razTasti-lev veleposestniških junkerjev, ki so bili glavni poborniki nemškega imperializma. Nemčija mora tudi plačati vojno odškodnino. Vse to sta že določili jaltski in potsdamski sporazum. Molotovi]eve izjvae imajo Še poseben pomen ker so bile izrečene malo pred londonsko konferenco zunanjih ministrov, ki se zanjo zanima vsa mednarodna diplomacija. Na drugi strani namreč skušajo prodreti poborniki imperialističnega miru na čelu z ameriškimi politiki, ki hočejo, da bi Nemčija postala konkurenčna sila na svetovnem tržišču pač pa poprišče, kjer bi ameriški kapital koval svoje dobičke. Tako je postala zapadna Nemčija glavno strateško oporišče za ameriško prodiranje v Evropo. To je Harriman jasno povedal v svojem poročilu v ameriškem kongresu, ki razpravlja o »gospodarski in sporazumi 59 lir dnevno (1640 mesečno) za vsakega otroka, 43 (1170) za žene in 33 (900) za vsakega izmed star. sev. Sporazum velja od I. oktobra do 31. decembra 1947. Dan za dnem V STRANIŠČIH NA VBAKIT se je pred dnevi prikradlo iz, Benetk v Trst kar 10 visokih funkcionarjev beneške železniške direkcije, da so skrivaj pregledali denarni promet tržaške centralne postaje ne le do 15. septembra 1.1., kakor bi morda imeli formalno pravico, ampak tudi še preko tega dne, čeprav je odtlej tržaška železniška uprava formalno ločena od italijanske in jP pod začasnim vodstvom angleškega polk. Barneta. Ta pa je bil menda ie malo presenečen, ko so od njega zahtevali dovolnico za povratek. * « * V TRŽAŠKI BOLNICI, kjer vlada Pravi šovinistični teror, ki smo ga ožigosali že v eni izmed zadnjih številk, so razpisali osem prlmarijskih mest, na katera namerava bolniška uprava s pristankom poverjeniških oblasti spet vtihotapiti vrsto zdravnikov iz Italije v vso škodo tržaških specialistov. Da ne b; tvegali naj-hujšega blatenja in tudi materialne škode, se temu v tržaških zdravniških vrstah zlepa nihče ne upa naravnost -oporekati, pa čeprav pomeni ves natečaj grobo kršitev tržaških statutnih določb in mirovne pogodbe, ki je Gaither tako svečano obetal da jo bo branil. Tako je vojaška uprava tudi tržaške zdravnike v znamenju atlantske karte nesvobodna« strahu. pomoči Evropi«. Hajrriman ie ‘ia’ ključi!, da morajo ZDA predvs®® in največ pomagati pri obnovi zapadne Nemčije (nad 2 milijar“‘ dolarjev). S lem pa so bile konkrf' no zapostavljene bivše zaveza1® ZDA, ki so največ trpele sPrl nemškega napada. Sicer se pa tudi govorniki v am riškem kongresu zavedajo, . njihovi kolonizacijski načrti teli na odpor pri zapadnoevroP5*^ narodih. Zato nekateri predlažay povečano propagando po radiu časopisju, da bi Marshallov b*** uspel. Podobne zahteve je postavil 1 ^ man, da naj namreč kongres d0“V prvo in čim prejšnjo pomoč Er ciji, Italiji in Avstriji v skupt* znesku 597 milijonov dolarjev. Predsednik ZDA je zahteval tud' odaf' državno nadzorstvo nad gosPc stvonn zlasti pa nad cenami na :,a. bijanje inflacijske krize, ki s® >j.a. ža v vedno bolj naraščajoči ^ ginji (v splošnem za 23%, za zl pa celo 40%). Vsi ti predlogi po 'naleteli b® ^ por republikancev, ki tudi krit* .r(, jo Marshallov gospodarski n nJ. Vendar pa moramo imeti ,rU. sprotstva izključno za notranje žinske prepire. __ ^ Londonska konferenca se ie. čela 25. t. m. z močno pesim-r j« __ eŠiib**^ propagando na zapadu, češ a. njen polom neizbežen. Ta val I inizma, za katerimi se gibaj® mogoči hrusti, ima namen ust razpoloženje za tretjo svetovb® no in pa zakriti samovoljne o združitvi angleškega in amf'_jjji ga zasedbenega področja v v eno enotno (Bicona), !cat Lni' nasprotju z jaltskim in P0*" skim sporazumom. gf S pretvezo, da je spora z. ub* ^tl<-nemogoč, skušajo po nekateri*..^ riških načrtih ustanoviti indu-'^ močno zapadnonemško drža naj bi bila baza ameriškega^ ^or i ioj ^ ....*-- .« rializma proti SZ. V primer .>• razuma z SZ pa naj bi ti j,li-tistični ukrepi omogočili h ^ij stično ureditev Nemčije, ki ustrezala ameriškim načrtotb pa enotna Nemčija, ker bi c3Si' nomnih deželah laže ohrani« jJ« cionarne režime in bi Irus« rft razakosani N „(*# gospodovali Ze prvi dnevi konference kV opravičili pretiranega Pe^eIi 1? ker so se ministri sporaz ^ ^til' dnevnem redu in se kaze) ^ j« obrisi za možnost sporazuim mogoč .iiusut v diplomatski bor ji. dvemi nasprotnimi načeli s osnovi kompromisov: nacii(,i,a ^ rialističnega in demokrat:® ,,„1:' ru se tu kosata, da bi doseg čim večje veljavo. ,,ride iVa Tako je SZ pristala, da 1« totV a'" sirijsko vprašanje kot ^ na dnevni red. Anginam so morali popustiti v tem, aVe loži Svet štirih brez razi« r?K ss&t točko v kar omogoča surm* j: fp- ., začno nemudoma obravnava ^ ^-a , pet točk dnevnega reda. ^a*'at no m uspela ameriška naka«^. p. rešili avstrijsko vprašanj® silili SZ k umiku svojih žarske in Romunije, m''"'vvr)je Angloameričani ohranil' ^ .. sadke v Trstu in Grčiji-Možnosti kompromisov * tudi v tem. da n. pr. č>Z J spodarsko unijo Posarja 'J je P\(i. o bi zapadne vele-.., 0d>„ nalp vzhodno nemško ut® ^ medtem ko bi zapadne na i met0 ni)d rj(. Nadzorstvo štirih velefll 1 K|T i-urjem bi n. pr. odprl® v^ ti iškim proizvodom iz /vfl' področja v industrij'1” Nemčijo, , Stran 3 OB LETU OSOREJ j^sleherni istrski kmet postaj gospodar zemlje, ki jo obdeluje Narodno.osvobodilna borba na. ?01,111 kmečkemu človeku ni pri-n®>1^ samo politične osvobodi Ive '7'!»d četrtstoletnega j a ima v tuji pokolenja, Izvojevala mu ,c Predvsem gospodarsko svobodo, 1 jo v zadnji posledici temelj vseh rugih svoboščin: vrnila mu je r^jo. da je postal po prelepih resiiikovih besedah _ na svoji l;®jji svoj gospod. ^olonstvo — glavno orožje Tasističnega zatiranja izvzamemo nekaj primerov v Tj^dnjem Posočju, naši ljudje nck-" še pred ;:0 leti — sploh h*;0 VcU] ' i"1 je za božič vsaj delno 6ki i'1! ^'-kel. tako so podapenin- koloi podapenin-v.., 11 prav v zadnjih letih brc.2 _‘lko tako tujčevo vprašanje v n^. uvesti m pomisleka kakor ^našu odgovarjali: Ci pensera si 01'e- Pri tem pa so ostali bo-Vnj "^marjeni, nepismeni in Veti. Sestali do danes kakor že Poprej. tgu I>0' Jo pognal fašizem na. to Sf. SO - uo ^ukega človeka še pO'"b-VgCtt^Podareki krizi v začetku ka desetletja svojega krvave. Vjuhm!a' ^o naroda ob svojih Valj,111. mogel uničiti ne z ustra-'uip j1^11 Pohodi skvadrističnih Vna; s, krvavo justico, ga je 1111 boben in v gospodarsko Cfc Posestva, ■ ki «0q;„. 'Uti '‘kov bila vredna po 40 in 50 ti. za desetino in še manj Vali, L,..,---L* -C HK,,,j i tj trv "kc ih fašistovski advo. hvršetarii. Kolikor človek ^ "oiu11^ l5i.' !,ičavo» zaradj svoje. 4«ča Vo» 111 jezika, je postal torta j-r ^iio P°d nekdaj lastno č1 že V ,,a nekdaj lastni njivi. JVursk ° desetletje takega go-V n, suženjstva je nckatc. ul750 srečo redkim ■ bod- Ui> VC':pUo v zavcst —-ži-tuV -i , >?hOs, od «p»rona» prav ^‘uov i0lnin' kolonom izpod A- 4° vPraša„'"m na v'sako žlvljenj. C V« nj« Jezik že kar sam kborp dgpvarja: Cj pensera 11 ^grarna reforma ftr izjen^rocl mimo tistih b VC *uto :!arma ni sprejel. V 1 Up,., «.V poslednj; vel toliko večjo silo v«-,ft;Vo'O o^. ,I'U80d' Tci'-’al i« ^ Uid; ' ' '> svoj jr-zik, a pr istrJ0, bil<' tudj na os Cjfciieri klh tleh Že leta IS S 0.''k':gy J.bfvih dejanj naš i»U tioa , tjudstva, da je dru, V"isSv -*» - bir^oii 11:10 reformo. V H ul‘,i m reiormo. v \ S :''V s! °TCka' ki bi "e P< t > tcdaJ NoVa ■ St,kno mos n*vdušena, s . -1o 111 Oblastjo Of bkov. vRosPodarskih »už i 'judeh je v irenutkih njih svobodne oblasti dozorelo osnovno načelo sleherne svobode: zemljo tistemu, ki jo ob. deluje! vedeli so, da je prav to pravo načelo svobode temelj vsake in svakršno svobode. Agrarna reforma ni nekaj, kar bi kdo vsilil ljudem, kar bi jim ne bilo po godu; marveč je dejanje osvoboditve, ki so ljudje po njem živo stremi!!, ki so se zanj borili prav tako kakor puntarski tlačani po vsej Sloveniji, po vsej Evropi pred štirimi stoletji. Mar je v na- štiri navedbe in odloki v bujskesS, pet v koprskem okraju. Naprej sta bila — že sredi leta 1946. odpravljena kolonat in polovinarstvo. Slednje je pomenilo, da je moral kmet, k; je sicer imel svojo hišo in svoje orodje, a vse premajhno krpo zemlje, obdelovati šp tujo zemljo in da je bil prisiljen od pridelka na njej polovico odstopiti njenemu lastniku. Obe agrarni raz. merj; sta bili spremenjeni v začasno zakupništvo, tako da je bil obdelovalec začasno dolžan plače. PRAZNIK AGRARNE REFORMF.V BUJAH ravi človeka, da hoče biti suženj? Mar si more kdo dejansko želeti odvisnosti od drugega človeka -zatiralca in izkoriščevalca? Ali pa je kakega, izjemnega, bednega strahopetca le strah, da sc bo izkoriščevalec vrnil in ga zarobil še huje kot prej? In naj mar tak strahopetec narekuje usodo vsemu ljudstvu ? Presilno se je ravno istrsko ljud. stvo borilo — in ne le proti šakalom v črnih srajcah, marveč še bolj in še odločneje celo proti tev. tonskim barbarom, da bi klonilo pred njihovimi figarskimi ostanki že spričo tega, ker se derejo na vse pretoge, le da bi njih same ne bilo strah? Minili so tisti «zlati» časi za koprsko gospodo pa za dailske in onefrijske kut ar je, minili za zmeraj, tako da bo še tistim bednežem, ki so jim zameglili razsodnost in omamili človeško zavest, šel strah iz kože in kosti. Agrarni zakoni in delo agrarnih komisij Tako so iz ljudske volje- k; je izbruhnila na plan že davno pred koncem osvobodilne vojno, v letu 1916. in eb pričetku 1947. izšli za. konski predpisi o agrarni reformi, vat* za tujo zemljo, ki jo je imel odtlej v zakupu, po Bakonu in sklepu ljudskih sindikalnih organizacij odmerjeno zakupnino. Po nadaljnjih odredbah o ureditvi a. gramih razmerij in razveljavljenju prisilnih odsvojitev (dražb itd.) pa so ljudske agrame komisije s pomočjo sodnih, upravnih in tehni. ških strokovnjakov odvzelo zem. Ijo vsem onim, ki je sami niso obdelovali alj so si jo pridobili po zaslugi fašzma, ter jo dali onim, ki je niso imeli ali so jo zaradi fašizma izgubili. Vrnile so jo tudi Vsem onim, ki jim jo bila po letu 1919. prodana po nesorazmerni ce. n; z namenom, da bi jih gospodarsko uničili in narodnostno odtujili. Tako je bilo v Istrskem okrožju gospodarsko osvobojenih 2321* kolonov in polo vinar jev, ki jim je bilo dodeljeno v last in obdelavo malone lO.ooO ha zemlje. Popravljene so bile tud; največje krivice, kakor n. pr. na veleposestvu onofrijskega samostana v Krogu, ki jo na 167 ha zemlje izkoriščal 71 kolonov in njihovih družin, ali pa v Brtokih, kjer je moralo na 145 ha zemlje živeti 114 kolonov in njih družin pa še polovico vsega pridelka oddajati koprski šovinistični in fašstični gospodi. Za zaščito tovarniških odborov Predlogi o ureditvi odnosov med delavci in delodajalci v tovarni in delavnici V borbi proti fašizmu in okupatorju s; je delavski razred tudi v okviru tovarne iu delavnice iz-vojeval pravice, ki zadevajo njegove življenjske intesese. Te njegovo pravice So bile na Tržaškem ozemlju v zadnjih dveh letih ponovno omenjene in vedno češče kršene. Enoini sindikati so spričo lega posebej preučili t0 vprašanje in so prejšnjo sredo predložili delovnemu uradu, da bi se vsaj osnovne in minimalne delavske pravice v tovarn; in delavci zašel Ijle bodisi z zakonom, bodisi z neposrednim sporazumom med delodajalskimi in delavskimi strokovnimi organizacijami. Pripravile so poseben pravilnik, ki določa pravice tovarniških odborov jn sankcije nasproti vsem, ki b; jih kršili. Pravilnik uvodoma določa, da se v vsakem podjetju, ki ima vec kakor 2o delavcev ;n nameščencev ustanovi poseben tovarniški odbor. Ce ima podjetje več delavnic in poslovalnic ter podružnic, se v vsak; izmed njih ustanovi poseben tovarniški odbor. Ce šteje podjetje le :l do 2o delavcev in nameščencev. dobi mesto tovarniškega odbora sindikalnega zastopnika. Osnovna naloga tovarniških odborov odnosno zaupnikov je t«, da vzdrujejo odnose med delavci in upravo podjetja. Tovarniški odbor; intervenirajo neposredno pri njej v vseh vprašanjih, ki zadevajo delavstvo in nameščenstvo. Predvsem pa skrbijo ar natančno izpolnjevanje delovnih pogodb, socialne zakonodaje, tehniške in higienske zaščšito dela, skrbijo za podporno naprave, menze, za delavske interese V pogledu delovne-, ga časa, akordnega nadurnega dela itd. Za delavsko stran so pristojni za vse individualne in kolektivne delovne spore v okviru podjetja. Odbori odnosno zaupniki sodelujejo pri sestavi notranjih statutov in pravilnikov socialnega, podpornega, kulturnega, vzgojnega značaja, za menze, tovarniške prodajalne ter nadzirali. Ko bi nameravala uprava podjetja odpustiti kakega delavca ali nameščenca ali pa. kakor koli spremeniti stalež svojega osebja, mora potem obvestit; tovarniški odbor odnosno delavskega zaupnika in mu predložit; podatke o roku svojega nameravanega ukrepa in številu prizadetih nameščencev. Tovarniški odbor ;n uprava podjetja morata sporazumno v spravljivem duhu preučiti razloge odpusta in konkretne možnosti primera. Upoštevat; bosta morala objektivne o-kolivščine, k a kol- starostno dobo, Enaka pravica za vse zemljedelce Agrarna reforma pa ni mrtvoro. jen zakon, ni ukrep, k; se izvede le, da. bo zakon izpolnjen po črki in besedi. Agrarna reforma služi ljudstvu in pravici. In če naj zem. ija pripade onemu, ki jo obdeluje, »e mora tudi odvzeti onemu, ki jo zanemarja. Zato ni mogla ostat; vklenjena v prve zakonske pred. piše in prve komisije odločbe. Ljudske agrarne komisije so svoje delo nadaljevale in popravile ne samo tehniške napake, ki so nastale spričo netočnih podatkov in iz drugih takih razlogov, marveč tudi v primerih, ko se je izkazalo, da je zemljo prejel, kdor je ni bil vreden, to se pravi, kdor je ni obdelal, marveč zanemaril in opu. stil, in tudi kdor se ni o vedel, da je poslej zares - njen svobodni gospodar. N« drugi stran; pa sp je ogromna večina ljudi tudi v dejanju do polne mere ovedla vsega pomena agrarne reforme. Nepozabni bodo ostali primeri nekdanjega dninarja Jakomina iz Sžmtomc, ki je bil svoj živ; dan bos in lačen, pa je zdaj sft in obut, ali Ccrkveniča in njegove žene z 10 otroki al; pa o. nega v Srmiinu, ki jo z vso družino do lani živel v pretesnem pri. zidku brez oken in ognjišča, pa je do danes vso zemljo obdelal in tudi že vso hišo obnovil in še reber pripravil za trto. In ko jo ljudstvo izvajalo svojo reformo po svojih agrarnih komi. sijah, ga, pri tem kljub vsem prestani«! krivicam in tudi kljub pra. vični povrnitvi zemlje onim. k; so jo spričo svoje narodne odpornosti izgubili, ni vodil n.ik»k krivičen šovinistični nagib. Dodelilo j€ zemljo tudi onm Italijanom . Furlanom, ki so se naselili v naših krajih šele v letih 1942. in 1943., pa celo toliko bolj, ker ljudstvo ni pozabilo njih sodelovanja jn žrtev v skupil; osvobodilni vojni. Praznik miru Mir je ideal slehernega kulturnega in naprednega človeka, ker je osnova napredka, temelj gospodarskega in kulturnega blagostanja.-Za našo tržaško za našo krašito ženo je mir ideal v dvojni in dtse-torni meri, toliko večji, kolikor .».V bile večje njene žrtve in njene muke v borbi, ki si ga je v njej trdno ob strani moža in premnogokrat odločneje od njega priborila zase ih za vse svoje ljudstvo. Letos ji je bil ideal miru še posebno vzvišen. Praznovala ga je v obrambi proti' imperialističnim mogotcem, ki ga hočejo porušiti, da bi v krvi In nasilju znova zatrli ljudskega duha demokracije in napredka. Letos je bil ideal naši tržaški ženi toliko bolj vzvišen, ker ga je okupator*-ska oblast brezobzirno poteptala, ko ženam ni dopustila, da bi družno dafe izraza svojim težnjam po njem. Praznovale so ga kljub temu 'po vsen krožkih in društvih. In na dan miru so imele svoja' organizacijske volitve. Velika je bila njih udeležba. Sledilo jim j« mnogo žena, ki so ostale doslej ob strani. Dosegle so ogromen Uspeh, toliko večji, ker je potekel v znamenju neomajne vere in neodneh-ne borbe za mir Cesta istrske mladine Istrska mladina gradi novo cesto od Šmarij do Nove vasi ki bo navezala na prometno žilo Trst—Pulj preko 5000 ljudi, ki so bili do sedaj odrezan; od glavne ceste. Nova cesta bo dolga 3 km in bra-z klancev. Zanjo bo treba izkopati 15.000 kub. m zemlje in kanienjfi ter napraviti nasipe. Podpornih m opornih zidov in škarp bo za S0Č kub. m. Za vsa dela bo potrebnih 160.000 delovnih m-. Za cestni tlak bodo porapili 5000 kub. m domačega sivegaVkamna in 2500 kub. m gramoza, ki ga bodo dovajali s »a-štela v Hrvatski Istri. Skoraj vse delo bo izvedeno prostovoljno. Na delu so stalno delovna mladinska brigada, v kateri so Slovenci, Hrvati in Italijani Tržaškega ozemlja. PROSTOVOLJCI PRI GRADNJI CESTE ŠMARJE—NOVA VAS družinska bremena in družinski gospodarski položaj delavca ali nameščenca. Ce se ne b; mogla sporazumeli, bo zadevo presodila posebna arbitražna komisija, ki bosta v njej številčno enako zastopana in ki jo bo vodila komisija, ki bosta v njej številčno enako zastopana in ki jo bo vodila tretja zunanja oseba. Ta komisija bo preučila razlage obeh strani ter odločila v sporni zadevi obvezno v teku enega meseca, odkar ji je bilo sporno vprašanje predloženo v arbitrarno rešitev. Razlogi odpusla morajo biti o-boteženi v ustreznem odpustnem pismu. Ce bi podjetje v* doglednem roku sprejelo na delo nove ljudi, bo moralo sprejeli predvsem odpuščeno delavec, kolikor po stroki in sposobnostih ustrezajo potrebam. Ce bi nameravalo podjetje odpustili posamezne delavce iz disciplinarnih razlogov, zaradi tega, ker je njihov delovni učinek premajhen ali jz drugih razlogov, mora potem obvestiti tovarniški odbor odnosno delavskega zaupnika. V petih dneh so tovarniški odbor in direkcija sporazumejo v tem vpračanju. Kar se tiče najemanja novih delavcev, so .morata tovarniški odbor in uprava podjetja prej sporazumeti. Prednost bodo pri tem imeli delavci, ki so bili odpuščeni iz podjetja in so strokovno in delovno sposobni oprav-vljati službo, za katero se nameravajo najeti nove moči. Pri najemanju novih delavcev bodo u-poštevane njihove strokovne in delovne .sposobnosti, kakor tudi njihov gospodarski položaj jn družinske obveznosti. Uprava podjetja bo postavila v bližino vhoda in pred vsak oddelek posebno razglasno desko, ki bo na razpolago sindikalnemu odboru ali delavskem zaupniku. Na njih bo ta objavil vse svoje razglase in opozorila ter tovarniški stenčas. ki ga odbor izdaja. Kopije vseh teh objav bodo predložene upravi podjetja na vpogled istočasno, kakor bodo objavljeni na deski. Tovarniški odbor inia pravico sklicevati delavce in nameščence izven delovnih ur na sestanke in zborovanja. V izjemnih primerih «e bodo smeli t; sestanki sklicati tudi v delovnem času. V takem primeru bo za čas sestanka dosežen sporazum z upravo pojde tj a. Člani tovarniškega odbora In delavski zaupniki v času, ko opravljajo funkcijo, ne bodo smeli biti odpuščeni z dela. Člani tovarniškega odbora in delavski zaupniki, ki so dovršili svojo funkcijo ali podali nanjo ostavko še za lejo dni ne bodo stneli biti odpuščeni z dela. Član; odbora ali delavski zaupniki ne bodo smeli biti premeščeni brez pristanka sindikalnih organizacij. Odpust delavca ali nameščenca se bo smatral za neutemeljen, če bo dognano, da je prišlo do njega zaradi delavčevega, odnosno nameščenskega delovanja okviru tovarniskegia odbora ali v funkciji delavskega zatgj-nika. Vsak teden po dve sto knjig •sr življenje naših plavžarjev pod Skednjem KNJIŽNICA DELAVSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „ZOL" V ILVI Živahno kulturno Je lep jesenski dan, prijetna je pot iz mesta. Vodila nas je v Ilvo, ker nas je zanimalo, kako se tam razvija prosvetno delovanje, saj je videti povsod, posebno pa pri vsaki športni prireditvi člane delavskega krožka Ilve. Kmalu smo pred lepim poslopjem< kjer ima svoje prostore kulturni krožek Zol. Svoj-čas je bil lu sedež fašističnega Do-polavora; po vsej pravici je sedaj V, delavskih rokah. V notranjosti (je lepa dvorana, ki služi tudi za telovadbo in šport. Poleg so prhe ža telovadec, majhen bar, na drugi 'strani pa lepo urejena knjižnica, ki ima nad 200 italijanskih in slovenskih knjig. Mlada knjižničarka ravno ureja sezname. Za hip popusti delo in ham pripoveduje o svojih knjigah. Dvakrat v tednu jih delijo delavcem, ki jih čila j o doma. Tako gre vsak teden med delavske roke nad 200 knjig. Knjižnica je stalno v Jepem redu, zato pa je seveda treba nekaj truda. Ze prihajajo delavci in si izbirajo knjige. Obrnemo se do tovariša, ki nam rade volje da nekatera pojasnila. Pri škedenjskih plavžih dela skoraj 1200 delavcev. Dober del jih prihaja iz Skednja in bližnjih vasi. Tako 5e med njimi mnogo Slovencev. V društvu jih je organiziranih približno 1000. Na steni visi velika slika tovariša Zola. Tudi on je delal pred leti pri škedenjskih-plavžih. Bil je jeklenega značaja, vztrajen borec proti fašizmu. Padel je v borbi v Čičariji kot komandant tržaškega bataljona. Delavci Ilve so dali ime svojega najboljšega tovariša svojemu prosvetnemu društvu. Skrbno pazijo in kar tekmujejo, da ohranijo sloves svojega društva. Zato se marljivo udejstvujejo na prosvetnem polju. Razni odseki krožka so zelo aktivni. Uspehi bi bili še večji, če ne bi mnogo delavcev stanovalo daleč bd tovarne. V kulturnem krožku je vsak dan nekaj novega, plodnega delovanja. Enkrat na teden imajo kinomatografske predstave. Dra-inatska skupina je ena izmed najbolj delavnih. Večkrat gostuje po ostalih krožkih v Trstu in v Miljah. V načrtu imajo izpolnjevalne tečaje za specializirane delavce, ker 'jim strokovnega tečaja nočejo priznati. Najbolj živahno pa je vsekakor športno udejstvovanje krožka. Povsod najdeš fizkulturnike delavskega krožka Zol.. Pri košarki sodelujejo moški in ženske. Zelo so priljubljeni nogomet, veslanje, kolesarstvo in balincanje. V knjižnici imajo shranjeno celo vrsto pokalov, ki so si jih prido- bili na raznih tekmovanjih v zadnjih dveh letih. Tudi za razvedrilo delavcev skrbijo. Tako večkrat prirejajo izlete v bližnjo okolico. Kulturno življenje se pri Ilvi Problem ureditve strokovnih šol 'v Trstu in okolici, ki so ga Enotni sindikati spravili pred okupacijsko upravo, zanima vse širše kroge, kakor si bi kdo milil. To pa zaradi tega, ker je to vprašanje tesno povezano z ureditvijo in usmeritvijo naše industrije in gospodarstva. Za avstro-ogrskih časov, ko je bila tržaška industrija v polnem razmahu in razvoju, je tedanja oblast s sodelovanjem industrijcev podprla strokovne šole, ki so ustrezale tedanjim potrebam. Tržaške strokovne šole in tečaji za vajence so sloveli po vsej Evropi. Njih u-spčhi so vidni še danes. V ul. Bat-tisti je imela tedaj svoje prostore srednja tehniška strokovna šola. Kdor je imel nižjo srednješolsko izobrazbo in je obiskoval to šolo, je dobil dobro podlago, da je postal izurjen tehniški delovodja v tovarnah in po drugih tehniških u-stanovah. Odtod je izhajal srednji kader, ki je bil hrbtenica tržaške industrije. Fašistične nadaljevalne šole Vajenci pa so imeli zvečer in v nedeljah dopoldne svoje tečaje Po vseh mestnih okrajih. Tu so se izpopolnjevali in posta'; kvalificirani delavci. Pri teoretičnem in praktičnem pouku so dobili dobro podlago za delo v industriji in raznih obrtin, posebno v ladjedelnicah (mizarji mehaniki itd.) Tudi trgovski jn obrtniški vajenci so imeli svoje tečaje. To je trajalo do prve svetovne vojne. Se nekaj časa po vojni so nadaljevali po tej poti, dokler ni prišel fašizem oziroma Gcn-tilejeva reforma. Ta je res vse prevrnila in zmešala. Ustanovljene so bile znane po-licne nadaljevalne šole tudi po več- labko nekoliko prosteje razvija, ker vodstvo ne dela velikih ovir, »če pa kaj zamotovili, se delavci kar precej postavimo v obrambo svojih pravic«. jih vaseh, toda te nikakor niso u-strezale niti osnovnim potrebam, ker so bile zgrajene na trhli podlagi s prav nasprotnim ciljem. Fašizmu ni bilo prav, da si ljudje pridobe trdnega znanja in razširijo svoje obzorje. Nadaljevalne šole so imele kot vse fašistične šole le to nalogo, da ljudi pofašistijo. V njih ni bilo niti drobca resnične težnje po znanju. Po strokovni vsebini pouka niso bile te šole niti senca prejšnjih. Nekaj prejšnjih šol se je ohranilo, a še te so ohromele in se izmaličile pod silo tedanjih razmer. Država jih ni v ničemer podpirala. Zahteva ES Ob izbruhu druge svetovne vojne so v Italiji in pri nas ustanovili nove strokovne šole, tako zvane ENALC. Do tega je prišlo, ker je nastala zaradi vojne produkcije velika potreba po kvalificiranih delavcih. Na p6d’agi tega italijanskega zakona je tudi .v Trstu še vedno tak ENALC. Industrije! bi s; želeli, da bi bilo kakor nekdaj. Tudi vojaška uprava nima nič proti temu, pa da bi le sama z industrije; vodila in nadzorovala te vrste šol. V vseh teh šolah, starih in novih, ki gredo vsaka svojo pot. brez cilja in resnega namena, da bi služile izključno svojim nalogam, je treba postaviti red. Vodstvo Enotnih sidikatov je zato predlagalo, naj se Ustanovi skupna uprava vse strokovne šole, ki naj bi jih preuredila in poenotila. V upravi naj bi bili zastopniki industrijcev, sindikatov in eden zastopnik oblasti. Šolsko nadzorništvo pa naj se v to stvar nič več ne vtika. Vzdrževali pa naj bi le šole industrije! oziroma velike obrti ter civilna u-prava. STROKOVNO ŠOLSTVO Kmečka Me.d našim kmečkim Jjudctvom ko skriti zlati kulturni zakladi. Prav iz kulturnega življenja izvira naš najčistejši jezik, med kmeti so o-hranjeni stali običaji, pregovori, narodne pesmi. Naša slovenska kultura je vzklila prav iz zdravega kmečkega ljudstva, ne iz spačenega meščanstva. ■ Seveda je občuten vpliv potuj, čevanja v obmejnih predelih, posebno v Istri, kjer je bil narod cela stoletja gospodarsko odvisen in je zato kulturno zaostal. Kulturno zastiranje je bilo tam najhujše. Toda naša kultura je bila globoko ukoreninjena v našem podeželskem jjudstvu in je zato kljubovala vsem navalom ter ohranila svojo vsebi-bo in lice. Po istrskih kakor tržaških vaseh je še mnogo narodnega blaga, ki ga Še treba poiskati in zapisati, da s Basom ne izgine. Na podlagi vsega tega bomo še bolj spoznali duševnost in značaj ljudstva in ju po 'novih smernicah razvijali in dvigali njegovo kulturno raven. Posebno Koprščina in Piranščina sta prosveta. še ne raziskani in zanemarjeni v tem pogledu. In vendar je tudi v njih del naše splošne slovenske kulture, ki ga moramo ohraniti in razvijati. Poglejmo, kakšno je sedaj stanje pri nas in kaj je treba našemu kmetu, da mu bosta izobrazba in strokovno znanje pripomogla k napredku v gospodarstvu in izboljša, nju socialnega stanja. Nihče več ne dvemi da sta kultura in izobrazba prvi pogoj za vsak napredek tudi v kmetijstvu. Kakšno je bilo stanje v Istri ob osvoboditvi, je bilo že mnogo govora. Vse je bilo na tleh. Sc daj spet rase. Toda ni še dovolj. Mlajši rod se prej znajde in dosega lepše u-spehe. To je povsem naravno. To. da tudi starejši ne smejo zaostajati. Treba bo seveda več truda, a čakati ne smemo niti ure. Vse drvi in hiti v današnji dobi, tudi mi mo. ramo pospešiti svoj korak. Našemu kmetu je predvsem potrebno znanje jezika. To je prvi pogoj za vsako nadaljno delo. Naš kmet mora doseči predvsem sploš- no razgledanost in izobrazbo. Zelo inu je potrebno strokovno znanje. Z manjšim trudom bo tedaj dosegel večje uspehe. Naše kmetijstvo, sadjarstvo, živinoreja, vrtnarstvo' bodo vse bolj napredovali, čg se bodo naši kmetje zanimali za sodobno, umno gospodarstvo. Načitan kmet si bo znal pomagati v vsaki potrebi. Marsikdo se bo vprašal, ali imamo potrebno strokovno kmečko literaturo? Seveda jo imamo, Ce je ne bi imeli, naše sadjarstvo in naše čebelarstvo ne bi bilo med najbolj, širni v Evropi. Štajerci danes že tekmujejo s Švicarji. Razveseljivo je dejstvo, da podpira ljudska oblast v Jugoslaviji znanost in ustanavlja strokovne šo. le za kmete. Tudi pri nas imamo tako šolo v Skocijanu pri Kopru. Toda zanimanj emed našimi kmečkimi fanti še ni zadostno. Morda smo tega sami krivi, ker ne znamo prikazati naši kmečki mladini po. trebo po strokovnem znanju. Potrebne pa nam bodo še vzorne kmetije in nasadi, živinorejske se-lekcijske postaje itd. Naš kmet mora vse bolj črtati strokovno časopisje. V! Sloveniji ima »Kmečki glas« največ naklade. Šolski program mora ustrezati stvarnim potrebam razvoja tukajšnjega gospodarstva in industrije. Pouk ne sme biti abstrakten. Podajati se mora tud; v slovenščini in hrvaščini. Po vseh šolah naj poučujejo strokovne predmete resnični strokovnjaki. V gradbeni stroki: 13 OOO delavcev in niti enega vajenca ENALC trobi, da ima po zakonu (fašističnem seveda) edini pravico do vodstva in nadzorstva nad strokovnimi šolami. To je veljalo svoj čas. Danes pa tega ne sme biti vee, posebno ker se za tem skrivajo vse drugačni nameni. ENALC je še vedno tak, kakor je bil ob svoji ustanovitvi. V njem- so našli zavetje fašistično usmerjeni učitelji, ki f" rahljajo vsako priliko za sVojo P0-dlo pfoipagando. Strokovna š°a mora biti resna ustanova, ki bot3 svojem mestu. Za vsako panogo Mj se ustanovi poseben šolski od8"' ki bo skrbel za nove kadre; računamo, da je na Tržaškem ozd’1 lju skoraj 0000 vajencev, ki bi P0' trebovali večerne in dnevne sir0’ kovne tečaje. 'J/m Potrebno je, da se zadeva v kem uredi in da se sploh najPJJj usmeri naše gospodarstvo in ,u . naša industrija. Pri nas nastaja ^ varnost, da bodo naša podjetja “j stala popolnoma brez strokovne^ kadra. Gradbena stroka, ki 5e '"j*, la v svoji zadnji sezoni 13.8^ ^ (if' silijo, da izpovedo, kar ji'11 ^£^1 šo. Prikazati morajo del0« uspehe, svoje načrte,_raz'tr*I^iii',ce vse odkrite in prikrite š in nasprotnike v svoji 0 ^ Kam naj piše?- Časopisi majo za vse to dovolj Pr°S ^glo ^ nimajo oni drobni, pa J- {0i še bolj sitni in občuteni ^ i ah / in težave delavca v tej JA varni ali kmeta iz ene a . Jv* vasi. Tisti pa, ki dihajo ‘ ^ ..:vic O ki na lastni koži čutijo i8'0 ^ h' ker žive v istih okoliš^'11' it? prisluhnili in razumeli-Stenčasi so borbeno fL sredstvo ljudi, ki žive v ( ^ Hkah in imajo iste čili0 ,ar01 tov01 a0 delokrogu. Zato imamo stenčase, šolske, vaške* p 0 pionirske, ulične, rajohS ge. KMETIJSKA PRILOGA ŠT. 12 SEDAJ JE ČAS da skrbimo za zboljšanje naših travnikov ‘'oblem zboljšanja naSjh travni-°y ie eno najbolj perečih vprašanj !ke8a kmetijskega gospodarstva. ,as kmetovalec dobro ve, da je ži-Vlnoreja glavni steber njegovega gozdarstva. Samo ob sebi pa je u-!^no ,da si ni mogoče zamisliti ‘vitioreje brez zadostne krme. Se »o v poslednjih letki nam je zelo ^“nianikuje. Vzrokov, da skoraj vse iet0 na Primorskem manjka sena, je Glavni je suša. Njen škodljivi j?jv i'e težko odpraviti, toda ubla-.' 1 8a je vendar mogoče. Načinov 'e Vei; in med najboljšimi je — ‘Hšanje travnikov. ,Ce Pogledamo naše travnike, opa-m°, da so splošno zanemarjeni, ^endar imamo tudi nekaj vzornih ravnikov, ki nam jasno pričajo, kaj ® mogoče doseči s pridnostjo in do-voljo. Nekateri kmetje na Krasu le •)rodelali neproduktivne pašnike v 'n rodovitne travnike. Zanemarjena zemlja |člvustva so pokazala, da se z me-s . ’i° m gnojenjem s hlevskim konjem ter uporabo ustrezajočih 3 11,en pridela tudi v letih suše 2 do j rat več sena kot na zanemarjenih to (e8n°ieni!1 travnikih. Ni treba, da ^ ooretično dokazujemo. Dovolj je, kih86 V ' asu suSe ozremo P° travni-. n- pr. med Bazovico in Opčina-. ' h se vidi razlika med zanemar-delom zemljišča (občinski paš-je Smajna) in med travniki, ki jih Ptoobrazila skrbna kraška roka. [ a "rimorskem imamo različne Njih kakovost je odvisna Poa VSem oc* sestave zemljišč, od j, ”eDnih razmer ter več ali manj 2n ( kov. Velika rodovitnost kordonov za-> hteva ustrezajoče gnojenje sadikam, ker odnašamo z vsakoletnim pridel-* kom zemljišču velike množine hra-4 nilnih snovi, k; moramo nadomestit? v obliki dobrega komposta in umet* rtih gnojil. Sadno drevje moramo t'u-* di škropiti proti raznim škodljivcem. HRUŠKE V KORDONU PO SISTEMU CAZENAVE Treba b; bilo točno popisati vse vrste hrušk, ki pridejo pri nas v po-* štev. • (Dalje prihodnjič). Dr. Fran JuriSeviŽ Kako in kdaj naj torej grabimo, da bo škode čim manj ? Grabiti smemo le jeseni in pozimi, ko drevje počiva. Grabljenje je posebno škodljivo v času, ko pričnejo rastline brsteti. Zaradi tega moramo takrat pobiranje stelje opustiti. Le v jarkih, dolinicah, ob cestah in, kjer se pač stelja nabira v debelejših plasteh, lahko steljarimo vse leto. Grabiti moramo le steljo in listje, ki je odpadlo istega leta nikoli pa že napol strohnelo steljo iz prejšnjih let. Uporabljati smemo samo lesene grablje, nikoli železnih, s katerimi bi lahko ranili korenine in lubje dreves. Varčujmo s steljo 1 Nikakor pa ne smemo grabiti na isfem mestu leto za letom, kakor je po nekod žal običaj. Gozd bi morali pustiti počivati vsaj dve leti zaporedno; grabljenje bi smelo priti torej na istem mestu v poštev vsako tretje leto. Ce pa je gozd v slabšem stanju, moramo to dobo Se primerno podaljšati. Vse prav, bo dejal naš kmetovalec, a kje naj vzame prepotrebno steljo. Odgovor ni preprost. Splošno pa lahko rečemo, da si jo bo pridobil na tri načine: z varčevanjem, z drtc* gimi pripomočki in z uvozom stelje iz krajev, kjer je je dovolj. S steljo varčujemo tako, da jo Y pravi meri podlagamo živini. S sla-* mo varčujemo n. pr., če jo zreže-’ mo v dolžini 15 do 20 cm. K varče-4 vanju stelje mnogo pripomorejo tudi sodobno urejeni hlevi, gnojne jame in greznice. Ko rabimo n. pr. gnoj za vrhno gnojitev (travniki, sadovnjaki), je stelja odveč, ker jo moramo itak zopet grabiti, ko jo je deževje izpralo in osušilo. Koliko bolje je, da v teh primerih gnojimo s tekočimi živalskimi odpadki, ki smo jih nabrali v gnojni jami i Med drugimi pripomočki naj omenimo, da lahko uporabljamo n. pr.: žaganje, ki je kQt sušilna snov izvrstna. Prav tako se lahko poslužimo peska, ki pa ne sme biti iz apnenca. Seveda uporabljamo te snovi le kot pomožno sredstvo, tako da jih dodajamo stelji, ker bi drugače pridobili le zelo zelo slab gnoj. Uvažanje stelje pa je Stvar organi"4 zacije in ga lahko izvedejo le kmečka zadruge. Dr. O.S. SADIMO CIM VEC sadnega drevja Naše Tržaško ozemlje ima, kakor nam je znano, mnogo prebivalstva, in zelo malo zemlje. Mnogo torej potrošimo, (ločim zelo malo pridelamo. Izmed vseli kine. tijskih pridelkov, ki jili naš kmet (prideluje, bo najbrž samo vino krilo naše domače (»otrebe. Premnogo drugih bo treba uvažati od jdrugod. V lem pogledu jr splošno znano, da izmed kmetijskih pridelkov poleg vrtnin zlasti sadje /(lo lež-Ico brez škode prestane prevoz. Povrh sg še naše domače sadje odlikuje Po svojem okusu, posebno če pride sveže na trg. Za vsakega umnega kinetovalea je tedaj jasno, da bo toliko laže tekmoval jt svojim pridelkom na najbližjem domačem trgu tudi v primeru, če ga bo pridelovanje sadja veljalo prav toliko kakor uvoznika, kor bo imel slednji vrhu stroškov za proizvodnjo še prevozne. O konkurenčni zmožnosti domačega kmetovalca pri poljskih pridelkih, kakor žitu, koruzi, krompirju itd. pa ne more biti govora. Z zaščitnimi carinami ne ho mogel računali, ker je zgolj potrošniško prebivalstvo v taki večini, da bo tre. fea ščititi predvsem njegove interese in mu torej zagotoviti živež po Čim nižji ceni. Tržne razmere Na Tržaškem ozemlju se bo mo-*alo torej kmetijstvo posvetiti predvsem onim panogam, kj jih bo mogoče najugodneje vnovčiti na 'domačem trgu in ki bodo varne pred zunanjo in zlasti jugozapad-no konkurenco. Sem spadajo nedvomno: vrtnarstvo, sadjarstvo in delno še vinogradništvo (namizno grozdje in tipično domače viiro, proseško belo, istrski refošk Ud). 7. vrtnarstvom in sadjarstvom se Daše kmetijstvo sicer že sedaj ponaša in to še posebej v tržaški okolici in v Koprščini. Najbolje pričajo o njegovih uspehih tržni Statistični podatki. Iz kolikor toliko zanesljivih virov izhaja, da pride na tržaški trg dnevno povprečno po 1000 stotov raznih vrtnin in sadja. Seveda bodo mo. rale tudi oblasti skrbeti, da na trgu ne bo več nevednosti kakor doslej, ko sta bila na enj strani kmet, rta drugi potrošnik izpostavljena milosti in nemilosti brezvestnih in še izza fašističnih časov privilegiranih razprodajalcev, ki se tipajo prodajati to blago s 100 in tudi več — odstotnim dobičkom, ne da bi jih pri tem sedaj kdor koli oviral. Kakor hitro bo pridelovalcu dana možnost, da sam ali s pomočjo svojilv lastnih gospodarskih organizacij potrošili.-ku oddaja svoje- pridelke, se bodo tudi cene vse drugače in ugodneje uravnavale. Do tega im moralo priti prej ali slej. Tedaj bodo sadje in vrtnine mnogo cenejše, hkratu pa bo tudi pridelovalec dosegel zanje vse pravičnejši izkupiček. Tla in podnebje Saduo drevje uspeva na vsako, vrstnik lleh, da jc le zemlje dovolj in da le z drevjem umno ravnamo, Seveda niso vsaka tla ugodna za vsako sadno pleme in vrsto. sežejo izvrsten okus. Poleg lega jc treba upoštevati, da imajo v splošnem zelo dolge peclje iu veter takemu sadju hudo škoduje, kakor sc rado potolče in odpade. Nasprotno pa breskvam in marelicam, ki so njih peclji kratki je tudi njih listje manjše, veter sorazmerno malo škoduje. Jabolka iu češplje imajo v splošnem raje nekoliko vlažno podnebje in uspevajo — zlasti prva — najbolje v dolinah z močno zemljo. Oreh in češnja imata skromnejše zahteve. Tudi na pičli kraš-ki zemlji naletimo večkrat na krasna drevesa teh dveh plemen. Seveda nimajo vse vrste istega plemena popolnoma enakih zahtev. Zgodnje vrste, ki jim za zorenje zadostuje že zimska vlaga, prenašajo suhe lege mnogo laže kot vrste, ki zorijo v poznem poletju. Izbira sadnih vrst «Prava vrsta na pravo vneslo!» Tako jc dobro povedal naš znani so-djarski nadzornik Franc Kafol v svoji knjigi- ^Sadjarstvom, ki bi jo moral skrbno prebrati vsak napredni sadjar. Za, našega sadjarja gotovo ni lahko izbrati one vrste. Poskusna molža obstaja v tem, da redno opazujemo množino mleka, ki ga daje krava. To redno opazovanje opravljamo na ta način, da vsakih 14 dni mleko vsake ali vsaj vsake plemenske krave zjutraj in zvečer stehtamo in zmerimo. Opazovalnega dne namolzena množina mleka velja za povprečno količino za sedem prejšnjih in sedem naslednjih dni. Ako množimo ugotovljeno množino mleka s 14, dobimo množino za štirinajstdnevno opazovalno dobo. Vsota količine mleka vseh Štirinajst dnevnih opazovalnih dob v enem letu nam z zadostno gotovostjo pove letno množino mleka dorične krave, Ako opazujemo Vsak mesec le po enkrat, je uspeh precej dvomljiv. Tedensko opazovanje pa nam ne pokaže bistveno drugačnih uspehov kakor štirinajstdnevno. Prvi in glavni namen poskusnih ki so za tukajšnje razmere najprimernejše, saj imamo p<> deset in tudi P<> sto in več vrst istega sadnega plemena. Zavedi,, bi naš predaleč, ko bi hoteli popisat; v enem samem članku tudi ie glavne in bolj priporočljive vrste. Za. to bo najbolje, da se naši kmetje, preden si nabavijo sadike, posve-tujejo^-z izkušenimi sadjarji in strokovnjaki. Kmetijski uradi jim bodo rade volje ugodili Da bo izbira lažja, navoje,no tu le one najvažnejše vrste posamez-n’li plemen, ki so s e dosl ij najpm ije obnesle na naših tleh in trgih. 1. Hruške: Petrovku, Viljamovka, Anianliška, Avranška, Kleržo jn Pastorovka. V zadnjih letih sta se prav dobro obnesli italijanski vrstj «Co*cia» (stegno) iu »Spadaš (sablja). 2. Breskve; Majski cvet, Amsden, Zgodnja Klberta, J. H. Hale iu \Vaddel. Priporočati je treba posebno dobre domače vrste vsaj za podlago. i 3. Marelice: Luizet, iz Nancvja in iz Aleksandrije. 4. Češnje: Zgodnja iz Mark, Črna jz Tarčcntg in Kraljica trga. 5. Jabolka: Orafensteinec, Jakob Lcbrl, Kanadka. ti. Češplje: Velike iz Sorenta, tankolupinaste. Na vsak način pa mora nas kmetovalec dobro pomniti, da obi-lega sadja nc bo pridelal le spričo pravilne izbire sadnih vrst in pravilnega sajenja, ampak tudi in v veliki meri s skrbno nego drevesa. i. A. C. molž je ta, da z njimi omogočamo in izpopolnjujemo izbiro plemena, ker igra pri tem izbiranju z gotovostjo določena lefna količina mleka važno vlogo. Ako izbiramo po načrtu in s kontrolo, nam bo mogoče v določeni dobi izboljšati goveje pasme glede na množino mleka. Saj imamo pri nas kraje, kjer letni donos mleka pri eni kravi ne dosega niti 1000 1! Zaradi tega naša živina še ni v nevarnosti, da bi mogla zaradi povečanega donosa mleka trpeti glede na zdravje. Majhna količina mleka pomeni velikansko znižanje surovega pridelka naših hlevov in s tem tudj znižanje čistega dohodka. Ravno mleko pa je najzanesljivejši in največji pridelek v hlevu. Očitno je, da mora količina mleka znatno vplivati na uspeh živinoreje, ker je mogoče ta uspeh znatno dvigniti. Mlečna krava laže in bolje redi svoje tele, ki mu mleka tedaj ni treba odmerjati. Poskusna molža daje živinorejcu tudi prav porabite podatke glede na množino krme, ki jo je treba pokla-dafi žjvali. Kdor se razume na po-kladanje krme, ve iz lastnega izkustva, da rabi slaba mlekarica manj krme, da se nahrani v pravilni meri, kakor pa dobra mlekarica. Ce se živinorejec v tem pogledu podrobneje zanima za svoje krave in opravi vsakih 14 dni poskusno molžo, utegne prihraniti krme, jo pa lahko tudi pravilneje porazdeli. Umnemu živinorejcu zadostne, da ve. da potrebuje za ohranitev 500 kg žive teže 10 kg in za proizvajanje 1 litra mleka 1 kS dobrega sena ali i kg otrobov. Breskve bomo sadili po možnosti v lahko, peščeno zemljo, v kater; podtalna voda n j preveč globoko. Hruške dobro uspevajo .tudi v težji, ilnati zemlji in v višjih legah, ker segajo njih korenine globoko v tla in ne občutijo suče tako naglo. Osojna lega ali južna stran je posebno priporočljiva za to pleme, ker zorijo hruške najbolje v tej leg; in ludj do- Poskusn6 molža SADEŽA VRSTE ..AMANLIŠKE MA SLENKE" f),. jr. g. Umetno oploditev živine Naravna oploditev živine se opravi s tem, da samec naskoči samico in pri tem izloči seme, ki se v maternici samice združi z jajcem, iz. katerega se potem začne razvijati novo živalsko bilje. Ta način oploditve je zvezan z. raznimi ucprilikami. Predvsem se ž njim prenašajo spolne bolezni od bolne samice na samca in od tega zopet na druge samice. To Oku. Ževanje ie toliko teže preprečiti, ker .st. bolezen pokaže šele nekaj dni po okuženju. Tudi razne druge živalske bolezni se lahko širijo po tej poti in nekatere izmed njih pogosto povzročijo popolno jalovost, kar povzroči živinorejcu občutno izgubo. Med take bolezni spada tako zvana »trihomoniaza*, ki ima za posledico jalovost živi. ne in ki je tudi pri nas že precej^ razširjena. Da bj te ueprilike odpravili, so živinorejski strokovnjaki že davno iskali sredstev, da bi samčevo seme spravili v maternico samice brez telesnega slika obeli živali. Poiskušali so na razne načine, toda praktično so začeli samice umetno oplojevali čele v Sovjetski zvezi po zaslugi ruskega učenjaka Fiije Ivanova. V prvi svetovni vojni je bil namreč v Husiji znaten del Živine uničen iu bi ga bilo mogoče z naravnim razmnoževanjem nadomestili šele v več lelih. Pri tel,1 strcmljčnjih so ljudske oblasti učenjake v polni meri podprle iu sc je. tako že pričelo umetno oplojevanje v velikem obsegu. Iz Sovjetske zveze se jc potem razširilo tudj v druge države, posebno v Ameriko, kjer jc zavzelo znaten obseg. Zato je prav, da sc tudi naši ljudje seznanijo ž njim. Frnelna oploditev živine Se vi na ta način, da pustimo sank3 naskočiti iz lesa narejeno samic0' ki ima umetno nožnico v kat1'111 se izlije samčevo seme'. Izkiišni3 je pokazala, da samca z uuk'11111 samico ni težko prevarati. 'I;i!': pridobljena množina semena zil' dosluje pri konjih za približno . kobil, pri govedu za 1(» krav, P11 ovcah pa še za znatno večje šle' vilo Pridobljeno seme se najprej P1' redči s posebno tekočino in se P0" tem vbrizga v nožnico ali po wllZ' nosli naravnost v maternico z *’a lašč za to pripravljeno brizgni111, co. Seme Se lahko obrani živo P. goveji živini in ovcah 3 do 5 “j1' pri konjih lc 12 ur. Tu čas *»<£ sinje, da se seme prenese tudi večje daljave. Velika korist umetnega ojM* vanja je v tem, da se prepreči, kor smo že omenili, prrnnš1111 raznih' živalskih bolezni. tega zmanjšamo s tem število Pnj robnih plemenjakov, kar lo’1!' zopet znaten prihranek pri kih za vzdrževanje samcev, no nam umelno oplojevanje strt* Kol* nu m prednosti, ^ inž. V. 0- uvesti umetno oplojevanj® 1,1 tem izkoristiti daje. KRMLJENJE KUNCE^ ,,...; a.. cnjria vse. kar v orirodi raStf Pregovor pravi, da je koza reveževa krava, kunec pa revežev prašič. Glede na kunca je ta pregovor toliko resničen, da žre kunec vse, kat' rase na polju ali na vrtu in fudi na travniku in v gozdu. Ravno tako kakor prašiču mu smemo dati različnih kuhinjskih odpadkov. Domači zajec je z malim zadovoljna žival in zato se gospodar tudi malo briga zanj. O pravem krmljenju skoraj n; govora. Kdor jih ravno krmi, jih krmi večkrat o nepravem času. Vrže jim nekaj krme, kadar se na to spomni. Redno krmljenje Pri krmljenju lahko velja načelo, da zadostuje dnevno dvakratno krmljenje, enkrat podnevi, drugič — zvečer. Ker je domači zajec ravno tako kakor divji ponočna Živah bi moralo bifi večerno krmljenje obilnejše kot dnevno. Vedno pa naj bo primerno zadostno. Krmljenje kuncev naj se opravi vedno ob določenem času, ker potrebujejo kunq redno krmo prav tako, kakor je tudi človeku potrebna hrana ob določenem rednem času. Ako je nima, si navadno pokvari želodec. Gospodar bi moral vedeti, koliko krme potrebu'ejo njegovi kunci, koliko krme porabijo od enega do drugega krmljenja. Najškodljivejše je dajati kuncu enkrat mnogo hrane, potem pa dolgo nič. Ako damo enkrat preveč krme, bo kunec iz. nje izbral najboljše, drugo pa pocepfal. Ako pa ne dobi krme, bo lačen in bo prisiljen zbirati hrano izpod sebe. Grizel bo, kar bo dobil in si navadno pokvaril želodec, tako da od kunčje reje ne bomo mogli pričakovati nikake koristi. Kakšna naj bo krma Pri krmljenju bi se morali v glavnem ravnali po naslednjih navodilih: Sanice bi morali krmiti trikrat na dan, in sicer bi jim morali dali zjutraj sveže krme in sena, opoldne malo ovsa, zvečer ravno tako kot zjutraj. Breje samice dobe enako hrano kot samci, samo brez ovsa, pa” pa obilo otrobov. Samice naj dobe poleg krme opoldne še nekoliko sena. Odstavljeni mladi zajčki naj tudi dobe otrobe. Med svežo krmo spada vse, kar v prirodi (e rastlinah. Seveda ne smejo 1,111 | rasline strupene. Strupeni so iVn listi čreSenj, breskev, sliv, i1(1' , j-fllO. dobivajo kunci redno svežo K ^ sami spoznajo, katera rastl1^, strupena in katera ne. Sveža naj bo ubrana, če je le niogo(e ^ čer, ker kunčji želodec ne P‘^pe ali celo slanaste krme kakor tu ^ mokre. V majhnih količinah 1,1 . jo tu pa tani še pokladali, a 111 rala biti primešana senu. Ako kladamo peso. mora bili zdi,*va))e-zato moramo izrezati iz nje vse jjj zdrave dele. Korenje baje vpliva na razvoj dlake in ko Zelena (Selena) pospešuje ba;e ni nagon in veča (ek. ^ Umevno je, da je kuncem Jjjt potrebna tudi voda, ki naj 10 : s« vsak dan in sicer čisto. Voda ^ ^0-dnevno menja, ako je kunci 11 ^ pili. Le poleti, ko dobivajo j( mnogo sveže krme, lahko P°“ '.j vode izostane. * ^ $■ Kunec je gloda!ka in zato ^s|iti' mu svojemu nagibu tudi za ^djl Ako ne bo našel drugega, 1,0 r p» lesene dele svojega bivališč11' glodanje preprečimo, morama ceni fu pa tam dati tudi jo. Dobre hiasta in tudi iglastega drevja, razen koščičastega so veje z vrbe in ‘ ter ^ Pripust, brejo^ ^ in uporabnost za P!e 1» 51' / Vrsta živali pripustimo prvič btejosl traja pi» krava l« 235 kobila 24 335 oslica 30 3C,0 svinja 9-10 lili ovca 10-13 150 koza 10-13 150 zajklja 7.10 30 psica 3-9 03 mačka 7-12 00 K’ 2» f. r!* 7 c Š J|l Koliko let s uporabni za P,el1 . 1,5 ^ rtlC' bik oven žrebec petelin i/' 11,1 j J i'1 1.5 MMMNttM &irsm J Sr Sindikati ^vjetslci sindikati, ki so bili usta-1917 eni v revoluc'ionarnem letu I , 80 se silno razvili, čim je pro- ariat prevzel oblast. Partija Le-'Pa in Stalina se je v svojem u-: ya''ia'nem delu in utrjevanju sov-,e Reditve države vedno trdno . ,3anial nanje. Sindikati so vneto . ivali v njeni borbi za ojače-n e soc>alistične države, za obnovo todneKa gospodarstva za izpol-lf^v stalinskih zgodovinskih pet- . Ustavne pravice Sovjetska družba je bistveno za-nvi^?'rana na razvoju pobude in Etičnega delovanja ljudskih nino* 'tvu J*° sovietska ustava liud- . ^»jamčila pravico, da se or-iBr/'lra v sindikatih. Volilni sistem litv If zaiarnčil važno vlogo pri vo-l9,. najvišjih organov ljudske ob-nih* V državi, zveznih in avtonom-. republikah. Milijoni sindikalnih „ ‘v«t'ov deluje med ljudstvom, u . tisoče jih deluje v volivnih Ea ISliah in jjh volijo vt vse or-8a„ne ljudske oblasti. l0| °vi.e^ski zakoni dajejo smdika-t, 8'roka pooblastila. Predvsem 'oci r *ai° z milijardnimi fondi za živ,allstično zavarovanje. Dalje u-'ašfn0 nealneiene pravice glede na i.-. 0 Pri delu, kontrolo nad izva-p0v,em lelmiških zaščitnih ukre-1 skih v Podjetjih, zidanje stanovanj-t>rph Poslovanje trgovskih in L 'snjevalnih podjetij. Iz sindi-»shajajo vodilni gospodarski. Hti n* Partijski kadri. V pogo-j{( ,Iesničn° demokratičnega sov-'olg V 3 Rls^eina so postali sindikati lian) . UUnizioa, državnega uprav-in ... gospodarskega vodstva. v Odnos do dela t)t0j ®ovietski zvezi so sredstva za laS{nv°^nio družbena, socialistična sovjpJna' so nedotakljiva podlaga !°v et t Sa rp^a' bogastva jn moči in uJ, dežele, izvor blagostanja ijVcj^Urnega napredka vseh de-9o ' ji at o sovjetski delavci skrb-Večai Vaj° družbeno premoženje, ga M^-ib.si stalno prizadevajo, da Pl'0lzvodnjo. Naraščanje '‘'štei-'1. ) i’’’ varčevanje s časom in večanje delovne pro-iiislij nosti, l0 so znamenja komu-t].iei?’a. odnosa sovjetskih ljudi V f.a *n družbene lastnine. 'd ^SU velike domovinske vojne t!,.] sindikati uskladili svo- '•'■l j, a z nalogami, ki jih je posta-»dciaji fralisim Stalin. Pospešili so 'orn: y no tekmovanje pod ge-% ji ,w za fronto, vse za zmago! t? h?.v n U v niir Jvno proizvodnjo . 1 nov polet v tekmovanji!. *i Prt ® deset milijonov delavcev Nni); deva, da bi pred rokom jz-'jli{a f^etietni gospodarski načrt. (?'1Vani n° Je socialistično lek-h lobru V Proslavo tridesetletnice SVahuM revolucije. Kolektivi le-j’s iv.’ , 1 Podjetij so že 24. okto-Sin» niJi načrt za drugo leto n.se Ppdetke. Po njihovem zgle-sov;„,'?oče podjetij tud; v dru-k0 nač.,4 tsbih mestih že lotilo dela za leto 1948- Po naukih lt,vei vnpf Partije se sovjetski de-l0vi—. 0 borp Proti nedostatknm. lraio ure proti nedostatkom, .. -na . u?Pešno delo. l^žifnosu’vVfnk ie v nje«ovi PoKnJ. /'ato ie Ogromnega polj*. ki ■ llda prikrojevalca Matro-s« dela Uvedel stahanovske me- k važna .v celi vrsti podjetij. Zato s ), , llstva stahanov.skih de- in v Uvov mojstrov Rosij- io je orsa .USlova. Zato se sindi-HačeiniZacik dosledno ravna-bo treba dosegati -boljših in delavcem ne-V1* de! n'a?ati' da bodo izpol-^oduj^n* naloge, izpopolnje- Ukliti ,Q„t)e,0V vnost dela. t(1>mn ;nc pogodbe nr?a PWl'ena so kolektivne Sb?Slta p^b.e’ ki obsegajo vsa !V>edet?etia in rešujejo vse živi;3’ ‘natcria^nega in kul-. SlLmogočnnia de'aveev. Pogod-}° orožje v borbi za V^liih V.ta.m za zboljšanje iHid^vien3skih p°JsoieJv S5!«!® socia?.fpridobitev Ok-k^C0 zava '; revolucije je SCne n^bva^e. Z ustavo So X d Vloe delavcev in na->i va. ?a p,.;, ‘Uaterialnega zava-/.m'žgnbe !1(:rp starosti, bolez-d,': °Vn° 'P°'obnosti. \va,ne * ,ava Vse praktične atl p. ode po podjeliih in opravljajo sindikati. v deželi socializma V okviru zavarovalnega poslovanja je zaposleno približno en milijon nameščencev in delavcev. Sindikati razpolagalo z razpredeno mrežo sanatorijev in počitniških domov, ki njih število še neprestano raste, od leta 1933. do leta 1941. se je povzmjlo od 399 na 893. Tik pred sveto\mo vojno so pošiljali sindikati v te domove in zdravilišča letno preko 2 milijona delavcev in nameščencev. Takoj po vojni so se sindikati lotili obnove teh domov in zavodov v osvobojenih deželah. Leta 1945. jih je bilo 359 koncem preteklega leta 607. Letos so jih dogradili še 119, Poleg tega so samo lani otvorili 246 pro-filaktorijev. Posebno skrb posvečajo sindikati ’ » ':;W -Vv'1'. ' ■ M' . imm ' 11 iS-i ■# E i St* . B1 ::; * m ' ^ f'' ~ '.«■ I V JUGOSLOVANSKI PETLETKI; GRADNJA TOVARNE HIDRAVLIČNIH STROJEV V MAKSIMIRU PRI ZAGREBU. materi in otroku. V zvezi z vedno večjim naravnim prirastkom prebivalstva se naglo širi omrežje o-troških jasli in zavetišč. Materialni in kulturni napredek Dalje sindikati močno pospešujejo razvoj kolektivnega in individualnega domačega vrtnarstva. Delavcem brezplačno dodeljujejo zemljišča, jim pomagajo pri nabavi semen in orodja. Število delavcev in nameščencev, ki se bavijo z vrtnar- stvom, se je povečalo od 5 milijonov, v juniju 1942 na 19 milijonov ih več v letu 1947. Posejana površina njihovih vrtov se je povečala v istem času od 0,5 milijona na L6 milijona ha. V petih letih so pridelali nad 35 milijonov ton krompirja ter raznih vrtnin. Mnogo si sindikati prizadevajo v stvari delavskih stanovanj. V dobi 1946 do 1950 bo investiranih v stanovanjske zgradbe 423 milijard rubljev, medtem ko jih jg bilo investiranih v tretji predvojni petletki ib,5 milijarde. Obnovljenih in na novo zgrajenih bo v omenjenem času nad 7 milijonov površin-1 skšh metrov stavbnega prostora. Veljko je delo sindikatov na množičnem, političnem, kulturnem in. vzgojnem področju. V njihovem okviru deluje 7000 klubov, na tisoče knjižnic, mnogo bioskopov. Sindikalne organizacije imajo celo vrsto stadionov in turističnih oporišč. V umetniških krožkih delujejo milijoni delavcev in nameščencev. V borbi za mir Sovjetski sindikati so vedno zav- ■ Zemali stališče, da je mednarodna sindikalna enotnost najvažnejši pogoj borbe za trajni mir med narodi. 2e pred drugo svetovno vojno so si prizadevali, da bi vzpostavili to enotnost delavskega razreda v borbi protj fašizmu in vojni nevarnosti. Amsterdamska sindikalna internacionala ni služila temu cilju. Njeno vodstvo je skušalo razcepiti delavski razred in izolirati sovjetske sindikate. S svojo izdajalsko politiko si je nakopalo sokrivdo za najstrašnejšo vojno v zgodovini človeštva. Prav ta vojna pa je dokazala največji pomen enotnosti delavskega razreda. Sedanja Svetovna sindikalna zveza se bistveno razlikuje od amsterdamske internacionale. Sovjetski sindikati v njej vneto sodelujejo in tako skupno z ostalimi milijoni delavstva branijo interese delavskega razreda ter mir po vsem svetu. V povojni dobi je utrjevanje vrst delavskega razreda posebnega pomena za njegovo borbo proti reakciji in vojnim hujskačem. Imerialističnemu tabor« se je postavil nasproti tabor demokratičnih sil. Sovjetska zveza in dežele nove demokracije predstavljajo neomajno oviro za izvedbo imperialističnih načrtov. Reakcionarji in njih hlapci so besni zaradi tega. Toda koli kršen koli je njih srd, kolikor koli divjajo proti »komunistični nevarnosti« jim vendar ne bo nikoli več uspelo, da bi ustrahovali delavce vseh onih dežel, ki streme po mfe-u in nočejo več nobenega prelivanja kivi. Prva albanska proga Na rojstni dan voditelja albanskega naroda generalnega polkovnika, Enverja HodžI jfe prvič v zgodovini stekel vlak po albanskih tleh, iz Drača y Kavajo, tri tedne "pozneje še iz Kavaje dq Pekina in še letos bo dograjena proga do E!-basana. Zgraditev železniške proge iv. Drača V Pekin je za ljudsko drža. yo, ki šteje komaj milijon prebivalcev in še nima ne strokovnih kadrov ne prevoznih sredstev ne strojev za mešanje betona ne kompresorjev za rušenje skal, ogromno delo. Jugoslavija je bratskemu albanskemu narodu nesebično pomagala s svojimi kadri, stroji, o-rodjerp in železniškim materialom. Proga je težavna, na njej so 403 m dolg predor Rogožine, 2 večja mostova, velik viadukt, 87 manjših mostov in propustov, 7 železniških postaj in 47 drugih objek. tov. Med gradnjo so mladinci izkopali 3 četrt milijona kub. m kamenja in zemlje. Pri gradnji proge je sodelovalo okrog 30.000 mladih graditeljev, razdeljenih na 165 dalovnih brigad. 52 jih je bilo proglašenih za udarnike. Pri delih so sodelovale tudi mladinske delovne brigade iz Jugoslavije,, Trsta, Bolgarije, RomurTtje, Češkoslovaške in Grčije. Na progi se je 5130 mladincev in mladink naučilo pisati in brati, 3200 se jih je usposobilo za tehniške delavce. Prva albanska železnica ima velik gospodarski pomen. Vezala bo največjo albansko luko Drač z notranjostjo dežele, kjer so ležišča nafte ,kjer pridobivajo asfalt, železno rudo, pirit in krom. Progo, ki bo merila od Drača do Elbasa-na 83 km, bodo pozneje podaljšali do Ohridskega jezera. Sploh se Albanija gospodarsko dviga iz zaostalosti, v katero so jo tiščali protiljudski in fašistični re. žimi. Nedavno so že zgradili prve nove albanske tovarne, tovarni vžigalic in čevljev v Tirani. Nadalje gradijo blizu Tirane prvo veliko hidroeentralo .obnovili so doslej že 2000 km cest, 5000 km mostov, skoraj 8000 hiš, nad 500 šol. V Albanji je sedaj 1650 osnovnih šol (leta 1938. pa 665) s 133.000 u-čenci (59.400). V osmih letih bo nepismenost odpravljena. Z agrarno reformo je pripadlo kmetom 35, malim kmetom pa 44 odst. zemlje, z melioracijskimi deli je bilo pridobljenih "6760 ha nove orne zemlje, ^ namakanjem nadaljnjih 0100 ha. NOV NAČIN DELA so začeli uvajati v hrvatskih tkalnicah. Kvalificirani delavci in delavke nadzirajo hkratu po več, tudi po 8 statev. V enem primeru nadzira neki delavec celo od 16 do 18 statev. Vsa preprostejša dela pri statvah opravljajo pomožni delavci. V kratkem bodo novi načini dela uvedli tudi v Sloveniji. VELIKO DELO TITOVE MLADINE Pred kratkim je stekel prvi vlak na drugi mladinski progi Samac--Sarajevo, največjem delu v prvem letu jugoslovanske petletke. V Sa. rajevu kakor tudi po vsej Jugoslaviji, so bile velike svečanosti, na katerih so proslavili to veliko delo Titove mladine. Maršal Tito je bil sam y Sarajevu, kjer je prisostvoval veličastni paradi graditeljev velike proge. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je poudaril velik gospodarski in politični pomen no-ve proge. Proga je odprla pol k naravnim bogastvom Bosne, ki bodo služila ne več posameznim kapitalistom, ampak vsemu delovnemu ljudstvu, in hkrati je postavila na laž klevete, da v deželi ni reda. Pohvalil je mladino, ki je. prva pristopila k izpolnitvi velikih nalog petletnega načrta. Maršal Tito je poudaril, da se je življenjska raven delavskega razreda dvignila, in še posebej, da Jugoslavija noče Vojne, ker ve, koliko življenj je bilo treba žrtvovati za mir. Sovražniki pa bi morali vedeti, da Jugoslovani ne spijo, čeprav se morajo boriti s težavami pri obnovi čteže. le, skrbijo tudi za svojo varnost. Delavski razred v kapitalističnih državah je dovolj Zgrajen, da bi ne bil proti vojni v interesu poedin-cev. Ztvradi tega nevarnosti vojne hi. Prezidij jugoslovanske ljudske skupščine je nb dograditvi nove proge podelil visoka odlikovanja o-krog tisoč graditeljem in 129 doma- čim in inozemskim delovnim bvi* gadam jn četam. Odlikovanih je bilo tudi nad 100 slovenskih mladincev! ter 10 slovenskih brigad. Med drugimi so bile odlikovane tudi I. slo* venska primorska udarna brigada, II. tržaška udarna brigada »Bratovi Petracco«, I. tržaška udarna brigade* »Alma Vivoda«, IV. tržaška udarnai brigada z redom dela I. stopnje, teni poedinci, komandant II. tržaške brig gade Grassi in komandant I. tržaško brigade »Alma Vivoda« Catunar 21 redom H. stopnje ter komandanti III. tržaške brigade Loredano Ar* mando z redom dela HI. stopnje* Med Tržačani so bili odlikovani še Franjo Kati, Ernest Predolin i*f drugi. V svojih pozdravnih brzojavkah' Komunistični partiji in Ljudski fronti Jugoslavije ugotavljajo graditelji, da je 211.000 mladinskih brit* gadirjev, 4735 strokovnih delavcet? ter 150.750 kmetov iz krajev 'ob proo ,gi zgradilo v 228 dneh železniška! progo, ki meri 242 km. Opravili so 5,52 milijona kub. m zemeljskih del< rgradilj 804 velike objekte z 69.000 kub. m betonskih del, 17 velikiW mostov v dolžini 2267 m, 9 predorov v’ dolžini 2470 m, izkopali 850 tisoč kub. m peska in položili 302 km tirov na progi in postajah. Na progi se je 16.000 mladince^! naučilo pisati in brati, 15.001 se .Ufi je Usposobilo za začetniški poklii^ 9878 je uspešno dovršilo tečaje zal, mladinske voditelje, nad 12.000 p® jih je prešlo na delo v rudnikih* gradbenih in drugih industrijskih podjetjih. Tesno sodelovanje balkanskih sindikalnih organizacij V Beogradu so se sestali v sporazumu z generalnim tajnikom Svetovne sindikalne zveze zastopniki sindikalnih organizacij Jugoslavije, Bolagrije, Romunije in. Albanije z nalogo, da se sporazumejo o čim tesnejšem sodelovanju, redni izmenjavi praktičnih izkustev in vzajemnem jačanju sindikalnega po-kret« v skladu z osnovnimi nalogami in cilji. Svetovne sindikalne organizacije bodo Imele pri vseh ostalih svoje stalne ali začasne delegate. Izmenjavale si bodo stalne aii začasne dopisnike, na vse sindikalne kongrese plenarne in druge konference ter manifestacije v juž-u.vvzhodni Evropi bodo redno pošiljale svoje delegacije. Redno si bodo izmenjavale tudi ves sindikalni tidfc. Organizirale bodo medsebojna društveno in ekipna potovanja. Izmenjavale bodo nadalje predavatelje in funkcionarje-, organizirale medsebojne obiske udarnikov, n.> vatorjev in racionalizatorjev, da bi si izmenjali svoja delovna izkustva. Organizirale bodo tudi potovanja delavcev v razna letovišča in kopališča v južnovzhodni Evropi. Končno pa bodo imele periodično še posebna skupna posvetovanja oklicov od kuharjev in sortlrcev jajc do računovodij in predsednikov potrošniških zadrug. Leta 1043. se je n. pr. udeležilo teh tečajev 30.000 ljudi, čeprav je bila Sovjet, ska zveza tedaj sredi vojno. Vsi dijaki plačujejo učnino, in sicer v zavodih po 100 rubljev letno, v strokovnih šolah po 150 do 200, udeleženci dopisovalnih tečajev pa po 30 do 2oO. A vsi dijaki imajo tudi štipendije, v zavodih pa HO do 210 rubljev mesečno, v slrokovnih šolah po 80 do 120. Odličnjakom povišajo štipendije 25%. V zadružnih visokih šolali dobivajo dijaki štipendije ludi po 80n rubljev mesečno. Kako vzdržujejo zadružno šolstvo Celotno vzgojno mrežo vodi oddelek za zadružno vzgojo pri Cen. trosojuzu, ki določa učno predmete in nadzira delovanje zavodov in šol. Vse zadružne šole vzdržuje Centrosojuz iz sklada, ki je dolo. Drago: Pustimo to in povej_ raje, Mirko, kako si ti zainiŠi!3’ uporabo zrelega satja? Izvoz sartj« Mirko: Predvsem moramo nu^*1 na izvoz sadja. Izvoz sadja ie likega pomena za državo, iz bat® se sadje izvaža, ker se tako na.5‘l kapital za uvoz drugih potrebačv-iz inozemstva, ki jih dcinači trg P0 trebuje, a ne proizvaja. Zaradi W ni vseeno, kje in kako se tr%sS lahko pridobe. Za pridobitev trsi pa so potrebni, kakor smo ž® ^ raj omenili, predvsem tipiz«cl! sadja, zavijanje in odpošiljanje. Pri izbiri sadja moramo biti natančni. Sadje se mora klasu1- , rati po velikosti, kakovosti d,'cUi' in barvi. Zunanji videz sadja £“. _ vlačuje kupca ter mu zbuja P0' ‘ienje. Izbira sadja za izvoz in n^,. gova klasifikacija se lahko opra ta tam, kjer je na razpolago sadja. Ta posel najlaže °I)ra zadruge, ki edine lahko zber . večjo množino sadja. Drago: Seveda, seveda! Naj P9 z zavijanjem sadja? Selekcija in embalaža »la^a Zavijanje sadja je tudi važno^^ ima tudi svoj vpliv na kupca.^ ^ no pri tem so največ gre^ejn(i sebno izvozne zadruge. Nava zanemarjale dejstvo, da n' ,j _ . vse sadje v istem zaboju košarici enake vrste. Paziti j® Vn a v rc-o i Vi 4 r» D NP ba pred vsem na to, da se \ zavija tako. da ostane čim da*] sa zdravo. Drago: Na to nisem mislil, razumljivo! Gotovo morajo bih^ prevozna sredstva posebne v -ni:..!_ i o...-------ifi Mirko: Da! Ravno tako 3® :e se poslužujemo za prevoz s: važno, kakšnih prevoznih si'®^sl.e Odvisno je seveda od tega. ij se sadje izvaža, ali v oddaljene ^ bližnje kraje. Temu primerno \ tudi poslužujemo prevoznih s j. štev za zavijanje. Zadruge primernejše ustanove ali P0”.., s ki se lahko in uspešno b^v^jo- tem. One laže skrbijo za ustr®^ vozila. Država pa mora s krt če zaboje ali košarice in m - rbeh J' železniške vagone s hladilni naglim prevozom. Iz Jugoslavije se izvaža ^ V® ^ množina jabolk, breskev, suh sad!9 špelj in grozdja, posušenega j in suhih gub. Medtem ko. £°. aVjle izvozom sadja iz Jugoslavije tud; razne zadruge, je bil izV°Žj so hih gob omejen na zasebnike, » .el. jih pošiljali v vrečah v ItallJ0’ (le so jih vložili v pločevinaste ^ij-in nato pošiljali v Ameriko 1 ga ge kraje sveta. To delo. kiiK0 opravljali italijanski trgov®1. , odslej opravljajo naše zadri1 »j (Dalje prihod^' •ifd ■on za vzgojno delovanje, i;1 zbira iz prisp.ovkov zn. i(j(;lli' •c —— *—*■■ ■'• av- rajonskih zadružnih zvez m ^c-"a po potrebi tudi dotacijo 1 ritka Centrosojuza. rfi' Vsaka podeželska D1'' zadri#'1, ,!> _______ _________.10- .rjj; speva za zadružno vzgojo in * 3 0,07% svojega trgcv.sk'#. ^ icta (prodaje). 1% kosm;1^'gs'/' odkov po restavracijah ,n-ji;!1? hotne vsote, izplačane ..m medijskih pridelkov. ,‘Llk# ninio orl kosmatih ujti vzgoja jo potrebna uspehe trgovskega P° adnig. Od teh prispevkov ostane jtir 1 za lastno kulturno^in elovanjo najmanj )% (ali tudi manj) izroča .f_ VJ* tov ;inj c je meo h .* je najrazličncjhh d,< kustva so pokazalo, da/1drllf.rti lanih nameščencev v ' V ■ < naipram njihovim ®lJ pešnejše, čim bolje J®.^ jjul* zadružno vzgojno 1 rl/kl/vvf •■m \