uh-i« dM rM-° *ubo1, iti prasaikov. i .... — Suitdar« HuWaye. PROSVETA -'11' ^ /» * ' * '» _ ' CLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE tčnik dr. Paveliča, ki živi v liji. Buc je javno izjavil, da vatje niso Slovani, temveč po-nci Gotov in zato bi Pridigarji v kampanji proti uniji Družba obtožena kršenja VVagner-jevega zakona Gaffney, S. C. — (FP) — Pri ponovnem zaslišanju pred federalnim delavskim odborom v zvezi z obtožbo tekstilne unije, včlanjene v Kongresu induetrijekih organizacij, proti Hamrick Tex-tile Co. glede kršitve Wagnerje-vega zakona je bila predložena evidenca, da je družba najela dr" Štefan.več Pfotestantovskih pridigarjev, ki so svarili delavce pred vstopom v unijo. Clyde Jeffriee, ravnatelj tovarn omenjene kompanije v .................morali Gaffneyju, je pri zaslišanju pripojiti filozofijo nemškega na-.znal, da se je gonja proti uniji Inega socializma. pričela kmalu potem, ko je zrna- ca so silovito napadali, ker je C: ^dsednik kompa- Lnsi suorazum s Srbi SeDara- n,je' dobil P™»«»rje n* 8V°J° "P°razum 8 *rMr §tran s podkupnino. Dobili so več tisoč dolarjev, da so grmeli s prižnic proti uniji. Dalje je Jeffries pod težo predložene evidence priznal, da je baptistični pastor J. H. Smith jpo-ftafltrgftiiel piotl urtjfc-fJif ft je tudi ustanovil več klubov državljanov, ki so šli na delo, da odvrnejo delavce od unije. Vse te kampanje je financirala kom-panija. sporazum s Srbi. Separa-ti insistirajo, da mora Hrvat-!a dobiti popolno neodvisnost. Eksplozija bombe se je pripeki v Zagrebu 24. februarja, ko je tam mudil italijanski mi-pter Ciuaappe Bottai. Terori-I so položill več Homb v teiefon-ic stanice, toda ranjen ni bil hče. Pavelič živi v Italiji, odkar ga francosko sodišče spoznalo za ivega sodelovanja z zarotniki, so umorili kralja Aleksandra, retiran ni bil nikdar. Aleksan-r je bil umorjen kmalu potem, »»e je izkrcal s parnika v mar-illski luki. Atentator je oddal f strelov na voz, v katerem se kralj vozil. Krogle so ubile di francoskega zunanjega mini ra Uuiša Barthouja, ki se vozil z Aleksandrom. HelKrad, 28. febr. — Temies, edsednik "Kulturbunda", glav-politične organizacije 40,000 Bmcev, ki tvorijo manjšino v »eniji, je bil sinoči aretiran v iabljani. Jugoslovanska polili« policija je aretirala tudi Soderstrom v kompa- .. i. ... mjski uni/i - — . Chicago. ~ Reuben Soderstrom, predsednik državne delavske federacije, ki je imel izgubiti to pozicijo, ko je ekseku-tiva Ameriške delavske federacije suspendirala mednarodno tiskarsko unijo zaradi neplačevanja posebnega asesmenta v sklad ADF za financiranje boja proti CIO, je naredil skok v kompanijsko unijo, katero je sankcionirala ADF. Dobil je .. ■ . , . „ člansko karto od Chicago Edi-'« H.cija je aretirala tudi.toriaI katero tvorijo iz- «t drugih Nemcev po odkritju k|jučno Htavkokazi pri Hearsto-S? ! ,tajne Pdtoje. vem listu Herald-American. So- T derstrom je bil prej član tiskarske unije. William Green, predsednik ADF, je po suspenziji tiskarske unije izrekel upanje, da bo Soderstrom postal član kake druge unije ADF in Su tem ob- meje. držal pozicijo kot predsednik dr- i Finski ri jetnikih je policija našla več trnkih bankovcev. Policijska je posledica sumničenja, > bili aretiranci aktivni v ilitaristioni špionaži. Poročali 1 Hitlerjevim agentom o polipih simpatijah svojih rojakov kpram Nemčiji. oponci blokirali vmoč Kitajcem LskoU v severni Kitajski T*aUin. Kitajaka, 2$. febr.— «j*»ri iUJ(iev jfiede pošiljanja V| v severno Kitajsko, kjer Navalci stradajo, so naleteli \ m",,to t>|a>zicijo pri Japon--judem preti lakoU, kar je jM)p|av v. nev€rnj KiUj-^ "®d'ije |H>letje, ki so uničile J."k" 'TKlelke, in vojne. x« konfeptuci, katero so akll-J« »"gleškl, francoski in sme-"onzuli in katere so se ude-»udi predstavniki Japon-' ^ bila razprava o pomoči v severni KHajeki. zavzeli stališče proti Jjsnj« živil." Japonska dekla-kakor vse kav*, poko-i- »ujcih Mponaorirani na-^ Kitajci dobe fiviU iz A-Avstralije it Kanade. žavne delavske federacije. - To zelo aktivni. Napadli so z bom pojasnjuje njegov skok v kom-|bami rusko letalsko bazo daleč v panijsko unijo, ki je dobila bla- ozadju fronte In skladiš^ mu-goslov od ADF ln katere člani nicije. Sedemnajst sovjeUkih so sUvkolomci pri Hearstovem 1 leUI je bilo uničenih, listu, proti kateremu vodi stav-) Kopenhagen, Danaka, 28Jebr. ko člkifta unija Ameriškega1 - Sem in v SUaikholm, ftvedsks. časnikarskega gilds. Unija pozdravila odlok sodišča VELIKA SOVJETSKA OFENZIVA PRI VIIPURIJU Evakuacija civilnih pre-bivalcev odrejena RUSKE ČETE ZASE-DLE VEC UTRDB MOSKVA, 29. febr.—Sovjetski vojni urad danes poroča o okupiranju šestih Vasi in mest Štiri milje južno od Viimirija v karelijski ožini. - HELSINKI, 28. febr.—Tu poročajo, da so Finci uničili 521 sovjetskih bojnih letal od isbruha vojne, katerih vrednost je znašala $42,500,000. To pomeni, da so ruske izgube petkrat večje od finskih izgub, katere so povzročili sovjetski letabki napadi na finska mesta. Finci ao tudi uničili in zasegli 1310 ruskih tan-kov. Mnogo so jih popravili in jih zdnj rabijo v vojnih operacijah proti Rusom. Helsinki, Finska, 28. febr. — Ofenziva sovjetskih čet, katere cilj je okupacija Viipurija, drugega največjega finskega mesta, se nadaJjuje. Rusi tu napadajo ua ledeni skorji zaliva, dn odpro pot prodiranju ob otokih, ki leže južnozapadno od mesta. Obkoli-tev mesta je zdaj cilj ofenzive. Militaristični krogi pravijo, da bo ruska armada utrpela velike izgube v napadih na utajene finske pozicije ob zalivu. O-kupacija utrdb na otoku Koivi-stu na zapadnem koncu Mannerheimove linije je omogočila naskoke na finske utrdbe z druge strani. lifiHF~ llffftff omenja ljute 5T&"e;kT so se včeraj vršile na ozemlju pri Sommu, sedem milj zapadno od Viipurija, in na zamrznjeni gladini jezera Naykki-jarva vzhodno od reke Pere, kakor tudi na jezeru Ayrapaaju, 25 milj vzhodno ela poročila se idaae, da so finske avtoritete odredile evo-ktiacijo civilnih prebivalcev iz Sakkijarva, ki leži 25 milj za-padno od Viipurija. Ta kraj ae | Washington D. C - Sptoina | y mM utrke armjMk ^ naznani- deralnega delavskega odbora, da [q ^ ^vjeUke Č«U še vedno mora družba ponovno "l**1^ naskakujejo strdbe Mannerhel. 43 mornarjev, kater rje odslovi- mov|, ^ nl kAreJijAki ^rnelj- la zaradi unijskih aktivnosti in ik{ ^ y ^^^ operaci- jim plačati 1200.000, veoU>, ka- ^ UVB9lc nada|jnjjh tri- tero so izgubili, ko so bili brez ^^ finfk|h bojnfh zaslužka. "Delavski odbor nas Je bj|o ^^^^ v ^m,.), podprl v naši borbi proti kompa- y trftku ni j i in vrhovno sodišče je zdaj — ,|M||[r- ■ vzdržak» njegov edlok.H je dejal ; . k ^..Lln nr*»da*dnik mor- previjajo službo na parnikih na S , MUnUu: .'«,flkU Z vnua tn pomen« u mornarj«, kl e*rih. „_ ----- Domače vesti Nov grob v Pueblu Pueblo, Colo. — Tu je umrl Peter Perše, star 71 let in doma iz Suhorja pri Vinici v Beli Krajini. V Pueblu je šivel okrog 46 let in tu zapuftča ženo, šest sinov in šest hčera. Poprej je bil v Jolietu štiri ali pet let. Novosti Is Pen ne Saegertown, Pa.' — Dne 20. febr. je tu umrl Anton Plut, po domače Severjev, star 71 let in rojen v Hinju na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 50 leti in tu zapušča dve nečakinji, v starem kraju pa lepo. Clevelandske vesti Cleveland. — Dne 36. febr. je naglo umrl John Novak, star 47 let in rojen v Gradu pri Cerkljah. V Ameriki je bil 26 let in med svetovno vojno je služil v ameriški armadi. Tu zapušča Ženo, dva sinova, Mer in očima. Bil je član druitvsr 1*8 «NPJ — Petletni Robert Nosek se je težko oparil In odpeljali so ga v bolnišnico. — V stari kraj je odpotoval Valentin Hvasti, in sicer v Orehek pri Kranju. r RUMUNSKEINDUS- fri,rm ia spre jem TRDE POD VLADNO KONTROLO Dogovor » Francijo raz• kaiil nad j* ITALIJANSKA MISIJA V BUKAREŠTI * ' iti Bukarešta, Rumunija, 28. febr. — Rumunska vlada, k4 se nahaja med dvema ognjema, se je odločila za mobilizacijo vseh svojih industrij, kar, j* posledica silnega pritiska s strani Veli* ke Britanije in Francije na eni strani in Nemčije na drugi. Interesi se križajo in vzrok so bo* gata oljna polja. Naciji v Berlinu so razkačeni zaradi poročil, da je Rumunija sklenila dogovor s Francijo. Slednja <»C]je obvezala, da bo zalagala Rumunijo z bojnimi letali, strojnicami in bojnim materialom. , Dekret, ki ga bo vlada uveljar J f . I •! jvlla, sliči turškim vojaškim In AraHRCI/a U€iaVSIl(n|ekoiiomakim odredbam. Vlada mezd v Mehiki Oljni delavei prizadeti Mežico City, 28. fcbr.-*Pred-sednik Cardenas bo danes predložil program glede znižanja mezd delavcem, ki ao u|>osleni v oljni industriji^ sa $2,810,000, se glasi veet iz sanesljiylh virov. Program dalje določa odslovite v aftOO uradnikov in t*» službencev iz adminiaifeoijakth ursdov, da bo vlada prihranila dodatno vsoto $1,050,000. Cardenas se bo danes sestal js voditelji unije oljnih delavcev, ki reprezentirajo 18,000 delavcev v oljni industriji. Tu pravijo, ja bodo pod vzeti drastični ko-rarki, da se industrija postavi na bolj trdno podlago. Vlada potrebuje denar, da bo lahko pla^ čala odškodnino tujim oljnim kotnpanijam, katerih lastnino je konfiscirala. ~ir. bo dobila popolno kontrolo nad industrijami. Produkcija bo regulirana v sogiaju s civilnimi in vojaškimi ukrepi, ki so bili že uveljavljeni v interesu narodne obrambe. Kdaj je bilo naznanjeno, da ju dr. Kari Clodius, nemški ekonomski voščak, ki Je imel priti V Bukarešto ta teden, odgodil u-blsk. Obisk je bil naznanjen potem, ko je Nemčija obdolžila Ru-numijo kršenja nedavno sklenjenega dogovora glede Izvoza olju. V tem momentu riimuiisiuu-radni krogi posvečajo veliko pozornost članom italijanske trgovinske misije, ki je dospela v Bukarešto. Misija je prišla sem, da sklene dogovor glede pošilja nja žita, olja in drugega blaga v Italijo. Govorice, da je Rumunija sklenila tajno |M>godla> s Francijo, so bile doloma potrjene, ko je včeraj dospel v Bukarešto Maigre Dubrail, regent francoske državne banke. Včeraj se je vrnil v Bukarešto tudi Mircea jCancicov, romunski finančni mi-'nister. On je oiriskal London in Pariz, kjer je konferiral z angleškimi in francoskimi voditelji. Tu pravijo, da je poročal kruiju Karolu, da bo Kumuhije List zahteva odpoklic Taylorja Chicago, 28. febr Publikacija ChrJstisn Century je objavila uvodnik, v katerem kritizira predsednika Roosevelta, ker j - . ... je imenoval Myrona C. Taylor-* tujetemstvu ia, jeklarskega magnata, za svo-i ^ financiranje ojačanja svoj« jega osebnega reprezentania g|o«Mirotens sne. Vatikanu, zaeno pa zahteva Ut- r — . kojšen od|K>klic. Tredaednik ni- j ma v smislu ustave pravice do Unije urgirajo imenovanja poslanika brez dovo-•Jenja in potnlitve senata," piše "oosevelta, naj ta list. "Ako to stori, pomeni ponovno kandidira prisvajanje oblasti in manever ta ustanovitev diplomatičnih odnošajev z Vatikanom, kar ameriško ljudstvo odklanja." Wellesa v Berlinu Konferenca z zunanjim ministrom • aranžirana Berlin: 28. febr.—Tu prevladuje mnenje, da bo Hitler pojasnil Sumnorju VVellesu, ameriškemu državnemu podtajniku in Rooseveltovemu odposlancu, ki ga je poslal predsednik v Evropo, da tam ugotovi, ali je možnost za vzpoatavitev miru, zahteve Nemčije. Te uključujejo med drugim, da mora Nemčija dobiti po|>olno dominacijo napi centralno ln južnovzhodno Evropo, |H»leg tega pa mora dobiti nazaj tudi kolonije, katere je izgubila v svetovni vojni. Alexandor Kirk, opravnik a-meriških poslanlških poslov v Berlinu, je naananil, da so bile priprave za sprejem Welleaa že aranžirane. To izjavo je podal po obisku nemškega zunanjega ministra Rlbbentropa. Welles bo konferiral s ministrom v petek, s Hitlerjem pa morda v soboto. Možnost je tudi, da bo imel razgovor z maršalom Goerlngom,. letalskim ministrom, in drugimi nemškimi voditelji. BERLIN SE ZAVAROVAL PROTI NAPADOM IZ ZRAKA Angleška letala nad nemškim ozemljem SEST OSEB RANJE-NIH V PARIZU Berlin, 28. febr. — 2arkome-ti so bili postavljeni v vseh krajih Berlina potem, ko je bilo v Londonu objavljeno |>oročilo, da so angleška letala Invadirala nemško ozračje in da so se pojavila tudi nad Berlinom. Nacijske avtoritete so uveljavile tudi druge odredbe, da se Berlin zaščiti pred na|>adi is sraka. Kuba omeji oblast ----- predsednika - Havana, Kuba, 38. febr.. — Nova ustava, ki jo zdaj sestavljajo Člani posebnega odbora, bo omejila oblast predsednika. Provizije določajo, da mora predsednik pojasniti vse načrte sbornlci, kateva Jih mora odobriti, drugače ne stopijb v veljavo. Doslej jo imel predsednik Kube veliko oUast. Druge provitije določajo znižanje . števila poslancev na 112. Na vsakih «16,000 prebival cev pride en itoslanec. Število senatorjev se tudi zniža na Hti. Kuba je razdeljena ua šest provinc in vsaka bo imela, če bo u-stava sprejeta v sedanji obliki, šest senatorjev, Kermit Roosevelt izstopil iz angleške armade Boston, Mass., 28. febr—Voditelji tekstilnih unij, ki imajo 40,000 članov v MessachusetUu, so (pozvali Roosevelta, naj ponovno kandidira za predsednike Združenih držav, Joseph Kelcr* no, direktor organizatoričnega odlsira ameriških tekstilnih delavcev (CIO), je naznanil, da so Ixindon, 28. febr. — Kermit Roosevelt, sin 2« predsednika i,ukrajinski direktorji Iz New Združenih držav* je izsUipll koti B«,|f0rda, Maynarda, Kali Iti- major iz angleške armade pred vorjss. Woreesterja, Sprlngflel- tremi tedni. Tu poročajo, da Je (jMf Kalema, Uwrenca in Boato- navezal atike z angleškimi pro- na soglasno sprejeli resolucijo s Uovoljci na Finskem in da I tu pozl*»m na Roosevelta, naj v morda imenovan za poveljnika tretje kandidira, "ker Je on edi- teh prostovoljcev. Roosevelt Je nj profraaivnl voditelj v letoš-postal angleški državljan v zadnjem septembru, mesec pozneje pe je stopil v armado. On ee je boril na etrani angleške armade v zadnji svetovni vojni. Konvencija socialistične stranke v aprilu nji predsednUkl kampanji." Ka lerno Je dejal, da ta akcija ne pomen! neenotnosti v organizaciji CIO, katere vodja, John L. I*wia, Je nedavno kritiziral Koo aevidtovo adminiatracijo In ua* povedal, da bo Koo*ev*lt poražen, če bo Ae kandidiral "Akcije je dokaz, da Je CIO demokrstič VVaahington, D. C., 28. febr.-*s organliaclja," js rekel Hs-Socialiatična stranka je nazna- lerno "Ml zavračamo očitka o nila, da se bo njena konvencije diktaturi. Uwiea podpiramo sto pričela S. aprila v VVaahingUjriu. odstotno v njegovih naporih v Na tej bo stranka Imenovale zvezi z organiziranjem delavcev kandidata sa pr*da*dnika Zdru-1 v industrijah maane produkci* fenih držav, js." ' Čistka med mehiškimi komunisti Mežico (!ity, 28. fel^. — "Ci-stilni" odsek mehiške komunistične stranke poroča, da sta bila dva voditelja odstavljena. To sta Hernan Laborde, glavni tajnik stranke, in Valentin S. Campa, vodja mehiških "stalinistov", lajava, katero Je isalpisal And res (;e bata o UJ zadevi je trajala |Htt ur, toda akcija gl^l« posojila, Finaki je biU mlložena. Preseljevanje Udov v protektoratu prepovedano Praga, 28 febr. — Nacijaka tajna policija je pre|iov*dala preseljevanje Židov v ataroeti 181 do 45 let Iz Češke in Moravlje, ki sta pod nemškim protekUira-toni Tu pravijo, da Je policija dobile zadevno navodilo od nem-ških vojaških avtoritet. Nemci so prisnali, da so angleški letalci leteli nad severno Nemčijo, zanikali pa so vest, da so se pojavil! nad Berlinom. Letala so krožila tako visoko v zraku nad severnim delom Nemčije, da Jih krogle is protitbiaiakih topov ne bi dosegle. London, 28. febr. Angleška letala so včeraj isvršilg najdaljše polete nad Nemčijo, se glasi uradno poročilo. Pojavila so se nad Berlinom in nad več drugimi mesti, l«eteia so tudi nad otokom Heligolandom, kjer ima Nemčija svoje letalske in pomorske Imze. Vsa letala razen enega so se srečno vrnila v svoje baze. Pariš, 28. febr.-tiinoči Je bilo naznanjeno, da je bilo šest oeeh ranjenih v Parizu, ko je eksplodiral isstrelek v času, ko so topniške bateriju sipale krogle na nemSka letala, kl so invadirala ozračje nad mestom. Izstrelek je treščil na tla v bližin! neke ped semefce postaje Naredil je tri čevlje globoko luknjo In polko doval Šolsko imslopje v bližini. Amsterdam, Holandska, 28 febr,— Protiletalska baterije, ki ščitijo to mesto, so grmele sinoči več ur, ko so se v zraku pojavila tuja bojna letala. Ta Je bil že drugi slučaj Invazije holand* skega ozračja v zafdtijih dveh dn««h. Identiteta letal še ni bila ugotovljena. Taylor se oglasil v Vatikanu Papež ga je sprejel z velikim pompom Rim, 28 febr.—Myron C. Tay lor, jeklarski magnet in oaebiti Rooseveltov repr czefitsilt v Vatikanu, Jo včeraj obiskal |*peža PIJM. "Sprejet je bil z velikim pompom in ceremonijami M tej priliki Je Taylor izročil iiapežu poaebno Rooseveltovo (Sielanico, v kateri je predandnik naglaail upanje glede vzpostavitve bolj trdnega in trajnega miru na podlagi svolasle in zagotovila in tegraluosti vsem narodom pod liaikrovItuljSlvom Boga Papež, ko je prečital |swlanl-eo, Je I»rpei| Tayl«uj m tmtmt im Um Vntu4 Btmtm (*im*« M-60 ^ tmr. Chifgu u4 CImt* |1J« +*IM» Bi m M <1 zgoraj, od škofa. Dobesedno ga morajo \ in lepo molčati, kakor ao morali nekoč naši dedje v starem kraju vseli V hišo vojake, ki ao bili nastanjeni od višjega poveljnika. Ugovora ne sme biti, č« pa le pride, je to silna nepokorščina, ki ae lahko kaznuje z interdiktom. Skratka, farani — tudi oni v demokratični A-meri k i — ae morajo v aadevah cerkve brezpogojno in alepo podati škofu oziroma šknfijake-mu diktatorju, ta pa je obratno brezpogojno po-koren višjemu diktatorju in Uko dalje do najvišjega diktatorja v Rimu. Takšna je •demokracija" v katoliški cer-(Dalje v tedaj i kale*!.} Varietni program čitulrdce SDD Clsveland. — Kakor vsako leto, Uko tudi letoe priredi čiUlnl-ca HDD a pomočjo kulturnih društev in posameznikov avoj letni varietni koncert. Vrši se v nedeljo popoldne, 3. marca, v 8. D. D. na WaUrloo rit Nastopili bodo sledeči zbori in „ mmezniki: Moški zbor Slovan, zbor Jadran, duet socialistične Zarje, kvsrtet Sloge, dramsko društvo Verovšekf ki priredi enodejanko, duet Zaic-Jelar-cic, Peter DujmoviČ in Tellsman v solospevih, Vadnalov kvartet. Nadalje naa razveseli i>oznanJ u-metnik kupletov Anton Epplch s sodelovanjem Joeva Godca, Vinko Cott pa priredi živo sliko, ki nam bo pokazala pomen čitalnic. Čitalnice so tisto seme, iz katerega je vzklilo Uko veliko drevo naše kulture. Vse naše družabno življenje iS je začelo v čitalnicah in v čitalniskih besedah, kakor so prej imenovali predavanja. Vsi naši plsaUljl in pesniki so bijt člani naših čitalnic. Podpirali ao jih v besedi in dejanju. Res je, da Hmo eden najmanjših narodičev na avetu, ali v književnosti se lahko merimo tudi z večjimi narodi, dani je naša književnost Še mlada, sUra komaj sto let Dasi je navdušenje za našo či-Ulnico nekam poleglo zadnjih; par let, je še vseeno veliko zavednih rojakov, ki se zanimajo za to koristno ustanovo. Ali dolžnost je vseh delničarjev SDD, da podpirajo to domovto usUnovo in poaUnejo njeni Člani. Članarina je malenkostna —- lOc mesečno, časopisi pa so na razpolago vsakemu. Ker se je a prizidkom kegljišča in balincarskih prostorov |>ovečalo tudi ,naše družabno iti športno življenje, bi priporočal direktoriju SDD, da se malo bolj zanima sa gašo kulturo in ne samo za business; na ta način bo dom odgovarjal, za kar je bil posUvljen. Apeliram na vse Collinwood-tane, kakor tudi na Cleveland-čane in Euclidčane, da nas pose-tite v nedeljo, 3. marca, ob 3. (»opoldne, ker Ukega programa že niste videli lep čas. In vse to za 26c v prod prodaj I in :U»c pri blagajni. Vstopnice ae -danski j»ost, kajti Krist je dejul: posti se 40 dni, potem boš pu imel toliko mesa, da se boš lahko po njem valjal. Tam sem tudi izvedel, da se bo 30. marca vršila društvena veselica, na kateri bo igral Bar-radbičev orkester is Clevelan da. Tam radi čiUjo njegove dopise, zdaj se Žele pa tudi z njim spoznati. Na 30. marca bode i-meli to priHko. Poročal sem že, da sva ne v Pittsburghu sesUla z nekim naročnikom Prosvete, ki je rekel, da bl me njegova žena poljubila na obe strani lica, ako bi me videla, tako rada čiU moje dopise. Ce je še mika, naj pride 30. marca v Claridge in se ji bo U želja lahko izpolnila, glavno pa je, da se spoznamo z veliko družbo. . Vabim vas vse od blizu in daleč, da pridete v velikem številu v to prijazno naselbino, ki je industrijsko sicer izčrpana, niso pa izčrpani naši bratje in sestre SNPJ. Čast boste imeli spoznati tudi Jazbeca in še mnogo drugih. Frank Barbič pa naj dobro namaže tipk«, da bodo gladko tekle, kajti v Went-morelahdu imajo mnogo izurjenih muzikantov, ki igrajo v Greensburgu po radiu. Priporočam mu tudi, naj se predolgo ne mudi pri Mlhevčevi mami, da pride o pravem času, kajti slišal sem, da bi mu rad marsikdo roko stisnil.^_________ Anton ZidanAek, zastopnik. CirhiH v "Mali I tuli ji" Cleveland, O. — Kakor ao ga enkrat lomili na St. Clairju oko> I i našega božjega hrama Slovenci, ki ao zabijali svetnika, da ni mogel vl hrama, ravno tako ir mamo pred sabo sliko naših južr nih sosedov IUlijanov. Oni i-majo svojo cerkev na 16712 Kip-ling Ave., nekako tisoč čevljev južno od^ St. Clair ja in East 157. ulice^ v našem Collinvvoodu, kjer imamo tudi mi severno od St. Clairja cerkev sv. Marije z našim reverendom Vitusom Hribarjem. In tam so IUlijani in farani cerkve sv. Odrešenika pričeli z revolucijo proti novo instaliranemu fathru Vincentu Čaru su, ki pa Še ni ustoličen. Farani pravijo: Mi te nečemo in revolucija je pri nas v naši Italiji! V nedeljo, 18. febr., je došel msgr. Begin, da ustoliči rev. Ca-ruso z mašo ob 10:15 dopoldne. Seveda so se pripeljali tudi drugi duhovniki, da bi prisostvovali verski ceremoniji* Ali Bog se nas usmili, čakala jih je nftioii-ca samo 1500 faranov ln sUra ženica z dvema zvoncema pri cerkvenih vratih, ki je neprenehoma zvonila, drugi pa so kričali s komunističnim "booo-boooM, da je vstpp zabranjen voditeljem vernih duš. Prišli so tudi "Kolumbovi vi-tezi" z liritkitni moči. da bodo odsekali glave onim, kl bi se u-pirali verskim očetom, nič ni pomagalo. Z vitezi so se s prijeli oni, ki so jim menda rekli v Trstu fakini. S snežnimi kepami so jim zbijali Čake s per-j anion mi z viteških glav, da je bilo va»m gledalcem v veselje. The Irish trie*k je bH rabljen |»o Italijanih nad irskimi katoliški* Mi vitezi! • Ampak farani so oaUli ko veriga preti faroviem in cerkvijo* delka. Darovale so mi jih penn . sylvanske mamice in uteki in mi' naročili, naj v tako slabem vre-l\Vriga so bile stare^ 'ItaUjaake", menu doma nedlm pri zakurjeni ki so «e prej dobre nuj^U* ma- l»ečl in dopise pišem, da *e ne u-bljem nu ledenih |M»tih. Gospu v Claridgu me je |k»-stregla z domačo slauiso. ker moš ponavadi vsako je*»n ubije dva velika ščetinca, da je obilica klobas, krač. reherc in »lanine. k arom h za boj! Ženske no I udi pričele kričali duhovnikom in viuzom a perjanicami za klobn* ki: "Pojdite domov! Mi ne rabimo cerkve tukaj! Mi hočemo teko je ekspftKlirala* sotaaska. SaržerU t*e»cy Bali je dejal, da mu je Bkaapiedirala pe nesreči v žepu, ksr je Ml pritiek -«enj od razjarjene množice. Puruj Ju so tudi zlomili prst in je moral v bolnico, da ae ga fcrevmdi. Po- Ifcljaki deputij Savage je moral poklicati na pomoč še 40 policajev. Skušali so ponovno priti skozi vraU v cerkev, ali iUJijani so se držali, ker so mislili, da ao policaji Ktiopei in jim hočejo vzeli, kar si je MussoHni priboril. "Babe" so še za "bogkmaj" o-praskale po rokah polieijakega poveljnika Savaga. In toga je u-jezilo, da so jih naložili v "black Maria" in odpeljali na poiicijako posUjo, kjer so se moraie podpisati, nakar so jih izpustili. Monsignor Begin je stopil v avtomobil, da bi govoril Ijadem. Ali dobil je — "booo". Potem je pa prečiUi interdikt (kaj je to, jaz ne vem, če si ti urednik bil kdaj moastrant v sUrem kraju, morebiti ti veš), ki je nekak in-žunkšen ali prepove*!, ki je najbolj stroga, kar se jih dobri katoliki spominjajo, de več: je celo kazen za duše katolikov omenjene cerkve. Nobene svete maše ne bo začasno. Nobenemu faranu se ne sme servirati svetih zakramentov te cerkve, ne aB»ne ae krstiti njih otrok, ne poročati in ne obhajati. Nikakšnih pogrebnih ce- letSMc tudi zasluži, sem, da ba udeležba v prošnjam vstopu free dir ima PtiteUrec v nost med čft&telji. Gotovo se čitatelji Uverjena . Ko idim, vred- tudi remonij za mrtvimi. Strašna za vejme tudi drugim, zakaj nam te katoličane, ker vprašanje je: kam bodo Šle njih djita? Jaz ne vem, čemu bi si Italijani belili s tem glave. Saj imajo Etiopijo in Mussolinija. Nadškof Schremšis pravi, da nimajo vzroka za pritožbe in da mu je žal, da je tak škandal. Ampak kakor sem jaz slišal, je prejšnji duhovnik, ki je umrl, zapustil $20,000, da se plačuje na dolg cerkve. AH sedanji, rev. Ca-ruso, ki ga hočejo ustoličiti na ukaz škofa, je baje kupil za o-menjeno vsoto farmo. In radi tega je škandal. Ker je tudi šola zaprU, se sedaj otroci vpisujejo v ljudske šole. Tja jih je pohajalo v katoliško šolo do 200. Dvanajst srednješolcev pohaja v katoliško srednjo šolo Cathedral Latin High School, a je tudi vprašanje, če jim bo še dovoljeno. Moje vprašanje je: Zakaj je Bog ustvaril Uko smešne ljudi, da se morajo prepirati radi božje besede? Ali ni to čudno, sami sebe ne ljubijo, dasi so verni, nevernikov nimajo radi, svojih vodiUljev, ki ao zato poatavljeni, da jih spreobračajo, nimajo radi. Kaj vendar hočejo? Frank Barbič, 53. po drugffe nesdbinah zanimate za to proslavo ln se boste v nedeljo spominjali tega praznovanja. Verujem, da vsakdo, ki bere Pro-leUrca. pozna njegovo vrednost in vrednost znanja, bodisi o političnih vprašanjih, o kulturnem delu pri organizacijah, o pomenu unij in potrebi delavske solidarnosti. O vseh teh vprašanjih piše ProleUrec in so za. vsakega delavca velikega pomena. Ije škoda, du ni sleherni slovenski delavec v Ameriki njegov naročnik. Ce bi poznali njegovo vrednost, bi bili gotovo tudi njegovi naročniki in ga podpirali. Zato pa naj v nedeljo vsakdo, ki more, poseže v žep in pošlje dar, ali pa ProleUrcu pridobi novega naročnika, da mu Uko zagotovimo še močnejši nadaljnji rasvoj. Dar, ki ga položimo P roletami na olUr, nam bo povrnjen s tem, da nam še v bodoče bistri um in naa uči spoznavati razliko med krivico in pravico. Kamorkoli zahaja ProleUrec, ae povsod vidi vrednost njegovega dela. Zato, sodrugi in zavedni delavci, delujmo skupno za Proletavea; agitirajmo in po- je potreben. Pridobimo za njegove ideje tudi naše otroke in proslavimo 3. marca kot prtrvi delavski praznik. Kristina Turpfn, 102. Jznenadenje in drugo McKinley, Minn. — Kakor povsod, smo tukaj v Minnesoti i-meli letos zelo hud* zimo in veliko snega. Se bo vselo precej časa predno bomo dobili spomlad In se bo oUjal sneg. Z delom ae nimamo prav nič pohvaliti, zelo malo ljudi ima aUlno delo v teh krajih. Nekaj nas dela skoro zastonj. Moj soprog zasluži komaj, da se preživimo, pa je treba zelo paziti, da prerinemo akozi življenje. Vseeno se pa včasih tudi malo poveselimo. Na primer dne 27.-januarja so nama priredili Iznenadenje ali "aurprise partijo" za najino 254etnico zakon skega življenja. Srčna hvala lirljateljicam, ki se se zavzele in potrudile, da so pripravile vse potrebno za to slavnoat Srčna '' "^ikvala za lepa darila, ki ste jih Ampax nftmu gjfcnui ob ^ prHiWf kor tudi za kejk in katerico cvetlic. lepa hvala vsem skupaj 1 Ako se primeri kaj podobnega med našimi prijatelji, sva tudi midva pri volji pomagati pe naši možnosti. Torej še enkrat lepa hvala vsem sktipnj in as vae! Človek ksj trtko pričakuje, kaj se ho vse izrimilo iz nesrečne vojne, katrm ne kaže drugegn kakor gorje za nas driaesko maso. Da bi se že enkrat ljudstvo Izpametovalo in zahtevalo od kapitalistov, naj se oni bore in unrffHjo za kapitalističen sistem, ne pa delavstvo Mogoče se še katerlkrat kaj oglasim o ras- Vmikega nekaj Library, Pa. — Malo je dopisov iz naše doline. NJislim, da vsakdo raje čita nego piše, toda včasih je dobro, da ae človek malo oglasi. Naj prvo se moram pritožiti čez naravo, ker nam je dala preobilico snega. Tukaj niso mogle poulične kare voziti dva dni in delavci tudi z maši nami niso mogli na delo. V bližnjem PitUburghu imajo vsako nedeljo slovenski radijski program. Vsako nedeljo jih lahko slišimo ob 9:45 na posUji WWTW. Za nas je nekaj krasnega, ko slišimo slovenske pesmi. Jaz jim dam vso zahvalo in priznanje, posebno pa mrs. Mary Skrlong, ki je tudi oglaše-valka na tem programu. Ako hočete nekaj krašnega in veselega časa, vam po vseh naselbinah priporočam, da ob nedeljah poslušata U program. Le tako naprej, dragi mladi pevci! . Rada čiUm tudi dnevno Prosveto, ker U list je najbolj zanimiv za nas delavce. Res je nekaj kritik in prerekanja, toda vsakemu se ne more ustreči. Ubogi urednik pa je le odgovoren, da vse to spravi v red. Brala sem dopis mrs. Dušak iz Ogiesbyja, III. Ji dam vse priznanje, ker tako fajn po domača opiše nekaj podučljivega in nekaj šaljivega. Veš, draga neznanka, še &Uj se moram smejati, ko se Uko dobro izvlečeš iz zagaU. Le še kaj napiši, saj nekaj šale in smeha je dobro za zdravje. Tudi jaz sem že marsikaj doživela z mojimi petimi križi na« Um zveriženem svetu. Pa tudi zanima in veseli me, ko vj-dim, da se tudi žene bolj in bolj zanimajo in se vidi čedalje več njih dopinov v naši Prosveti. Uršula Klobčar. resulamega duhovnika!" Sevelrw%n,h v kraju. je bila Um (udi policija, ki je Tone m| je plača! celoletr.o na- hotela napraviti vhod duhovni* ročnimi, me iMitretal z dobro ka- kom v cerkev. Ampak ienake pljlco. nakar me je uj«gov slu ao pričele trgati piriicijl znake s odpeljal v Spodnji Claridge do uniform, mladeniči so pričeli rs-društvenega tajnika Mika Balo- biti pesti na policajih, mali pohrl ha. On tajnikuje že, odkar se jc; ho pa rabili shežene gran ite, ki SDPZ združila z našo jednote. Vprašal aem ga. če bi dob.l gor-ko |MTetKH'iščc. Seveda so me z o padale na skupino reveren do v. Iu duhovni oče je bil zadet s kepo tal katoliškega sina. In Agnes ftMfcar. 175. V nileljn je Prairtnr+eva Sli- letnim « Ure v«, ML — l*rihodnjo nedeljo. 3. marca, bomo v Chkagu jhko in kako globoko se bo rnz-praznovali 3!Wetn»co. odkar iz-1 pela njih nakana? haja liat ProleUrrc. Slavje *r| V tem kritičnokaoMčnem ča-bn vrAilo v dvorani SNPJ. Pro^ na„ dollmw(t „llMn<, gram bo zelo lep. kakršnega Pro- CDat)* as t. strem.) Naloga delorntva m volni o ttn kartno zabavo Weat Allis, Wl*. —» V času sedanje splošne svetovne zmede in velikih preobratov, se oko slehernega zavedneža zaskrbljeno o-brača v negotovo, temno bodočnost in se zaskrbljeno vprašuje, kaj je nakana toUliranih reak-cijonarjev v Uj zaviti, bombastični propagandi vojne histeriji Vsa znamenja kažejo, da je cilj vse ie vojne tiranije naperjen proti proleUr*hemu rasre-du, da pod krinko tega za trejo vse demokratične principe naših človečanskih pravic, da nas potisnejo pod peto suženjstva na stopnjo brezpravne maae., Gorje nam, če ae jim U nakana posreči! Krvoločni diktatorji so sedaj a svojimi manipulacijami s vso silo ns delu. od naa proletarske-ga razreda pa bo odvisno, v ko- Kakšna je Rusija? Norman Thomas in Joel Seidman UPOSLENOST V USSR — is Po splošni domnevi so sovjetski de1a\t 1 gli največje pravice na ek**mtskH„ ^^ prvotnem Stadiju revolucije je bil v twn iL! 1 du res dosežen precej velik napredek Sk.'y ' 1 let so sovjetski delavci skozi svoje uni, izvajali precej veliko kontrolo nad orod,, JI* Zdaj se trdi, da so sovjeUke unije svetu; da je bila odpravljena brezposelno*-^ odkar je bil izločen privatni kapitalist ,ja il? ! edino ruski delavec lahko deležen polnem L ^svojega dela. Ogledali si bomo. Irtttera ieh U? je resnična in v koliki meri. - V Sovjetski uniji lahko najde delo v-ak d*, lavec, ako ni osumljen, da je politično neaZ sljiv. Do leU 1929 je bilo registriranih vi lavskih uposlevalnicah nad milijon bremZ nih, in to poleg drugih milijonov, ki rad= *V( jega neproleUrskega izvora niso mogli rV.u-' državne službe. Od Ukrat pa je radi velike inN dustrializacije nasUlo pomanjkanje delavcev is diskriminacija glede neproleUrskega izvora Z j bila odpravljena. V USSR je danes pomunjkJ nje delavcev. Plače so res izredno nizke Uni. kdor hoče, lahko dobi delo, ako ni osumljen kot nasprotnik režima. Toda tudi politični 1 jenci sem pa Um obdrie delo, posebno če ho vi soko kvalificirani delavci ali tehniki. Dolgo časa je bila v tovarnah velika preme-njava delavcev s posledico, da je bila tudi ve- -lika "inefficiency" (nesposobnost, potratno«t etc.). Zakoni zadnjih let, uključivši uvedenje notranjih poslov so vse to spremenili. Dekret centralnega odbora (stranke) in sovjetskega ljudskega komisariaU z dne 15» novembra 1932 določa: "Ako delavec izosUne od dela le en dan brez upravičljivega vzroka, je podvržen od-slovit vi iz podjetja ali institucije, izgubi pravico do rabe industrijskih kart za dobavo živež« in drugih potrebščin, prav tako izgubi pravi« tudi do sUnovanja pri dotičnem podjetju ali instituciji." Pred tem dekretom delavec ni mogel biti odstavljen, razen ako je v enem mese-cu neopravičeno izosUl od dela tri dni. Dne 8. januarja 1939 je bil po moskovskem radiu ra^ giuAen dekret, ki določa odslovitev vsukejra d* lavca, ki pride več ko 20 minut prepozno na delo. Meseca januarja so bili posUvljeni pred sodii če tisti industrijski ravnatelji, ki niso hoteli od-sloviti delavcev radi neopravičljivega izostanja od dela ali zakasnitve; obtoženi so bili kršenj« delavske discipline. Pripomniti je treba, da fk-di pomanjkanja delavcev odslovljeni delavec nima prevelikih neprilik; da dobi delojjri drugi vladni agenciji. " ......v Proti koncu leU 1988 je vlada razglasa, da mora vsako podjetje oskrbeti delavsko knjižico vsakemu ročnemu in uradniškemu delavcu, v kateri mora biti njegov uposlitveni rekord. Harold Denny je,y THE NEW YORK TIMESU opisal delovanje njovega sistema takole: "V^ak delavec mora pri iskanju dela predložiti svojo delavsko knjižico, katero podjetje obdrži, dokler on Um dela. Tako ga bo ta knjižica spremljala ves čas njegovega poklica kot delavec, kakor spremlja vojaka njegov službeni rekord, in v smislu dekreU ne more nikjer dobiti dela brez te knjižice. "V vsaki knjižici bo zapisano polno ime delavca, njega starost, kakšno šolo ima in poklic. V knjižici je tudi prostor, kjer institucija, pri kateri dela, vpiše, koliko je prejel bonusa ali koliko mu je bilo utrgano, in kar je najvažnejše tudi vzroke, zakaj je pustil delo ali zakaj je bil odstavljen. Tako bo podjetje ali organizacija, pri kateri bo iskal delo, takoj imela pred seboj ves njegov rekord v deUjlih." Toda še pred temi novimi odredbami je bil* dokaj stroga kontrola delavcev in uposlenoati. Delavec je lahko pustil delo, toda vzrok, zakaj je pustil ali bil odstavljen, je bil zapisan na njegovi sUri delavski karti, katero je moral pokazati, ko je iskal drugo delo. To je omogočalo efektivno črnolisUnje, ker je skoraj" vse delo v rokah države ali njenih agencij. Vsak ča« pa je delavec lahko odstavljen, bodisi radi zlagane ali resnične saboUže ali radi politične nezanesljivosti, in v Ukih primerih navadno odide v spremstvu Ujne policije. V smislu dekreU. ki je bil izdan 28. decembra 1938 mora delavec povedati en mesec prej, da namerava pustiti delo. Zagovorniki sovjetskega režima opravičujejo vse te dekreU, češ da je ruski delavec skrajno nediscipliniran. Toda med uvedenjem neke mere discipline in potepUnjem svobode je rnzlika. — . (Dalje prihodnjič.) 7 Človeški ugriz je strašnejsi • • ' j ud živalskega Ne*f ameriški znanstvenik je hotel dognati, j kaUrl ugrizi so med najbolj strupenimi m nevarnimi na svetu. Najbolj strupeni m kajpak ugrizi nekaterih tropskih* atrupenja< Ta učenjak trdi v svoji dolgi znanstven r** pravi, da je med ugrizi zdravih bitij, p« l"'dl,tl žtfklskih ali čkiveških. nedvomno ugriz zdr*"-gdTčloveka vse nevarnejši kakor ugriz zdrs* živali, in sicer zato. ker ima človek v mnogo več bakterij kakor žival. (Dalje ii prve kolone.) kvi. In U cerkev je Uko predrzna, da po«uJ» U vrste "demokracijo" Ameriki v civilnem taljenja; politiki, gospodarstvu, industrijam itd. tako da bi docela kontrolirala policijo, armsdu. sodišča in vlado. Ce bi kdaj prišlo do h**« rebelnim Italijanom v Clevelandu — in 1* mo njim — drugačna palica pela----- 'matt ovice starega Uovcmj« p,radi nesrečiie ljubezni a pri Krškem, 13. jan,— jje časa je imel 20 letni Jo-inčimer, po domače Krpuc, )selni delavec, ljubezensko rje z 52 letno kočarico Jo-Salmičevo, materjo štirih tonskih otrok v starosti od 23 let. Ljudem se je zelo zdelo, da se je tako mlad zagledal v 32 let starejšo ko "Pred svojimi prijatelji Uril, da se bo poročil z njo, |j je toliko starejša od nje-j če se mu tudi ljudje sme-[ker ne more brez nje živeti, »etrtek 18. t m. je prišel k ina dom. Kaj se je odigralo ji med njima, ni jasno. Ve ae si je zvečer s kuhinjskim n prerezal žile na levi roki »slednje jutro izdihnil, ker [o zdravniške pomoči, srečnega mladeniča, ki je [na mrtvaškem odru kar pri izvoljenki, so hodili kropit in stari. Pokopali so ga na m pokopališču ob veliki Ižbi fantov. Četudi je bil v občino Rak o, ni imel rodnikov. Nekje v Srbiji ive sestri, ki pa še ne vesta jegovo smrt. Za njim žalu-[cerkveni pevci, ker je bil jnik tudi cerkveni pevec. Raki je sedež banovinske-I ravnika. Ker je pa bila [dvema letoma dotična hiša, |teri je stanoval zdravnik, ina in se je kupec sam vse-Injo, je moral zdravnik ven, jdločilnf činitelji še niso po-»li za novo stanovanje, se je nik preselil v Skocjan In le enkrat na teden ordini-fia Kako. Naša občina je a mnogo izgubila. Če se pri-kaka nesreča, ni zdravniške bij takoj pri rokah. Občina Iv svoji hiši lepe sobe, ki bi |ahko preuredila za zdravni-stanovanje. Ce bi bil zdaj (ttiik pri rokah, bi bil lahko življenje mlademu samomo- rimorja niska nesreča pri Peetojal t, januarja 1940. — V arene 17. t. m. popoldne ob pol je zgodila na progi med Po- 0 in St. Petrom težka nesre- 1 je zahtevala veliko člove-žrtev. Vlak, ki odpelje iz Ijane ob 10. dopoldne, je v ojni dobil električno loko-vo in je nato nadaljeval pot ' Št. Petru. Ker je bila ta t v velikih sneženih zame-je bila železniška uprava Ijena poslati na progo veli-Havcev, da očistijo tire. Ve-delavcev je bila iz okoliških Tako je na tej progi kida- skupina 32 delavcev. Za-»nega in ker električna lo-Miva že itak tišje vozi, niso km pravočasno opazili bližali ie vlaka Le v zadnjem dva posestnika. Iz še nepojasnjenih vzrokov se je pojavil o-genj na svinjaku posestnika Masla p. d. Maklavina, ki ga je veter zanesel tudi na hlev. Požar je obe poslopji uničil do tal, ker je bilo gašenje radi pomanjkanja vode skoro onemogočeno. 8 poslopij ao zgoreli tudi prašiči, perutnina in vse seno, tako da je škoda razmeroma zelo velika. Lastnik je bil sicer zavarovan, toda dobil bo le polovično odškodnino, ker so bila poslopja a slamo krita. Isti dan se je pojavil iz neznanih vzrokov ogenj na gospodarskih poslopjih posestnika Mršnika p. d. Boštjana, ki so tudi vsa pogorela, z njimi pa tudi vse gospodarsko orodje, 200 kvintalov sena in drugo« le živi-no ao k sreči rešili. Slednji je še veliko hujše prizadet, ker kljub temu, da je bil zavarovan, ne bo dobil odškodnine, ker ni plačal zadnjega zavarovalnega obroka. Rateče vo brdo leži precej vU soko v hribu in je le s slabo potjo zvezano s cesto v dolini Reke, zato je bila pomoč trnovskih in bistriških gasilcev nemogoča; le z velikim trudom ao mogli sami vaščani požar omejiti, da se ni razširil tudi na ostaja poslopja, ker je sicer grozila nevarnost, da bo požar uničil celo vas'. Oškodovanca si bosta težko opomogla, ker sta odvisna samo od domačega pridelka in nimata gozda, niti možnosti postranskega zaslužka v taki oddaljenosti od prometnih zvez. Nesreča je pa še posebno huda, če pomislimo, da je nastala ob pričetku zime? ter bodo nesrečne družirtfr odvisne le od podpore sovašča-nov. Smrtna nesreča Topole pri II. Bistrici, januarja 1940. — Tukajšnji posestnik Anton Skod p. d. Turk se je prejšnji torek podal v svoj gozd sekat drva. Pri podiranju bukve je ta po nesreči padla nanj, ker se ni dosti hitro umaknil, in ga tako poškodovala, da je kmar 4u nato izdihnil. Bil je dober gospodar in skrben oče. Zapušča ženo in 4 otroke. Nesreča je po vsej okolici vzbudila veliko žalost irv sočutje z osirotelo družino. Slovensko gledališče v Trstu Letos bo 20 let, odkar je prenehalo delovati slovensko gledališče v Trstu. Kdo bi mogel dar nes pisati o njem, ko ga ni več in ko kopcena pozabe preti, da pokrije tudi spomine 1 In vendar je to gledališče živelo v polnem, razvitku, bogato in plodonosno. Njegovo življenje je bilo prese-Mo v trenutku, ko se je borilo, da pride do svojega najvišjega izraza. Kako majhen je bil začetek, koliko borbe in truda in kar ko se nam zde daleč oni časi, ko se je zbirala grupa idealnih ljudi, naših očetov, ko so hoteli i-e ie t«koj prišla komisija, * proučila vzroke. Vlak j* j£Val svojo pot s triurno r- N«šl ljudje pravijo, da zgodilo v zadnjem času že »ličnih neareč. seveda pa Ym ^'vilom ljudskih žr- W je tam živel. Toda kljub temu! Kamen na kamen ... in 1.1904 je že stala palača, velika in ponosna v najlep&epi delu mesta Prvo gledališko sezono je o-tvoril na zelo svečan način naš nepozabni Tone Verovšek, svetla tradicija slovenskega gledališča. Okoli sebe je zbral nekoliko svojih tovarišev, polnih idealov in bornega duha. Začetek je bil težak in mnogo je bilo raznovrstnih zaprek. Toda borili so ae in zmagali. Začetek j« bil dober, temelj pa, čeprav komaj položen, v Drug« podvrsti je bila Gusti Damlova-Cerar, ki je vodifa gledališče. To je bila perioda naj-; lepših rezultatov. Odprta je bila dramska šola, iz katete je izšlo nekaj prvovrstnih sil. Nedostat-ki so polagoma izginevali in poleg moderne drame so bila dana tudi klasična dela v zelo solidni opremi. 1*4 je bil prebit in gledališče je bite dan za dnem vedno bolj obiskano. Gledališče, ki je v glavnem gojilo nacionalni program, Je postalo vsakdanja potreba naših ljudi. Leon Dragutinovič, ki je bil naslednik Danilove, je že poskušal zopero. Med ostalimi so nadaljevali tedaj v operi Iličič, Primožič, Hlača, Janova, Mekin dova, Fricova, Pati, Pucova, Mo-dic in drugi. Polagoma se je ved no bolj čutila mojstrska taktirka tedaj še mladega dirigenta Poliča. Mira Korošec, z glasom katere bi se ponašal celo "Metropolitan", je bila večkrat v go-steh. Omiljeni gostje ao-bili slavni Andrija Fijan, Borštnik, Wuw čič, Danilo, Hafner, Vuškovič, Križaj in drugi. Od angažiranih članov razen nekoliko moči iz Ljubljane, so bili večinoma Srbi in Hrvati, ker je bil kader domaČih moči šele v razvoju. To je bilo prvo jugoslovansko gledališče v pravem pomenu te besede že pred zedinjenjem. Ko je začela svetovna vojna, je gledališče prenehalo delovati.! Ob prevratu ga je prebudil v novo življenj« Milan Skrbinšek, režiser in gledališki pedagog, resen človek, marljiv do skrajnosti in poln ljubezni zu svoj poklic. Zbral je preostale prejšnje člane gledališča in za gledališče navdušeno mladino, iz katere so se pozneje rekrutirali najboljši člani naših centralnih gledališč. Skrbinšek je s sigurno roko vodil k uspehu. Kot veliki Can karjev spoštovalec je dal ciklus njegovih del: "Upo Vido," "Za narodov blagor," "Hlapci," "Pohujšanje v dolini Šentflorjan-ski." Z boljšal je okus publike, tako da je prej prijemala težje stvar, kakor pa dela s* fiocenl efektom. Gledališče je bilo tedaj v svojem zenitu. Vse Je bil« mojstrsko organizirano. V raznih časovnih razdobjih so v drami igrali: Štefanija in I^eon Dragutinovič, Helena Mit-rovič, Zora Petrovič, Josip Toplak pl. Remetinski, Milan Skrbinšek, EmTf Kralj, Josip Daneš-Gradiš, Rade Pregarc, Ciril Bra-tuš, Ivo GabrŠek, N. Terčič, Mu-rio Šimenc, Štefka Lepuševa-Polič, Štefka Skrbinšek, Iva Gradišarjeva - Brajinovič, M. Voukova, S. Mezgec, Ida Klav-čič in drugi. Ko je odšel Skrbinšek, je upravo prevzel mlad) E-mil Kralj, ki je imel rimogo talenta in dobre volje in je uspel s svojimi mladimi in navdušeni-nimi sodelavci, da je napravil prave čudeže. Ko je bila sezona 1920-21 na pomolu, je nenadoma prišel konec slovenskega gledališča v Trstu. r PROSVET* Nemčija zniza produkcijo piva Berlin, 28. febr. — Produkcija piva v Nemčiji bo znižana 1. marca, se glasi poročilo. Produkcija pilzenskega piva bo znižana za polovico, drugih vrst pa za 25 odstotkov. Glasovi iz M naselbin (Nadaljevanje a 2. strani.) žira no, tako korumpirano vod-' jstvo. da Ae vlada ne more posredovat. Lewia in Green drug drugemu nagajata samo zato, da se v sedlu držita. Uverjen sem, ako bi delavstvo imelo poštene kliče, da se postavimo na branik I volitve, bi jih hitro odstranilo, za naše človečanske pravice. Me^lAII tak«, kakor ima Lewis tipe-sto in naloga vsega zavednega 11 jat) svoj monopol, je pa izklu-delavstva je, da branimo in ae|čena vsaka obramba, kajti on borimo za demokratične princi- i nastavi svoje kimovce po diatrik-pe. Delavska zavest nas kliče na l tih z naročilom, naj |>o»>erejo do* delo in da smo na straži, da paz-no in premišljeno Študiramo prihajajoča dnevna poročila velikih preobratov Širom sveta, da se pripravljamo zreti v obraz naši negotovi bodočnosti, da ob času potrebe zaokrenemo "stam-pedo" totalirancev W ker sicer nas bo obratno naša brezbrižnost drago stala. V tem smislu in iz sličnega razloga je tudi nad vse potrebno, da smo sedaj bolj živahni in aktivni tudi na društvenem po-lju. Nujno je, da zaaiguramo in raztegnemo med nami gmotno in moralno pomoč, katero bomo v kritičnem času, ki je pred nami, zelo potrebovali; opazke, da je najboljše, da društvo preneha s prirejanjem prireditev, so zelo neumestne. Prekinjenje društvenih prireditev je znamka članske brezbrižnosti, ki potiska društvo na mrtvo točko. Tega je žal že tako preveč med nami, za kar neposredno vsi trpimo na zlih posledicah. Društvo Venera 198 SNPJ priredi kartno zabavo dne 3. marca, v nedeljo popoldne ob 3. uri v Rožičevi dvorani, 1101 S. lst Street, v prid društvene blagajne, iz katere podpiramo dobre in koristne stvari. Da zamoremo v teh ozirih še nadalje prls|>e-vati, apeliramo na vse cenjene rojake in rojakinje, dn se te naše kart ne zabavo udeležite v o-bilnem številu. Nagrade so prvovrstne, so ročna dela naših članic in kdor bo srečen, bo gotovo nagrade vesel. V nad i, da ae na naše prijazno vabilo odzovete v polnem številu, vam kličemo: prijazno svidenje! Chlmtlna M one le v. It Kantona Jackaonville, Kana. — Kar se tiče letošnje zim«, se jo bomo naužili, ker se nas drži že skoro dva meseca stalno. Vremenski jjrerok Jo nam- obeta še kar naprej. Farmarji bi že radi sejali oves, a so polja še pod snegom Res ni za drugo, kot da sediš v hiši pri gorki peči in gledaš skozi okno. Z delom gre v premogovni industriji s polno paro, tako zvani relif pa je skoro popolnoma skrahiral, deloma radi zime in deloma radi korupcije. Zadnjič sem opazil v lokalnem listu, da adminiatracijo v Waah-ingtonu zopet skrbijo mladi pra-Šički. Najbrže bo new deal zopet napovedal vojsko tej nedolžni živali, kakor na primer ob pričetku pred sedmimi leti, ko jih je država dala pobiti nad šest milijonov, da je klavniiki trust lahko obdržal cene mesu v svojih shrambah. Kot se namiguje, se zopet obeta nekaj sličnega. Vprašanje nastane, komu bo to koristilo. Gotovo, da delavcu nič, razen če bo padla kakšna gnila koat kakor pred sedmimi* lati. Ko je šel človek mimo relifne postaj«, je smrdelo p« gnilem mesu, katerega ao dobili ubogi relifni delavci za prils>l|š«k. Administracija si res prizadeva izboljšati delavske razmere, ali križ je to, ker se ne upa obrniti v pravo stran. Same prošnje prav malo zaležejo. Končno ima pa delavstvo, kolikor j« organi larje od članov. Zadnjič sem govoril z enim mojim somišljenikom o tej vraž-ji brezposelnosti. Kot ie rečeno* a« merodajni krogi trudijo olajšati bedo, ali okrog nje hodijo ko maček okrog vrele kaše. Najboljša pomoč za odstranitev teh devetih milijonov brezposelnih bi bila, ako bi vlada vsakemu kupila "liso" in mu dala po vrhu še toliko denarja, da bi imel en mesec sa gaaolin. Prepričan sem, da bi ae na ta način dobršen del brezposelnih sam reduciral, kajti statiatika nam kaže, da se je lansko let« ubilo v avtnih nesrečah 36,000 oseb. To bi bil torej izdaten pripomoček zai^ rešitev brezposelnosti, po mojem mnenju bolj učinkovit kakor pa ape-liranje na gluha ušesa; Obenem bi pa s tem vlada prihranila tudi pri inšpekciji relifnih uradov. Radoveden sem, kdaj bo naša Prosv«ta zdpet pričeJa izhajati tudi ob sobotah. Citatelji jo močno pogrešajo. Dobro bi bilo apelirati na Proavetine zastopnike, da bi bolj naročnino pobirali kakor pa klobase. Jaeob I takih, 281. i •"»a nesreča 1 o grozdje, nimajo pa ohijskega jezika. . Rada OHam dobre in podučlji-ve dopise, ken se mora človek vsak dan učiti. Ce jaz prav razumem Pavlinicha, kar miali on napisati, s|iada v kolono "Petra Zgage" alf pa "Škratu", ne pa med dopise. Mi potrebujemo iz-ubraaba. ue pa kako v kakšni vasi besede zategujejo. In da bi bilo samo 26 Primorcev naročenih na dnevnik Prosvete? Jaz stavim kolikor hočete, da jih je veMko. veliko večje število. l*ri-morci so vendar zavedni iu na- društvo, ki sicer ne spada k SNPJ. marveč k JPZS In kateremu so dali ime Soča. katera je menda tudi primorske — vsaj bila je nekdaj, zdaj pa je italijanska. Cez Sočo sem neštetokrat bredel. Dosti teh Primorcev Je naročenih na Prosveto. 4 Potem je tukaj tudi dosti Ci-čev, ki ao menda tudi Primorci. Na primer tukaj imamo Martina Ciča, Ivana Ciča, Gregorja Clča, Florjana Ciča. KaAtfana Ciča. Jerneja Ciča, Andreja Ciča. J ur ju Clča. A kar ja glavno, so Ciči lahko ponosni, ker je tu- predni ljudje. To naj zadostuje, kaj tudi Zupan-čič. In vellkoTl-če bo potrebno, sel, pa še ogla- je naročenih na Prosveto, a aim. V Ameriko sem prišla leta 1913. I lomu sem iz Kobarida, od tam. kjer sta se rodila naš alav-ček Simon Gregorčič in pesnik Volarič. Posnemajmo naše slavne može! Moje dekliško ime je bilo Goreušček. Moj mož je Gontnjee, iz Podbrezia. ^Mary Stroj, 34. "Mo obtja' primorsko — Milwaukee. — Ako nič ne čl-taš, pravijo, da ai zabit. Ako či-taš vse, kar ti pritle v roke, ti pravijo, da boš pogubljen. Ce pa čitaš samo od ene stranke, ti pravijo, da ai strankarski. Potem pa stori, kar hočeš: vsem ne moreš ustreči in menda tudi sam sebi ne. Jaz čitam, kolikor sem zmožen: vae, kar mi pride v roke. Da bi }ia s tem bil kaj l>olj prebrisan ali "kšajt", o tisto pa ne, ampak Še bolj sem zabit ko ta-kept, ko sem po šolskih klopeh hlače trgal. Ko sem hodil v šolo, smo imeli iia steni velik zemljevid. Učitelj nam je z ravnilom kasal iil zabijal v glavo primorsko mejo in nam razlagal poknjo-ženo grofijo Goriško, Graščinsko in Trst z okolico. In temu prostoru, na katerem so tudi Kra-ševci, se j« reklo Primorsko, ljudje so bili |>a Primorci. Takrat sem vedel, da sem (Primorec, Čeprav morja še nlšem videl. Citanje me je pri prav i to tako iz tira, da sploh ne vem, od kod sem doma. Kakor sem že omenil,/čitam vse, kar dobim v roke. Tako sem dobil tudi koledar Ave Marije (kateri letnik, sem pozabil). In tam. sem čltal, kako so gospod župnik pri farl sv, Lovrenca v Clevelandu sortirali svoje fara-ne, vse povrsti: kjikor ao pobožni in kakor kdo pris|»eva za božji hram. Prvi so Dolenjci, drugI Notranje!, tretji Gorenjci, Četrti bi morali biti Kranjci, a teh ni nikjer, ker je ta narod menda izumrl, na njih meato ao pa prišli Kraševci, na |>etem meatu so |m Primorci. Ko sem to preči-tal, sem vprašal samega sebe, kdo so ti vražji Primorci. Ako Kraievci niso Primorci, ki ao bližje morja, potem tudi jaz nisem, ker sem bolj oddaljen od morja. Prosveto Čitam vsak dan, tudi nedeljo In pondeljek, čo . nimam drugega. In v njej sem videl in I udi prečltal že dva dopisa l Wll-liam Green, predsednik ADT. Zmmga unijm pkmr* mikih delavcev New Vork. — fitlrl tedne trajajoča stavka proti firmi Credit Clothing House je bila končana z zmago unije United Office 4 Professional Workers (CIO). Stavkarji so ae vrnili na dqlo, ko Je' firma |>odpiaala pogodbo. Ta določa ivišanje plače in letne počitnice a plačo. Stavko ao podprle drugo unije CIO. Novi dogovori med Rumunija in Francijo ilukarešta, Rumunija, 28.* feb. —Trije tajni dogovori med Ku-munijo in Francijo ao bili akl«-njeni, se glasi vest iz zanesljivih virov. Francija se je obvezala, da bo zalagala Kumunljo z bajnimi letali, strojnicami In dru* gim orožjem. Izvedelo ae je tudf, da je Velika Britanija poalala Rumuniji 60 lovskih letal. /lalijan&ka delegacija odpotuje v Pariz v sial so govorili slovenak«! ae-it,j mn verjeli"" bi mu pa ver veda, narečje Je malo drugačno, da bo dopis spisal v prlmor-/impak to še ne |aimeni, da Je Lkern narečju, ako on smatra za drug jezik. Bože, l*»že rnlll, še jcJprfmorako |*okrajino od Predela treba šole! Na Primorakem sem slišala govoriti štiri jezike: alovanaki, furlanski, italijanski In nemški. Kakšen je primoraki Jezik, pa ne vem, k br ga ne poznam. Rojak Pavllnleh piše, če ae Alovenri fn Hrvatje ne aramujejo avojega jezika, zakaj naj bi a« ga Primorci t Hrvatje imajo svoj Jezik. Prrmorrl ga pa nimajo. Tu- Rim, 28. febr.—Tu poročajo, da bo italijanska trgovaka de-No, zdaj se naj pa človek spo-! legaeija kmalu odpotovala v Parna, če a« mora: od kod je do- riz. Načelnik delegacije je Manama in kdo je v pravem: učitelj!tor Amadeo (ilanlnl, ki J« nesli Pavllnleh. On nekaj oMJubu- davno nklenll novo trgevlnek« je, kar nI mogoče, da bi Izginil, I |>ogodho z Nemčijo, če tega jezika nI. Jaz ne vem, | ——. omejen Pariz, 28. febr.-4» o t n i š k I promet je bil |s>novno omejen na francoskih železnicah in na nekalerih progah (»opolfioma u-stavljen. Francija rabi več vi* kov za trana|>ortaclJo vojaštva In bojnega materiala rta fronto. bil zapisal, da Im» spiaal dopla istrijanskem narečju, potem do Pol«, ker do|riae nI mogoče napisali v v*eh listih narečjih, ki so na tisti >mmJjl. K«l Ee re-čeno, se ja ta z«*rii!je nekdaj imenovala Primorska ali Kaa-lenland (kdo jo je prestavi! v nrmščino na vem —- v angleščini bi ae menda Imenovala Ilog-landf) I Hi hI im ne bilo 26 naročnikov na dflevnlk Proaveto Ii tistega holand»kih vojaa rik v ukmejnik krajih. di angleški jezik ima narečja. V ozemlja, mi |>a tudi ne gre v gla-Ohiu na primer malo drugače vo. ('+ jih ril, naj potem pa "oš-,"zavijajo" ko tukaj v Indiana lija udari inu" Primorce! I |K»ym. da Imajo tujskega jezika. Imajo obljsko kaj i'rinu#vi svoj« |aal|K>rno kar pojasnjuje omejitev potniškega prometa. Seut japonskih Utalcev ee Tokio, 28. febr. — Seat vojaških letalcev m Je ubil««, ke j« letalo treščilo na tla v bližini Kyot«. letalo j« bile na poti-v Tokio I r. Iluingkinga, glavi mesta Muiidžurije. ■V T , sflZAROKA Spisal Frank Kruli Rada je ila od doma, saj j« vedela, da ji bo pri teti ie lepše kot doma. Teta Mary je ie dolgih dvajset let delala v raznih pralnicah in ai prihranila nekoliko za deževne dni. Pa je nekega • dne pisala nečakinji v Ogden, UUh, naj pride k nji v But te.. Anita je šla z veseljem, se nastanila pri teti in dobila delo v pralnici. Delala je in veselila se je zaslužka.- Svojo teto je rada imela, kajti izkazovala ji je ljubezen matere. Sonce se je nagibalo k zatonu, ko sta teta in nečakinja korakali proti domu. Zapihal je hladnejši gorski veter, ozračje ae je ohladilo in naši znanki sta s« počutili nekam osveženi. Anita je z očmi ošinila mimoidoče cowboye, ki ~ ao letali po pločniku. Na golu ulice ja stal av-totrok in na njem je stal postaven cowboy, ki je prodajal ljudem vstopnice za rodeo. Vpil je na vse grlo, da je opozoril občinstvo na svojo robo. 2ivahno se je vedel in prijazno se smeh-- Ijal. "Ali ne bi tudi midve kupile vstopnice?" j« vprašala Anita teto. "Ne," je dejala teta, "Danes stanejo dolar in pol, jutri pa jih bodo dali za polovično ceno," jo je podučila. « "Ti ai pa res zvita, tetjta. Vse veš." "To vem iz skušenj iz prejšnjih let," je*pojasnila teta. Tisti cowboy, ki je prodajal vstppnice, je bil poaUven dečko. Prisodil bi mu kakih pet in dvajset let. Njegov zagoreli obraz, čisto obrit, na glavi pa širok cowboyskl klobuk, je izražal zadovoljnost, mladost in življenje. Podoben je * bil malce indijanskemu plemenu, kar so pričali tudi njegovi črni lasje, Njegove z usnjem obrobljene hlače so se dokaj tesno oprijemale njegovega života in nog. - Anita se je v mladega cowboya kar zagledala, da jo Je teta morala suniti, naj se vendar zgane, nato pa dostavila, da je res zal dečko, Zato pa morata brž domov, da se njeni načrti ne razblinijo v nič, ako se bi Anita zagledala v prikupnega prodajalca vstopnic. "Jutri boš videla še več takih cowboyjev, lepših in grših," je bodrilno dejala teta. Z« prodajalca vatopnic pa menda res izberejo takega, ki ima najbolj sladke beaede pa prijazen obraz." Kmalu sta dospeli domov, al pripravili večerjo, malo pokramljali in nato legli k počitku. Temna noč je legla nad mesto, lahek gorski veter je zapihal in dodobra osvežil ozračje, kar je blagodejno vplivalo na prebivalce, ki so trudui legali k počitku. Tisto noč ni Anita mogla dolgo zaspati. Misli o pogovorih a teto, o cowboyih in dogodkih, ki jo čakajo naslednji dan, so ji rojile po glavi. Tudi v sanjah ae je razgovarjala s teto o tistem njej neznanem fantu, ki ji ga je tfeta namenila za bodočega moža. Lepo se ji je nasmehnil, da Jo je spreleteio do mozga. Vršile *o se priprave za poroko in ona je stala vsa presrečna v beli obleki poleg postavnega mladega moža, ki jo je rahlo držal za roko .. , Tudi teta je sanjala, kako lepo se je vse izteklo, njena nečakinja ae moži, prišel je dan svatbe, priprave so končane, teti pa silijo solze v oči samega veselja In menda žalovanja nad lastno srečo, ki jo je zamudila v svojih mladih letih... Nad mestom se Je razgrnila koprena miru In tišine. Is daljave se je slišalo sopihanje to-vornega vlaka, pomešano z lajanjem pasjega čuvaja. Na nebu so migljale zlate zvezde, ki ao hipoma izgubljale svetlobo. Kar naenkrat ao bledele, začelo ae je daniti. Nastajala je jutranja zarja in že se je izza gora prikazalo rdeče aolnce, ki je poslalo avoje prve žarke na šipe mestnih domov. Na omari v tetini sobi je zabrnela budilka. Ura je šest, čas prebujenja. Teta se Je nalah- no pretegnila, se okrenila in vstala. Iz sosednje sobe je prišel zaspani glas: • "Kaj je že dan!" "Sest ura je, Anita. Cas, da vstaneš," je dejala teta medtem ko ai je natikala na svoje suhe, dolge noge nogavice. Kmalu je bila gotova, se umila in oblekla, nato pa jadrno pripravila zajtrk. Medtem je Anita še mnlo poležala in si z lahko telovadbo okrepila otrdele ude. Kmalu je bila vedra in gibčna kot pomladno jutro. Skrbno se je oblekla, si naravnala kodre in z lahko kosmetiko očedila lica. 2e pri zajtrtku sta teta in nečakinja spet pričeli, kjer sta prejšnji večer nehali — pri cow-boyih. Teta je čuiila, da je prišel čas, da Aniti hladnokrvno in prostodušno da razumeti, da je danes tisto jutro, ki je velikega pomena za obe, zlasti pa za Anito. Danes je dan rodea, v mesto prihajajo cow|boyi z vseh strani in med njimi bo tudi on, o katerem sU včeraj toliko govorili. Tetine besede ao opozorile Anito na njegov prihod, zraven pa tudi na to, da fant morda že prihaja. -r-. ~ "Pa ne da bi prišel aem na dom!?" se je začudila nečakinja in z odprtimi usti čakala tetinega odgovora. "I seveda, aaj to ni nič čudnega,, kajti on ima * »cvcu,, nuj w U. iiic cuuiinga, naju on ima j krM>i- y H j , k| moj ln v »a**, me»tu ki „1 velika,1» £ kmalu našel ulico in najino stanovanje," je v šaljivem tonu odgovorila praktična tetka. Anita je skočila pokonci kot srna, stekla pred zrcalo in Ogledala, če, vmes pa nalahko pela popularno popevko "Južno od granice, tja v Mehiko." V tistem momentu so se slišali rahli koraki na verandi in že je zabrnel hišni zvonec. Teta je poslala Anito, naj gre odpirat in ubogala je, dasi malo obotavljaje. "Good morning," je bilo slišati prijazen moški glas. Teta je od strani opazovala ta prizor in se zadovoljno smehljala. Na verandi pred vrati je stal mladenič. V rokah je vrtel klobuk širokih okrHjev. -"Good morning," je komaj slišno odvrnila Anita vsa v zadregi, v obraz pa ji je šinila rdečica. "Ne vem, dali sem prav prišel. Tukaj stanuje Miss Mary Zgadbezer, ne?" je prijazno vprašal prikupni tujec. "Da," je odvrnila Anita, "vstopite, prosim." "Me veseli, da se nisem zmotil," je zadovoljno rekel prišlec. "Ali je Miss Mary doma?" "Seveda, doma Je." Teta Mary se je baš prikazala iz kuhinje, od kjer je zadovoljno opazovala ves prizor. . "Torej si vendar prišel! John Zinberg! In kak lep fant si postal,'1 ga je prijazno pozdravila teta in mu veselo segla v roko, nato se paUl* čutiva v poslednjem vzgonu koščeno čelo v okviru snežnobe-lih, krasnih las, je ostalo brez gub, mladostno sveže, -kot da je izginila izza njega zadnja senca. Morda bi presenečale tudi oči, za vselej zagrnjene, umirjeoe. Ud rta brezzoba usta so napol odprta v mukovito menjajočem se hropenju in celo telo podrh-teva v naporu pospešenega, krčevitega dihanja, ki je na las ličilo dihanju upehanih peov. Izpod stisnjenih vek ji je tedaj pritekla solza in vlažno-sveteče se obarvala svojo sled na neiz-. premenjenem, v izrazu že motnem obrazu. , „ Duhovnik je tedaj že opravil svoj posel in ministrant je utrnil svečo in jo z razpelom vred spravil v aktovko. Eni smo jima hiteli odpirat vrata, drugi pa so oblivali bolnici lice, V sobici pa je ostal za njimi le še duh po gorečem vosku in ostanki posušenega sivega blata na svetečem se parketu. II. Ob vsihajočem življenju se je vzbudilo novo in z vso ailo vzva-lovalo in se razbohotilo po vsem prostoru; iz razpela na steni, iz bidermajerske igralne mizice v kotu, iz svečnika ob umirajoči ae odgovoril že z obratu« j menjala sta svoji fou>JrjT> obojestransko Zadovoljstvo T čelo se je dopisovanje aem iT * Kadar je prispel od 'Violi prav prijazen CHlgo^rTKeJa pak tekla h gosja; itvmki .Jfl je v sladkem prfcakovanjsll naprej tajala. Tista pianu sem jih jaz pisala go*^ j* ITKrill liumuutn «M._____ >. H Ruski tanki v paradi na Rdečem tfrgu v Moskvi. Parada ne je vršila v zvezi a proslavami 22-letnice boljšievidke revolucije. ste. Ozki prameni svetlobe so se plazili z odlomki pravkar izuste-nih stavkov, skozi špranje priprtih vrat sosednje sobe in čudno topo zamirali v močno zakurjenem prostoru. Iznad mize pa se je vil dim pravkar prižgane cigarete v breziike meglene kolobarje, ki so se leno preletavali v zračnih strujah. Pravkar sva bila nalagala kurivo, in ko je ponehalo prvo močno prasketanje vžigajočega se lesa tn je za trenutek prestalo škripanje utisnjenega parketa, naju je objela tako nenadna tišina, da si niti ganiti nisva upala, da bi jo prekinila; drhteča sva obstala napol sključena in prisluhnila — od postelje sem pa še vedno enakomerno močno hro-penje. Skoro divje objeta, ava se neslišno plazila ob vrhu otochane k ležišču. V prsih nama je raabi-jalo in blazna vročica se je jela razraščati po telesih. Med prsti obrnila k Aniti in mu ga predstavila. Očividno je bil tudi on vesel svidenja. Teto je pohvalil, da je še vedno ista Mary, nobene spremembe na nji, ona pa se je samega veseljs zavrtela, da so se vsi trije zasmejal!. "Anita," je povzela Mary, "to je tisti dečko, o katerem sem ti pravila — John Zindberg," nato pa povedal ime svoje nečakinje. - Teta je namah premostila vse formalnosti in takoj določila, da si bodo takoj vsi trije domači, vsi se laido lepo tikali brez vsakih običajnih naslovov, v kar sta tudi pritrdila Anita in John. Sedeli so v prednji sobi in se razgOvar-jall. John, visok šest čevljev, vitek in raven kot sveča, je sedel nasproti Aniti. Imel je črne lase, rjave oči in zagorel obraz, ki je bil lepo izoblikovan; Njegovi beli zobje so se živo odražali od njegovih močnih ustnic. Očividno je bil John veselega značaja in zelo prlkupljive zunanjosti. Anita si ga je podrobno ogledovala in Johnu ni ušla nobena njena kretnja.-AniU je izražala zudovoljnoat, kar je pri teti mnogo štelo. (Dalje prihodnjič) Sence ob umirajoči Aleknr) I, Tisto popoldne, ko je prišel duhovnik, smo bili pravkar prižgali luči. Spoštljivo smo se mu poklonili in ga pospremili k bol-niči, ministrant pa, ki ga Je spremljal, si je nadel enega Izmed važnih, s pok licem tesno povezanih izgledov. Nekam preveč hlastno in IzveŽbano se je ponašal. Za njima smo vstopili v babičino solio vsi ostali. O. kolikokrat nem te dni u bežal Iz te prijazne sobice zlatih starih časov, preobložene a starim pohištvom, starimi slikami, starimi preprogami, starimi o-bičaji in dišečimi malenkostmi, da nisem več videl njenega bo-lestno nezaupljivega (»ogleda, kl se mi je vedno prilepil na dušo in se mi je zdelo, da preži name is vseh kotov našega stanovanja! Takrat *o ji izstopile oči, tako da sem tri le v dvoje na ši. roko razprtih punčk in v oni blatni nasmeh okrog Ust, ki ji je spačil vse poteze Potem pa Kadarkoli pa sem nenadoma vstopil, sem začutil v sobici življenje, četudi j« babica dremala v naslonjaču, ali vsa solzna premišljevala žalostno usodo svojih naočnikov. Začutil sem delo, smeh, strastni šepet, ki je pravkar ponehal: veselo, |a>skočno polko in žalostno ihtenje osamele vdove. Premnogo življenja je še hranila v sebi. Ko smo vstopili, Je ležala mirno na postelji. Mladi duhovnik, z l?|H) na teme počesanimi črnimi lanmi, Je kmalu uredil vse formalnosti; govoriti itsk ni več mogla. Povzdignil je hostljo in glasno molil; nato pe jo je obhajal. Po zavžitju popotnice se je pričel njen smrtni boj; v slovo |ta AO Ae spregovorile njene veli-ke, jasne. Airoko odprte oči, ki no poMlednJIt t>egale |*> našIK dušah. med celim obredom. * Za hip s«i nt oddahnile pri tem. oAvrknile onega in se malo umirile na sklenjenih rokah s ho-Stijo. Prestrašeno začudene au sledile dolgim, enoličnim moli. t\am in planile v nenadni bolesti in kesu k razpelu in avečeni- kot ln govorijo šepetaje, hihita. Jočim zopet žalostno trpeče, ži-vo, sredi etega obreda; govorijo t izrazom na obrazu, celo a kretnjo izmučene roke,kot v nenadnem spoznanju, ali ob nepričakovanem srečanju. Glejte, vi vsi sokrivci! Tja poglejte! Ali ničesar ne vidite? Ga res ne vidite? O, jaz ga pa vidim, prav dobro ga vidim, le da ga ne izdam; toda zdaj ga nočem več. Vse predolgo sva se iskala to skrivala, zdaj ga ne morem več .'.V— Gube okrog strjenih ust so se medtem nabrale v trd. otožno zagrenjen posmeh. — Vse, prav vse, kar je moje. vam prav nič mar. — Vedno tiše so govorile oči strmo obrnjene v tid, kot da bi Um ie česa iskale. razburjeno kiju vanje žile, vroče, mehke, omrtvene roke umirajoče ln razpaljeno drgetanje v najinih oklepajočlh se prstih. Na desni, tik pod čeljustjo, raste pred nama ležeči ogromna, ostudna oteklina, znamenje bližajočega se konca; midva pa jo tipava, božajoč si pri tem zdebe-Ijlne členkov — nenehoma . ,, Mehko so se pogrezali prsti in zapuščali globoke udrtine. O, življenje I kako sva se te oklenila tisti hip, ko sva gledala smrti pod roke; ko je ugašalo na mehkih blazinah, v strahoviti borbi za ysak dih, za vsak udarec žile. Tako strastno sem te vzljubil, kot te je ljubila le še ona. Žena, ki se je tri dni borila zate, ki te je ljubila, le Še kakor samo sebe. Počasi so se umirili glasovi v sosednji sobi in nekdo je odprl vrata. Utihnil Je tudi najin polglasni, pritajeno vriskajoči šepet in vsi smo za trenutek prisluhnili s pridržano sapo; od postelje P«, pregmjene s temnordečim kovtrom, še vedno enako močno hropenje, ki ni in ni hotelo je-njati. Razšla sva se prav tako tiho, kot sva se srečala, še Je gorela prižgana cigareta na pepelniku, le da je izrabljena it do polovi-ce izgorela in je le še sivkasti pepel ohranil njeno prejšnjo važnejšo obliko. Zbogom ali klanjam se. stvari ni mogio spremeniti. Sam sem oatal v sobici in sem sedel ob zglavje in gledal ostre sence babičine oglaste brade na sivini sveže oprane rjuhe, s tvojim dozdevnim profilom. III Tudi kočija« Prane jo je pri- Ženino posredovanje Napisala S. Hennlngnova Natanko se spominjam, da je bilo lepega nedeljskega popoldne okrog velike noči, kajti v časopi su je bilo izredno v^lko ženitnih oglasov in ponudb. Te vrste o-glasov v vaseh zanesljivo ljudje z dosti večjim zanimanjem be rejo kakor v velemestih, ~ kjer ima človek brez časopisov dosti priložnosti za poznanstva. Tu kaj v Alboriju pa ljudje pravijo le če koga pokopljejo, imamo ka. gledati, kdor bi se pa tukaj rac zaljubil in poročil, se mora poš teno potruditi. Mladi moški puš čajo svoja arca navadno tam kjer služijo vojake. Ko se pa vrnejo domov, težko izrazijo de kletom svojo zvestobo pismeno In v takšnem primeru moram priskočiti na pomoč. Ta ali on; mi razkrije svoje srčne bolečine in potlej se potrudim, da sle herni duševni utrip izrazim primernimi, učinkovitimi bese dami. Za takšne prijaznosti me mladi zaljubljenci pogosto na prosijo, ker se i\e znajo "dovolj izčrpno" izražati. Z mojo sosedo, gospo Romko, šest in štiridesetletno uradniško vdovo z lepim pohištvom in pokojnino je bila pa druga pesem Gospa Romka, ki je bila na pogled še čedna in bi rada znova doživela pravo zakonsko srečo, je bila dosti preveč boječa, da bi se upala komu pisati pismo. Vendar je skrbno preštudirala vsa ko ženitno ponudbo, ki bi priAla zanjo v poštev, če bi bila malo bolj pogumna. Sedeli sva torej tistega nedeljskega popoldne o-krog velike noči v senčnici gospe Romke, vsaka s kosom časopisa v roki. Moj pogled je ušel na o-glas nekega dobro ohranjenega upokojenega železniškega urad nika, ki si je želel prijeten ve čer življenja. .Bilo je ko nalašč za gospo Romko, zato sem ji o-glas pokazala. "Tukaj, gospa Romka, je nekaj za vas. Na ta oglas morava odgovoriti, in sicer jaz bom storila to namesto vas. Vam se je treba samo podpisati in se po ročiti, drugega nič." "Oh, ko bi bilo to ie res! Kako naj se vam zahvalim, gospodična. Kako naj vam to povr nem?** L"S tenn, da boste srečni. Poskusimo!" Takoj za našim "želez n<» me je ie izpraševala z zateglim. ku sredi sobe; a le za kratko Ae votlim glasom in niti odgovora je iivljen^e v njih in strastno ni več pričakovala. - •' •r "iramno o|H in mi sobe na pre|>rogi, drial pred sa- pokimai v potdra*. niškim uradnikom" je bil oglas "simpatične petdesetletnice" z lepim domom in "čisto izdeloval-nico presnega masla", ki išče e-nakomislečega v svrho ženitve. Ko se "čista i^delovalnica presnega masla" fe ne bi prihulila ravno k našemu uradniku! Or glasa sta bila vendar drug za drugih in po natančni preiskavi sem ugotovila, da se v časopisju sploh marsikaj da zveza-ti. Vendar mi je bilo to malo mar, saj sem imela opravka z gospo Romko. Prvo pismo je bilo nekoliko daljše kakor sem imela prvotno v načrtu. Toda to je bilo zaradi njenega življenja, ki aem ga morala opisati. Od jutranje zore do sončnega zahoda. Seveda mi je morala vse to razložiti gospa Romka, da ji ne bi njen bodoči mož kdaj očital površnosti in ne-odkritosrčnosti. Naposled je pa vendarle nekaj točk, ki so pri vseh ženskah enake in zato sem se pri pisanju postavila na splošno stališče. Gospod Roger je gerju namesto gospe Komk« a nisem vseh pokazala MuJlJ■ je kajpak izpregledala izo tednik, so Jim to prliteje k naročnini. Torej aodaj al vsroka, reči, <*« je list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta |e vaša lanlnisa i« totovo je v vsaki druiini nekdo, kl bi rad ti ta I list vsak dea. C** I le tu Proeveta Jo: Za Clcoro in Chicafo Je...J7JI 1 tednik ia............. 2 tednika (n............ .1 tednike in............s" ' 4 tednike In........ S tednikov in...........** Za Zdrui. države in Kanado.ft.fi I tednik ln.............4 ftO Z tednika in............s.s« X tednike ln............ 2.40 J tednike in............ |.2f 5 tednikov in........... nič Za Kvropo Je............$9.00 lapnlnite »podnji kupon, priložile potrebn« moto denarja aH Order v pUmu in *i naročite Pronveto. Hot, ki je vaio lastsisa. Pojasnile:~V»«lej kakor hitro kateri teh članov proiiehn biti ' SNPJ, ali Če m pre.eH proč od drniine in bo inhieval aam »v«j M tednik, bode moral ti«U Član ia dolične druiine. ki je Uko nku|»»* naročena na dnevnik Proeveto, tn takoj nacnaniti upravniitvu li»U. in obenem doplnčotl dotično vnoto liatu Pro«voU. Ako tega ne tedaj mora upravniitvo sniiati datum aa to vaoto naročniku. PKOHVKTA. SNPJ. 2M7 Ko. Lawad.l. Ave. Chfcaf. M . 2 Priložen« poiiljam naročnino D Ime. Naalor . sa list Proovelo veoto $»•• ......................CL društva K Jjntavtl* tednik iu Ba pripiait* k meji noročaial od aWeč»k člene* »»••te družine} f).........................................Ci dreMva št-........ .........................................ČL dr aat* a M........ °....... .................. ...i..........O. dvaitva it........ ............................ČL draŠtve ........ •......'»............................................**'* Kov naročnik