Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 30. julija 1924.

Izhaja vsako »reda ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Poiamezna številka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
KONEC MSILJA. NOVA VLADA.
Ljuba Davidovič je sestavil noro vlado. — Novi ministri so 4 poslanci SLS, 5 Davido-vičcvih demokratov, 3 avtoncmistični muslimani in 1 radikal. — Pašič in Pribičevič sta padla. — Konec Žerjavovih in orjunskih nasilij v Sloveniji! — Demokratske laži!
V nedeljo zvečer ob osmih je našo politično javnost presenetila nenadna vest, da jo kralj po kratkem posvetovanju s pred-staviteljem opozicionalnega bloka g. Ljubo-mifom Davidovičem, poveril taistemu mandat za sestavo vlade in komaj eno uro za tem že podpisal ukaz s katerim imenuje nove ministre.
.Vsi nasprotniki opozicionalnega bloka zlasti pa Pribičevičevi demokrati so bili prepričani, da do toke rešitve krizo nikdar ne bo prišlo. Najhuje je ta udarec zadel slovenske Žcrjavovce, ki so žejni krvi že delali načrte za nove poboje in korupcije. Liberalno učiteljstvo si je že razdelilo razpisana mesta prav po tistem vzoru po katerem so bili Žerjavovi priganjačl imenovani za šolske nadzornike, in na celi črti bi bil Žerjav v Sloveniji dvignil boj proti vsemu kar je v zvezi s krščansko šolo. Ti in taki načrti so nenadoma upropaščeni. Kaj čuda, če je delovalo poročilo o novi vladi kot bomba.
Kakor hitro pa so liberalci videli, da so izgubili vladno oporo, že iz vseh žrel liberalnega časopisja grme v svet nove laži, kl naj oblatijo SLS in rešijo potapljajočo liberalno barko.
SLS prodala avtonomijo.
To je prva in najdebelejša laž, ki jo sedaj trobijo v svet. Mi smo že zadnjič zapisali in vsak človek je to čutil, da sta Žerjav in Orjuna spravila Slovenijo na stopnjo divjaških pokrajin, kjer pošten člo-vek nima ne ponoči ne podnevi miru pred i ubijalci in roparji, smrkolini in pocestnimi | barabami. Prišli smo tako daleč, da je ob-! last teptala zakon zaradi Žerjava in njego-j vih podrepnikov. Tak divji položaj je bilo i freba končati za vsako ceno. Da popravimo krivice, da upostavimo zakonitost, da zatre-i I11 <> življenju in imetjn nevarno zalego, zato So morala SLS vstopiti v vlado, ki so jo sestavili pošteno misleči možje vseh treh narodov v naši državi in jo bomo podpirali, dokler bo delala po načelu pravičnosti in z<ikonitosti. Od svojega avtonomističnega
stališča pa nismo odstopili niti za las. Dobro vemo, da bo mogoče v Sloveniji razviti plodonosno delo šele kadar bo izpremenje-na vidovdanska ustava in revizija ustave ostane slejkoprej naša glavna zahteva. — Kavno s tem, da smo vstopili in podprli vlado, ki je vrgla dva najzagrizenejša in ob enem najmogočnejša velesrba Pašiča in Pribičeviča, smo avtouomiatični misli bistveno pripomogli do zmage. Dva glavna stebra centralizma sta vržena ob tla.
To je uspeh SLS, to je naše delo v pravi luči.
Mi bodemo novo vlado, ki je prevzela težko nalogo, da popravlja krivice, ki so jih brezvestni samopašneži nagromadili tekom zadnjih let, podpirali, ker verjemo, da je sreča za nas, da je konec nasilja in da začenja mirno delo za izboljšanje.
Bodimo trezni.
Sijajen uspeh nas pa ne sme zapeljati, da bi pričakovali že jutri in pojutrišnjem popolen preobrat na dobro. Morda slede še težke in dolgotrajne preizkušnje. Nova vlada ima silno močne nasprotnike v vsej državi.	_	.....
Zato mirno zasledujmo njene korake, jo podpirajmo in zaupajmo našim poslancem, ki so prevzeli odgovorna ministrstva. Istočasno pa vedno znova budimo narodovo zavednost in vztrajnost, kajti vse kaže, da bomo kmaln klicani pred volivno skrinjice in tedaj moramo znova dokavsli,
da je ves narod v taboru SLS.
* • •
V nedeljo, dne 27. t. m. je bila imenovana nova vlada, ki jo tvorijo tile ministri:
Predsednik ministrskega kabineta: Ljuba Davidovič;
Podpredsednik in minister za prosveto in vere: dr. Anton Korošec;
Minister za finance: dr. Spaho;
Minister zunanjih zadev: dr. Voja Marinko vič;
Minister za notranje zadeve: Nastas Petrovič;
Minister za trgovino in industrijo ter zastopnik ministrstva za šume in rude i Ilija Šumenkovič;
Minister justice in zastopnik ministrstva za konstituanto: dr. Hrasnica;
Minister socialne politike in zastopnik' ministrstva za narodno zdravje: dr, Beh-men;
Minister prometa: Anton Sušnik;
Minister za agrarno reformo: Ivan Vesenjak;
Minister za kmetijstvo: dr. Kulovec; -
Minister pošte in brzojava: Pera Mar« kovič;
Minister za javne zgradbe: Dragotin Pečic;
Minister za vojno in mornarico: osebiA kraljev adjutant, general Hadžič.
0 porotnikih.
Iz došlih vprašanj in dopisov je razvidno, da se naše ljudstvo živo zanima za to važno institucijo ljudskega sodstva in si želi pouka. Ker se bodo v kratkem sestavljali seznami porotnikov za prihodnje leto, naj tudi na tem mestu o tem nekaj spregovorimo.
O poroti se je po prevratu že mnogo razpravljalo in pisalo. Nastopili so protiv«
MILO RAZŠLA" ODTEHTA
PO SVOJI I2BORNI KAKOVOSTI vse manjvredne, ceneJSe Izdelke. DOBITE ;QA V VSAKI TRGOVIN!.
niki ljudskega sodstva in jo hoteli odpraviti. Prišlo je že do nekakega plebiscita in ogromna večina naših občin se je izjavila za poroto. Med odlične zagovornike porote moramo šteti poleg drugih g. vseučiliškega prof. dr. Dolenca, ki je z vso vnemo potom tiska in v predavanjih ter tudi v Belgradu branil zadnji ostanek ljudske avtonomije v sodstvu — poroto.
Glede porote so pri nas v veljavi še stara zakonita določila. Tudi občine se imajo pri sestavljanju seznamov držati še starih predpisov.
Kdo je lahko porotnik?
Porotnik more biti vsak možki, ki je 30 let star, ki zna brati in pisati, ki ima domovinsko pravico v kaki občini v naši' državi, ki že vsaj 1 leto biva v občini in, ki plačuje vsaj 20 K, v krajih pa, ki imajo več kakor 30.000 prebivalcev, pa vsaj 40 K neposrednega davka. Brez ozira na višino davka morejo postati porotniki: advokati, notarji, profesorji in učitelji na visokih in srednjih šolah m vsi tisti, ki imajo doktorsko diplomo.
Kdo ne more biti porotnik?
Porotnik ne more biti: Kdor bi vsled telesnih ali duševnih napak nc mogel vršiti dolžnosti porotnika, kdor ni polnopraven n. pr.: sodno preklicani zapravljive! ali tisti, ki so v konkurzu, kdor je v kazenski preiskavi, pod obtožbo ali v zaporu in oni, ki ne morejo biti voljeni v občinski odbor (glej zakon o volitvi v občinski odbor).
Za porotnike se ne smejo klicati.
Državni uradniki razen profesorjev in učiteljev visokih in srednjih šol, aktivne vojaške osebe, duhovniki vseh priznanih ver, ljudskošolski učitelji in poštni, brzojavni, železniški uslužbenci in uslužbenci na ladjah.
Kdo jc oproščen porotnške službe:
Porotniške službe se lahko oprostijo: vsi, ki so nad 60 let stari, poslanci za čas, dokler trajajo seje, dalje dvorni uslužbenci, profesorji, učitelji, zdravniki in lekarnarji, v kolikor so vsi ti v svojem poklicu neobhodno potrebni, kar mora potrditi občinski predstojnik in vsi, ki so bili v tekočem letu že enkrat porotniki za ostala zasedanja porote v dotičnem letu.
Kdo sestavi seznam porotnikov?
Porotni seznam oseb, ki so po prej navedenih predpisih sposobne za porotnike, sestavi občinska komisija t. j. župan in 2 odbornika. Ta seznam se sestavi vsako leto v začetku septembra. Ko je ta prvotna lista sestavljena, se mora najmanj 8 dni v občinski piarni javno razgrniti, kar je treba na krajevnoobičajen način razglasiti s pri-stavkom, da ima ta seznam vsakdo pravico pregledati in vložiti ugovore proti vpisanim osebam, ki bi po zakonitih predpisih ne smele biti vpisane. Ugovori se vlagajo pismeno ali pa se dajo pri županstvu na za-pisnijc. O ugovorih odloča omenjena občinska komisija, ki mora svojo rešitev vpisati v seznam. Keklamant se mora o rešitvi ugovora obvestiti.
Do konca septembra mora župan poslati seznam za porotnike predlaganih oseb
z vsemi pripadajočimi spisi (prošnje za oprostitev porotniške službe) okrajnemu glavarstvu. Okrajno glavarstvo pregleda te sezname, če so pravilno sestavljeni, odredi da se morebitne nepravilnosti popravijo in jih pošlje deželnemu (okrožnemu) sodišču.
Predsednik deželnega (okrožnega) sodišča skliče v novembru komisijo, ki sestavi »letno listo porotnikov.« To komisijo tvorijo: predsednik deželnega (okrož.) sodišča ali njegov namestnik, trije sodniki in trije zaupniki ter zastopnik politične oblasti. Ta komisija izbere iz predlaganih seznamov, ki so jih sestavile občinske komisije, najsposobnejše in najvrednejše osebe. Ta lista se nato razmnoži in pošlje med drugim tudi županstvom. Ako kakšna oseba, ki je vpisana v tej listi, med letom izgubi pravico do porotniške službe, mora županstvo to takoj sporočiti sodišču.
Jzžrcbanje porotnikov.
14 dni pred začetkom vsake periode zasedanja porote, se pri deželnem (okrož.) sodišču izžreba iz »letne liste« 36 porotnikov in dopolnilnih porotnikov. Ti izžrebani porotniki tvorijo »službeno listo«. Ko se prične zasedanje porote, se mora vsak dan pred začetkom razprave iz omenjene .službene liste« izžrebati »po-rotniško klop«, ki sestoji iz 12 porotnikov.
Ko je »porotniška klop« izžrebana, se prične glavna razprava.
Sedaj šele stopijo ljudski sodniki — porotniki v akcijo.
Evharistični shod
za litijsko dekanijo v šmartnem, dne 9. in 10. avgusta 1924.
V	soboto, dne 9. avgusta:
Ob 7. zvečer v cerkvi nagovor: »Presv. Evharistija — Bog med nami in molitvena ura pred Najsvetejšim.
V	nedeljo, dne 10. avgusta:
Ob 5. zjutraj govor: »Presv. Evharistija — Bog v naših srcih« in sv. maša pred Najsvetejšim, ki ostane izpostavljeno do 10. ure. — Sv. maše bodo ob 7., 8. in 9. uri.
Ob 10. zjutraj: Na trgu pred cerkvijo sv. maša pred Najsvetejšim in dva govora: »Presv. Evharistija in mladina« ter »Presv. Evharistija in misijonk.
Ob 2. popoldne: Na trgu pred cerkvijo dva govora: »Presv. Evharistija in družina« ter »Evharistični Jezus, naše življenje«, procesija z Najsvetejšim, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, zahvalna pesem in blagoslov.
Zborovanja za stanove: v
Za žene: ob 9. uri v veliki društveni dvorani.
Za dekleta: ob pol 12. uri na vrtu za župniščem.
Za fante: ob pol 12. uri v veliki društveni dvorani.
Za može: ob 1. uri popoldne v veliki društveni dvorani.
Geslo: Ljubezen za ljubezen!
&&--
POSPGTU
_^
Londonska konferenca bo v kratkem zaključena, kakor vse kaže, z ugodnim uspehom. Pred štirinajstimi dnevi so se zbrali v Londonu zastopniki zavezniških držav v znamenju resnično dobre volje, da vsestransko povoljno rešijo vojnoodškod-nlnsko vprašanje, s katerim so si ves čas odkar je bila podpisana versaljska mirovna pogodba zamanj belili glave. Čisto gotovo je, da ni bilo niti ene zavezniške vlade, ki bi bila želela neuspeh londonski konferenci. Vendar pa je od začetka konference in že tudi pred njo zavezniškim vladam delalo silno preglavico tozadevno različno naziranje dveh zavezniških "velesil, Anglije in Francije, ki sta prevzeli vso odgovornost za sklicanje konference. Negotovost, s katero so prišli zastopniki zavezniških vlad na konferenco, je pri Francozih precej izpodbilo iskreno stremljenje po pravični rešitvi vojnoodškodninskega vprašanja in pripravljenost na skrajno popustljivost.
Delo na konferenci je bilo razdeljeno po odsekih. V prvem tozadevnem političnem odseku so se pretresovali ukrepi, ki naj se podvzamejo proti Nemčiji v slučaju, da ne bi izpolnjevala prevzetih dolžnosti. V drugem odseku so se bavili z vprašanjem, kako bi se upostavila gospodarska enotnost v Nemčiji; v tretjem odseku pa so se bavili z nemškimi dajatvami v nardvi.
Pri vseh posvetovanjih in sklepanjih pa se je čimdalje bolj uvidevala potreba, da so navzoči tudi zastopniki Nemčije same. S svojo vztrajno zahtevo so zlasti angleški in ameriški zastopniki dosegli, da bodo pozvani k skupnim sejam konference tudi Nemci. Francozi so pri tem zagovarjali stališče, da naj se Nemčijo povabi le zato, da podpiše zapisnik, ne pa, da bi se ž njo še kaj pogajali. Angl. in ameriški zastopniki pa so odločno zagovarjali mnenje, da naj se da tudi nemškim zastopnikom priliko, da povedo svoje mnenje in da naj so ž njimi stopi v dogovor, če treba, v svrho eventualnih sprememb v zapisniku. Zdi se, da v tem oziru se ni popolnega soglasja, ker Nemčiji še ni hilo odposlano uradno povabilo v London.
Glasom konferenčnih sklepov bo rc-paracijska komisija še nadalje obdržala vso svojo kompetenco zlasti to, da bo ona ugotavljala, kdaj Nemčija ne izpolnjuje svojih obveznosti. V reparacijski komisiji ima večino Francija! Francija in Belgija bosta šele tedaj prenehali s svojo gospodarsko eksploatacijo (izrabo) v Rurju in v Pore-nju, ko bo reparacijska komisija ugotovila, da je Nemčija izvršila vse ukrepe, ki so ji bili naloženi na londonski konferenci.
(Dalje glej na naslednji strani spodnji)
I«. Amerika
se imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz naj-' boljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10-
d Proslava 5 letnice osvobojenja Prekmurju. I)ne 12. avgusta 1919 ie jugoslovanska vojska vkorakala v Prekmurje in zasedla ozemlje, ki ga je Jugoslaviji bil prisodil vrhovni svet v Parizu. Letos 12, avg. poteče cd takrat peto lelo. Spomin na dan, ko je naša vojska zasedla Prekmurje, hočejo letos proslaviti prekmurski dobro-voljci, ki so se po prevratu pa do zasedbe Prekmurja z orožjem v roki borili za svobodo svoje ožje domovine. Proslava se vrši v nedeljo, dne 10. avg. v Beltincih, narodno najbolj prebujenem kraju v Prekmurju. Na predvečer, v soboto, dne 9. avgusta pa se vrši proslava v Murski Soboti, kjer leže na tamkajšnjem pokopališču trupla šest juna-kov-Hrvatov, ki so ob prvi zasedbi Prekmurja, dne 3. januarja 1919 padli v Murski Soboti.
d Bodite pozorni! Kakor prejšnja leta izide tudi za leto 1925 bogato opremljen koledar Kmetske Zveze. Ne kupujte torej drugih, ki vam jih bodo ponujali, zlasti ne nasprotnih. Nasprotniki leto3 izdajo tudi svoj koledar, ki mu bodo dali naslov kmetski, da bi ljudi zbegali. Torej pozor že sedaj!
d Orel na Vinici ob Kolpi. Pod orapo-rom novim — pogumno in vs trajno naprej! Tako bodete brali v nedeljo, dne 3. avgusta pri kapelici sv. Jurija, kjer se bo blagoslovil prapor viniškega odseka ob 10. uri dopoldne. — Telesu — adravjo, duši — lepoto, volji odločnosti Tako bo napisano pri vhodu na telovadišče pri g. Benetiču, kjer bo ob 3. uri popoldne javna telovadba belokranjskih Orlov in bo svirala orlovska godba iz Semiča. Kdo hoče z nami biti, kdo z nami za cilji visokimi iti? Bog živi!
d Krščanski socijalci poselite prireditev ljubljanskega orlovskega okrožja; dne 3. avgusta v D. M. v Polju.
d Ažman postaja slaven. — Ažman iz Hraš pri Lescah je silno vesel, če bere svoje ime v časopisih, pa mi bi mu prav gotovo ne napravljali tega veselja, če se nam ne bi šlo za to, da pokažemo nedoslednost tega samostojnega glavarja. Naj se znaša v Kmetijskem listu na škofa, naj zmerja naš list kolikor ve in zna, ne bo s tem utajil, da je pozdravljal rokovnjače, ki
Levo krilo angleške delavske stranke je delalo Makdonaldu ob tej konferenci precej sitnosti. To je izviralo najbrž odtod, ker se je levičarski del nem. soc. demokratov obrnil do nngl. levičarskih socialistov s prošnjo, da naj delajo na to, da se Dawesov načrt odkloni, ker je zelo kapitalističen in proti interesom delavstva. Nem. soc. demokrati so nadalje prosili, da naj se namesto velikega ameriško-angle-škega posojila Nemčiji, katerega predvideva Davvesov načrt v svrho ozdravitve nemške valute, raje nakaže malo posojilo iz tekočih sredstev angl. poštne hranilnice. Kar se tiče posojila, se še niso zedinili angleški in ameriški velebankirji.
se zovejo orjunci. Ne bo spravil s sveta, da je sam nosil znak — kako dolgo, mi nismo zapisali — teh izdajlc slovenskega naroda. Večno mu bo zapisano — v sramoto njemu in stranki, ki ga trpi —, da se je bratil z zločinci iz Trbovelj. To je slava, ki si jo je pridobil in ki mu ostane. Ce je izstopil iz Orjune, pa je vseeno pozdravljal te nepridiprave, je samo izredno dokazal svojo nedoslednost. V enem je pa še vedno orjun-slcega mišljenja. Misli namreč, da se bo kdo ustrašil njegovih groženj. Rad bi naš list ustrahoval s tem, da pravi, da bo nekaj odkril. Kar na dan, samo da ne nastano spet kaka za Ažmana neprijetna afera. Ce pa bo odslej priden, naj bo prepričan, da ga nihče ne bo več napadal, samo njegovo ime bo potem manj slavno. Pa brez vsako zamere.
d Ivan Ažman, načelnik samostojne-, že v za Gorenjsko — smrkavec. Pod tem naslovom smo v predzadnji številki »Domoljuba« ugotovili to, da je cJutro« poročalo, da je Ivan Ažman pozdravljal Orjunce v Lescah in da je Kmetijski list« nadel tistim orjuncem lep pridevek smrkavci. Ker je g. Ažman v Lescah orjunce pozdravljal in se ž njimi pajdašil, smo dejali, da velja >smrkavecc v >Kmetijskem listuc tudi za g. Ažmana. Sedaj se pa g. Ažman, mesto na >Kmetijskl liste, jezi na »Domoljuba;.
d Tudi iz mnogih drugih krajev dobivamo poročila, da so samostojneži vneti orjunci. Kateri slovenski krnet torej hoče. da mu bodo orjunci razbijali premoženje in ubijali sinovo, naj podpira samostojneže in orjunce.
d Tiskovna pomola. V Statistični razpredelnici radovljiškega volivnega okraja, katero smo priobčili v zadnji Domoljubovi številki, je tiskarski škrat zagrešil malo pomoto. Pri občini Ovsiše mora biti v rubriki >število odbornikov, ki pripadajo SLS:: 11 ne pa 10 kot je pomotoma tiskano. — Citatelji naj blagovolijo to neljubo pomoto sami popraviti.
d Prepovedan divji lov na Sopoti. Zadnje čase so često dogaja, da se nekateri ljudje prav nič ne zmenijo za to prepoved. Ker je ta lov pod strogo kaznijo prepovedan se opozarjajo tisti ljudje, posebno v Studencih in v Sopoti in pa za tiste, ki love ob nedeljah isto velja.
d Grozna zavist. Dve ruski deklici stari 16 in 17 let sta v Leningradu iz zavisti, ker je imela neka njuna tovarišica vedno lepše oblekce kot ti dve, umorile to tovarišico in jo še pred smrtjo na grozovit način mučili. Obe deklici sta vsled mladoletnosti obsojeni na 5 let ječe.
MED BRATI IN SESTRAMI.
S Sv. Gore. V samostanu na Sv. Gori sta prišla dva slovenska patra frančiškana: o. Sofronij in o. Rupert, ki bosta ostala stalno tamkaj.	,	,
Nova cesta Idrija—Postojna. Ker je po
razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo ostal velik del ceste, ki veže Idrijo in Postojno — in sicer od Hotederšice do Planine — na jugoslovanskem ozemlju, nameravajo sedaj Italijani zgraditi novo cestno zvezo med Idrijo in Postojno. Nova cesta se bo odcepila od dosedanje ceste pri Godoviču ter bo treba skoraj v ravni črti do Belskega kjer so bo na križišču med Studenjem in Laudolom zvezala z že zgrajeno cesto, ki pelje preko Otoka v Postojno. Vsa cesta bo dolga približno 28 km; gradbeni stroški so preračunani na približno 2 milijona lir.
Granata ubila tri otroke. Na Srednjem v občini Ajba na Kanalskem so se igrali trije otroci: Mirko Hvalica, Lojze Leban in Miha Klemenčič, na pašniku. Med igranjem so zadeli na v zemljo zarito granato, ki se je razpočila in popolnoma razmesarila vse tri otroke.
V OJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje: Služim pri vojakih polni rok. Moja mati je zbolela in je posestvo prepisala na me. Imam brata, ici je že 11 let v Ameriki in je tudi poročen. Od njega ni nobene pomoči. Doma pa imam še dva brata, katerih prvi je star 18 let in drugi 15 let. Ali imam pravico do skrajšanega roka? F. B. T.
Odgovor. Po določbah vojnega zakona nimate pravice do skrajšanega roka. V družinah, v katerih je več bratov, kakor v vašem slučaju, ima šele tretji pravico do skrajšanega roka, ako sta prva dva služila polni rok.
Vprašanje: Sem vdova po v vojni padlem možu ter nesposobna za težka dela. Sem lastnica sredn jega posestva. Imam štiri sinove. Najstarejši pojde letos na nabor, drugi sin pa prihodnje leto. Ta pa je mizarski pomočnik in nesposoben za kmetijo. Mlajša dva sinova pa sta oba pod 15 let stara. Ali nima najstarejši sin pravico do skrajšanega roka in kako mu je postopati, da to doseže? A. H. L.
Odgovor. V vašem slučaju, ki je podoben gornjemu, najstarejši sin nima pravico do skrajšanega roka, ker ima še nad 17 let starega brata. Da je brat mizar, po določilih vojnega zakona no pride v rešitev. Ako ne boste zmagovali dela, bo ta pač moral mizarstvo pustiti in delati doma, dokler najstarejši sin ne odsluži. Le v slučaju, da bj bil brat vsled bolezni nesposoben za delo, kar pa mora ugotoviti naborna komisija, bi dobil najstarejši skrajšan rok.
Vprašanje: Rojen sem leta 1899. Vsako leto po prevratu sem hil pri naboru za začasno nesposobnega spoznan. Letos sem bil pa kljub temu, da je 1899. letnik oproščen in da sem služil v bivši avstro-ogrski vojski od začetka 1917. leta in bil nato do konca 1. 1920. v angleškem vjeiništvu, dobil po-zivnico za nabor. Ali je to v skladu z vojaškim zakonom in naredbami? Spadam v območje Celjskega vojnega okrožja?
(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodajl)
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške oblek®
A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10. njivo ali travnik, če ne bo3 podpisal, ne dobil
Po strankarski pripadnosti so razporejeni novi ministri sledeče:
Ljuba Davidovič je šef Jugoslovanske demokratske stranke; dr. Anton Korošec, načelnik Jugoslovanskega kluba in SLS; dr. Spaho, vodja Muslimanske avtonomi-stične organizacije; dr. Voja Markovič, je ugleden član Davidovičeve demokratske stranke; Nastas Petrovič je vodja opozicije proti Pašiču v radikalnem klubu; Ilija Šu-menkovič je Davidovičev demokrat; dr. Hrasnica pripada dr. Spaliovi stranki; dr. Behmen istotako; Anton Sušnik, Ivan Ve-senjak in dr. Fran Kulovec so člani Jugoslovanskega kluba; Pera Markovic je Davidovičev demokrat, Dragotin Pečic istotako.
p Volivcem šuiiliel - Stopiške Občine! Zadnji »Kmetijski list-< me hvali kot najboljšega župana. Hvala lepa za poklon, gospodje! Vem, da mi ne morete ničesar slabega očitati, ker sem povsem storil svojo dolžnost, zato sedaj zavijate, da me hočejo »klerikalci« odstaviti in mi Samostojni obljubljate svoio pomoč. Trdite, da me bode-te Vi volili za župana, da bi s tem več ljudi vjeli na svoje limanice. Da me hočejo »klerikalci*: odstaviti, je čisto navadna laž. Koliko je pa dati na Vaše obljube, se je pokazalo pred tremi leti, ko ste pri volitvi župana snedli svojo besedo. Jaz sem in ostanem pristaš SLS. Ker sem po Vaši izjavi najboljši župan in me hočete imeti še naprej za župana, morate pri volitvi 3. avg. na vseh štirih voliščih: v Šmihelu, Stopi-čah, Vavtavasi in Podgradu vreči krogljico v drugo Skrinjico. S spoštovanjem Alojzij Vovk, župan in posestnik.
Odgovor: Vaš poziv na nabor je v popolnem nasprotju z veljajočimi odredbami. Letnik 1839. je kakor smo že ponovno poročali, oproščen. Ponovni pregled začasno nesposbnih se vrši v 31. letu starosti v svrho ocene sposobnosti za operativno vojsko. O tem je tudi pisala "/Občinska uprava« št. 5. na katero se pri komandi Celjskega voj. okrožja sklicujte.
Pripominjamo, cla smo iz došlih nam vprašanj in pritožb ugotovili, da gospodje pri Celjskem vojnem okrožju ne poznajo v zadostni meri naredb in predpisov, po katerih se imajo ravnati ter po nepotrebnem razburjajo ljudstvo z pozivi, ki so v nasprotju z vojaškimi predpisi. Upamo, da ta pripomba zadostuje.
p Lažnjiva agitacija. Samostojneži se povsod po deželi pri svojih agitacijah poslužujejo laži. So celo tako nesramni, da lažejo, da naj volijo ljudje samostojncže čc hočejo, da bodo izvolili dobre župane iz vrst SLS. Tako debela laž, pa vendar se je resnično poslužujejo. Na Bohinjski Bistrici so pri predzadnjih volitvah samostojneži izigravali bivšega župana Arha proti novemu županu Mavriču. Seveda je disciplina naših mož uničila njihov namen in je bil izvoljen Mavrič proti glasovom jsa-mostojnežev. Pri zadnjih volitvah pa so samostojneži lagali, da hočejo samostojneži za župana g. Mavriča, »klerikalci« pa da ga hočejo odstraniti. Ta nesramnost se ponavlja sedaj v občini Šmihel-Stopiče. Samostojneži trdijo, da bodo oni obdržali g. župana Vovka, klerikalci pa, da hočejo dobiti drugega. To si upajo zapisati samostojneži potem, ko je župaa Vovk tako navdušeno pozdravljen govoril na zborovanju SLS preteklo nedeljo. — Ta grda igra samostojnežev pa obenem dokazuje njihovo veliko revščino. Ker nimajo lastnih mož, da bi jih priporočali, skušajo med našimi napraviti zmedo. Toda namen je pre-grd in preočividen, zato ne bo ta spletka samostojnežem prinesla nobenega glasu.
Tole prinaša »Kmetijski list« svojim bralcem za kratek čas: Male in velike svinje. Škof potuje po škofiji in se rad razgo-varja z liudmi. Vidi nekje fantka, ki pase male svinje. Fantka, ki svojega škofa ni poznal, vpraša škof, koliko plače dobiva za pastirovanje. »Eno krono na dan,« pravi fantek. »To je pa malo, je pa malo, je ma-lok reče škof in nadaljuje: »Vidiš, jaz tudi pasem, pa več dobim, več dobim!« »Vi pa gotovo pasete večje svinje, kakor jaz,i se odreže nedolžni pastirček.
p Prodali avtonomijo. Seveda klerikalci so jo prodali — kdo drugi! Tako je z debelimi črkami napisano z zadnji »Domovini Zakaj so jo prodali? Zato ker so poslanci SLS zahtevali, da se mora predvsem v Slovenijo vrniti m i r i n r e d , da bo človek varen življenja, da bo naše premoženje varno pred Zerjavovimi orjunski-mi zločinci. Zato, ker so naši poslanci to brezpogojno zahtevali, pa naj sestavi vlado kdorkoli, zato pravi »Domovina«, da so »prodali« svoj program in avtonomijo. Mi pa odgovarjamo: »Domovina« naj lopne Žerjava in orjunce, ki so nas pripravili v sramoto, da v deželi ki je slovela kot vzorno urejena in mirna, razsajajo zločinci po svoji mili volji in da morajo ljudski zastopniki zahtevati to kar so nam liberalci vzeli, da bodo mogli potem nadaljevati borbo po svojem programu, Ce bi ne bilo centralizma, bi v Sloveniji nikdar ne bilo
Orjune in njenih lopovščin. Orjuna je usta. novljena, da z ognjem in mečem prisili slu-vensko ljndstvo na kolena pred vclesrb-skim centralizmom. Da Orjunci našega Ijud-stva ne bodo strahovali, zato so naši zastopniki zahtevali predvsem, da se uvode-jo redno razmere in vnio ljudstvu svo. boda v borbi za osamosvojitev
p Klerikalizem propada na vsej trti, Občina za občino zapušča klerikalne zape^ ljivce itd. Tako piše seveda »Domovinam. Kdo se ne bi smejal temu lažnjivemu kljukcu? Proč s tako cunjo, če tudi jo py. šiljajo zastonj.
p Oboroževanje Jugoslavije. V angle-škem parlamentu je povedal poslanec Mo. rel, da izdelujejo skodovo tvornice na češkem vojni materijal izključno za Poljsko, Romunijo in Jugoslavijo. Avstrijske muni-cijske tvornice izdelujejo municijo samo za tri države. Od teh tvornic je prejela Jugoslavija 1 milijon pušk sistema Mauser, 1 milijon patron za puške in 31 vagonov druge munieije. Dalje je prejela Jugoslavija 12 vagonov avtomobilov, 24 vagonov poljskih kuhenj in veliko število topov in revolverjev. Jugoslavija je izdela za municijo 174 milijonov irankov, za aeroplane pa 300 milijonov fr.mkov. Poslanec Morrl je predlagal, da Anglija ukine posojila za one države, ki ves denar porabijo samo za oboroževanje._
Popolnoma varno naložite svoj denar pr*
Vzajemni posojilni
v Ljubljani — r. z. z o. z.
ki se je PRESELILA iz liiše Urštilinskega samo-
slana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno nove palačo na MIKLOSlfEVl cesti pole;' hotela »UNION«. — Hranilne vlo£e »e obrestujejo
z ozirom na višino zneska ln odpovedni čas
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mejtnlh hig. stavliišč in zemljišč v tu- ir. inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po požtnih položnicah.	5881
Poročni prstani
H kar. rlato 6 kar. zlato amerik. dub'6
vedno v zalogi
Ljubljana, Prešernova i Selenbtirgova 7
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah Pravo samo z imenom „S£fliCffit" in znamko „j£Sen"!
■29

IZ GOB. LOGATCA.
Pri nas ob me ji smo posebno deležni orjun-Ikcgn blagoslova. Vedno vprizarjajo Orjunci knke pretepe, da n> nikoli miru. V neki noči po Orjunci sl.iljali okoli Jiišc Jugoslavija iu zjutraj so priSli glodat, kaj so storili ter kričali: »Ali jo Sc kak hudič živ?« Izgovarjali so se, da so napadli italijanske fašiste, katerih pa nihče ni nikjer videl. Potem bo Orjunri čez teden navlekli na cesto debelo framovje, tako dn so morali vozniki veliko trpeti, da so napravili ceste zopet prehodno. V tretjo so Orjunci poskušali svojo srečo s tem, da so razglasili po Logatcu, da bo v kratkem shod tajno komunistične organizacije in da je treba ta shod preprečiti. Toda ker komunistov ni bilo, so Orjunci pretepli nekega mladega fantiča. Med našimi naci-ionalisti je snun zločinski tip, na čigar glavo je razpisala Italija visoko nagrado, toda vbežal je v našo državo in se vpisal v Orjuno, da jo pozabljen ojegov greh.
ŠKNT JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Dne 14. t. m. so sc vršilo tn občinske volitve. Od 101H volivcev jih je prišlo volit Ic 540. Od teli jc dobila SI .S 269 glasov, združeni nasprotniki pa 270 glasov, ena krogljica pa je bila odnešena. Nekaj naših volivcev je prišlo ua volišče, pa niso bili v imeniku. Veliko število naših pa ni prišlo volit radi obilnega drla na polja. Nasprotniki so nagnali skupaj v«e, kar imajo, popoldne so si pomagali celo z vozovi. Pri Valctu pa je bilo na razpolago cel dau tudi vino. Nekaj naših je pa preslepil tudi župan Krhin, ki je dan poprej pn občinskem slugi med drugimi uradnimi ifl.zgla.si dol klicati, da naj vsi volijo drngo skrinjico, t. j. združene nasprotnike. S tem svojim činom si je župan Krhin tadal sam sebi šo zadnji udarec, ter tako pokazal svojo možatost. — Na tak način so torej liberalci pri nas dobili 13 odbornikov, mi pa IS. Nikakor pa teh 13 odbornikov nima za seboj večine občanov, zato kar mirno gledamo r I mlečnost. Dvanajst naših odbornikov pa bo »a-vedajoč sc, da imajo za sabo večino poštenega ljudstva, še v naprej krepko in odločno nastopalo proti navidezni večini samostojnežev Te volitve pa nam naj bodo t opomin, kako važen, da je vsak glas in kako obsodbe vredno je ne udeležiti se volitev.
VBHPOUE PRI MORAVČAH.
Sijajna prireditev moravške orlovske srenje združene z ustanovitvijo orlovskega odseka na Vrhoolju in pa strahovit poraz samostojne in pa Žorjavove stranko pri občinskih volitvah tukajšnjim nasprotnikom ne da spati. Vse, kar liberalno l»ie in gre, od Kovačevih Ivana in Prane« pa do liberalnega učitelja Sveteta, se trudi in peha noč r in dan, kako bi ustrahovali te preklicane pristaše 'Slov. ljudske stranke.
Teden za tednom polnijo predale lažnjivo Domovine, kjer zabavljajo in lažejo, da se kar kadi. K, Kova?, hudo je, če kdo pri belem dnevu zgubi voiivno skrinjico brez kroglic in to toliko hujši, ku ma jo pobašejo lastni pristaši. Nismo mislili, da sto tako malo moža, ki syojo prepričanje tako hitro menja, kakor mi n;;vadni zemljami menjamo tedensko srajco. Poprej biti zvest oproda Puclovo samostojne stranke, naenkrat pa vskočiti v Zcrja-vovo stranko, to ni značajno aa moža. No pa naj ljudstvo vidi in spozna, da niste resen politik, ki noče ljudstvu dobro, ampak mož, ki obrača svoj plašč po vetru, kjer bolje kaže. Dobrobit ljudstva vam ni mar, ampak gledate vedno le, kako bi samega sebe okoristili. Ali mislite, da ne vemo, da nas obe stranki, Puclova samostojna in Žerjavova jugoslovanska demokratska stranka hočeta s svojim centralizmom do nagega sleči? Prosim, rioka-
nam 1© cn slučaj, da jo bil kdo od nas pijan. Ali se nc sramujete take stranke podpirati? Očitate nam Orlom, da smo se nasekali rajnega vinca "> l>ili pijani. Vse ljudstvo je priča,,da se jo prosta .abavn ob 9. zvečer zaključila, nakar so se ude-(cniuH mirno razšli. Ni bilo divjega vpitja, raagra-•v"?ii Pr®klinjcvanja in nezmernega piija, kakor ga ttuibog opažamo pri sokolskih slavnostlh.
v'i g. učitelj nam pa očitate, da smo Orli vdrli v »no šolsko sobo v šoli pri bcleiu dnevu pri za-
klenjenih vratih v vaši odsotnosti. Bodite vsaj toliko pošteni in povejte, katero šolsko sobo mislilo! Namenoma ne povesto, da jc to društvena soba y pritličju, v kateri ima tukajšnjo društvo spravljene svoje klopi. Ce sto nam šolo odprli takrat, ko smo šli po klopi, zakaj ste nam drugi dan šolo zaprli tako, da sto ključ pustili nalašč od znotraj v ključavnici, ila nismo mogli šole odpreti s ključem, ki ga i!i>a šolska postrežnica? Ali mislite, da bomo ! puščali klopi zunaj na cesti? Ali je to potem vlom, j če smo pri odprtih oknih društvene sobe postavili , klopi nazaj na svojo mesto?
H, g. učitelj, saj se poznamo! Nič drugega vas { ne žuli in ne peče, kakor to, da ima tuk. slov. kat.
izobr. društvo v šoli svoje prostore. Radi bi nas { postavili na hladno — ln odprli šolo Sokolom, ki lahko noč in dan notri uganjali svoje orgije. Kakor Vaš prednik sto tudi VI priganjat Žerjavov© stranke, ki hoče z revolverjem prisiliti slovensko ljudstvo pod belgrnjski j.irm. Toda povem« vam na uho: Čeprav ste pred kratkim ustanovili na Vrhpolju Orjuno iu dobili orozjo iz Ljubljane, no bojimo se vaših revolverjev.
Svobodno smo i>c odločili za Orla, ker vidimo, da se samo pri Orlu zbira poštena, krščanska mladina, pri Pokolu pa večinoma brezvernn, ki ima vsako nedeljo službo božjo «pcd turnomv s cigareto r ustib. (	ŠMARTNO PRI LITIJI.
Tukajšnja kmetijska zadruga je začela potovati v lastnem »Zadružnem domu«, ki leži na najlepšem mestu trga pred cerkvijo. Tudi Hranilnica in posojilnica se bo tekom enega tedna preselila ii prejšnjih prostorov v »Zadružni dom«. Strni.no sc tesneje svoje vrste in skrbimo potom lastnih organizacij in zadrug za prospeh kmetskega in dolarskega stanu. V združenju je moči
U CKMŠKNIKA.
Mulokdaj so iz naše lare oglasimo v Domoljubu, a še soda,i z žalostno novico. Bogu i,e jo do-padlo, da je vzel k sebi enega najboljših fantov naše fare. V najlepših cvetočih fantovskih letih so jo preselil iz to soline doline, kakor upnmo v boljšo domovino. Umrl je Prane Domšar kot vojak v vojaški bolnici v Zagrebu. Slniil je komnj drugi mesec. Zapnlča nbogo mater vdovo, katere edino | upanje ji je bil edini sin »Franck*, katerega je tako prisrčno ljubila, ki se no more potolažiti po izgubljene sinu. Pa tudi drugi, ki so ga poznali, so ga spoštovali in ljubili. Bil je pokojni Franck tihega i u sktomnega obnašanja. Kako blaga duša je bil kažo nam r zgled vse njegovo mlado življenje, i Ko je bil še kot otrok v bivši svetovni vojni vsak don jo hitel k sv. maši in tam daroval obhajilo za skorajšnji konce vojne in povrnitov vsoli nasili vojakov in ko jo dorastel v mladeniča, jc hodil i vedno rad pod zastavo Marijino. Bil jo tudi član izobraževalnega društva in od otroških let zvest ! naročnik Domoljuba, katerega jo tako rad prebiral Da bi ga pač posnemali vsi lantje in zavladalo bi drugačno življenje med slovenskim ljudstvom. Dragi Franc bodi ti lahka žemljica hrva-skat	B. J. Ccmšenik.
VELESOVO.
Toliko laži naravnost pohujšanja, obrekovanja, od strani nasprotnikov šo ni bilo v nekdaj tako 1 mirnem Velosovcm kot danes. Kdo dela sovraštvo ! med nekdaj poštenimi možmi? Lagali so da jo SLS proti duhovnikom in da preganja duhovnike. Govorili in nabijati po stenah, da je poslanec Brodar govoril na shodu, da vam pomagam, da izženete župnika. To je laž. Ce so šli možjo SLS prosit za kaplana, ali so s tem kaj grešili? Kdo pa je pred leti razbijal okna g. župniku, ali tudi od SLS? Kdo pa jo pisal v liberalni ^Slovenski dom» leia 1914., da naj so Brošar, ta šiba božja, prežene v Grintovce? Ali to veste zukaj so vrši procesija na sv. Kešnjega Telesa dan? Nasprotniki SLS gotovo mislijo da zato, da ljudstvo bere po brzojavnih (lro govili in kozolcih, sramotilno lepake zoper SLS. Kaj ste pa dosegli s tem? Ljudstvo je ogorčeno, kreg v procesiji!
Za župana ie izvoljen šnštcrcijanoc s pomočjo liberalcev in s pomočjo samega sebe. (Se jo sam
volil.) Streljalo je. Njegov prijatelj ie ve, kak® mora biti, ko se voli župan, skazsti mu čast, to volja. Ker čast željan vemo da ju« jeseni se jo ta gospod odpovedal županstvu takole, možje odborniki, jaz sc danes odpovem županstvu, nisem tak kot drugi župani, da bi šo eno čast iskal, jaz so odpovem in več ne prevzamem. Po nekolikem molku dobi par nagovarjanj. cJanez pa bod šo», nravi, no pa bom še. — Takrat pa Jaka z Virja ni bilo zraven, je pri Neodvisni zad ostal, da bi bil napravil županu zopet čast, se ga jo malo odrivalo, slišati je bila, da je v vojni preveč krompirja in njiv videl, pa je moral za tri leta Suštaršiču drnš-no delati, saj čudno da ni šel v Švico, — ljudje pa pozabijo.
Ko so bilo državne volitve 1. 1. je tudi ta župan kot vsega zmožen mož, kandidiral na Susfer-šičovi listi za drž. poslanca, zopet bi bilo moralo pokati, no sodaj bomo pa žo vedeli. Vsako leto naj so eno dvakrat odpovo in izvoli, pa bo parada. Zopet pridejo državne volitve, čo so drug ne bo hotel vpisati ua šušt. listo, pa bo zopet pokalo njemu in njegovim tovarišem. Zakaj pa Tinčku niste preskrbeli mandata, ki je že za vino dal, zakaj ga pa tako potegnote, on naj bi bil župan, kako bi to sknp pasalo, majhna občina, majhen žnpan. Ce potreba pa še bolj jasno.
GROSUPLJE.
Podružnična cerkev na Grosupljem je dobil« iz zvonaruo St. Vid dva nova bronasta zvonova. Ker ima žo enega od prej, se ponaša zdaj s tromi bronastimi zvonovi, s čemer se celo vsaka župnijska cerkev no more postaviti. Kakor drugje, so se tudi tukaj mnogi taliorckoč od ust odtrgali in da-iorali ra zvonove. Bog povrni stotero! Do danes pa niso še ničesar žrtvovali za zvonove tisti, ki so najbolj vneinojo za Sokola in ki hočejo zgraditi tudi Hokolski dom. Grosupljani! Ali videle, kaj jo Sokol? Za zvonove ni denarja, za tako potrebno župnijo šo manj, — dovolj pa za Sokola! In kdo s ' zanj trudi? Ali ne tisti, ki jih nikoli ali skoraj nikoli ni v cerkev, ali jim je pa nedoljska služba božja le za «kšeft». In li, ki so ic sami odtujeui ceritvi, naj bi ne ravnali po sokolskom geslu za: cOdcerkvenjcnje misli in čuta» (Sok. Vest. II. WV Ko jo kaplan biukoštno nedeljo iz Škof. Lista (kta 1921) opozoril pred vsem staršo na Sokola, mu jo «Juti-o> grozilo. To so verni in dobri katoličani! Nič se ne zmenijo za besede škofov, duhovnikn pa, ki to besedo navaja, groze! Dobri starši, fantje in dekleta! Ali no veste, kakršni so roditelji društva, tak duh je v njem! Telovadba je nedolžna. Duh sokolski pa je svobodomiseln: Proti cerkvi, proti škofom in duhovnikom, zato, ker je brez vere v Boga. Komur je všeč ta duh, bodi Sokol.
IZ KAMNIŠKE OKOLICB.
Pred kratkim se je pobabal baje neki kamniški Orjunaš: V Kamniku je že toliko Orjune, da lahko vstrahujemo celo Tuhinjsko dolino. Precej samozavestno, kaj ne, bralci »Domoljubov«? Bri-kene so pa prišli kamniški Orjunci do prepričanja, da jih je vondar le šo premalo. Kmetsko ljudstvo ima namreč precoj trdo hrbtenico ln se ne da kar tako meni nič, tebi nič, vgnati v kozji rog. Pač pa sila rodi odpor. Nič čudnoga torej nI, da so so kamniški Orjnnci vrgli na okolico. Kakor se čuje, so si v neveljski občini pridobili nekaj naraščaja. Seveda, denar vleče. Saj je želja po denarju premotila Judeža, da je izdal Odrcšenika in najboljšega prijatelja. Kakor pravijo, dobi vsak, kdor pristopi k Orjuni, takoj po pristopu, na roko precejšnjo denarno vsoto. Neveljski možje in fantje bodite značajui! Naj vas ne premotijo Judežcvi groši. Ce kak Žerjavov agitator pride k vam iu vas nagovarja za pristop k Orjuni in vam morda celo denar ponuja aH obeta, pokažite mu vrata!
VAČE.
Prigodilo se jo, da imajo zopet zaenkrat nasprotniki v naši občini enega odbornika več. Povsod se sramujejo liberalnih strank, tudi drugod po vaški fari, ki jo v kar šestih občinah, le v naši
občini so jo še oklepajo. Znašli so se skupaj Orjunci in Kimovci. Na vso moč sta delovala golal
se kupuje v manulakturnl trgovini
A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg ^ 10
5
in pijača, agitacija pa tako nasilna, kakor jo le te rrste ljudje znajo. Malo soli imajo v glavi (isti kimavci, ki se dajo na ta način podkupiti in bi bi M pipo tobaka prodali celo svojo dušo.
PREDA ŠEL.
Naši lihcralci in samostojneži so zopet na telo jasen način pokazali, da jih je sama laž, o čomer Je prepričana že vsa občina. Cel čas pred volitvami namreč ie celo na dan volitev so zatrjevali: mi smo za dosedanjega župana, ali Čo si za dosedanjega župana, podpiši se na našo listo. Ko pa pride volitev župana, takoj pozabijo n« svoje obljube volivccm in volijo — svojega kandidata Baj-da, kar seveda na izid volitev ni imelo niti najmanjšega vpliva. Tako so cel čas volitev samo lagali in so tudi morali lagati, če so hoteli sploh kaj glasov dobiti. Če bi namreč agitirali s svojim županskim kandidatom, bi spustili v njih skrinjica svoje krogljice šo komaj očki, o katerih jc Domoljub svojčas poročal. In hi takoj z največjo težavo komaj nosilca liste spravili v odbor.
TEMENICA PRI 6T. VIDU NA DOLENJSKEM.
Kaj pa jo to? cKinetijski List v piše, da je dobila SKS pri občinskih volitvah Iri odbornike. Saj to ni res — to jc laž: SKS sploh ni imela svojo liste. Morda jc pa to-le Fajdigova listu SLS jo dobila tri odbornike: ta se je pa po volitvah prelevila, prav nič drugače no more biti. Je pa SLS tudi v očeh nasprotnikov nekaj dobrega, saj sc je oni poslužujejo, da bi naprej prišli. Pa vole kaj, odkrito povedano; to ni lepo. to ni možato — to je hinavska — to je sleparija! Pribito in dekciano le, da so lagali: ali pred volitvami, ,ili pa po vc-litvah: pečat laži nosijo na čelu!
Uovoriee o 89.000 K, ki bi jih imel posameznik plačati ia šolo v Temenici, so pa le pravljico, ii a katere ne da nič pameten Človek. Da jo ves dopis iz trte zvit, in da ee temu dopisu v K. L. smejejo vsi, ki le poznajo Fajdigove razmere, je jasno iz tega, ko dopisnik pravi, da da g. Fajdiga, brezplačno na razpolago prostore za Šolo. I, kako pa jih ho dsl, Če jih sploh nima ne?! Ve* kaj, dopisnik K. L., povemo ti, da bomo naši duhovščini ie vedno bolj verjeli, kot pn ameriškim laicipoliti-kantoml Le tabo neprej z lažmi v K. L. —- se poznamo!
KRANJSKA GOBA.
Tudi od nas sprejmite nekaj covic. Posojilnica je imela v preteklem letu 2,1SS.530.33 Din prometa. Tudi letos uspešno posluje. — Katoliško prosvetno društva je priredilo več dobro obiskanih predstav, par skioptienih in več navadnih predavanj. Drugo nedeljo v juliju je pa prišlo k nam Katoliško delavsko društvo z Jesenic gostovat. — Igrali so trije igralci — 2 fauta in 1 deklo — pretresljivo igro »Družinsko tragedijo*, za nameček pa še burko «Ne kliči vragab Naredili so prav dobro. — Za župana smo zopet izvolili g. Joškota Lavtižarjo, somišljenika SLS. — /daj montirajo v Kranjski gori popolnoma novo električno napeljavo. Prvotno so montirali vojaki med vojsko, a ker jc bila precej površno napeljana, jo treba »daj novo. — Letoviščarjev imamo letos vse polno, skoro jih nimamo kam dati. Pa ker eni odhajajo, naredo prostor drugim, ki prihajajo. Tako imamo tudi v tem oziru dovolj prometa. Gibljemo so sploh vedno: spomladi žo tako, poleti zaradi mnogih letoviščarjev, jeseni, da se pripravimo na zimo, po zimi nos pa razvnamejo razni športniki. Ni nam dolgčas nel
Vi MOSENJ.
Od tukaj dojde »Domoljubni malokdaj kako poročilo; pa čo ima biti žaloBtuo kakor tole, naj ga raje ni! V nedeljo večer, ko so ljudje ravno pospali, jo razsvetlil plamen lesenega, s slamo kritega, s senom napolnjnega Kupčevega poda vas in vso okolico. Kmalu sta mu pomagali še slamnati strehi Kupčeva in Nečenirova. Na Brezjah so mislili, da gore cele Mošnje. 0<1 vseh strani eo drveli gasilci skup. Najbolj smo so čudili hitrosti spret,
nih Itadovljičanov. Kar jo gorelo, to so ni dalo ved pogasiti. Pa par metrov proč so bilo tri hiše. Tonejovo, kakor pravi gospodar sam, ie rešil g. BroŠčar. Pernušova je ostala po zaslugi tistih, ki so stokrat pogasili ogenj na Pustotnikovi hiši. Co bi bila ta zgorela, potom bi bil brž ogenj pri l'riiušu, Nastrouu, cerkvi ia na drugi strani pri Nacu, Čevljarju, v župnijskem podu. Dobro, da ni bilo vetra in da nam jo dr, Lampo oskrbel vodovod. škode ima Kupka 600.000, Ncčeuicr 400.000 dinarjev. Pa tudi Pustotnik veliko. Zavarovana sta bila oba pagorclea skup za 5.000 dinarjev. Pogorelo jim jo vso. Nečemrovim telo ves denar, ki so ga * dninami prislužili. Lopo bo, čo se jih Uftk dobrotnik spomni.
SOSTRO PRI LJUBLJANI.
Ponedeljek, 14. julija ob pol 4. popoldne jo nastal grozen vihar, kakršnega do pomnijo žc stari ljudje, Dež jo lil kot iz šiiaiu, vihar pa divjal da je bilo groza, podrl je več kozolcev, podiral drevesa kar s koreninami iu metal opeko s streh. Razmršil je vse žito, ki je šo na polju in napravil tudi v gozdu precej škode. Toča jc bila tudi zorela padati, vendar ui napravila škode, ker ju bi!a pomešana z dežjem.
AJDOVEC PRI ŽUŽEMBERKU.
Prejeli smo in objavljamo na prvsnjo podpisanih sledečo izjavo:
Podpisani kandidati in deloma izvoljeni odborniki na listi Kmetske zveze, izjavljamo in potrjujemo z lastnoročnimi podpisi, da smo pristaši Slovenske Ljudske stianke. Govorico iu tvaitve, da smo pristaši kakih drugih strank, ali da nasprotujemo programu SLS, so lažnjive in imajo grd ca-nion, »praviti nits v javnosti v slabo lui in oh poštenje. — Legan Pran, pos. Sela; Kmet Anton, pes. Pedllpa; Gruin Anton, po«. Ajdovec; Erbidu i''e-lik", pos. Vel. Lipovec; Bobnar Andrej, p os. Brezova reber; Lnvrič Fran, pos. Podli pa; Novinec Frane, pos. Vel. Lipove«; Bvnčiu« Janez, pos. Srednji Lipovec; Krese Jolel, pes. Piano; Gnidove.-Frane, pos. Sela; Grandovee Franc, pes., Pust Ivan, [»on. Brezova icbcr; Bende Janez, pos. Podlipu. — Istotako izjavlja g. Jernej l.avrič iz Ajdovca, da so neevnovane govorice, češ, da jc nasprotnik SLS. — Ajdovec, dnu 10. julija 1U2-I.
SV. GREGOR. Ker nismo pri nun vajeni točo, smo se silno začudili, ko sm« v torek 8. L »i. zjutraj zagledali grozno opustošenje, katero je preteklo no« napravila pet minut trajajoča nevihta, bi so je prignal* semkaj od Logatcu. Po vrhu Slemen je divjala iu toibia neusmiljeno po letos posebno lepili poljskih sadežih. Polovico župnije jc uničene. Od nas jo drvila nesreča proti Ribnici. Največ pomoči pričakujemo od našega poslanca g. Sbulja.
BEGUN J ti PRI CERKNICI. Silen vihar, hi je 7. t. zvečer pridivjal oil Logatca in šel petem prati Ribnici in naprej »a Dolenjsko, jc oplazil tudi del naše župnije. Posebno sta prizadeti vasi Doboc in Kožljeb. V gozdu je ruval i n lomil drevesa, s točo, debelo hot orehi, je oklestil sad »o drevje in uničil poljske sadeže. Zelo jo trpel krompir, čo več pa fižol. Ječmen in pšenica sta pa tako zdelana, da so ju morali kar pokositi. Občutno škodo imajo prebivalci tudi radi tega, ker je toča pobila mnogo šip. Ubogi kmeti
JEZICA PUI LJUBLJANI.
V zadnjem času so so dogodili pri nas liijp predrzni vlomi. Najprej jo bil ukraden iz iupno cerkve težak močno okovan nabiralnik iu nekaj električnih žarnic. Nato so so spravili vlomilci nad župnišče, kjer so skozi krepko zamreženo okno udrli v župnisko pisarno, a so bili pravočasno pre-podeni. Dva dni nato, 14. julija, pa je bilo izropa-no izložbeno okno v trgovini g. Snoj v Mali vasi. Varnostne oblasti prosimo, da povečajo čimveč paž-
njo različnim temnim elementom, ki ge klatila v zadnjem Času po občini. — 14. julija popoldne L udarila strela v podružnično cerkev sv. Jurija v Stoticah, Strela je na neverjeten način divjal« n» vseh boviuastih predmetih v cerkvi in povzročil« precej škode. Hvala pa Bogu, da ni užgala. — v nedeljo 20. L m. je gostovalo na našem odru pevsko društvo Škrjanček iz fimartnu pri Ljubljani. Nastopilo jo z več pevskimi točkami in z veselo-igro s petjem jčevljar baron«. Društvo ima pw izboru« povce in igralce, ki so teli vso pohvalo vil ne publike. Le vztrajno naprej!
PREVOJE.
Na predvečer pred volitvijo župana in občin-skega stnrejsinstva — so še nasprotniki taueill med občinstva vest, da jim jo peti odbornik obljubljen — in da bo na volitve župana žo kar jra, ven marširal? A ga ni bilo) c Jutro* naj pa še naprej zmaguje in so tolaži na — papirju.
POBBKZJE.
Popoldne, tako okrog 4. ure je strela udarila dvakrat v cerkev žalostne M. B. ua Tabu. Poškodovana jo streha, okno in vrata pri zakristiji. Kaineuiti bauger je prebit, prag izravan in raznesen v več kosov. Jože, ki je zvonil hudi uri, jo sedel takrat v klopi v cerkvi ter je ostal ncp«. škotlovan. Sr««-:i v nesreči.
RIBNICA.
V	nedeljo smo imeli shod krošnjarjev v dvorani. Poročal je poslanec Hkulj, ki se je že takoj po razpadu Avstrije z vso vneino poprijel dela, da nam reši naš zaslužek v naši državi in i.skrbi v onih pokrajinah ki ko sedaj fiiutle oskrbi pod lta-
. lijo in pod Avstrijsko republiko pravico, da bomo smeli vršiti svojo obrt. Njegovi železni volji in nc-ustrašnncsti se imamo krošnjarji in lončarji zahvaliti, da na* razne kapitalistične vlade niso že popolnoma ratrle na vedo« silnejšo zahtevo vrle-trgovskih krogov. Poslancu se je docela posretil« priboriti nam potrebne pravice iu ugodnosti v naši državi. To pa Se al dovolj, nos je namreč toliko in nagega blaga, da sam je domač trg premajhen. Moramo v nekdanje kraje, ki so danes pod Italije in Avstrijo. V ta svrbo smo si te leta 1019 ustvarili svoja zadrugo, hi jo vodi poslanec iu ki zelo dobro deluje v našo korist- Ko sc jc «;>duje Iri mesece drlitla tienvsha pegodba z Italijo, smo tudi ml predložili zahtevo po označenih pravirah krofc-njarjonia. tioipod Hkulj nam jc orisal hud boj, ki ga je morala našn delegacija boriti z italijanskimi zastopniki, hi so dosledno odklanjali našo pred' loge. Ker se pa naši strani ni odnehalo, je koneč-no italiiansbu delegacija pristala na predlog in danes ne čitama v trgovski pogodbi, da krooitjarji i« okraja Kočevje bomo imeli pravico prodajati i* popravljati suho rabo po vseh onih pokrajinah t Italiji kol nekdaj. Ker jo določen lo okraj Kočevj«-Logatec, je to r.a nas še toli večje važnosti TrajM hvaležnost in priznanj« si jc s svojim neonioroim dolom pridobil v nas vseh gospod poslanec Hkulj. Ho važnejša je za nas v isteui smislu trgovska pogodba z Avstrijsko republiko. Potrebni material M predložen že davno ministrstvu trgovine. JmrobI. klub prosimo, da nas tudi v tem delu zastopa » vso vnemo. Kako srno se smejali za to v nedelj«, ko naši libcralci nos *a bodočo nedeljo vnbijo shod bjer bo trgovski premij razlagal kako nas hoče zastopati v trg. pogodbi z Avstrijo. To so li«» Kje sto pa doslej bili! Poznamo vas, vam ni za našo korist marveč za naše glasove pri ohč. volilvM in volitvah za narodno skupščino! Kdo vam pa « zaupal Nc smešite sc in pustite nas!
PODGOHA.
V	naši podgorski občini tudi to PJjjj voui uainostojne sokoS Steh. On le baje tmtt nosilec liste. Čudno, da nc je mož to pot toliko zganil, ker pri zadnjih občinskih volitvah imel niti časa podpisati kandidatne liste. Samo slučaju se ima zahvaliti, da ni bila iue* gova lista postavno uničena. Sicer pa MOMft poglejte samo može, ki jih imate na list«
Znižane C£ne ' ^ poslovalnicah /. delavskega konsumnega društva.
Člani kupijo najceneje v lastni zadrugi. — Ako potrebuješ oblačilno blago, obrni se na svojo zadrugo. I^l^j Q	Enkrat na leto se lahko zastonj obtečeS, če kupuješ vse v zadrugi, ker dobiš po pravilih 3"!o popust.
M\/tf	ljubljanski (lani in zunanji (lani, kadar pridejo v Ljubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni go-
*M	et/trii na Kongresnem trgu št. 2 n« samo hrano in pijačo, ampak tudi svoje somišljenike.
■SloVcnske ljudske stranke tn jih primerjajte . kandidati samostojnih. Katerim bpste raje zaupali blagor občine. Ali res možem, kl jim ni mar krščansko prepričanje, ki so za brcz-vorsko vzgojo mladine in so priganjačl Žerjav o vcev. Rodite složni tn volite stranko, kl le že do sedaj kot najmočnejša izšla iz voliv-nega boja. Na naši listi so zastopane vse vasi po možeh, na katere se lahko zaneset«. Pokažite. da so bilo tudi to pot vso spletke samostojnih brez uspeha.
Evharistični shod za vrhniško dekanijo.
ima v glavnem naslednji spored: V soboto, 10. uvg. ob 4. popoldne v župni cerkvi sv. Pavk začetek a slovesnimi petimi litanija-mi, prvim govorom in skupno uro molitve.
O mraku je drugi govor in nato že v temi
vah, da ste zvesti pristaši Slovenske ljudske stranke, kl edina zastopa koristi kmetskcga stanu. Volite može, kl so Izbrani i/ vaših vrst, da vad zastopajo v občini. Nasr nitd bodo zlorabili vsako vašo necdlnost. 1 lite dobro, da le v slogi Je moč. Sh. 'ta ljudska stranka jo pri občinskih voh že dosedaj odnesla častno zmago, zato po jo tudi mi, da smo zvesti strankinim n: IZ DVORSKE VASI PRI LESC. Tukajšnji posestnik J. Ainbrožif si po nesreči prerezal s koso žile na nogi i ei zastrupil kri.
IZ BREZIJ.
Naša mladina Je »3. in 20. julija upri »rila Igri »Begunjka« ln »Ljubosumnost«,
DOLENJA VAS PRI ItlRNICI. To jc smeha po naših vaseh! Zabava nam Jo poskrbljena v novih politikarjih, ki,tako sijajno nastopajo pri pripravah za občinske volitve, da Jih vse občuduje in drvi od njih
procesija š sv. RT f! k sv. Trojici. Celono* | •«*	K^?
no češčenje Najsvetejšega, ki bo izopstav- i in dr- Sajevea zbrali potrebno število pod-
~ ~ "" ..............nisov. Da se pobahajo v Kočevju m Ribnici
so hitro nesli kandidatno listo na glavarstvo. Hoteli so imeti na vsak način prvo akr njico — morda se bo le kdo zmotil, so rajtali. la ta smola! Glavar jim pošlje listo nazaj, ker
.	...	xr l.. —. Ant.«« no In nri&lA
Ijeno pri sv. Pavlu. V nedeljo zjutraj je posebej pobožnost za moške pri sv. Pavlu, posebej za ženske pri sv. Trojici, začetek na obeh krajih ob 4. s tiho sv. mašo, ob 6. je skupno sv. obhajilo tu za moške, tam za ženske. Ob 6. slavnostna govora in slovesna sv. maša. Stanovski sestanki se vrše v Rokodelskem domu in sicer ob pol 8. za može in fante, ob pol 11. za dekleta in ob pol 12. za žene. Ob 2. skupna ura molitve pri sv. Pavlu in ob 3. sklepni govor in nato slovesna procesija. Med procesijo se cela de-kanija posveti presv. Srcu Jezusovemu na :»Križpotic. Po procesiji zahvalnica in daro-vanjo ter razdeljevanje spominskih podobic.
Slavnostne govore bodo imeli vlč. gg. dr.' jj. Ovido Rant, p. Viktor Kopatin, stolni dokan Ignacij Nadrah, kanonik dr. Minael Opeka.	'1
Pevske zbore vseh župnij vrhniške de-kanije naprošamo, da se pripravijo z evha-rističnimi pesmimi, ki jih bodo peli pri procesiji za svojimi župnimi banderi, zlasti pa naj skrbijo, da bodo znali sami in tudi župljani himno »Povsod Boga<, ki jo zapojemo skupno pri posvetitvi presv. Srcu Jezusovemu.
V kratkem prejmejo župni uradi podrobnejša navodila in sporedei, skrbite, da pridejo v vsako družino. Bolj vneti agiti-rajte pri manj vnetih za obilno udeležbo.
Pripravljalni odbor.
IZ POSAVCA PRI OTOCAH se nam poroča, da je II. julija neki dijak h kolesom iz Dobropoljskega klanca v obupnem teku s vso silo zadel ob ograjo Peraš-kega zidu, padel čezenj v grapo, »a močno poškodoval in umrl čez nekaj dn{ v bolnici.
DOBREPOLJE.
Dne 10. avgusta bodo občinske volitve tudi v naši dolini. Dolgo časa sc govori pri nas žo o tem, ker je glavarstvo dvakrat razpisalo volitve. Tudi samostojni so se začeli Ribati. Govori se, da je nosilec listo zn vi-•lemsko občino Zakrajšek iz Ponikcv. Kako Je on zašel med samostojne, ko je vendar splošno znano, da spada med pristne demokrate. Za smeh se govori, da je med samostojnimi kandidati tndl znani čevljar in »ivši študent ln tajnik Sokola Rrodnlk. b;ludjo norce brije,jo, da bo Brodnik župan, picer pa pravijo, da samostojni ne bodo pokazati prave firme, ampak bodo nastopili Pod figovim peresom Gospodarsko stranke. volSlci videmske občine, odprite oči in ne •l&Jte se begati od teh ljudi, kl so pokorni sluge Žerjava. Pokažite pri občinskih volit-
la smoiai »<«»»«« jti" i™"'^	—;—.7.
so Jo prehitro viožiii. V tem easu pa jc prišhi lista SLS, ko jo bil rok vlaganja in tako bo skrinjica SLS prva. Pa jo že	Komaj
ko se pripravi!! da vnovič v ožijo listo z0 piše glavar, du se jc eden njihovih kandidatov odpovedal iu reveži danes ze šesti dan isčeio onega novega kandidata in niso ga je našli? In če sc jim posreči! pa zopet smola petindvajset novih odpovedi! Kje bo nov h dvajset poJpisov! Po 18« dinarjev ponujaj a /a podpis - a naše ljudstvo n tudi Grearee 't obračajo od Judeže v stran! - Čast naslru ljudem!
ribniški okraj.
lietos smo res nesrečni skoro po celi dolini! Sodražica Je strta po to«, Istotako je v*lo
pffieta JurJcvška občln^ a najhujšo Dune
in Sajovee pa Bukovca. O pienlel, rti m proeu pa fižolu lotos nI govora. tototako je Edet del Dolenje vasi In zelo hudo Sta« Cerkev Poslanec Skulj je storil takoj po-trebno korake v Belgradu in pri domaČih
SHažuttrs'« &J&&
SS M"	p" »<>•«. ,V pml.no«
je itak huda za denar, a še hujša pa slea wce in povodnji.
NEMŠKA VAS PRI RIBNICI. Naša vas Je danes brez Izjeme v taboru SLS. Vendar pa znani Rudi In njogov politični učenec nist« prizanesla našim ljudem. Moledovala fi'a ia '.Hidpise na liberalno kandidatno listo od hiše do hiše, pa povsod brez uspeha. Vaščani bo si asiljive agente pri-voščili za zabavo. Eden jih je tolažil z boljšo prihodnostjo, drugi jima jo dopovedoval, da njih stranka ima že toliko wwlng za obc»no, da brez skrbi gre lahko k počitku m na oddih, a največjo ljubezen jima je pa izkazal MIha, kl jo hotel oba polit Sitarja spraviti v senen koš, ko nista hotela s praga. Niti enega podpisa nista vjela. Rudi je mrmral da so ljudje nehvaležni. Tekavčev Joža ie P« sramežljivo priznal, da se politike šele uči pri Rudlu. Vas so Je smejala, ko sta s prszno listo odhajala nesrečna politikarja vsa razo-terana. Niš vaščan Jih je bil šel povabit v Prigorlco, češ pridita, najmanj 15 podpisov dobita v naši vas). Brihtna politikarja sta res šla na llm hudomušnemu Janezu! Malo zabave jo dobro v teh pasjih dnevih!
KOMPOLJE.
Kompoleanl so pri zadnjih občinskih volitvah pokazali, da so ne pustimo komandi-rati od Mustarja. To pot je mož zopet začel
rogoviliti, da je treba boljšega gospodarstva v občini. Mož uaj najprej pri sebi pokaže, da zna v svoji hiši gospodariti, da mu ne bo treba vedno plačevati In delati sramote občini. To pot je dobil zvestega pomagaea v Jožmančku, svojem zetu. Pomislite Kompoleanl, ali bi ne bilo sramotno za vas, da bi vas komandlral Murtas in njegov oproda Jož-maneek. A1I ne bodete raje volili krščanskih mož, ki so zvesti pristaši Slovenske ljudske stranke? Murtas ne bo delal v vašo korist, ampak za svoj žep kakor ga dobro poznate. Zato vrzite vsi kroglice v skrinjico Slovenske ljudske stranke, da bo zmaga kmetskega ljudstva tem sijajnejša.
VABILO
na evharistični shod za !@skovško dekanijo,
ki bo dne 9. in 10. avgusta 1.1. na Raki pri Loskovcu v proslavo presv. Rcšnj. Telesa.
Spored:
V	soboto, dne 9. avgusta: ob pol 8. zvečer govor za fante in može, molitvena ura, pete litanije M. B., nato izpovedovanje (celo noč). Ob pol 9. zvečer slovesno zvo-nenje po celi dekaniji; zažiganje kresov in streljanje s topiči.
V	nedeljo, dne 10. avgusta (Sv. Lovrenc, farni patron na Raki): ob 3. zjutraj izpostavitev presv. R. T., sv; maša, sv. obhajilo. — Ob 5. govor o bratovščini pro-s ve tega R. T., peta sv, maša, skupno s.V, obhajilo za može in fante, nato tihe sv. maše. — Ob 8. zborovanje odsekov za apo3tolstvo mož (v dvorani). — Ob 9. govor o presv. Evharistiji in roieijonih, slovesna sv. maša. — Ob 11. govor za Marijine družbe, zadnja sv. maša.
Popoldne ob 2. zborovanje apostolstva sv. Cirila in Metoda (v dvorani). Ob 2. govor za III. red (v cerkvi). Popoldne ob 3. procesija z Najsvetejšim na Rupo, slavnostni govor (na prostem), pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev, zahvalna pesem, blagoslov* prenos Najsvetejšega nazaj v farno cerkev.
Procesija se razviti po župnijah za cerkvenimi banderi in družbenimi zastavami, ki naj jih vse župnije prinesejo seboj. — Želeti, je, da vsi udeleženci evharistič-nega shoda prejme sv. zakramente (popolni odpustek), za izpovednike bo preskrbljeno. Vendar bo prav, če se po možnosti opravi sv. izpoved že doma. — Slovesnost je strogo cerkvena in se vrši ob vsakem vremenu.
Verniki vseh župnij obširne leskovška dekanije priliitite v nedeljo, dne 10. avg. na evharistični shod na Raki v prav obilnem številu, da se skupno poklonimo Gospodu Jezusu v presveti Evharistiji in da slovesno posvetimo njegovemu božjemu Srcu sebe in svoje družine in svoje domove 1 -— Hvaljeno in Ceščeno naj vedno bo presveto Rešnjo Telo I
Pripravljalni odbor.
Vedno najnovejše
volneno blago za Ienske obleke ln bluz* A. & E, SKABERNE — Ljubljana, Mestni Ui 1«.
7*
RIBNICA.
Pa greni res rad v Ribnico, ker se tam vselej naučim veliko politike. Sicer me res vselej nekaj stane, pa mesto da bi Sel v Ljubljani v teater, skočim pa rajši v Ribnico, ker tam vidim vselej tak teater, da se prav do LJubljane smejem. No, zadnji« sem obljubil, da povem, kaj sem slikal pri velikem ribniškem politikarju frizerju Juvancu. rn vam je hrulil kmete, češ kaj bodo počeh v občinskem odboru, ko so tako neumni, da so na Jurjeviei dejali celo na novo gasilsko zastavo na eno stran sv. Florijana, na drugo pa Srce Jezusovo. .Sv. FIo-rijan naj bi še bil, ker ogenj pana, ki ga ter ne zna, ampak kaj če Srce Jezusovo? On bi rajši videl, da bi dejali na zastavo njegovo brivsko SajboI Potem pa recite, čo niso to teaterpolltikarji I In tem ljudem, ki norce brijejo, naj bi pri volitvah kak kmet posodil krogljico? — Pa še som jili slišal. V Miklovi gostilni, kjer imajo najboljše pivo, sam s.» del k mizi za vratni i, kjer sta sedela dva visoko-šolca. So dejali, da sta Pickov Ivan in Smalčev Polde. Zdela sta se mi prav pametna človeka, /raven so sedeli pa trije delavci, ki so ravnokar pravili, kako so jim kapitalisti Poljanec und Koinpanie znižali ua tovarni mezdo in njih družinam lako od-Sfipnili košček krvavo zasluženega kruha. S tem so jili hoteli Čimpreje spravili predse na kolena, da boilo bolj krotki. Dn je pa teater popolen, so jim pa nastavili za nadzornike Italijane, bi sedaj naše delavce klofulajo. In ti delavci naj bi sedaj volili le kapitaliste? Menda ni--o tako neumni. Na tovarni bo imela Orjuna lakoj dovolj posla, pa naj pošteno zulslja Poljanca und Konipanie. Tudi Polde in Ivan, ki sta res pametna človeka, sta pritrdila, da morajo delavci volili proti kapitalistom. l'a so mi li delavci tudi pravili, da jim je Polianec obljubil, če delavci pomagajo zmagati kapitalistom, da bo po volitvah pijača kar od mize tekla. Jaz pa sem takoj mislil in dejal, da bo pač roljancu in Bukovčanu lekla pijača od mize, delavcem pa le sline. Pa so mi vsi prav dali, in sem spoznal, <la so lo pametni ljudje, ki že vedo, kam bodo krogliee vrgli. — Po-lem sem slišal pa še eno posebno. Da so namreč libcralci dali v ?Jutro< neko izjavo, v kateri se jezijo nad Domoljubom, ker volivce prav uči. V tej izjavi pa tudi zagotavljajo, da bodo liberalci sami plačali milijonsko drago meščansko šoto. Kdor tega ne verjame, naj pogleda to izjavo, kj jo nosijo sami, liberalci v žepu in jo bodo raztrgali, kadar jo bodo hoteli. Pa sem dejal, kilo bo šolo plačal so bo videlo ri volitvah. Seveda jo bedo liberalci sami plačali, er bodo pri občinskih volitvah zmagali klerikalci; če bi pa zmagali liberalci, bi jo morali plačati pa klerikalci in vsi drugi z njimi. V tem grmu liči zajec. Najlepša pa je tn, dn so dali -Jutrov< članek županstvu, naj ga kliče po sv. maši pred cerkvijo. Župan pa je rekel, da ae v zvezi s službo božjo ne »me uganjati politika, ker to prepoveduje kancel-paragraf. Zakaj pa so liberalci skovali kancelpara-gratl Vsaj slišal sem tako, pa sem sc tako zasmejal, da sem jo krenil Sa k PUdarčkii na eno merico. Tam pa zopet teater I Za mizo sedi majhen niožiček In sloka ženska, okajena kot Pitija v Delfili. Predstavili so mi ju naskrivaj ko! nekega krojača Ste-fanka in njegovo ženo fttelankovo Jcro. Tn pa je gevorila kot kak liberalen general. Slofanek kar do besede ni prišel, samo to je jecljal, da je tri že dobil. Liberalci pa so si meli roke, če3 kdor ima takega generala in agitatorja, ta mora zmagati. Jaz sem ei pa mislil: Ubogi klerikalci, kakšna vojska gre nad vasi Naprej fanfarist Klavs, sredi caplja Stefa-nek, zadaj pa markatendarca Jeral To je kakor tista grška vojska, ko so se vojskovale žabe ln miši. V Unionu v Ljubljani ml je eden potem povedal, da so tisll vojski dejali batrobOiniomahija. Ribniški volivci pa bodo z gumijevo krogljica ustrelili v skrinjico SLS, in tedaj bodo zakvakale žabe In zbežale miši. Prav tako, RibniSanil Bog živi vas in generala Jerol
POLJANE NAD SKOPJO LOKO.
Pri zadnjih občinskih volitvah sta prišla v naš občinski odbor znana orjunea nadučitelj Perko, vulgo sLovrič« — vcleugledni pedagog, ki mu ga daleč naokrog nI para, ker njegovi veliki v uspehi so se že pred dobrimi štirimi leti razglasili po vsej ^Sloveniji in izven njo — ter njegov verni drug, nekapriseieni ribič Pavletov Haksel, ki ob vsaki priliki doma, v gostilni in na cesti rad pokaže svojo orjnnsko oliko. Kakšno vloge pa bodeta igrala ta dva ugledna moža v občinskem odboru? Po izjavi pristaša demokratske stranke b« Lovrič, kl je nevaren le ▼ toliko, da, denaaeira rad vsakogar, ki brezpogojno ne trobi v njegov rog, zaba-81
I ki
val občinske mole z dolgoveznimi puhlimi »govo-raucamk, Ifaksel bo pa i zavihanimi rokavi stat pri vratih in prestavljal na cesto one, ki bi pozabili
plof' :i njegovemu orjunskemu kolegu. Svetujemo ui> .(j priliki zlasti Janezu Prlanu, da si aavaruje s '..'».'ikor mogočo najvišjim zneskom svojo že itak slabe kosti, ker nanj ima Makse! posebno piko.
—	Novemu občinskemu odboru moramo na taki pridobitvi lo čestitali!
KRŠKO.
^.o eno — lo pa posebno brihtno — oo iztuhtali naši libcralci po mačku, ki ga imajo po občinskih voliti, h. Jeli so širiti predrzno, obenem pa nesramno laž, češ da župan no sme biti izvoljen iz vrst Slovensko ljudske stranke, menda ia tu, ker da j a ua»a stranka >protidržavna«. Mi si bomo rei-širje valeč lakih hudobnih lazi prav od blizu ogledali in jim o priliki z drobnogledom pregledali obisti.
—	župan Pfeiler jc bil, živel iupau Pire! — Občani.
Orlovski tabor.
Na Jesonicah se vrši 3. avg. t. 1. velika orlovska prireditev. Ta dan bodo blagoslovljeni kar trije orlovski prapori ondot-nih orlovskih odsekov. Vsi trije prapori so delo jeseniških članov in članic. Posebno zanimivi so nastavki, ki nam kažejo <lr. Kreka, kot ustanovitelja orlovske orgttni.-a-cije. Tudi nastavki so izdelani na Jcseni-caii. Slavnost bo celodnevna in se vrši po sledečem sporedu.
Na slavnost se vabijo tudi narodne no-Sc, pevski zbori in društvene zastave. Gorenjska naj pokaže ta dnn vso svojo zavednost. Bog živi!
S p o r e d : V soboto dne 2. avgusta ob 9. zvečer: Podokniea Kumicam. — V nedeljo dne 3. avgusta ob 9 dop.: Zbiranje Orlov, Orlic, naraščaja, društev in udeležencev v narodnih nošah pred Katoliškim delavskim domom. Ob pol 10: Odhod skozi Jesenice k sv. masi. Ob 10: sv. maša, blagoslovitev praporov (dr. T. Klinor, stolni župnik in kanonik iz Ljubljane). Ob pol 12: skušnja za telovadni nastop. Ob 3 pop.: javna telovadba. Rajalni pohod,, proste vaje Članov, članic, naraščaja, obrtnega naraščaja in mladenk, orodna telovadba, mladi junaki, športne vaje, sklepna skupina. Ob pol 5.: velik ljudski komerz. ?Vsak po svoje kot more poječ, petje, godba, srečolov. Pri proslavi sodelujejo: Godba KDD z Jc-senic, okrožni pevski zbor, radovljiški zbor itd. Vstopnina k telovadbi: sedež 6 Din, Slojiščc 4 Din, vstopnina h komerzu: 2 Din. Vstopnice je treba nositi vidno. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
KRŠKO.
Poročali ste že, da je naša stranka, sijajno zmagala pri zadnjih občinskih volitvah, četudi so več sto naših — med njimi tudi najboljših mož ni udeležilo volitev. Zakaj ne — zamolčimo, saj ljudstvo le predobro pozna, vzrok, ki ga pokrijemo s plaščem krščanske ljubezni do bližnjega. To pa stoji: Združeni (četudi so posebej nastopili) nasprotnik: so spravili na volišče prav vse svoje. Iz tega ee jasno razvidi, kako ogromna večina volivcev stoji za — nami! — Imenitne so bilo pripravo krških liberalcev za proslavo zmage, ki so je bili tako gotovi. Možnarje in smodnik so že pripravili; oki-tili so s cvetjem, in očka Ravnik so bili posebno v li Mcah v spominu na svoje blagoneeno i delovanje* v korist občine, ko so bili šo župani (10.000 zlatih kron!) Pa so jih pošteno toda zasluženo potegnili naši zavedni volilci. Čast jim! — Kaj pa sedaj? Drugega župana bo treba voliti. Dosedanji župan Joško Pfeifer bi do sile rad še sedel na županskem stolčku. Ne bo nič. 2. Sedel bo poleg na tla, pa naj mu še tako pomaga Engelsbergerjeva »ilahta« (krvna — ne). Ne boš; bo treba poiskati pač drugo službo. Pri občinski hranilnici tndi nič. župansko
je zaigral liberalee sa vedno. Sploh ^a še no vemo kako bo rešena neka pritožba proti izvolitvi Pfe:' lerjevib <Mbornikov, ker v sedmih mesecih ni dobil" časa, da bi uredil iu predložil odboru občinske rs, čune. Izgovor, da jih io moral predložiti 6odK% jo jalov, ker vendar niso ležali pri sodišču do
litev pa od novembra 1023, ko jih jo že takrat
diščo vrnilo. — Se tega nam treba, da bi nam
sedaj
župani! krški liberalec, ko smo se to laži tako si-jajno otresli, pa naj dela zanj Peter ali pave)" Sto razumeli?! — In kaj mu — Joškotu — uo pad9 v glavo. Sejo starega občinskega odbora sklicujc v kateri bi ta nopokticano sklepal v najetju ogromnega posojila za znano Senuško cesto. 0 tej cesti ki opravičeno razburja tudi sosedni občini Pretijo' in Rako, bo troba šo kaj več povedati. Za danes zadostuje to, kako imenitno je papkula in prečen, kala komisija takrat, ko no je sklepalo o popravilu Ni čuda, če je bi! temu primeren tudi uspeh. !,c to povemo še Pfeifeiju, da dosedanji občinski odbor po zakonu sploh uiiiia nobene pravice, da bi (o sklepal o kaki stvari. To ho moral že storil, i.ovj od!>t>r. — Krški obt-i o.
8MIHKI.-.STOPIČE,
Vsekakor je umestno, da si zadnje dni pied našimi občinskimi volitvami malo natančnejo ogledamo kandidatne liste, oziroma ljudi, ki hočejo biti bodoči gospodarji naše občine. Povedali smo ie, da se je troje list: demokratska, samostojna in gospodarska, zvezalo, da odrine sedanjega 211 psi);, gosp, Vovka od hip&novuiija. To stranke so se v smrtnem strahu pied :: klerikalci« objele, du bi (.pravili) na mesto g. Vovka ita malega« Avsca za iupaua, Torej oglejmo si liste: 1 skrinjica je demokratska (liberalna). 17 kandidatov je s ltadoho — delavcev, ki »o danes tukaj jutri tam. brez vsakega zemljišča v občini. Ti naj bi vodili občino. Izmed prvih 8 kandidatov ko samo trije posestniki. Osem drugih kmetov, ki so v zmoti podpisali listo, so podpise preklicali, ker jih je bilo sram, da bi ljudje brali njih podpise ila orjuuski listi. — Druga lista jo Slovenska ljudska stranka h sedanjim županom g. Vovk 0111 na čelu. Oglejte si kandidate na tej listi in videli boste, da ho (o mužje-posestniki. sorazmerno porazdeljeni po vsej občini, ki so vredni zaupanja volivcev, kot pošteni dobri gospodarji, — Trctjrt lista je Pnelieva stranko. Pci si jih je t« premislilo in so podpis« preklicati. Nosilec je ne-iiogibni Avsec iz tJotnc vasi, Clau pretepaške Orju-ne in večni kandidat za županski stolec. Kdor hoče, da bo Župaji Orjunoc, uaj voli tretjo skrinjico. — Četrta skrinjica je gospodarska slianka. Kdo je to? To ho vavfovaški samostojneH, ki bi radi dosegli, da bi bil bodoči župan v Vavti vasi. Voi kandidati na tej listi so iz Vavle vasi, razun trcli. Ime »gospodarska« so dali zato, da bi ljudi s tem imenom zmešati. Pa jih ne bodo! O peti li«ti se no splača govoriti.	.
Volivci! Zdaj imate sliko o strankah, ki zelij« Vaših glasov. Odločitev za Va« je lahka: če hočete, da bo županova! šo nadalje g. Vovk, volite drugo skrinjico in pridite vsi volit, čc pa hočete Orjanca Avseca, ali majda celo katerega iz Vavte vasi, volite druge stranke.	"Miu>-
RIBNICA.
Naravnost občudovanja vredni so napori »8 in tovarišev, ki jih žrtvujejo, da ki zavojevali rili-niško dolino, katera daje dokaj lep kontingent glasov pri teh in onil« volitvah. Kaj vso si priMdeue-jo za sedanje občinske volitve! Za nedeljo pred litvami dne 3. avgusta napovedujejo pohod OrJM« po celi ribniški dolini za strah iu svarilo ncnMp Ijivimi. Pri državnozliorskih volitvah kličejo l|»£ Ijansko prvake, ki razvijajo svoje programe v s«' rist ljudstva. Za bodočo občinsko volitve M' « /.mislili pa nekaj posebno važnega. Začutili so n»' reč, da ribniško ljudstvo za to tako kompaktno P« o SLS, ker sc stranka tudi izkaže z uspehi restn« ga dela v njihovo korist. Tako se je poslance takoj ob razsulu Avstrije z vso vnemo poprijel la za obstoj glavnega vira preživljanja ceie ske, sodraške in dolenjevaško doline, to je.d0,IT" obrti suhe robe in lončarstva. Nevarnost jo »•> reč bila, da se vse skupaj uniči, deloma vsled n« drž. politične konštelacije, deloma sled P« ' trg. krogov v državi saini, ki so hotel« 1»>W obrt lesno industrije in lončarstva uničiti, M ' 1919 se je poslancem posrečilo organizirati odb.jw nogi domače obrti in potoni Zadrugo se ji stare pravice producentom in razprodajaiccn * M mači državi, posrečilo se je tudi izpoalovat ' koristne ugodnosti glede eksperta blag* ««"«*$ Ker pa je produkcija blaga vedno večja, l;««J«
(ijo ven, predvsem v one kraje, kjer so nekdaj imeli svoj trg, osobito v Nemško Avstrijo in Italijo. V trgovski pogodbi t Italijo, ki se je baš sedaj zaključila se je po intenzivnem delu Jugonlov. kluba osobito domaČega poslanca Škulja posrečilo dobiti od Italijo dovoljenje podrobne razproduje blaga suho robe in lončarstva po vsem teritorija, jii je nekdaj pripadal Avstriji. Ta ugodnost je tako velike koristi, da bo lončarstvo, ki je začelo ie sko-io propadati, dobilo nekdanji trg v Istri, Primorju itd., in bo znova oživelo kot povdarjajo obrtniki sami. Za obrtnike suhe robe pa bo šc večjega pomena trg. pogodba z Avstrijo, kamor zahajajo po colo vasi iz Ribniške doline. Zadruga je po poslancu škulju že pred leti predložila potrebni material za trgovsko pogodbo in poslanee jo stalno v dogovoru z delegati, ki bodo zastopali SHS. Načelnik obrtnega oddelenja v ministrstvu trgovine iu industrije si je osebno ogledal po ribniških va.seh produkcijo suho robe. Upati jc na ugoden rezultat trg. pogodbo z Avstrijo, ker skuša zadnje tudi v tem oziru vplivati na poslance v Avstriji, da pravilno informirajo svojo oblasti. Možje krog JDS so pa že ob polzvršenem delu začutili v sebi poklic, v pogodbi z Avstrijo pridobiti naši domaČi obrti označeno ugodnost. Potom trg. gremija sklicujejo ribniške krošnjarjo na shod prihodnjo nedeljo. Kroš-njarji organizirani v lastni zadrugi prav dobro poznajo potek dela SLS za njihove interese, vedo kako jo izpadla trg. pogodba z Itidijn zanje, zato 8 smehom gledajo ljubezen JDS za njihove interese in poprašujejo jkjo sto pa doslej bili I« Ljudje vidijo v takih vabilih lo llmance za volitve in pom-Iju.jejo nespretne aranžerje. ftel pa no bo nikdo v neredno stavljeno past!
IZ SMLEDNIKA!
Voditelj takozvano delavske zveze, katera je natopila pri zadnjih občinskih volitvah, poleg liste SLS, so dali v zadnjem Domoljubu izjavo, da so vsi pristaši SLS, lo nas vso prav zelo veseli. Oprosto naj nam pa, d* so jih drznemo vprašati tole: Kdo je puvahil takoj prve dni po občinskih volitvah v Trbojc Puclja, voditelja samestojnežev, oskrbel prostor tu shod samnstojnežev, dal na razpolago prostor? Odločen pristaš liste delavsko zveze, (o je g. Uohinjc. Drugi Bohinjc mlajši, ki je bil glavni voditelj (e liste, pa je celo samostojno polomijo opazoval izpod ostrejšega svojega očeta, kjer sc jc poleg ua vrtu vršil shod. Po shodu p« se je hotel skrivaj splaziti doma, da bi ga ljudje, ne opazili, ker so bili strašno razburjeni. Zakaj niste odkrito in pošteno pokazali, da ne marate za samojneže in da ste odločni pristaši SLS, kaker izjavljate! Mi vemo prav dr,liro, da so skoro vsi volivci, ki so volili vašo listo, vedno bili in so šo pristaši SLS, liar pa o nekaterih voditeljih ie liste danes dvomimo, Toda krivice nočemo delati nikomur. Bližnja bodočnost vašega dela bo pokazala kaj ste.
DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
Kako prijetno zabavo nam oskrbujejo naši n<v nprotniki s svojim izbornim političnim znanjem. Kamor se obrnejo, ga polomijo! Hoteli so reklamirati nekaj mladih fantov v volivni imenik — so prišli prepozno — jc bilo vse zavoženo. So vložili kandidatno listo so prišli pa prehitro, jc bilo pa »pet zavrnjeno. Komaj so skrpucali listo in jo vlo-fili pri glavarstvu, še so jo nazaj dobili, h pozivom, da naj iščejo novega kandidata, ker prejšnji sc je odpovedal. Pet dni so enega iskali, komaj so gn vložili na glavarstvo, žo so spet dobili poziv naj spopolnijo listo, ker se je 16 kandidatov odpovedalo! 8 tako težavo in stroški so zbrali svojo izvoljence na listo, pa jim sproti uhajajo ljudje, ki k-previdevajo, da ni baš častno sedeti s takimi možmi skupaj kot jih nekaj vsebuje njihova lista. Odpovedi jezo posebno ageuta Klavea, ki se jo loti potil ia podpise, pa sc vso sproti »kadil Ageut Klavs bo doživel še druga razočaranja.
LOŠKI POTOK.
Tri stranke imajo dno 10. avgusta svoje skrinjice. Naša stranka ima prvo skrinjo pod imenom SLS, »republikanci«, komunisti in radičevci drugo skrinjico pod imenom Združeni potočaiii, liberalci Pa tretjo pod imenom Gospodarska stranka. Pri oboh zadnjih strankah je malo korajžc, kakor kanejo imena. Listo JDS-Gospodarsko stranko, jo v potu svojega obraza zmašil skupaj g. Wigelc, ki "« najbolj poteguje za Žerjavovo stranko. Sam je revež jamral, da mora samo on vse. Pravijo, da dobi vsak agitator sa obč. volitve po 8000 kron, ce jc res. No, g. Wigelo jiii topot res zasluži. Tudi delavne so lovili na to listo. Nosilec te listo je pa Kapitalist, velik gospod, ki je pri zadnjih državnih volitvah nekemu delaveu na trgu javno rekol: >Ti «« vreden nisi, da bi ja« čevlje ob telite obrisal«
Tako mogočna JDS gospoda pa prosjači sedaj na to listo delavcev. Žerjavova stranka pretepa in strelja dolavcc, po svojih orjunaših, tu pa delavce love. Tretja skrinja je ŽSerjavora, zato zaveden kmet in delavec no prineseta krogljice do nje. Druga skrinjica ima vabljivo ime: Združeni Potočani. Za t<> listo sta ce posebno trudila Haktajnarjcv France in pa Lahov Jakob, pisal in pomagal pa celo Maktaj-narjev dohtar. Republika pa republika! Pa ptič se po petju izda. Poslušajte kako so Maktajnarjcv Btric agitirali. V Malem logu so prišli v oštarijo, pa so dejali: »Možje, sedaj so občinske volitve, dajmo sc pomejnit, da bomo volili republiko. Ako bo naša zmaga, potem bor.io vzeli grofu gozd in zemljo, škoiu Jegliču gozd in zemljo. Kdor je zaio, naj gre z mano h Gorupu in se bo podpisal. Da nas bo saj šest v odboru, pa bo dobro.« Da zna nekdo pri nas tolo tako kupovati, da tale dobi, in kupnino nazaj vzame, je znano. Pa o tem drugič. In Lahov Jakob, ki so komunist, so bili ves srečen pri takih vabilih. Take obljube so res zvabile nekaj ljudi, da >o podpisovali. Pride pa šo lepše! Lahov Jakob hodi po koncu. Pa zakaj! Zato, ker je njihovo republiko prišla snubit Gospodarska stranka, da bi so zvezali! To pa je nekaj, da človek lahko pokoucu hodi; to je res za predpust. Kapitalistična, Žcrjavova stranka se bo vezala s republiko, Žerj&vovi orju-naši streljajo delavce, tu pa se vežejo z republikanci in radičevci ter komunisti. Samo, da bi vrgli SLS. Sedaj vidite, ljudje, kaj jc na celem tam tam-u. Vsa re<s izhaja iz skrivnih agitacij JDS, republikanci naj vržejo SLS, katerih Žcrjavovci nc morejo. Na shodu v nedeljo, sta poslanca Brodar in Skulj volivcem pri polni dvorani po domače razložila sedanje politično stanje. Poslušalci so poslušali zelo pozorno. Sta pa (udi nekaj povedala, da jo res vredno poslušanja. Vsi poslušalci — tudi nasprotni — so glasovali za zaupnico poslancem SLS. Obema
{icslaneema smo hvaležni. Dopia v zadnjem Donio-jubu moramo v toliko popraviti, da g. Fr. Rus no izbira prvih mest v Gospodarski stvanki, ker on — ne kandidira! Kot slišimo so mnogi, ki so trenotno verjeli agitatorjem republikanske stranke, že to spoznali. To so pa pokaže pri volitvah, pri katerih ne sme neben naš pristaš ostati doma.
d Smrtna nesreča na Triglavskem pogorju. Anton Hlebanja, po domače Luksov, iz Mojstrane je spremljal kot vodnik na Triglav šol. nadzornika Stiasny-ja po Bam-bergovl i>oti. V Aleksandrovi koči sta se ločila, od koder je Sel Hlebanja preko Kredarice domov. Dasi so mu v koči na Kredarici branili, se je vendar podal v temni, viharni in deževni noči sam proti domu in našel smrt. Blizu Kredarice so našli njegovo truplo 27. jul. krvavo in razbito. — To jo že druga žrtev, ki jo je v letošnjem letu zahteval očak Triglav.
Kdor se čuti oslabelega, se okrepča, ako zavžije eno porcijo :>Juhan*-ove juhe.
llllltUllllllllllllllllllUIIIUIIUIIUUIIIIIUIIIIIIUIIIIllUUItllllUlUHIIIIIUIIIIH!]
ggiifig€W€ pete in I gOlMfefC pOdp8@fC I
| Vam mora pritrditi vaš čevljar na čev- I S ije, ker t tem ne Stedlte le z denarjem s i ampak varujete tudi noge in obuvalo. |
HtuuiiiMiiitiuiuniHiiiiiiiiiiHimiiiuuiiiiiiiuiiumHiiiiiHiiiuinuHtniiMiM
n Orlovski oflsek v Hotederšici naznanja vsem okoliškim društvom, da se vrši dne 15. avgusta proslava 15. letnice njegovega obstoja, in vljudno vabi vse k obilni udeležbi. Natančni vspored se naznani prihodnjič.
n Okrajna kmetska zveza v Novem mestu vabi člane krajevnih k. z., predvsem pa odbornike okrajnih in krajevnih kmetskih zvez k rednemu občnemu zboru, ki bo v pondeljek, dne 4. avgusta ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu.
n Občni zbor Pevske zveze je preložen na nedeljo 24. avg. Vršil se bo ravno tam po istem sporedu. Polovična vožnja jo po vseli progah železnice dovoljena. Pozivamo vse zbore, da pošljejo svoje zastopnike. Oddaljeni zbori pošljejo lahko skupnega zastopnika, ki ima na občnem zboru toliko glasov, kolikor zborov zastopa. — Okrožni referenti naj se gotovo vsi udeleže občnega zbora, ki bo izredne važnosti za naše nadaljno delo. Vozovi od vlaka in k vlaku — zelo eeno — bodo na razpolago vsem, ki se priglasijo, prat tako prehrana. Javite se pravočasno. Odbor.
n Kmečka zveza za kranjski okraj ima V ponedeljek 4. avgusta ob 11. uri redni občni zbor v Ljudskem domu v; Kranju. Poleg običajnih točk so na dnevnem redu volitve novega odbora ter poročila naših poslancev. K mnogoštevilni udeležbi vabi	odbor.
n Seja mlekarskega društva je v nedeljo, dne 3. avgusta ob 9. uri v gostilni pri Mraku ua Rimski cesti. Ker se obravnavajo zelo važne stvari je potrebno da se udeleže vsi kmetje, ki se pečajo z mlekarstvom. — Perko.
n Shod tretjerednikov iz škofjeloškega okrožja. Kakor lansko leto pri sv. Joštu nad Kranjem, tako bo letos dne 15. avgusta, to je na Veliki Šmaren V Crngrobu pri škofji Loki velik cerkven shod tretjerednikov. V prvi vrsti 60 povabljeni tretjered-niki, potem pa tudi vsi drugi verniki, zlasli pa mladina. Shod se bo začel točno ob 8. in se bo končal ob 11.
d Ljubljanski čebelarji prirede v nedeljo dne 3. avgusta 1924 v Podkraju pod Krimom pri za čebelarstvo zaslužnemu gostilničarju g. jAnzelcu c domačo veselico. Dopoldan ob 10. uri bo sv. maša pri sv. Janezu v Podkraju, nato poljudno predavanje o čebelarstvu in popoldne domača veselica. K tej zabavi so vljudno vabljeni' vsi čebelarji, prijatelji čebelarstva in narave.
»Domoljuba« ustavimo s prihodnjo1, prvo avgustovo številko vsem naročnikom, ki so v minulih tednih prejeli položnice, a se jih doslej še niso poslužili za plačiloi zaostale naročnine. Komur je torej kaj dol Uga, da mu redno dohaja časopis »Domoljubi; do konca leta, naj nemudoma dopoš« lje znesek, ki mu še manjka do celoletni naročnine. Upattto, da si bo vsak naš na« ročnik želel imeti celoten letnik »Domoljuba«-.

Izid volitev.
Volilni okraj Ljubljanska okolica.
(Zaupnike S. L. S. prosimo, da nam morebitne napake sporoče, da bo statistika popolna.)
1 — : ' KI	Občina	Število volivnih	Število	Število odbornikov	Število odbornikov ki pripadajo SLS	Naslovi kandidatnih list	Število		
, c i X o lH		upravičencev	volivcev				glasov	odbornikov	Opomb«
j i	Borovnica	534	322	25	8	/•iruv.eni kmetovalci Obrtno delavska stranka Neodvisna uolav-ka kmet. stranka SLS JD-!	40 4!» 09 82 52	3 4* 8 0 4	• 2 odteh prist. SLS
i2	Brezovica	430	278	17	7	SKS SLS Lista delovnega ljudstva Kmetsko delavski blok	60 118 00 34	4 7 4 2	
: 3	Crnl orh	241		17	17	„Kmetska sveža" (SLS)		17	
4	frnuCe	BOS	165	9	6	Delavsk" kmečki blok Delavska zveza SLS Kmečka rveza	70 41 54	4 2» 3	• Pristafia SLS j
' 5	D. m. o Polju	1005	746	25	13	Gospodarska ol rt. in dclav. stranka NDSJ SLS Delavska zveza SLS Kmotska 7.ve?a	170 178 272 76	6 0 10 9	1 | Listi sta bili vezani,
C	Dobrova i	473	208	26	12	SL-* Delavska kmečka obrtniška stranka Kmet»ko gospodarska stranka	138 100 «0	12 8 B	i
? 7	Dobrim jf	1129	912	26	« 14	Kmetska zvera (SLS) Delnvska (»veza (SLS) Združeni delavec kmet in obrtnik Splošna delavska lista (iosnodnrska stranka	293 914 127 158 120	8 G 4 4 3	j Listi sta bili vozaoi
3	Dol	250	218	17	12	Krajevni odbor SLS SKS	160 58	12 5	
i J 9	Dolsko	218	179	0	6	Združen« kmeti ska delav. stranka Kmetska zvez« (Sv. Helena) SLS (Vinlel Kmetsko delnvski blok	37 52 66 23	2 2 4 1	j Listi sta bili vezanj
! 10	Grosuplje	442	299	17	10	Avtonomistlčna kmet. del. strauka Stranka malih kmetov in delavcev Kmetiifka stranka	170 69 70	10 S 4	
I!	Horiul \ ■ ■ ■	377	298	17	11	SLS Kmetovalci vasi Horiul _ Ljubgoina Kmet. vasi Vrzdenec — Samotorica Kmetovalci vasi Zakladnec — Podol-mca — Lesno brdo	192 42 44 17	11 2 3 1	
112	ISka loka	112	79	7	3	SKS SLS Kmečka stranka ISka loSka stranka	34 31 7 7	4 3	
13	Iška vas	128	71	9	3	Samostojna kmetijska lista Skupina SLS	43 29	6 3	
i 14	Jelka	480	384	25	16	SLS Delavska lista Gospodarska lista	234 83 67	16 6 4	
15	St. JoSt	197	131	9	5	SLS Skupna gosp. stranka obS. St. Jo3t	70 66	5 4	
{Iti	St. Jurij	243		17	17	Kmotska zveza (SLS)		17	
j 17	Lipljene	126	30	7	8	Združene stranke lipljenske občine Gospodarska lista	13 17	3 4	
j 18	Log	170	127	9	3	Gospodarska skupina SLS	87 40	0 • 3	
10	f¥il&ŠiMtiS	566	428	25	17	Delavska zveza (SLS) Napredna kmečka in delavska lista SLS Kmetska delavska (SLS)	118 135 44 131	8 8 a 7	
20	Pljaoa gorica	89	76	7	4	SKS Kmetska zveza (SLS)	32 42	3 4	
I21	PaioT/rlea	173	114	9	6	Kmečka stranka SLS Lista katol. kmetov in delavcev	46 22 47	s 2 4	
'22	Folhoo radec	360		17	16	Občinska stranka		17	
1 i Of> 1-	^r^serje	606	300	26	17	SLS Raki&ka gospodarska stranka Gospodarska delavaka lista	<J2 109 99	8 9 8	
k	KaCna	" 166	88	9	9	SLS ........ Kmetaka zveza (SLS)	06 24	1 2	-5sss
T
p" tU	Občina	Število volivnih	Število	Število odbornikov	število odbornikov ki pri padajo SLS	Naslovi kandidatnih list	Število		Opomba
0 M o H		upravičencev	volivcev				glasov	odbornikov	
25	Rudnih	£02	147	9	9	SLS StraDka za novo skupno Šolo na Rudniku v združeni SLS	54 93	3 6	
20	Silonlca	201	169	9	0	Gospodarska lista SLS	67 102	a 6	
27	Stndenee — Ig	234	190	17	6	Napredna kmetska obrtna stranka Kmetska zveza SLS SKS	57 66 67	5 6 0	
28	Slfika	577	405	25	4	JDS Kmečko gospodarska lista SSJ in KDZ krajev, politične organizacije za Zg. šiško SLS	170 55 112 68	11 9 7 4	
29	Šmarje	380	250	17	4	Narodna delav. kmet. lista SLS Napredna kmet. delav. stranka	89 62 99	6 4 7	
30	Šmartno	540	367	25	8	SLS KDZ SKS	116 189 99	8 13 7	
31	TomiSelj	170	99	9	4	SLS SKS	43 56	4 5	
32	Vi«	1122	778	33	12	SLS Napredna gospodarsk stranka Delavska lista	287 210 255	12 9 12	
33	it, UM	678	507	25	18	Kmečka lista SLS ObrtuiSka lista SLS Delavska lista SLS Cospodarsko delavska lista	141 06 150 150	* 7 8 8 7	j vezane med seboj
34	Vrbljene	ICO		7		SKS		7	
35	Vrhniki	1592 1	1083	83	18	SLS JDS Kmetsko delavska stranka Nepolitična gospodarska stranka za občinske volitve na Vrhniki	584 205 226 68	18 6 7 2	
30	Želimlje	282	178	»		SKS SLS	117 61	11 6	
Kratico: SLS «= Slovenska ljudska stranka; NDSJ =3 Neodvisna delavsKa stranka Jugoslavije; KDZ					SKS = Samostojna kmetijska stranka; JDS «= = Kmetsko delavska zveza.		Jugoslovenska demokratska stranka-,		
Volilo je 30 občin 603 odbornike
SLS je dobila 327 odbornikov ali Ml«/c. V 21 občinah (debelo tiskane) si Je SLS priborila absolutno večino odbornikov, v 8 (Dobrova iu Vič) sa relativno večino.
JOS jo dobila samo v Zgornji Šiški relativno večino odbornikov.
SKS ima samo v 3 občinah (ISka loka, ISka vas in TomtSelj) absolutno večino odbornikov. Dočim jo bila 1.1921 vložena samo SKS lista v 3 občinah (Pijava gorico, Sp. Slivnica in Vrbljene), Je bila letos samo Se v Vrbljenab.
Socialisti ln bomnnfat! so dobili samo v Šmartnem pod šmarno goro absolutno večino odbornikov.
Izmed 13668 volilnih upravičencev 32 občin (v 4 občinah damo po 1 kandidatna lista), se jih Je udeležilo volitev 9715 ali 71o/0 vseh volilnih upravičencev. — V občini Moste se volitve niso vrnilo, ker odboru Se ni potekla poslovna doba.
Stroški pri občinskih volitvah.
Prejeli smo več vprašanj, če mora res občina plačati stroške volivnega komisarja, ki ga je poslalo okrajno glavarstvo, četudi županstvo ni prosilo zanj in bi bilo samo izvedlo občinske volitve prav tako dobro ter v redu brez njega.
Odgovor: Po določbah predzadnjega odstavka § 25 občinskega volivnega reda smo politično oblastvo odposlati k volitvam na vsako volišče po enega zastopnika, da nadzoruje postavni potek volitev. Zakon daje torej navedenemu oblastvu pač pravico, ne nalaga mu pa dolžnosti, da bi moral Pošiljati k volitvam svoje zastopnike. Ce ni Posebnega povoda, je pošiljanje volivnih komisarjev nepotrebno. Zato mi ne uvidimo razloga, zakaj bi morala občina plačati stroške za komisarja, ki ga je poslalo oblastvo iz lastnega nagiba. Kadar ima to oblastvo kak utemeljen povod, itak odvzame občini volivno postopanje in izvedbo občinah volitev ter postavi svojega volivnega
komisarja po § 43 obč. vol. reda. Vsled tu navedenega smo mnenja, da sedaj sresko poglavarstvo n i upravičeno zahtevati povračila stroškov za nekaj, kar je odredilo brez potrebe, temveč da naj nosi in plača stroške uradni pavšal, ki ga itak tudi zne-so skup davkoplačevalci in nikdo drugi. Sicer je pa imel tudi stari občinski volivni red v § 20 enako določbo glede odpošilja-nja vladnih komisarjev; pa jih ni bilo po-pred z daleka toliko kot jih je sedaj, čemu le delati občinam nepotrebne stroške, ko Imajo drugih več kot čez glavo. Že verjamemo, da ta ali oni rad nekaj zasluži na takih komisijah. Toda če so uradniki (posebno nižji) še vedno tako škandalozno slabo plačani, da ne morejo živeti, je stvar države, da jim plače izboljša; občine pa nimajo dolžnosti, prispevati k izboljšanju njihovega gmotnega položaja. — Kaj hočete storiti?
Nasvet je mogoč le eden: pritožite se lahko proti plačilu-in vložite pritožbo potom sreskega poglavarstva na velikega župana, in morda tudi na upravno sodišče, če bi bila prva pritožba rešena neugodno.
Toda nekaj drugega je na celi stvarf. Veliko vprašanje je, če bodete v danili! razmerah s svojimi pritožbami sploh kaf dosegli. Skoro dvomimo. Pač pa j'e gotovo, da bi prišli v zamero pri gospodih, ki na* mečejo potem županom in občinam toliko polen pod noge, če ne celo na hrbet, da bi sploh ne mogli več izhajati. Kakor mi gotovo želimo pomagati občinam, jim moramo vendar le priporočati, da molče — io plačajo. V prihodnje pa naj občine pred volitvami lepo in vljudno sporoče sreskfm' poglavarstvom, da komisarjev ne potrebujejo, in da naj jih rajše obdrže doma.
KOVAŠKEGA UCENCA sprejme takoj Mihael Šega, kovač, Lipsenj, p. Grahov« pri CerknieL
VAJENCA ZA ČEVLJARSKO OBRT takol spvef Ivan, Glince Itev. 15, St Vid
niem. — Bačnik nad Ljubljano.
42701
TRGOVCEM NA DEBELO J Naznanjam, da niše«* v nikaki zvezi z Jurijem Miheličem, trgovcem V Staremtrgu, ki navaja tudi podpis J. Mihelič. MoJ podpis in tvrdka nosi polno imei MiheUJ* trgovina, Stari trg pri Črnomlju.	437t
Zele.no gnojenje po vinogradih,
Našim vinogradnikom v splošnem primanjkuje hlevskega gnoja, vsled tega se tudi marsikje opaža nazadovanje pridelka. Skrbeti morajo torej, da si na kak drug način pomagajo z gnojenjem, kajti če bodo vedno vozili le iz vinograda, nič pa vanj, bodo trte opešale in ne bodo mogle povra-cati truda, ki ga imajo okoli njih z obdelovanjem. Najlažje si pomaga vinogradnik, ki nima hlevskega gnoja, z zelenim gnojenjem. V ta namen poseje meseca avgusta, najboljšo ob vlažnem vremenu, po vinogradu in-karnatno deteljo (laška ali rdeča detelja). Na hektar potrosi 14—16 kg očiščenega semena ali v plevah do 30 kg. Očiščeno senio pomešamo z drobnim peskom ali suho zemljo, da se enakomerno raztrosi po zemljišču. Ta detelja se v tem leiu lo malo razvije. Priporoča se jeseni potrosili po njej 300 do 400 kg Toma^ove žlindre in 150 do 200 kg kali ie ve soli. Detelja ima namreč lastnost, da s pomočjo bakterijev nabira dušik i;: zraka in s tem obogati zemljo s teh. najdragocenejši) rastlinskim hranilom. Če jo torej prihouiije spomladi, ko je detelja v cvetju, pokosimo in podkopljemo, pognoji-mo vinogradniško zemljo ne samo z dušikom. ampak tudi z organičnimi snovmi (kakor s hlevskim gnojem), ki zemljo rahljajo in jo napravliajo bolj črno. Omen'.ni dve gnojili pa povzročita, da se najprej detelja detelja bujno razvije, obenem služita hi'!i za gnojenje trt bodisi, da sprejemajo te re-dilne snovi neposredno iz njih ali pa jih vzamejo iz detelje, ko smo jo podkopali. Fosforno in kalijevo gnojenje služi torej detelji in trti. Vinogradniki naj se torej povsod tam, kjer jim primanjkuje hlevskega gnoja ali kjer ga je težko spravljati v strme vinograde, poslužujejo zelenega gnojenja, pa bodo dosegli gotove uspehe.
Gospodarska obvestila.
CENE.
Trg g Žitom. Tudi v minolem tednu so o žitni letini v Ameriki, posebno Kanadi, dohajale neugodne vesti in istodobno tudi o naraščanju cen v Ameriki. O še slabši letini pšenice poročajo iz Ogrske in Ru-munije, naravnost katastrofalno slab pridelek pa obeta Rusija. Vsled tega so začeli Amerikanci nakupovati pšenico v Evropi, kar je povzročilo še hujši dvig cen. Pri nas so pa pognali ceno pšenici kvišku ogrski in rumunski trgovci, ki so v velikih množinah in za vsako ceno začeli nakupovati blago pri nas. Posledica tega je bila, da so v preteklem tednu poskočile cene pšenici od Din 3.35 na Din 3.80 in da se obeta še večji dvig na Din 4.20 t. j. dokler ne doseže svetovne paritete. V zadnjih dneh sicer poročajo, da so so cene-v Ameriki že ustalile in da ne pojdejo več navzgor, ampak najbrž zopet malo nazaj. To se bo videlo v prihodnjih tednih, kajti cone se mo-
rajo nekje ustaviti. Iz notranjosti Srbije pa poročajo, da tam cene novi pšenici radi obilnega pridelka že padajo.
Novosadska borza. Nova pšenica Din 395—405, stara pšenica Din 405, koruza Din 270—275, oves „00—330, moka baris nulerca Din 590—600, otrobi 190—200.
Tre; s krmo. Na mariborskem trgu je seno in slama zelo padla v ceni Dne 16. t. m. so pripeljali samo dva voza sena na trg ter ga ponujali po Din 42.50 za 100 kg, toda ni bilo kupca zanj. Peljali so ga zopet domov. V soboto 19. t. m. je prišlo na trg pet voz sena in dva voza slnue. Zahtevali so za oono Din 62.50, za slamo pa Din 50 v.i\ 100 kg. Ker jc začelo deževati, popustili so pri senu na 50 Din, nekateri celo nu Din 37.50; toda prodali so samo štiri \o/e sena, ostalo seno in slaino so morali peljati nazaj, i<er dotičnj posestniki niso hoteli jx>iuisiili v cenah.
Trg s semenjem. Tendenca na tržišču s semenjem je precej čvrsta. Večje povpraševanje jo po deteljnem semenju, ajdi, prosu in sirku. Cene prosu in sirku so poskočilo. Prošli teden so nollrali: rdeča detelja nova 18 do 20, stara 15 do 16, ajda C, proso 6 do 7, sirk 7 do 8 Din za kg.
ŽIVINA.
Ceno goveje živine, telet in prašičev so so ustalile in ni pričakovati bistvenih sprememb. Debela živina in prašiči se lahko prodajo, slabo rojena živina pa žo-zaostaja tako, da je pri goveji živini pričakovati padca cen. Telečja kupčija se vrši običajno in so potrebe ljubljanskega trga krite. Največ povpraševanja je po dobro rojenih peršutarjih v živi teži 80 do 100 kg. Sedanja ugodna cena prašičem se more držati najdalje mesec dni, zatem pa je pričakovati znatnega padanja con.
Živinski sejem v Ljubljani 25. julija 1824. Za kg žive teže: voli debeli Din 13.25—14, voli rejeni Din 12.50—13, vprež-ni voli Din 13—14, biki rejeni težki Din 13—14, biki lažji rejeni Din 12—13.25, krave rejene 10.50—11.75, krave klobasl-ce Din 8—8.75, teleta težja debela Din 18—18.50, teleta živa lažja Din 17.60— 18.75, peršutarji lažji Din 16—17, prašiči zaklani Din 24—25.
Živinski sejem v Mariboru (22. t. m.). Dogon 246 volov, 433 krav, 19 bikov, 16 telet, 6 konj, skupaj 720 komadov. Povprečne cene za kg žive teže: debeli volj 13.50 do 14, poldebeli 11.50—12.50, vprežni voli 10—12.25, plemenske krave 10—11, krave za klobasarje 7.50—8.50, molzne krave 9 do 11, breje krave 9—11, mlada živina 10 do 11. Mesne cene: volovsko I. 25—27, II. 22—24, meso bikov, krav in telet 19—21, telečje I. 25—28, II. 21—24, svinjsko 32.50 do 35 Din. Prodanih je bilo okrog 300 komadov.
Trg s sirovimi kožami. Cene kožam so dalj© oslabele. V Zagrebu so se zadnjo dni dosegle nastopne cene: goveje kože do 30 kg 14.50, preko 30 kg 17 Din za kg. Zani-
manja za telečjo kože ni. Naše cene so že nad avstrijsko in celo nad ameriško nari teto.
LETINA.
Nepovoljna svetovna žetev in narašfcj. nje ci*u. Po dosedaj znanih žetvenih ooro-čilih iz raznih držav je letos uspeh" sve-tovne žetve slab. Posebno neugodno je padla žeiev v Rusiji, Grčiji, Italiji, i;l)mu, ni ji, a tudi v Bolgarski, Angliji, Franciji ia Belgiji. Amerika pričakuje letos za 10% manjšo žetov nogo je bila lani. Tudi prj nil3 izid žetve ni tako dober, kakor se jc pričakovalo. Spričo tako .slabim uspehom žetve so pričele cene na svetovnih tržiščih močno naraščati. Časopisje poroča, da ameri-ške žilne družbo na vseh evropskih tržiščih kupujejo žiio, ker .se v Ameriki pričakuj® lako slaba letina. Tudi na našem trgu ra-.tejo cene neznansko hitro tako, da so io cona za pšenico tekom tega meseca zvišala od Din 275 nn Din 380,. torej je r; »skočila za nad tretjino prvotne cene.
»Stanji1 posevkov. Po službenem poročilu kmetijskega ministrstva je bilo stan:;) posevkov v naši kraljevini cm I 15. do 30. jute ia zelo povoljno. Obče stanje c/.imine je bilo zelo dobro, jarine je pr. kolebalo med dobrim in zelo slabim. Slročnate rastlino so bile v cc-Ji državi zelo dobro, a v kru-šovski, kosovski in val jev.ski o; hi. !i odlične. Ihunelako je biio stanje oljnih, prediv« nih ler ostalih rastlin. Kar se tiče vinogradov, jo bilo obče stanje med zelo dobrim in dobrini, le v moravsk'i oblasti je bilo slabo. Stanjo sadovnjakov je bila med dobrim in slabim, u v kosovski oblasti zelo slabo. Stanje živine je bilo v celi državi zelo povoljno.
Pridelek krompirja v naSi državi. Po službenih podatkih kmetijskega ministrstva bo letošnji pridelek krompirja v naši državi večji kakor lanski. Računa da bo mogoče izvoziti iz cele države okrog i20U vagonov krompirja in od tega samo iz Slovenije do 500 vagonov.
Letina sladkorne pese v Vojvodini, h Novega Sada poročajo, da bo letošnja letina sladkorne peso v Vojvodini p<> službenih podatkih dala izredne pridelke. Predvideva se, da bo znašal pridelek do, 70.000 vagonov sladkorne p<*e, kar bi vrglo približno 7000 vagonov sladkorja.
Pridelek svilenih kokonov. Letošnja produkcija svilenih kokonov je zadovoljiva, vsled česar se pričakuje, da se bo cena svileni niti znižala za okroglo 25--30 odstot. Obenem se tudi poroča, da se bodo svileni kokoni izvozili ne pa predelali v naši dr; žavi; medtem so pa tovarne v Vojvodini morale ustaviti svoj obrat, ker jim primanjkuje surovin.
RAZNO.
Mlekarski dan v Ljubljani. Zadružna zveza je začela s predpripravami za mlekarski dan, ki naj bi se vršil 6. septemb« t. 1. v Ljubljani. To naj bi bil začetek taKiu prireditev, kakor so vpeljane v vseli^naprednih državah. Na [zborovanjih in,l8lT sentov se imajo obravnavati vsa vprašanj i ki so v zvezi s pospeševanjem mlekars produkcije, trgovine in industrije. Običaj,^ so vršijo tudi razne razstavo mlekars, izdelkov in mlekarskih naprav in stroj- ■
RED V GOSPODINJSTVU.
Red je podlaga dobrega gospodinjstva. Od tega neločljivi so: snaga, pravilna uporaba časa, denarja in delavnih moči.
Red naj bo tako točen, da ga je opaziti po vseh kotih hiše. Zato mora gospodinja za vsako stvar določiti primerno mesto in strogo gledati na to, da se tudi vedno na tem mestu hrani. S tem se prihrani veliko časa, ki bi ga s popraševanjem in iskanjem po nepotrebnem izgubljala.
Izposojene stvari je treba hraniti na posebnem kraju in skrbno paziti, da se ne poškodujejo ter jih kakor hitro je to mogoče oddajati lastniku nazaj.
Denar in dragoceenosti nc pokladati po mizah in omarah, kakor tudi ne puščati po žepih take obleke, ki gre v popravilo ali perilo, da nimajo tuji ljudje pri'ike za tatvino, ti sama pa tudi ne sumnje, ako se kaj zgubi. Red pa je tudi temelj varčnosti; kaiti red pomaga marsičemu do obstanka, kar se v neredu prezgodaj uniči. Red je najskromnejša in najtišja čednost pridne gospodinje, ki pa po celi hiši nosi njeno hvalo, nered pa glasno kriči gospodinji v sramoto.
Prašne polico, zamazane kljuke, okoli ležeča obleka, raztrosene igrače, razmetano ročno delo, umazano perilo p« vseh kotih in drugih sto malenkosti je določno merilo za redno ali neredno gospodinjo.
Pri nas na kmetih še ni treba prestopiti hišnega praga, da vemo, kako jo pri hiši z redom. Tam že govore urejeni plotovi, snažne in oplete gredice na vrtu, pometeno dvorišče, spravljeno orodje, snažne in svetle mlečne posode, čista okna itd. za redno ali neredno gospodinjo.
Ves dom jo ali hvali ali graja.
Ker je živinoreja v zvezi e mlekarstvom edina panoga našega pasivnega kmetijstva, ki so jo da še razširiti in izpopolniti in ima velik pomen za celokupno nase gospodarstvo, s svoje strani toplo pozdravljamo to akcijo Zadružne zveze.
Vinska kriza v Dalmaciji. Trgovina z vinom v Dalmaciji je ves prošii mesec mirovala. Samo manjše količine so se prodale za domači konizum. V inozemstvo se ni izvažalo. Nerazprodane zaloge vina v Dalmaciji se cenijo na okrog 160.000 ki. Cene v zadnjem času padajo.
Izvoz italijanskih vin. Ker je bil lanski pridelek vina v Italiji velik (52 milijonov hI), se je izvoz vina znatno razmalmil. Italijani se resno trudijo, da si s popravljanjem kvalitete in s tipiziranjem pridobe inozemska tržišča. Tako so si italijanska vina začela osvajati trg v Avstriji in Čeho-slovaški. V prvih treh mesecih t. 1. so izvozili 515.000 hI vina napram 134.000 hI v istem razdobju lanskega leta.
g Prodaja lesa. V slapniškem jarku, blizu želez. - postaje Laze, se proda 500 kubičnih metrov bukovega lesa na panju v posek. Pojasnila daje župni urad na Janfem.
STREŽBA BOLNIKOV.
Posebno pažnjo je treba obračati na bolnikovo spanje. Praviloma naj se bolnikovega spanja nikoli ne moti; zato je treba preprečiti vsak ropot, loputanje z vrati, glasno govorjenje, klicanje, petje itd. Pa tudi sicer ne zbujaj bolnika, razen, če vidiš, da ga mučijo težke sanje. Zaradi zdravil ali hrane ga ni treba zbujati drugače, če je zdravnik to odredil, ker je spanje za bolnika najnaravnejše zdravilo. Tudi se navadno bolnik po nekaterih urah spanja sam zbudi, in navadno potem še zaspi, dočim b'a umetno zbujanje toliko zbega, da ne pride več do spanja. Bolniku, ki se je zbudil že v zgodnjih jutranjih urah, zopet pomagaš do spanca, ako mu daš skodelico toplega čaja, dočim zvečer čaj ni priporočljiv. Bolnik mnogo lažje zaspi, ako sobo dobro prezračiš, prestelješ in pre-oblečeš posteljo, ako skrbiš za mračno razsvetljavo, in s hladno pijačo, posebno z limonado, ako ima vročico. — Vse, kar rabiš za ponočno strežbo, pripravi že zgodaj, da ne motiš bolnika, ko hoče ravno zaspati, ali da ga ne zbudiš iz prvega spanca.
GRAHOVI ŠKODLJIVCI.
Kakor vsaka druga cvetlica, ima tudi grah sovražnike. Škodljivci se nahajajo na listju, zrnju in na korenini, žužki, komaj pet milimetrov dolgi in z rujavimi luskinami pokriti, se nahajajo kaj radi na listju. Škodljivi so mlademu grahu in tudi fižolu. Še več sovražnikov ima pa seno. Za časa cvetja, pa tudi še preje se naseli ta nepridiprav na grahove liste. Kmalu potem znosi samica rumenkastih jajčec, na vsak strok po eno. Izberčne ličinke zlezejo v strok in si poiščejo zrno. Ličinka si izbere močno zrno v katerem dozori. Pri luščenju zelenega graha prilezejo majhni črviči iz zma in sicer pri pranju graha z mrzlo vodo. V poletnem času pri grahu, ld je namenjen za seme, se te ličinke pre-leve v bube in zatem v hrošče. Pozimi osta-jo ti hrošči v zrnu. Spomladi pa zlezejo iz zrna, da si, ako jih poprej ne uničimo, zopet preskrbe varno stanovanje na cvetočem grahu. Tak grah sicer ozeleni in rodi, a nikoli ne tako bogato kot iz zdravega zrna zrastla rastlina. Uničevanje tega grahovega škodljivca se zgodi na sledeči način: Ko spravljaš grah za seme, ga postavi na precej gorak prostor in hrošči zlezejo vsi iz zrnja. Preberi grah in uniči hrošče. Drago sredstvo je politi grah pred saditvijo z vročo in nato z mrzlo vodo. Tretje sredstvo je petrolej. S petrolejem se namoči pa toliko, da je mokro. Grah se mora dobro mešati in pretresati 2—3 dni. Petrolej uniči vso zalego. Priporočljivo pa je, da se seme premeni, to je, da se kupi od časa do časa grah za seme v trgovini, domač grah se pa porabi zelen za kuho. Pa tudi v zemljo se žanjejo bube. Da se zatre ta nadlega, je zemljo, kjer je rastel grah, globoko prelopatiti in razgrabiti, da
se zatre in uniči tudi v zemlji se nahajajoč mrčes. To je storiti takoj ko se poruje grah.
CVETICE V CERKVI.
Zelo rade opešajo cvetice v cerkvi. To pa zato, ker so na zaprtem prostoru in slabšem zraku. Da se ti opomorejo, jih daj iz cerkve za dva dni v senco, da se privadijo svežega zraka. Če pa jih daš takoj na solnce, jim listje porumeni in odpade. Zakaj odpadajo popki nerazcveteni? Neraz-zveteni popki odpadajo: 1. če se zaliva s premrzlo vodo. Zato zalivaj cvetice senčnice vedno s prestano mlačno vodo. 2. Ako ima korenina cvetice premalo zemlje. Zemlje mora imeti cvetica velikosti primerno, ne preveč in tudi ne premalo. 3. Ako stoji rožnica na prevročem solncu. 4. Ako se je zemlja skisala, kar se zgodi, če se preveč zaliva in se voda iz podstavkov ne odlije in se podstavki preredko kdaj umijejo. Na vse to je treba pazili, da te cvetice v loncih dobro uspevajo. Za vsako skrb ti bodo poplačale s hvaležnostjo,
ki bo rodila lepo in obilno cvetje. » » *
g Paradižnikova omaka. Deni v kozo 4 do 5 zrelih, debelih paradižnikov, duši jih s par žlicami (8 dkg masti in debelo zrezano čebulo. Ko se zmehčajo, jih potresi s par žlicami (8 dkg) moke, parkrat dobro premešaj in zalij z juho ali gorko vodo ter kuhai četrt ure. če imaš rada omako sladko, ji prideni za eno žlico sladkorja.
g Zenoiove kumare. Gorčične (zeno-fe). Srednje debele kumare olupi, jih po-dolgem prereži, izdolbi peške in zreži pr&t dolge ter široke kosce, stresi jih v skledo, jih posoli ter pusti v 6oli 24 ur. Drugi dan kosce obriši in naloži v veliko steklenico: najprej par zrezanih salotk, par koscev hrena, perje lorberja in kumare. Ko si naložila veliko plast kumar, zopet šalotko, hren, lorber, vejico pehtrana in zopet kumare ter dišave. Ko si vse kumare zložila, potresi po vrhu žlicico rumene gorčice, nekaj zrn popra, brezilike in zavreli, ohlajeni in osoljeni kis (na vsaki liter vode eno žlico soli). Zaveži s pergamentnim papirjem in porabljaj te kumarice k različnim mesnim jedilom. M. B. Sluiba ORGANISTA - OERKVBJfIKA ne odUai v 6t. Gotardu, p. Trojane._4224
Preklic.
Podpisana obžalujem in preklicujeni vse žaljive besede in obtožbe, katere sem govorila čez Josipa Arh, Kovačevega v Boh. Cešnjici, h&t. 8 ter sem mu zelo hvaležna, da se je z lepa pobotal pri občinskem posredovalnem uradu v Srednji vasi in odstopil od nadaljne tožbe. — Marija Sodja, Ulčer-jeva v Bob. Cešnjici, 45.
HALO POSESTVO naprodaj, v bližini dveh rudnikov Semnik in Zagorje, od postaje eno uro, od deželne ceste 10 minul, ki redi več glav živine; poslopje je v srednjem uanju, dobro zaraščen gozd in lep saden vrt. Natančneje se izve pri lastniku Valentinu LipovSek v Semniku štev. 10, p Izlake - Medija.	_«59
Pozor, dobri igralci! Kdor želi kupiti HARMONIKO, za katero jamčim 2 leti, naj si gleda v Ljubljani na velesejmti paviljon st. 254; pravo domače delo. — F. Kueler, izdelovatelj harmonik, postaja Drenov grič, p. Vrhnika.	* 4257
čevljarskega vajenca
sprejmem. — Fr. Bi|»l, Bled I. —< 4271
V
Sovraštvo in ljubezen.
(Dftlje.)
Izpovedala je, kar je vedela. Ni tajila, da je bil njen mož nekoliko zmeden; toda ko je dečku javil, da stoji polom pred durmi, je trepetal. S požarom se je vse še poslabšalo. Revščina je prišla vsled požara do viška.
Zaslišana je bila še cela vrsta drugih prič, ne da bi kdo izpovedal kaj olepševalnega.
Začeli so se govori.
Državni pravdnik je izvajal:
Obtoženec se je nahajal v obupnih premoženjskih razmerah. O kresu ni mogel plačati obresti in jeseni tudi ne. Popoldne, na dan požara je bila vznemirjena njegova fantazija radi pripovedovanja Kurta Reparja; videl je v požaru ugoden izhod in je izrazil tud te svoje misli z izredno obremenljivimi besedami. Njegovi možgani so bili vsled obilice zavžitega alkohola še bolj razburjeni in tako je tožni zastopnik trdno prepričan, da je obtoženec zažgal skedenj, nato pa je šel v sobo. Vinjenosti še potem ni mogel premagati, da se ne bi smejal, ko je dekla javila ogenj, kateri kmet se smeje, čo opazi ogenj v svojem poslopju? Sumljiva se zdi državnemu pravdniku tudi izpoved Henrika Nagliča. Kateri otrok bi se tam obdolžil tako groznega zločina, če ne bi bil v to zapeljan? Otrok ima strah pred sodiščem. Ta deček, Henrik Naglič je hotel vplivati olajšujoče, toda povzročil je baš nasprotno. Bilo je to ponesrečena konverzija. In, državni pravdnik, prosi gospode porotnike, da potrdijo krivdo, da bo zločin kaznovan.
Krik. Henrik Naglič je ležal s stegnje-nimi udi v sodni dvorani, z obrazom proti tlom.
Oskrbnik ga je pobral in ga skrbno nesel iz dvorane. Gospa Ana mu je sledila.
Tako je bil Herman Naglič sam. Niti žena, niti otrok nista slišala zagovornikov govor. Izvajal je v glavnem to, da bi Herman Naglič, ki poseduje gotovo stopnjo" inteligence, nikdar ne storil tako malo premišljenega zločina. Pozil bi se, tudi v pijanosti, da bi storil tako dejanje takoj, ko je izgovoril tako nepremišljene besede. Končno si je Naglič s požarom poslabšal premoženjsko stanje*. On, zagovornik je mnenja, da je bil ogenj že podtaknjen, ko je Naglič sedel še v skednju. Za globoki psihološki pogled zagovornik državnega pravdnika ne more zavidati. Cesto se pripeti, da čovek, ki ga je zadela huda nesreča, zasmeje, to je mnogo intenzivnejši izraz bolesti, kot solze. Še bolj je zagovorniku žal, da državni pravdnik otroško ljubezen, ki se je pokazala tu tako pristna in pretresljiva, imenuje ponesrečena komedija. Tako spretno niti najbolj izvežban deček ne bi igral komedije, da bi se nezavesten zgrudil, ko sliši o težki kazni, v katero naj bi bil njegov ljubljeni oče obsojen. »Gospodie oorotniki! Pričakujem od 3*
vašega čuta pravičnosti, da ne boste poslali tega moža v zapor, samo na sumnjo, čigar dokaz se je popolnoma ponesrečil; da ne boste vzeli tako junaškemu dečku očeta, tako bolni ženi moža, tako opustošenemu posestvu rešitelja. V splošnem apeliram ne na vaše sočutje, ampak na vašo pravičnost, in pričakujem oprostitve.«
Porotniki 30 se umaknili. Zimsko solnce je sijalo v mrzle sodnijske prostore, smeh veselih ljudi je odmeval po cesti.
Tu pa je sedel mož, čigar usoda je bila v rokah slabotnih ljudi.
V	daljavi je trikrat udaril zvon.
>Tri! Pazi, tri leta bo dobil,« je šepetala v dvorani vznemirjena babjeverna Glase.
> Slabo mi je,« jo rekla kramarica in šla ven.
In zopet ta težka tišina. Semintja so je rahlo zaslišalo škripanje peresa državnega pravdnika, ki je ostal tu, in mirnodušno bral in podpisoval akte.
Porotniki so prišli nazaj. Niti enega glasu 60 ni slišalo v sodni dvorani. Tudi zunaj jo bilo tiho.
/Porotniki so zanikali vprašanje krivde. Herman Naglič jo oproščen in takoj izpuščen iz zapora.«
Tedaj je mož na zatožni klopi zaril glavo v roke in jokal kot otrok.
(Ual|e.|
KAMNIK.
V	nedeljo 3. avgusta ima kamniško orlovsko okrožje celodnevno prireditev. To seveda ni všeč našim naprednjakoni, ki hi Prilaščajo monopol nad Kamnikom. In kaj ko si izmislili? Na isti dan so napovedali tudi flokolsko proslavo, da bi odvrnili ljudi od naše prireditve in bi po svetu kričali in vpili dn je Kamnik sokolski. V nedeljo pridite od blizu in daleč v Kamnik na orlovski tabor.
ŠMIHEL-STOPICE.
Fantje in možje: Še par dni Vas loči od volivnega boja, v katerem boste pokazali da nočete, da bi prišli na krmilo v občini or-junci-libcralcl, da bi Vas za plačilo, ker ste jim oddali kroglico, streljali in pobi.iali.
Pokažite fantje in inožje na dan 3. a v -g u s t a svojo korajžo in ljubezen do svojo vere, do svojega ljudstva, do svojih lastnih otrok, katere hočete vzgojiti v verskem duhu in ne boste nikdar dopustili, da bi kaki orjunci ali liberalci ali ua njihovi pomočniki samostojni izdajalci trgali iz sro Vaših otrok vse kar je lepo in plemenito in je nam sveto.
Kmetje, obrtniki, delavci- Če vam jc za blagor občine, čc ste ponosni na svoj stan, če hočete avtonomijo, tedaj vrzite kroglico v skrinjico SLS, ki je d r u g a.
PREKLICI Podpisani France Avguštin, posestnik v Godešiču, preklicujem vse, kar sem govoril o Janezu Novincu, posestniku v Godešiču in ga obdolžil, da je dajal podatke o dohodnini, in se mu zahvaljujem, da mi je imenovani na mojo prošnjo odpustil in odstopil od nadaljnoga s-iodnijskega postopanja. — Godešič, 27. julija 1924. — Franc Avguštin,	4235
Županstvo občino Vol. Laščo naznanja, da je do-
vVsloletenr	\t) ŽlVIllSkl
camnnl kateri se vrši na dan sv. Roka, dClUUH], t. j, 16. avgusta v Velikih Laščah,
Ekspedicija na goro Everest.
V zadnji številki smo rekli, da sta dva Angleža prišla više, kakor 8500 metrov, da ju pa potem niso videli več. Pozneje je pri-šla v London brzojavka, ki pravi, da sta najbrž prišla na vrh in da sta se ponesrečila šele nazaj grede. Zadnjič so ju videli 8. junija deset minut pred eno. Nato so j» zakrili gosti oblaki. Ker je zadnji del razmeroma lahek, jo čisto možno, da sta bila okoli štirih na vrhu. Tudi, če bi ne bila prišla na vrh, je dosežena višina najvišja, kar so jih ljudje kdaj^ dosegli. Že zadnjič smo rekli, da sta prišla nad 8.500 metrov, sedaj poročajo o 8.600 metrih. Nazaj idoč jima je ekspedicija v najveličastnejši naravi sveta postavila preprost sponi' kamen.
ŠČegetalec oblakov prodan.
Ker v ameriških mestih ni prostora, zidajo hiše visoko gor v zrak. Pravijo jim ščegetalci oblakov, če imajo nad 20 nadstropij. Sicer so pa to čisto navadne hiše. Največ nadstropij je imelo dosedaj poslojijo Woolworth, 56, dviga se pa nad cesto 28(5 r. itrov visoko. Ljubljanski grad je 64 metrov visok, sedlo Šmarne gore 300 metrov.
Kako Kitajci leta štejejo.
Letošnjega 3. februarja so začeli Kitajci na novo šteti, čisto od začetka, tako kakor štejemo mi od Kristusovega rojstva. Vsako tako štetje traja petdesetkrat dvanajst mesecev. Vpeljal je ta način štetja pred 4500 leti cesar Hvang-ti. Zadnje leto, dolgo torej petdeset naših let, se je imenovalo Kvej-haj (haj = morje), sedaj začeto se imenuje Tšia-tze (tze — velik). Kitajski zvezdoznanci pravijo, da so zadnji meseci velikega leta zmeraj slabi in da je zato v zadnjem času ugled kitajske tako padel.
Voda, v kateri no moreš utoniti.
Na Angleškem je pomorsko kopališče Droitrich. Voda ob obrežju je tako slana, da se lahko trudiš, kar se hočeš, pa ne moreš utoniti. Lahko v vodi hodiš, sediš, celo spiš in se ti ni treba bati, da boš šel pod vedo. Da, plavač je še na slabšem kakor tisti, ki ne zna plavati. V trenutku, ko z nogami zamahne, skočijo noge v zrak, plavač pa pade na usta, kar ni najbolj prijetno. Soli je toliko, da solni kristali kožo tistega, ki se koplje, popolnoma pokrijejo in tla je takoj suh, ko pride iz vode.Vemo pa, da je približno enaka voda tudi voda Mrtvega morja v Palestini.
Schumann in Chopin.
Preden so začeli igrati neko sonato, j9 kapelnik nagovorit poslušalce: «Na programu se je vrinila neljuba pomota. Seveda so ne sme glasiti: sonata Roberta Schutce-mann, temveč sonata Roberta Schumann Vrhtega pa sonata ni Schumannova, temveč Chopinova.«
ZOPET V ZALOGI KOT »RED VOJNO!
Vso vrste poljedelskih strojev kakor: ainerikanski kosiliii stroji, vratila, mlatilnice, velike čistilno mlatilnice, trijerji (tvrdke Heid), čistilnico, sla-moreznice, reporeznice, gnojnične črpalke, sadni mlini s kamenitimi va-larji, preše, fine kose, brane itd. itd.
pri tvrdki
SCIINEIDER & VEROVŠEK, trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev, L j u b 1 j a n a, Dunajska c. 16.
Z juhanom krepčajte otroke in bolnike
Nofkolfši
vsoh^ 7rs«e za 2gan;ehu!io se ilofte pri rvrdhl
MAES WEISS
prvi bakrokotler, LJUBLJANA, SV. PeJra C. 13. delavnica Sp. SfSha 168.
SKUTO (SiR)
(mlekarsko) v sodčkih e, 10, 20 kg poSilja najceneje I. HBftMAN, mlekarna in sirarna, Kon-čamca, Slavonija.	4213
HENADKRIL JIVO
PAC NI NOBENO BLAG 0
prizinano pa je, da ima naša prava domača KOLINSKA cikorija zelo prijeten okus, prav lepo barvo in izredno dobro kakovost — torej zasluži, da se vporablja v vsaki slov. rodbini.
Trgovina tz manufakturnim, špecerijskim in galanterijskim blagom
KAROL SKALA v Kamniku
prodaja radi prevelike zaloge 1. s. moških in ženskih štofov, bele, rujave in pisano kotenine, Oxfordov in cefirjev za srajce in perilo, svilenih in drugih nit itd. od 1. avgusta t. 1. dalje po zelo znižanih cenah.
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE ZA UGODEN NAKUP!
i
i
novi
namreč v rjavo-modi o-beli etiketi je sedaj v prometu dava:> preizkušeni in priljubljeni »Pravi : FRANCKO Vi kovni pridatek« v zabojčkih. — V varstvo proti poaaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi t FRANCK ! z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. —
m
, reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni rneri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 175,000.000.
m
N
m
M K K N
^mnnrnnn.nnn.nmn^
LEPOTA? SVEŽOST MLADOSTI? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarclost edino z racijonclnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las' in zobl Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštn. 25 Din), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštn. 25 Din), Elza-lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštn. 40 Din) in 10 odst. doplatka in drugi Elza-preparati kakor Elza-cvet za lase, Elza-voda za usta, F.lza-kolonska voda Itd. Naslov: -Lekarnar EUGEN V. FELLER. STUBICA DONJA, Elza-trg štev. 16, Hrvatsko.	7722
Zobozdravnik
Ur. IVAM OBMK
Miklošičeva cesta
(Vzajemna posojilnica)
ne ordiniro od 21. jul. do
iti,noi;i>i tivuin. »iro.i m uo.es«
za rodbinsko, in obrtno rabo vedno v zalogi
edino pri fOSlp MClIHC
tlUDIŠŽina. 0& vo<'; bliiU lJ'e5<!rnov<:fl!1 spomenika.
lstn'.am oo:rcb5t>no 73 Šivilje, kropče, Cevlisric In sedlr.ric f»:ili»nter.i« fn vsp drobno htoni
Migi, podgane, stenic« in SCurkl
morajo poginiti, »to uporabliate nuSa promkn&ona sroUstva proti mišim in podgnnnra Din 7 60, za 6<iurke 10 Din, kh utenioo 10 Din ru moljo I) Din, proti nirčoau s in 7'B" "in. "'»"I Ploti asem 0 Din, ninat proti ušom v obleki 7 GU Din, proti mrnvliiim 760 llin. liotor r,n <*iS<0"|0 nuidcžov 7 Din Pošilja no no vnetju. ,Arto»', kem, laboratori.1. Ht. JUnker. Zagreb. Potrlnlskn ali ca 8/II1.
■^žvoMLmnm
„ZVON OGLAS* ' TOMANOVA H A RI B o R' TE^0N I
_____HITRAPOSTREŽBA___"__
PRVOVftŠTINA IZVRŠITEV, NIZKE CENE | RAČUN P»l'
ZADRUŽNI-GOSPOI MARIBOR
$|jp5KI-BA
imiE!
Različno USNJE in PODPLATI, usnje za konjsko oprcino, gonilna in čivnlca jermena, dokolenice (flamašc), KOPITA različne oblike in velikosti iz gabrovega in bukovega lesa, čevljarske potrebščina in oredje. Nudim veliko izbiro, vse najboljše kakovosti in po najnižjih cenah. — Po sejmih ne hodim z blagom, ker to blago le podraži. — KUPUJEM vsake vrste SUROVE KOŽE. — Se priporočam FRANC ERJAVEC, trgovina z usnjem in kožami, NOVO MESTO — v staroznani prejšnji Recelj-novi hiši.
' lil na pa iiobtt^Tcdlno v veletrgovini H.Ster-
1 š r25 mcckiV Celte. Trgovci mgros-cene. Utoum H S ES se leto« prodata po Čudovito nizkih ceneli gS	perilo, čevlji, klobuki, nooia*lcts in «« 4«-
g0 moduo blago.	»aročlte ctnlkl
•«-» "i i
o « o o
3358 i
AuaS "
e*
ru
'.n
ru p
S
a


barve, trnll«. labe. lili. ma*!8,
tOifltČ in zajamčeno čisti fSmeŽ natboljše kakovosti nud
drulba
i o. z.
Nov! Safl
skladišče
IJlSfrS)aRa
centrala
jjj Plari&or
tn podružnica lfj	Tovarne	Cj
« LjabUoiia - Mc«!wo«le. Kj
Volneno in perilno blago
kakor tndi vso vrsto numulukturnega blaga dobite v voliki izbiri in po ugodnih conah pri tvrdki
R. Miklctuc Ljubljana
Lingnrjovu ulica - Medena ulica - Pred Slcoiijo.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.1
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Telefon št. 57.
v lastni palači (vis a vis hotela „Union"). Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000-
Podružnice; Celje, Dlakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sorabor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled.
AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljuje strešno opeko z bog svoje trpežnosti, je izredno ahek in elastičen, kljubuje vodi, mrazu, vročini, vlagi in vremenskim nezgodam. Sestoji iz prvovrstnega Portland cementa našega lastnega proizvoda in najboljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih rudnikov.
Ako uporabljate Salo? it, pristeiite denar In čas.
Vsak poedini varčen gospodar, kateremu je ležeče na tem, aa pokrije svojo stavbo trpežno in lično, si bo osvojil za pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT.
SSLONIT je neizgorljiv in ncprcmočljiv. flko Salonit uporab., prihranite na stroških, fcažji je kot vsak drug proizvod sedanjosti. Obvaruje pred vlago, ognjem in strelo. Kimate nikakib vzdrževalnih stroškov. Gzborno izolira vsciko zračno izpremembo. Trpežen in vzdržljiv proti najsiln. viharju.
Vzorce, cenike, kataloge, navodila in proračune pošiljamo brezplačno.
d. d. »a ccraent Portland, Ljubljene. ;:
Zastopnik! in zaloge v vseh vetjih krailh.
Kajccncisc strešno tertijc!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
preie VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu
nudilo v poljubni množini, taKoj dobavno, najboljSe preizkuSene modele strojnikov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
zidno opeko
Na željo se pošlje takoj popis ln ponudba!
Telefon št. 57.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
izdaja konzorcij »Domoljuba«.
V
Odgovorni urednik Anton Šolnik s Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tlakama.