p.
«
PoS
GLASNIK
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogavoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik III.
V Ljubljani, dne 1. maja 1923.
9. številka
Leto reakcije.
Pod tern naslovom prinaša »Die j Postgewerkschaft«, strokovni list a.vstrij= j skih tovarišev izpod peresa Ludovika ■ Mayer j a še nekaj zanimivih opomb gle« j de slabega napredka in slabih uspehov j strokovnih organizacij v preteklem letu. 1
Po,Počila vseh udruženj jasno izra= žajo, da se po vsej Evropi prilike slab* J šajo in da je posebno delojemalcem kruh • vsak dan bolj grenak.
Nobena dežela se ne more pohvaliti, da bi v njej napredovala demokracija, v nobeni državi se življenje in hkrati tudi ustrojstvo službe poštnih nameščencev ni izboljšalo.
Edino, kar udruženja lahko izkažejo, je ulspešna defenziva.
Poročila iz največ dežel goivore o občutljivem nazadovanju; še druga po? ročila javljajo cepitve in slabljenje stro* kovnih organizacij.
Najjasneje govore nenatisnjena po; ročila iz dežel, kjer je reakcija besno zatrla organizatorno gibanje, kakor na Madžarskem, ali pa ga poskuša z dnev* nimi napadi zatreti, kakor v Italiji, kjer uganjajo fašisti tak teror, da bi isi ga člo* vek nikoli poprej ne bi mogel misliti.
Svetovna reakcija črpa svoje sile iz nekega gospodarskega in iz dveh polič« nih pojavov. Gospodarski pojav je indu« stvijska kriza. Ob industrijski krizi se razbijajo društvene moči, pred njo ohro« mi idealistični polet delojemalca.
Temu gospodarskemu pojavu se pridružujeta še dva politična.
Prvi je vsem starim udruženjem do« bro znani imperializem. Imperializem, ki hoče na visak način uspeti na zunaj, išče moči najprej na znotraj.
Če kaka vlada, ki je zasnovala ro« parski pohod na zemeljska bogastva so« sedne države, najprej razpusti osrednje organizacije njenih nacionalnih udru« ženj, to gotovo ni samo slučaj. (Gospod tajnik je tu spretno nameril na Francijo in dal duška nemškemu ogorčenju! Če mu kaj odleže, je nam tudi prav. Opom« ba uredništva!)
Imperializem je dobil vrednega dru« ga v boljševizmu. Po duhu sta si brata. Obadva sta proti demokraciji in za dik« taturo. Obadva se zavzemata za silo. Obadva nadaljujeta voino> ideologijo. Obadva stremita za tem. da se udruže« nia cepijo in uničujejo ravno zato, ker nosijo udruženja gospodarsko demokra« cijo in ker so nasprotna diktaturi.
Sredi teh dveh sil so se strokovne organizacije v splošnem, in torej tudi Poštne strokovne organizacije, v letu 1922. le z na j večjo težavo borile.
Prestale pa so boj in imajo trdno voljo, da prodro s svojimi idejami.
Te ideje so: 'Gospodarska in poli« lična demokracija po vseh deželah in ljubezen med vsemi narodi.
Problem naših organizacij pa je: Kako naj izpremenimo te ideje v orga« nizatorne oblike?
Te organizatorne zgradbe ne dozi« damo v enem letu. Morda bo treba de« lati še celo naše stoletje. Naj opravimo v letu 1923. vsaj del tega dela.
Gospodarski in stanovski def,
RESNO GIBANJE.
Prejeli smo sledečo okrožnico, ki jo objavljamo v celoti;
Dne 11. in 16. marca so sc vršili po vsej državi protestni zbori železničarjev, državnih nameščencev in upokojencev.
Resolucije, sprejete na teil zborih, so bile poslane kraljevski vladi, ki pa se zanje očividno ni zmenila.
V	priloKi sta resoluciji z dne 11. in 10. marca, strnjeni v eno; posameznim točkam so dodane naj-potrebnejše obrazložbe. Pošljemo jo obenem s to spomenico ponovno kravljevski vladi in gospodom narodnim poslancem.
Razen v tej resoluciji navedenih zahtev ima osobje sicer še mnogo drugih za zboljšanje svojega gospodarskega, socijalnega in kulturnega položaja nič manj važnih želj. A osobje ne vidi le svojih lastnih .potreb, temveč računa tudi s težkimi gospodarskimi in finančnimi neprilikami, v katerih se nahaja država. Zato se osobje omejuje !e na one najvažnejše zahteve, ki so zanj eksistenčnega značaja.
V	priloženi resoluciji izražene zahteve predstavljajo do skra'nosti skrčen eksistenčni minimum. Uverjeni, da ie tem minimalnim zahtevam tudi v danih razmerah mogoče ugoditi, stoje za njimi sklenjeni železničani in državni nameščenci vseh strok po vsej državi.
Državni nameščenci in železničarji smo v zadnjih letih vsiikdar lojalno prenašali trde živijen-ske pogoje, meneč, da se bodo obupne razmere začele vendar de boljšati.
Na žalost smo se motili. Naš položaj postaja čedalje slabši. In nobenega izgleda ni, da se bo to usodno slabšanje v doglednem času vsaj zajezilo.
A ne satpo to! Vzeta nam je tudi vera v dobro voljo odgovornih činiteljev, nam pomagati.
Štiri leta prosimo — brez uspeha! Vsem našim prošnjam je bila brezbrižnost dosleden odgovor. Zato zahtevamo:
Kraljevska vlada naj našim minimalnim zahtevam takoj ugodi. Obenem povdarjamo; Preti nam pogin od gladu. Zato smo odločeni oprijeti se vsakega sredstva, da se pogina otmemo.
Državni nameščenci, železničarji in upokojenci
Na protestnih zborih dne 11. in 16. marca sta bili sprejeti resoluciji, ki predstavljate strnjeni v eno telo minimalne zahteve: Državni in železniški uslužbenci in delavci ter civilni in vojaški upokojenci zahtevajo, da se
a)	Uzakoni Službena pragmatika;
»Predlog Zakona o činovnicima i ostalim drž. službenicima gradjanskog reda« ter »Predlog Zakona o službenim odnosima osoblja ministarstva saobraćaja i državnih saobračamih ustanova« sta pomanjkljiva ter se morata predelati na anketah, obstoječih iz zastopnikov vlade in uslužbencev (organizacij.) Ankete naj se takoj skličejo, ker uzakonjenje pragmatik ne trpi več odlašanja.
b)	Zv.šajo draginjske, rodbinske in stanovanjske doklade skfacino s sedanjimi draginjskimi in krajevnimi razmerami najmanj za 150%;
Ta povišek smatramo za minimum, potreben za živi jenski obstoj. Povišanje je mišljeno povprečno. Najnižja osebna draginjska doklada ne sme biti manjša kot 50 Din dnevno. »Zakon o draginj-skili dokladali uslužbencev državnih prometnih naprav« (Služb, novine št. 83 z dne 15. aprila 1922 in št. J37 z dne 24. junija 1922) deli te uslužbence na »tehnične« in »administrativne«. To razlikovanje mora odpasti, ker preidejo iz »tehnične«, t. j. eksekutivne službe, v administrativno, t. j. službo v direkcijah, le oni. ki postanejo za ekskutivno službo vsied telesne izčrpanosti nezmožni, ali pa oni, ki so posebno sposobni. Delavsko osobje državnih prometnih naprav in drugih državnih obratov more dobivati isto rodbinsko doklado kot nastavljeni uslužbenci.
c)	Primerilo zvišajo pristojbine za vršenje smžhe izven urada odnosno izven stalnega službenega mesta:
Vršenje službe izven stalnega službenega mesta (urada) povzročajo uslužbencem posebne stroške (prehrana, prenočevanje, prevozna sredstva, več a obraba obleke itd.). Za te posebne stroške so določene dnevnice, pavšali, prevozne tarife itd., ki bi morale biti tako visoke, da bi posebne stroške popolnoma krile. Sedanje dnevnice, pavšali itd. pa daleč ne zadoščajo niti za prehrano. Povišati se morajo najmanj do 200% in urediti enotno za vse stroke državne 'službe.
d)	Priznajo tudi delavskemu osobju državnih prometnih naprav drag.njskc in rodbinske doklade za vse dneve v mesecu in dele delavci držav-n:h prometnih naprav le na kvalificirane in ne-kvahfic rane;
Po uredbi o drag. dokladah delavskega osob-ja drž. prom. naprav (Služb. nov. štev. 242 z dne 30. junija 1922) so drag. in rodbinske doklade vezane na mezdo; tudi če delo obvezno počiva (nedelje, prazniki), odpade delavcu nele mezda, ampak tudi drag. in rodbin, doklada. Ta odvisnost se mora ukiniti. Za upravičenost do dragfnjskih in rodbinskih doklad mora veljati tudi za delavce oni princip kot za nastavljeno osobje. 2. Sedanje uredbe o drag. dokladah delavskega osobja' državnih prometnih naprav deli delavce na 6 skupin, in sicer: kvalificirani delavci (obrtniki), pol-kvalificirani delavci, nekvalificirani navadni delavci s težjo službo, nekvalificirani navadni de-lavci z laž'0 službo, nekvalificirani začasni delavci, vajenci. Ze prva skupina ima neverjetno nizko drqg. doklado: a vsaka nižja skupina ima tem nižjo doklado. Zadostna diferencijacija prejemkov obstoji itak že v temeljnih mezdali po začasnem pravilniku (broi 8663 z dne 16. aprila 1920 ministarstva saobraćaja). Diferencijacija drag. doklad delavskega osobja je torej povsem neutemeljena. Razen tega na železnicah lahka služba za delavsko osobje sploh ne obstoji. Zato zahtevamo, da se dele delavci največ v tri skupine, in sicer: kvalificirane delavce (obrtnike), nekvalificirane delavce, vajence.
e)	Odpravi niaksitniran.ie draginisk h doklad;
Maksimiranje draginjskih doklad na določeno* število rodbinskih članov (dece) nasprotuje ne samo pravnim načelom, ampak tudi čutu pravičnosti. Če pa je omejitev glede upravičenosti rodbinskih č! mov do rodbiifskih doklad zaradi posebnih razmer v kaki pokrajini na vSak način potrebna, ome'itev ne sme biti popolnoma avtomatična, temveč mora biti izvršena po pravnih načelih tako, da bo rodbinska doklada za ženo in vse otroke pritikaia pod vsakim pogojem. Odpasti pa mora pod vsakim pogojem razlika med uradniki in neuradniki.	*
f)	Odpravijo vse omejitve draginjskih doklad;
Dravinjske in rodbinske doklade niso nagrada za kako posebno delo ali ipodpora za izredne primere, temveč so plača. To načelo pa je poteptano z določbo, da ne dobi popolnih doklad, kdor ima kak drug četudi skromen dohodek ali kako premoženje, od katerega plačuje določen davek, dale z določbo, da se skrči ena izmed osebnih dra-ginjskth doklad za polovico, če sta mož in žena oba v državni službi, in še z mnogimi drugimi sličnimi omejitvami. Te omejitve jemljejo drag. dokladam značaj plače ter jim dajejo značaj miloščine.
gjlzplača izdaten enkraten nabavni prispevek;
Prejemki državnih in železniških uslužbencev so bili v zadnjih štirih letih tako pičli, da niso zadostovali niti za golo hrano. Zato so bili primorani, prodajati svoje premičnine (pohištvo) in druge vrednote ter se razen tega zadolžiti, da so mogli oblačiti sebe in svojo družino. Danes Pa ne le nimajo ničesar več, kar bi mogli prodati, temveč jim tudi nihče več ne kreditira. Zato je dolžnost vlade, da jim izplača enkraten večji znesek, da si bodo mogli nabaviti najpotrebnejšo obleko in vsaj delno plačati dolgove.
h)	Prizna tudi poduradmkom in slugam stanovanjska doklada;
i)	Spremeni riješenje ministra saobračaja v čl. 3 »Zakona o prevedbi osobja državnih prometnih naprav v krajinah izven Srbije in črnegore na d.narske plače« (Službene novine 105 z dne 15. maja 1922) tako, da bo imelo pravico do naturalnega stanovanja oziroma stanarine v izmeri 20% temeljne plače vse osobje državnih prometnih naprav.
Kakor hrana in obleka spada tudi stanovanje k absolutnim življenskim potrebščinam. Služba in stanovanje sta v najtesnejši zvezi. Vlada kot služ-bodajalec mora skrbeti, da imajo njeni uslužbenci stanovanja. Ako pa jim ne more dati stanovanj v naravi, je njena dolžnost, da jim da vsem zadostno odškodnino, s katero jim bo mogoče dobiti si drugo stanovanje. K točki h) Izmed aktivnih državnih in železniških uslužbencev dobivajo stanovanjsko doklado samo uradniki. K točki i). Pravico do naturalnega stanovanja oziroma stanarine imajo le uslužbenci državnih prometnih naprav in tudi od teh le nekateri. K obema točkama: Nesmiselnost teh določb naj osvetijo tile primeri, ki se nanašajo na isti kraj (na primer Sarajevo): Železniški uradnik na ipostaji dobiva stanarino in stanovanjsko doklado. Železniški poduradnik ali sluga na postaji dobiva le stanarino ne pa stanovanjske doklade. Železniški uradnik pri direkciji dobivale le stanovanjsko doklado ne pa stanarine. Ze lezniški poduradnik ali sluga |pri direkciji ne dobiva ne stanarine ne stanovanjske doklade. rA> sebej pa opozarjamo na smešnost določbe, da dobiva v delavnicah stanarino le načelnik in vratar, vse drugo osobje pa ne. Stanovanjska mizerija je za vse enaka. Zato se mora priznati stanarina z veljavnostjo od 1. maja 1921 in stanovanjska doklada z veljavnostjo od 1. maja 1923 vse državnim uslužbencem in vsemu osobju prometnih naprav.
j)	Nakaže stanovanje v naravi povsod, kjer ni mogoče dobiti zasebnih stanovanj;
k)	Onemogoči odpoved stanovanja, ne da bi se uslužbencu prej osiguralo drugo;
l)	Družini zaslgura stanovanje in izplačuje primerna odškodnina za dvojno gospodinjstvo, ako je zaradi premestitve potrebna ločitev uslužbenca od družine;
m)	Razširi veljavnost določb čl. 282. proračunskega zakona na vse državne in železniške uslužbence v državi.
Vsi uslužbenci služijo isti državi; zato naj bi imeli nele vsi enake dolžnosti, ampak tudi vsi enake ipravice.
Državni nameščenci, železničarji in upokojenci.
Orsanizatorično gibanje.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA POŠTNIH URADNIKOV.
Dalje in konec.
Ker je pa pragmatika na vidiku, bo treba mnogo potov v Beograd in drugam, da si zasiguramo zadostno upoštevanje in podpiranje. Zato moramo biti priprav» Ijeni na zvišanje članarine. Žalostno sliko kaže tudi posmrtno društvo »D o b r o» t a«. Samo 500 članov šteje, zato iznaša
posmrtnina samo 500 Din, kar je veliko premalo. Da dobe preostali vsaj toliko posmrtnine, da jim zadostuje v prvi sili, se mora število članov vsaj podvojiti. Apelira zlasti na samce, ki kažejo naj» manj zanimanja za to dobrodelno dru» štvo.
Tov. Jereb pozdravi občni zbor v imenu Društva prometnih uradnikov. Vsa društva se sicer trudijo za izbolj» šanje položaja svojih članov, vendar so dosedanji uspehi prav malenkostni. Teh neuspehov smo pa krivi mi sami, ker imamo preveč društev, ki si med seboj nasprotujejo. Mesto sedanje zveze naj bi bilo eno samo društvo, v katerem bi bili vsi poštni uslužbenci organizirani. Na tej poti bo Društvo prometnih urad» kov vse dobro misleče kar najbolj pod» piralo.
Tov. Bizjak: Čuje, da se privre» menim poštarjem ne nakazujejo novi poviški draginjskih doklad. Društvo naj napravi v tem oziru takoj najenergič» nejše korake. (Zadeva je med tem že ugodno rešena.) Splošno so pri nas pri» vremeni poštarji zapostavljeni, ker so v drugih pokrajinah že povsod napredo» vali. Za odpravnike se je društvo v pre» teklem letu najbolj trudilo, žal da se je dal le za nekvalificirane doseči pobolj» šek. Ti neusnehi nas ne smejo oplašiti, nego še bolj nam je očitno, da se mora za odpravnike brezpogojno nekaj storiti.
Pop/aviti se mora tudi nepravična odmera nočnine pri pošti, da se izenači z nočnino pri telegrafu in telefonu.
Tov. Kunst: Pozdravlja v imenu Maribora vse Ljubljančane, ki so se v tako častnem številu udeležili občnega zbora. Interpelira navzočnega šefa per» sonalnega odseka radi štetja vojaške dobe za one oficiante, ki so prebili to dobo ored vojsko pri vojakih. Gospod dr. Lebar mu pojasni, da je direkcija že davno predložila ministrstvu izkaz vseh nrizadetih. da pa vzlic urgenci še ni došel nikak odgovor iz Beograda. Zato naj bi društvo, oziroma zveza radi tega inter» venirala. — Tov, Kunst se dalje prito» žuje, da smatra direkcija pošto Maribor ] za rezervoar, iz katerega naj se jem» Ijejo vsi primanjkljaji na osebju. Vsi nadomestki se jemljejo namreč iz te pošte, tako da je osebje že tako reduci» rano, da se dela i pri uradnikih i pri služabnikih s stalnim minusom, radi česar ne morejo priti posamezniki do svojih upravičenih rednih dopustov. Prosi zastopnika direkcije, da to vbo» doče upošteva. — Graja prerpajhno za» nimanje za »Poštni glasnik«, število naročnikov je padlo, tako da je list pa» siven. Stavi predlog, da je naročba na list za vsakega člana obvezna. Tesneje in tesneje se moramo okleniti organiza» cije. Naše sedanje stališče do Zveze mora ostati i dalje. Zato predlaga, da občni zbor sklene, da se udeleži prihod» njega občnega zbora zveze čim največ naših članov in da je za vse člane Društva poštnih uradnikov in uradnic obvezna kandidatura sedanjega predsednika zve» ze tov. Urbančiča. (Viharno odo» bravanje.)
Tov. Otoničar: Toplo soglaša s predlogom, da gre naše društvo odločno v boj za sedanjega predsednika zveze. Predlog naj se da na glasovanje. Ni pa istega mnenja s predlogom tov. Kunsta, da bi bila za vsakega člana obvezna na» ročnina na »Poštni glasnik«. Pravo zani» manje je samo v Ljubljani in v Mari» boru. Zato je potrebno, da se najprej
zdramijo tovariši po drugih krajih, kjer je treba šele vcepiti zmisel in pomen organizacije. Zato naj bi se določil za Štajersko tov. Kunst, za Kranjsko pa kak drug tovariš, ki bi šla v tiste kraje, kjer je* najmanj zanimanja za organiza» cijo, pa bi prirejala sestanke, na katerih bi propagirala idejo organiziranja. — Končno predlaga, da se vrši prihodnji občni zbor v Celju.
Tov. Kunst umakne svoj predlog za obvezno naročbo »Poštnega glasnika«, živahno pa podpira predlog, da se snide» mo drugo leto v še večjem številu v Celju, četudi hi poslalo žalibog na današ» nje zborovanje nobenega zastopnika.
Predlof. da bodi i v bodočem po» slovnem letu tov. Urbančič predsed» nik zveze, se z velikim oduševljenjem in dolgotrajnim ploskanjem soglasno sprej» me. Tudi predlog za Celje kot kraj na» šega prihodnjega občnega zbora se so» glasno sprejme.
Ker je dnevni red izčrpan in se nihče več ne javi k besedi, zaključi pred» sednik Kavs sijaino uspelo zborovanje s pozivom, da vsi poprimemo za delo, da se vsi oprimemo društva, da bomo stali na prihodnjem občnem zboru kot enotna, močna fronta.
ZAPISNIK
širše odborove seje, ki se je vršila dne 28. februarja 1923 ob 20. uri zvečer v prostorih pošte Ljubljana 4.
Spored:
1.	Došli dopisi.
2.	Sprememba pravil.
3.	Slučajnosti.
Ad 1. Tov. predsednik poroča, da tovariš Gruden ni več predsednik in de» legat »Društva poštnih poduradnikov« in da je bil na njegovo mesto izvoljen tov. Martinšek. Tov. Grudnu se zahvali za njegovo sodelovanje pri Zvezi in ob» žaluje, da je odklonil mesto predsednika.
Predsednik prečita došle dopise in poroča:
Manipulantom (pis. osobju) se toli» ko časa ne pripozna zvišanje draginjskih doklad, dokler se to ne zgodi v drugih resortih. Ministrstvo ne dovoli nakupa aspirantskih let onim ulužbencem, ki teh let niso odkupili prej v določenem roku. Prošnji brata umrlega tovariša A. Perov» ška za prispevek »Zveze« k pogrebnim stroškom se ne ugodi, ker bi bil lahko član »Dobrote«. Sicer pa dobi njegov brat lahko posmrtno četrt in so s tem tudi vsi stroški kriti.
Sklene se, da se na sestanku želez» ničarjev in vseh javnih nameščencev predlaga, da se napravijo primerni kora» ki proti zavlačevanju zboljšanja našega materijelnega stanja. Kot delegati na ta sestanek se izvolijo tov. Urbančič, Ztipa» nec in Ban.
Ad 2) § 10 pravil Zveze se izpremeni v toliko, da določa članarino širši odbor in ne občni zbor. Ker spada po § 16 iz» prememba pravil in poslovnika v pod« roč j e širšega odbora »Zveze« se črta v § 13. sledeči odstavek: »Za izpremembo pravil je potrebna dvetretjinska večina navzočih članov.«
V § 16. se izpremeni zadnji odstavek v tem smislu, da so sklepi od točke 1—10 le tedaj veljavni, če zanje glasuje naj« manj 2 tretjini glasov in je na dotični seji zastopanih najmanj 2 tretjini kate« gorij.
Seja se nato prekine. Nadaljevanje seje določi predsedstvo.
Nadaljevanje seje dne 9. aprila 1923 v
prostorih pošte Ljubljana 4.
Predsednik otvori sejo in konstatira sklepčnost. Preden preide na dnevni red seje, predlaga tov. Zupanec, da poda de* legat, ki se je udeležil občnega zbora poštnih nameščencev v Zagrebu, poroči* lo o tem zborovanju. Ker se vsi delegati S predlogom, strinjajo, poroča tov. Oto* ničar: »Na občnem zboru v Zagrebu je vladalo že takoj ob pričetku bojno raz* položen j e. Opazili sta se dve struji, ena politična, druga pa nižjih uslužbencev proti uradnikom. Pri otvoritvi zbora so pričeli takoj s kravali in je prišlo kmalu nato do dejanskih spopadov. Nato sem zapustil občni zbor, ne da bi mogel sploh priti do besede.
Tov. predsednik pojasni, da je sam naprosil tov. Otoničarja, da gre kot dele* gat v Zagreb, ker zaradi nujnosti — do* bil je obvestilo dan pred občnim zborom — ni mogel obvestiti tov. podpredsedni* ka in tudi tajnik je bil zadržan. Poročilo se vzame na znanje.
Tov. predsednik prečita dopis orga* nizacije v Splitu, ki prosi za nekatera po* jasnila k zakonu o premembah v dra* ginjskih dokladah. Pojasnila so se že od* poslala.
Nato preide k dnevnemu redu, in si* cer k premembi pravil, v smislu sklepa zadnjega občnega zbora. Določi naj se:
1.	ali imajo pravico zastopati člane s pooblastili samo delegati ali pa tudi dru* gi člani;
2.	koliko članov sme vsakdo zasto* pati.
Ker ne pride volja posameznikov jasno do izraza, je tov. predsednik sicer za svojo osebo v principu proti poobla* stilom. Po daljši debati stavi tov. Bav* dek predlog; Vsak član naj ima pravico, da sme zastopati s pooblastili gotovo število članov na občnem zboru. Predlog sprejet. Društvo mlaturantov in Društvo rač. uradnikov izjavljati, da sta na tem predlogu desintereSirani in se vzdržita glasovanja.
Ad 2. predlaga tov. Jakše; »Vsak član naj ima pravico zastopati do 20 (dvajset) članov na občnem zboru«. So* glasno sprejeto.
Glede pooblastil predlaga tov. Oto* ničar: »Vsak član naj ima pravico, da pošlje pooblastilo, ki je lastnoročno pod* pisano in primerno formulirano.« Tudi ta predlog je soglasno sprejet. Društvo maturantov in Društvo rač. uradnikov se vzdržita glasovanja.
Tov. predsednik vpraša nato, naj se li že na tej seji določi dan občnega zbo* ra. Tov. Otoničar predlaga 6. maj. So* glasno sprejeto. Nato interpelirata pred* sednika tdv. Bavdek zaradi povišanja prejemkov in tov. Gruden zaradi nočnih doklad. Seja se nato zaključi ob tričetrt na 10.
Razne vesti.
Zahvala. Podpisani se zahvaljuje vsem tovarišem, prijateljem in znancem za izkazano mu sočutje ob smrti soproge Marije Škoflek. Posebno se zahvalju* je Osrednjemu društVu pošt. in brz. uslužbencev za Slovenijo, podružni* c a v C e 1 j u. za denarno pomoč; nada* lje se zahvaljuje Pogrebnemu društvu nižjih pošt. in brz. uslužbencev v Ljub* Ijani za nakazani denarni prispevek v znesku 750 Din in celokupnemu p. in brz. osobju poštnega urada Celje za zadnje spremstvo pokojnice. V Celju, dne 26. aprila 1923. Matija Škoflek, uradni sluga.
Osrednje društvo poštnih in brzojavnih usluž- | bencev za Slovenijo, podružnica Celje priredi v i prid po umrlih osirotelim lim bolnim elanom dne 6. maja t. 1. javno tombolo na Dečkovem trgu pred Narodnim domom v Celju s temi dragocenimi dobitki: šivalni stroj, kuhinjska oprava, stenske ure, budilke in še okrog 200 raznih, krasnih dobitkov s sledečo razdelbo: amba: 98 dobitkov, terna: 50 dobitkov, kvaterna: 22 dobitkov, cin-kvin: 16 dobitkov, tombola: 4 dobitki. Tablice se prodajajo po 3 Din komad; dobe se pri vseh ipismonošah, v tobakarni Kovač, v knjigarni in papirnici Janko Bovha in v kavarni Evropa ( v novi). Pred začetkom tombole in med odmori bo svirala (polnoštevilna železničarska godba iz Celja. Po končani tomboli se začne v isti namen takoj velika ljudska veselica v vseh gorenjili prostoriji Narodnega doma z bogatim vzporedom: koncert, ples, šaljiva pošta, telefonska govorilnica, šaljivi slikar, elektrizacija, amerikanska ženitev itd. itd. Lastna kavarna in slaščičarna bosta nudili kavo, čaj, sladčice itd. Vinarna je preskrbljena z različnim, najboljšim vinom. Tudi pivarna bo nudila sveže pivo. Vstopnina za osebo je 5 D. Kdor hoče se-kaj razvedriti, mora v Narodni dom j priti, ker smeha bode dost’ zares in razen tega I prosti ples. Tovariši in p'rijatelji društva, mi vabimo vse, kar ie po konci gre, da se vsak veselice udeleži. Na svidenje dne 6. maja v Celju! OdbOr.
Društvo poštnih uradnikov in urad*
nie ima 2 uri pred občnim zborom Zveze poštnih organizacij, to je v nedeljo, 6. maja t. 1. ob 13. uri na pošti Ljubljana 4 (Kopitarjeva ulica) širšo odbor o* v o sejo, na katero so povabljeni vsi delegati — naši člani, ki pridejop z de* žele na občni zbor Zveze. Ob 15. uri se udeležimo občnega zbora v Ljudskem domu, po občnem zboru bo družabni se* stanek v hotelu Lloyd na Sv. Petra ccpti, na katerega vabimo vse udeležence obč* nega zbora’ — Društvo poštnih uradni* kov in uradnic v Ljubljani.
Akcijski odbor državnih nameščencev,
železničarjev in upokojencev.
Dne 29. in 30. aprila se je vršila v Beogradu konferenca zastopnikov orga* nizacij državnih nameščencev in želez* ničarjev iz vse države.
Na podlagi poročil delegatov iz po* sameznih pokrajin je konferenca skle* ni la:
1.	Akcija zamišljena v Sloveniji za 5. maja se odgodi, ker se delegati osta* lih pokrajin z njo trenotno ne stri* njajo;
2.	Dne 5. maja zvečer ali 6. maja do* poldne naj se vrše v vseh večjih krajih informativni shodi, na katerih se obraz* loži sedanji položaj;
3.	Centralnemu odboru železničar* skih organizacij se nalaga dolžnost, da osnuje v Beogradu takoj centralni akcij* skl odbor, ki naj obstoji iz zastopnikov vseh onih strokovnih organizacij držav* nih nameščencev, železničarjev in upo* kojencev, ki na to pristanejo;
4.	ravnotako se morajo' takoj osno* vati v vseh pokrajinah pokrajinski akcijski pododbori, s katerimi mora imeti Centralni akcijski odbor stalne stike;
5.	najkesneje 3 dni po sestavi vlade predloži centralni akcijski odbor spre* jeto resolucijo vladi;
6.	najkesneje 10 dni po predaji reso* lucije vladi skliče centralni akcijski od* bor delegate vseh pokrajinskih akcijskih odborov, ki določijo z njim dan in način bodoče akcije.
Akcijski odbor
»Državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev«.
Premišljevanje p človeških in božjih naredbah. Sem poštni odpravnik SHS in vegetiram v samotnem kraju, kamor ne zajde noben tuji človek, še celo poštni komisar je zelo i’edka prikazen, ter ka*
mjor se izgubi edino tuintam kakšen poštni Službeni list, ki se mi zdi, da ima tako vsestransko vpebino. da se meni navadnemu zemljanu zdi, da se brez bo* žje pomoči ti učeni stvori ne dajo razre* siti enako kakor božje čudo aprilovega vremena, ki je tako mnogovrstno in spre* menljivo, da se človek jezi, a vendar iz te aprilove vihre nastaja največ novega in premila j enega življenja,
Čital sem v našem »Službenem li* stu«, da imajo poštni uradi nujne zadeve telegrafskim in telefonskim potom poro* čati direkciji; ali kako naj to storim, ker drugi tukaj nima brzojava in elektrike kakor naš gosp. župnik na zvoniku, baje po načinu Benjamina Franklina; ali jaz ubogi vrag se ne upam h gosp. župniku, da bi me naučil, kako se brzojavno poro* ča po električni žici na zvoniku v Ljub* Ijano, ker zadnji čas ne zahajam več (v cerkev) k maši. Zaradi ogoljene obleke me je preveč sram, on mi pa menda to zameri.
Odločil sem se radi tega danes pi* sati našemu »Poštnemu glasniku«, da mi vse to razloži. Nadalje prosim »Poštni glasnik«, da mi poroča, če se je on s ta* ko lahkim srcem ločil od nemških pošt* mn predpisov in nemških tiskovin kakor jaz in če si je tudi on zaželel novega ju* goslovanskega poštnega pravilnika in novih poštnih tiskovin ter če njemu tudi dela preglavico novi- »Spisek obrazcev« priloge Služb. 1. 46/22., v katerem je za* popadenih okoli 100 vrst poštnih tisko* vin, a ne vsebuje tiskovine za bilanco Poslovalnega izkaza niti dnevne blagaj* niške razvidnice; ali se bodo mesto teh tiskovin ti rezultati blagajniškega stanja vsak dan po Franklinovi žici na zvoniku direkciji poročali ali še nadalje drži mor* da ta del tiskovin po avstrijskih posta* vah? — Meni se novi poštni pravilnik dopade in se ne bom jokal za Po6t* dienstvorschriften, samto prosim, da se počasi in sigurno po njem po/sluje, ker se še ne razumem na brzojav na zvo« niku.	V. Z.
Poštni odpravniki žive v največji bedi. Niti Ustih revnih dravinjskih doklad, katere so dobili vsi ostali državni nameščenci že trikrat, še do danes nimajo. Žive ob plači 500 Din na mesec. Kdaj bo leva konec?
Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev, podružnica Maribor priredi dne 10. junija t. 1. na Gambrinovem vrtu dobrodelno veselico. Čisti dobiček ie namenjen za podporo bolnim tovarišem, njih družinam, vdovam in sirotam Zato se vsi tovariši naprošajo, da nas pri tej dobrodelni prireditvi kolikor mogoče podpirajo, da bomo imeli tem večji uspeli. Odbor.
Občni zbor »Zveze poštnih organizacij« se bo vršil v nedeljo 6. maja ob 3. uri popoldne v dvorani »Ljudskega doma« v Ljubljani, Streliška ulica. — Opozarjamo na to vse organizirane poštne uslužbence.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
izdaja Zveza poštnili organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Ali si član »Dobrote«?
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovi leno 1852.
Teod. Kom, Ljubljana
(preje Henrik Kom).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	' (tl)
v
[
trgovina s papirjem
priporoča svoje
pisarniške potrebšttne.
Priporoča se
modna trgovina
T. Eger
v Ljubljani
Sv. Petra c. 2.
Telefon št. 426.
Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Marjevo nalK® štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
,, JM o ** a. Is: 1 ”
' Medic, Rakove & Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18)
ESBEJElElEilllBEIIilEIEEEIEIEi
m
□
□
El
El
El
El
El
El
El
□
E3
El
El
E!
El
El
□
Turdka
Ljubljana,
Dunajska c. štev. 22.
Priporoča
elekfro materijal.
a
a
s
E
E
□
□
E
E
□
E
E
S
21
a
a
a

30
kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami
Ljubljana, Vodnikov trg 5.	(24)
J. BLAS
Specialna trgovina čevljev za dame gospode in deco
Ljubljana (8)	Pod tranio 1.
Zaloga pohištva
F. Fajdiga sin
v Ljubljani, Sv. Petra c. 17. Ustanov.). 1879.
Ima vedno v zalogi vse vrste pohištva kakor tudi madrace vseh vrst. Mizarska in tapetniška delavnica.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenati.	(22)
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šMlje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GRiTZNER* v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače
Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega zdelka posebno štrapacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidnat
IJÄX & SIN, Ljubljana
Gosposvetska cesta	22
Pisalni stroji „ADLER« Vozna kolesa i Styiria DUrkopp Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in banko Priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt.
Kolesa z motoreti na pn/o kolo-
ZALOGO RAZNEGA USNJA PRIPOROČA
ANDREJ SEVER
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA
(RESTAVRACIJA PERLES).	(34)
Parna žaga
HIRAH mestni tesaishi mojstci UMU
Linhartova ulica 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenali razne vrste okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele.
Vzojemna 3flvarovalnlcii
Ljubljana,	Dunajska e. 17.
PODRUŽNICE i
Zagreb, Sarajevo, Vrbanja ul. 4, Celje, Breg 33, Split, Sombor in vseh drugih večjih mestih.
Osn. 1900. T 522. Bz. Vzajemna. Sprejema vsa požarna zavarovanja, premitnln in neprimičnln, življenska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji. Edini slovenski zavod.
Konfekcijska tovarna
M DEREll 8 CIE. Mana
Pisarna
Emonska cesta 8.
313
Telefon interurban
Tovarna
Erjavčeva cesta 2. 249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
< „Transformator“«
Elektrotehnična tovarna, d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 7-
Izdeluje in ponravlja transformatorje za vsakovrstne napetosti in toke. Zaloga motorjev-Bergmannovih cevi in vseh elektrotehničnih potrebščin. Oprema elektr. central. Inštalacije.

Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
•* u__A._a S _	_«A
Telefoni štev. 57.
V lastni palači: Miklošičeva cesta 10.
Račun poštno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.	....
Interesna skupnost: Sveopća Zanatlijska banka d. d. Zagreb, njena podružnica v Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Nov: Sad
Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 60,000.000*—	Vloge nad K 350,000.000* —
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v telročem računu in na vložne
knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
,	Pooblaščeni prodajalec srečk, državne razredne loterije. -	~-________________________
Zadružna banka v Ljuini
Aleksandrova «esta štev. 5.
Telulon št. 367.
Brzojavni naslov: Zadrubanka.
Obrestuje vloge na knjižice in v tekočem računu najugodneje. — Dovoljuje vsakovrstne kredite in daje predujme na vrednostne papirje. — Kupuje in prodaja vse devize, valute in vrednostne papirje najkulantneje — Izvršuje nakazila in akreditive vseh vrst na vsa tu- in inozemska tržišča. — Eskomptira in inkasira menice, nakaznice i. dr. — Izdaja čeke. — Prodaja srečke razredne loterije. — Izvršuje vsa druga bančna opravita najtočneje!
■S Sj) juisau
vNvrann
HAOiVNuaa o
eujšoSJ}
ej|sri»|3|uoj|