spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom! DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ■ CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 21, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL/III Jeklarski delavci na stavki i * NOVI GROBOVI i Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Leopolda Russ Po daljši, večletni bolezni je umrla v soboto zjutraj ob dveh na svojem domu Leopolda Russ, rojena Jazbec, stara 46 let. Doma je bila iz Lukovice, fara Brdo na Gorenjskem in se je nahajala v Ameriki od leta 1901. Zapušča soproga Josipa, doma iz Doba, fara Št. Vid na Dolenjskem, štiri sinove: Josepha, Rudya, Anthonya in Augusta ter brata Franka Jazbeca. Med vojno sta ji umrli d'oma dve sestri. Zapušča tudi več drugih sorodnikov. P>ila je članica društva Car-niola Hive št. 493 in podružnice št. 25 SŽZ. Družina ima svoj dom na 1400 E. 43. St. Več let je prebivala tudi v fari sv. Lovrenca. Pogreb se bo vršil iz Grdino-vega pogrebnega zaveda v torek ob 8 v cerkev Brezmadež. Spočetja na Superior in 41. cesta ob 9:30 ter na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Joseph Čermelj Po 7 tednov trajajoči bolezni je umrl v mestni bolnišnici Joseph Cerme.lj,..star 67 let, stanujoč na 15318 Holmes Ave. Tukaj zapušča soprogo Mary roj. Kožar in tri otroke: Mary omož. Cergol, Joseph ml.. Pfc. Stanley na Pacifiku, brata ICrista in Louisa, sestro Mary v Wooster, O. in več drugih sorodnikov.. Rojen je bil v Usti pri Vipavi, kjer zapušča brata Viktorja in Henri j a, sestre Ivano, Alojizijo in Joeipinb ter več drugih sorednikov. Tukaj je bival 38 let. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:45 iz Želetovega pogrebnega zaveda na 152. ce-1 sti v cerkev Marije Vnebovzete i ob 10:30 in na Kalvarijo. Naj j mu bo lahka ameriška gruda, j preostalim naše sožalje. Edward K'osalc Včeraj je umrl na svojem domu Edward Kosak, stanujoč iia 510 E. 123. St. Bil je star 75 let in rojen v selu Vojni križ, občina Časma pri Belova-ru. Zapušča soprogo Rose in hčer poroč. Liedberg. Bil je član št. 99 HBZ. Pcgreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Golu-bovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. -o- Okupacija japonske bo morda trajala 50 let Tokio. — Tomas Confesor, filipinski delegat za komisijo Daljnega vzhoda je rekel, da bo! treba imeti Japonsko pod oku-| paeijo vse od 25 do 50 let. Izjavil je tudi, da morajo biti zavezniki strogi z Japonci, ven-| dar pa pravični in pošteni. "Ako| jim pa pustimo proste roke," je rekel, "se bodo poskušali zopet dvigniti v prihodnjih 25 letih. Skrbeti moramo, da se kaj takega ne bo zgodilo." f Ii PARALYSIS ! X JANUARY 14-31 n» N.W fwndolloB for InTontll. NroM V NILES, OHIO BODO IMELI LEPO ZABAVO Podružnica 57 SŽZ v Niles, O. ■ bo priredila plesno veselico na 26.: januarja v nemški dvorani naj Belmont Ave. Vabi vse sosedne1 podružnice in društva na poset.' Vsega bo dovolj : za lačne in že j-1 ne, za ples bo igral pa fin orke-: ster iz Clevelanda in sicer Pol-! kateers. Tako prijetne zabave ni bilo že dolgo v teh krajih, zato je pa | pričakovati velike udeležbe iz! bližnjih in daljnih mest. --o--- Churchilla hočejo imeti pred preiskovalni odbor Washington. — Senator Ferguson, republikanec iz Michi-gana, je stavil predlog, da se pokliče pred odbor, ki preiskuje vzroke napada na Pearl Harbor, bivšega angleškega premi-erja Winston Churchilla, ki je zdaj na oddihu v Miami Beach, Fla. Senator je rekel, da bi bilo to potrebno, ker bi se morda zvedelo, če so obstojali kaki tajni dogovori met^Churchillom in Rooseveltom, da se potegne Zed. državi V vojno s tem, da se inscinira napad na Pearl Harbor. Proti temu se je oglasil senator Culas, demokrat iz Illinois, ki je rekel, da bi bilo nesmiselno klicati Churchilla na zaslišanje. Prvič je v Ameriki na oddihu, drugič bi pa kot intimni prijatelj Roosevelta gotovo nič ne izpovedal, kar bi ga kompromitiralo. Lucas je napadel republikance, češ, da je to samo zopet en nov način/ da bi se oblatilo Rooseveltcvo ime. Ker je v preiskovalnem odboru večina demokratov je prav gotovo, da Churchilla ne bodo klicali na pričevanje, kamor se ga kot angleškega državljana itak ne more prisiliti. -o-- Organizacija združenih narodov postopa previdno London. — Nova ouganizacija ! združenih narodov, ustanovljena z namepom, da rešuje svetovne probleme na tak način, da prepreči vsako vojno, že kaže, da bo postopala skrajno previdno. Pri-j čakovalo se je, da bo imela prvo preskušnjo pri reševanju spora med Perzijo in Sovjetijo zaradi severne Perzije. Organizacija se bo temu skoro gotovo previdno izognila, ker je delegacija prepričana, da tega vprašanja ne bi mogla zadovoljivo rešiti. Sliši se, da angleška delegacija ne bo prav nič silila k rešitvi perzijskega vprašanja. Zaveda se namreč, da če pride pred organizacijo perzijsko vprašanje, da bo sledilo temu vprašanje Indije, Indonezije in Palestine. Na to pa Anglija še ni pripravljena. Sledila ji bo ameriška delegacija, ki noče spraviti Anglije v zadrego. Svoje obotavljajoče stališče je spretno zagovarjal angleški zunanji minister Bevin pred skupščino, ko je izjavil, "da se sveta ne more spremeniti v enem trenutku." -o- SVOMMTE SE SLOVENSKIH HKOt'NCEV S KAKIM DAROM častno odpuščeni N0. 14 ka. -n ' 12:01 danes zjutraj je nastala v jeklarski industriji stav-delavc'|Je naJvečja stavka v zgodovini Zed. držav. Več kot 700,000 °(lš!n ev' ^ so člani CIO unije, se je odzvalo klicu voditeljev in 0 na stavko. jeklar.i/ Truman se je trudil zadnji teden, da bi pobotal je i'1 unijo, toda ni mu uspelo. Samo 4 cente in pol pri Voi-.e niec* zahtevo unije in ponudbo jeklaren. Unija je lavce do'-- VZe^ namreč 19 centov in pol priboljška za de-Ijoliil,' Um Vztrajajo kompanije pri svoji ponudbi 15 centov pri-pri ^ lclland Steel Co. Več tisoč jih bo prizadetih v Lorainu, O. )rizadeti°nal Tube Co- J'eklarski delavci skoro v vseh državah so v p;'najVeč seveda tam kjer je največja jeklarska industrija, It sbu^hu, Youngstownu, Warrenu in drugod. eklars| .,'e tako majhna razlika med zahtevo unije in ponudbo cmalu k 1 » Hradi mezde. Pogajanja se vrše v mirnem tojju in vse L b°do Pobotali in sporazumeli. H^.^Panije, da nalašč ' ; izdelke j Hh, r, ,.?ton- — Albert J. Fitzgerald, predsednik unije elek-ac'ijskih in strojnih delavcev, ki so na stavki pri General /Hi i(jH Westinghouse, je izjavil pred senatnim delavskim od-Vl Izjav,Sta ol3e družbi na stavki proti ameriškim odjemalcem. sta družbi izdelovali ledenice, pralnike in radi-i r je ^držali v skladiščih, da bi napravili več dobička potem, I S()^es °dpravil dohodninski davek na dobiček. Tozadevni Wevo p b.Ui dani v roke trgovinskemu tajniku Wallace-u, ki bo i ^al J??lskal- Odsek je nato odredil, da pokliče predsednika ' ctric, c. E. Wilsona, da odgovori na to obdolžitev. NjjfsMPri elevelandskih iStloiVL gre v 3. teden fn°nast treh c'eve'andskih ameriških dnevnikih so še j^ive^gj .Vki> ki gre že v tretji teden, župan Burke se trudi, da , Še J . lzdajatelje časopisov in unijo strojnikov-skupaj. Do-/ M0Valealmel usPeha- Včeraj je ponudil uniji svojo vlogo za po-> ^S'e n ^niia se je zahvaiila za prijaznost z izjavo, da ne po-f^^S16^ posredovalca. r M --'-- /i P I Unr, ' K°osevelt bo šla na pomlad v Rusijo Nvelt'i Mrs- Eleanor , Ca še f obiskala Rusij0. Ne T'oCe na pomlad ali po-IJj b0 odvisi od tega, I T1 i2aciV dn-ia konferenca i6 združenih narodov. I ,bo Poslal ameriški 'lndikat, ki pričakuje,! da bo dobro prodal njene članke v pričakovanju, da bodo Mrs. Roosevelt v Sovjetiji več razka-zali, kot bi komu drugemu. Rada bi šla tudi na Kitajsko, pa je državni oddelek rekel lie, radi j tamkajšnjih političnih homatij. IRazne najnovejše svetovne vesli PITTSBURGH — Stavka steklarjev, ki je trajala 8 mesece,, ,:.je končana. Danes gre nazaj na delo 15,000 delavcev pri Pitts-, I burgh Plate'Glass Co. in Libby Owens Ford Co. X * i'fi WASHINGTON — Jutri se bodo sestali zastopniki unije J električnih delavcev z delavskim tajnikom Schwellenbachom. Do . j 200,000 delavcev te unije ,je na stavki od zadnjega tedna pri Gene- . jral Electric in Westinghouse Co. _ i * * * CHICAGO — V soboto se je razletel velik furnez v Republic { /Steel Co. v tem mestu. Sunek je bilo čutiti 10 milj naokrog, j i Smrtnih žrtev ni bilo.' J * PARIZ — General de Gaulle, predsednik francoske republike, se je včeraj odpovedal. Vzrok je, ker se ni mogel razumeti s komunisti in socialisti. Narodna skupščina bo jutri vzela resigna-cijo na znanje. * $ * ATENE — V južni Grčiji je prišlo bo pobojev med komuni-j sti in vladnimi četami. Baje je nad 60 oseb mrtvih. Vlada je razglasila v južni Grčijo obsedno stanje. * * DETROIT — General Motors ima do danes čas, da sprejme zahtevo unije CIO za večjo plačo, in sicer 19 centov in pol na uro. Ako družba tega ne sprejme danes, bo šla unija nazaj na prvotno j zahtevo — 30 po viška pri mezdi. »!' * * CINCINNATI, O. — Gruen Watch Co. bo potrošila $1,000,-000 za povečanje in izboljšavo podjetja. Družba bo vpeljala tudi j šolo za veterane, ki se hočejo izučiti urarske stroke. * * * MANILA — .Brigadnega generala May so našli mrtvega.v , stanovanju.. Ustreljen je bil z njegovim lastnim samokresom. . Oblasti niso gotove, če se je sam ustrelil. * * « WASHINGTON — Danes opoldne bo podal predsednik Tru- j man kongresu svoja priporočila o vladnem proračunu in drugih L važnih zadevah. ! ( * * * WASHINGTON — Nek vladni uradnik je rekel, da bo via-j' da morda prevzela mesno industrijo, kjer se vrši stavka. Vlada! bo podvzela ta korak v teku 24 ali 48 ur. * >i« * |. YOKOHAMA — Ameriški vojaki na Pacifiku, ki imajo 30.' mesecev službe in častniki z 45 meseci službe bodo v februarju na L potu domov, je izjavil gl. stan generala MacArthurja. JUTRI ZVEČER BODO ZAČELI KEGLJATI NA NOVEM GRDINOVEM KEGLJIŠČU Jutri bo odprtija najmodef- ( nejšega kegljišča na vzhodni strani mesta, Grdinovega kegljišča, 6025 St. Clair Ave. zgorej. | To je tam, kjer je bila poprej! Grdinova dvorana. ' i Na otvoritveni večer bo igra-1 j lo 12 teamov od župnije sv. Pavla in v četrtek bo igralo 12 team-' ov od župnije sv. Vida. Na no-j vem prostoru je namreč 12 keg-| ljišč drug poleg drugega. Prvo kroglo bo vrgel jutri i naš neumorni narodni mecen Anton Grdina, ki s svojimi vrlimi sinovi lastuje ta kegljišča. I Drugo kroglo bo pa vrgel v imenu slovenske naselbine župnik sv. Vida, Msgr. B. J. Ponikvar. i Le dobro pomerita! Vsak je prijazno vabljeji, da! pride jutri večer ob S in si ogle-| da to moderno čudo na keglja-škem polju in športu. Novemu podjetju, ki je zraslo po zadnji plinski katastrofi v slovenski i naselbini, pa želimo veliko uspeha. -—o—— _ # j Industrija hoče uničiti vse unije Detroit. — Thomas, predsed-! nik unije avtnih delavcev je vče-raj izjavil, da hoče ameriški ve-lebusiness uničiti vse delavske organizacije. Razne vesti od naših borcev v službi Strica Sama I Sgt. Frank Trampus je bili častno odpuščen iz armade poj 34 mesecih službe. Bil je 27 me-J secev onstran morja in sicer v Angliji, Franciji in Nemčiji. Pfc. Stanley Trampus je dobil j tudi časten odpust iz armade po | 34 mesecih službe. Preko morja J 1 je bil 18 mesecev. Služil je pri 3. armadi v Franciji, Luksem-, burgu, Nemčiji in Avstriji. Oba sta prejemala v armado Amen-1 ško Domovino, ki jima je bila v' veliko razvedrilo, pravita. Oba sta sinova poznanih Mr. in Mrs. Sebastian Trampus iz 15626 Holmes Ave. n p« m Cpl. Andrew A. Mozek je dospel domov s častnim odpustom | iz armade. Služil je 2 leti. od teh 16 mesecev v Franciji, Belgiji , in Angliji. Zdaj živi s svojo ženo Marie in dvema otrokoma na 11184 E. 60. St. Andrew je sin ' Mrs. Zakrajšek iz 1183 E. 60. St. V Pittsburgh je šel— Naš zastopnik Jože Grdina '|je šel po uradnih opravkih v .Pittsburgh, Pa., kjer namerava ostati nekaj časa. Za brata vprašuje— Pavlic Jožefa, Vel. Brusnice št. 14 pri Novem mestu, bi rada zvedela za naslov svojega brata Franka Sebar, ki je ne-•kje v Clevehuidu. Obrnila se je I na ameriški Rdeči križ, ta je j naprosil pa nas . naj objavi-jmo to v časopisu. Vile rojenice— Družini Mr. in Mrs. Edward Smrek at, 14602 Lake Shore Blvd. je bila rojena zala deklica v Huron Rd. bolnišnici. Vse je zdravo. Mlada mamica je |bivša Anne Lučič, Tako sta Mr. j in Mrs. Smrekar ter Mr. in Mrs. Lučič. že petič stare mame in stari ateki. Čestitke! Prijazen obisk V uredništvu nas je obiskal ,J. A. Ros s a iz Massillon, O., ki j je uslužben pri Republic Steel korporaciji in je bil z isto na razstavi izdelkov v Clevelandu. Mr. Rossa je bil pred več leti Igl. odbornik SDZ. Tetka štorklja— Družina Mr. in Mrs. Louis Kok^ly , 3422' E« lt>2. j t- dot-iia obisk tetke štorklje, ki jim j« pustila za spomin krepkega fantka prvorojenca. Tako sta postala . Mr, in Mrs. Sadar prvič stari ata in stara mama. Čestitamo! Punčka je— Družino Mr. in Mrs. Frank Jamnik iz 1014 E. 169. St. so obiskale vile rojenice ter .ji pustile zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Naš po-klon. Pobiranje asesmenta— Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ, bo n ;coj od 6 do 7 pobirala asesment v j šoli sv. Vida, soba št. 2. ! Dobili so pošiljko— : Mrs. Anna Zalar iz 1038 E. I TO. St. je prejela pismo od svoje matere iz vasi Kranjce pri Begunjah nad Cerknico, da so I prejeli paket, ki ga je odposlala 30. oktobra, pišejo, da so ;bili pošiljke močno veseli, zla-}sti pa kave in sladkorja. Po-jšiljko je odpremil Mr. August j Kollander. ! Važna seja— Nocoj ob pol osmih bo seja društva sv. Antona Pad. 138 [c. K. of O. Seja je v navadnih prostorih v šoli sv. Vida. Popravek k protestu— ! V protestu podružnice št. 25 j SŽZ bi moral biti podpis namesto nekaj imen sledeč: Odbor | in članice. V zadnje slovo— j Članice društva C a r n i o 1 a ' Hive št. 493 T. M. so prošene. da se nocoj ob 7:30 zbero v Gr-dinovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast pokojni 'sestri Leopoldini Russ. Ob. osmih naj se pa zbero istotam ; članice podružnice 25 Slovenske ženske zveze. Deveta obletnica— Jutri obv7:15 bo darovana v t cerkvi sv. Vida maša za pokoj-{ no Mary Lenarčič v spomin 9. i obletnice njene smrti. - Pobelilo je— i Cleveland je dobil ponoči be-i lo odejo. Zjutraj je sneg še ve-. di.o puvnalem naletaval. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0638 Cleveland 3. Ohio _____Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt lete $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. slaviji predstavljajo vladajočo kasto in vse druge zmerjajo z nardonimi izdajalci. Prav zaradi tega je bila peta kolona v Jugoslaviji tako nevarna. Če je neznatna komunistična manjšina sploh kdaj hotela v Jugoslaviji zavladati, je morala budno paziti na vsako ugodno priložnost, ki bi jo lahko izrabila sebi v prid, in predvsem uničiti v narodu globoko zasidrano jugoslovansko vojsko, nositeljico in branilko jugoslovanskih nacionalnih tradicij. (Dalje prihodnjič.) Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 14 Mon., Jan. 21, 1946 Odpri srce, odpri roke. . . II Kaj se je dogajalo v Jugoslaviji Energični komandant Šumadijske divizije "Čiča Lav" je z naglim pospeškom preiskave in odločnimi ukrepi vse te načrte iz tujine vodenih komunističnih teroristov v kali preprečil. Z odkritjem špijonažne afere v arzenalu v Kragujevcu pa je komandant Šumadijske divizije preprečil tudi celo vrsto drugih udarov, ki jih je podtalna komunistična stranka na račun tujine pripravljala proti jugoslovanski vojski in državi. Ta akcija takratnega komandanta šumadijske divizije je dvignila v vsej Jugoslaviji velik val zanimanja za podtalno delovanje komunistov in veliko ogorčenje proti komunističnim teroristom, ki so bili plačani z denarjem iz tujine. Takrat so se duhovi v zainteresirani jugoslovanski javnosti ostro ločili! Narod je na. prvem živem primeru spoznal, da komunisti ne samo, da ne morejo spraviti v sklad svoje grobe materialistične ideologije krvavega socialnega nasilja s patriarhalnim in globoko religioznim značajem jugoslovanskih množic, ampak da so tudi po svojem delovanju pravi sovražniki in veleizdajalci svoje domovine. Zakaj ravno v trenutku, ko so se v Evropi začeli razvijati grozeči tvori splošne nervoze in ko so se države začele skrbno pripravljati za vsako eventualnost, so jugoslovanski komunisti na povelje tujine pripravili vrsto obsežnih sabotažnih udarov proti jugoslovanski vojski in državi. Samo energija in doslednost komandanta Šumadijske divizije je preprečila, da takrat komunistična akcija ni v temelju načela ustanove jugoslovanske vojske. "Čiča Lav" se je dobro zavedal, da z njegovim odkritjem komunističnega delovanja še zdavnaj ni konec. Zato je kot prvi začel s poukom vojske o bistvu, organizaciji, metodah in ciljih mednarodne komunistične organizacije. Za njim so z enakirr* poukom začeli v vsej vojski, da bi oboroženo silo Jugoslavije pripravili na previdnost pred nadaljnimi poskusi komunistov. Ta odločnost komandanta Šumadijske divizije je komuniste silno ogorčila. Prišel je kot sovražnik št. 1 na listo njihovih nasprotnikov. Neprestano so ga zasledovali, obrekovali in klevetali ter poskušali izpeljati atentate nanj. Zadnjič dne 25. septembra 1941, ko je komunistična stranka začela razvijati načrte, ki so pripeljali v Jugoslaviji na oblast Tita. Takrat je na sivolasega generala, ki je po okupaciji brez sredstev in zagrenjen zaradi aprilske katastrofe Jugoslavije životaril svojo težko jesen življenja, na njegovem stanovanju v Ljubljani streljal komunistični terorist iz neposredne bližine, ker je komunistična stranka mislila, da bi ji stari general, ki je njihove namene dovolj zgodaj odkril, lahko biL v napoto. Komunisti, ki jih je vodila tujina, torej po odkritju njihove zarote v Kragujevcu še zdavnaj niso odnehali. Le potuhnili so se za hip, da so preštudirali nove metode in razmeram odgovarjajoče spremenili taktiko svojega delovanja, kakor so jo pozneje še mnogo krat menjali, dokler se niso dokopali do oblasti. PETA KOLONA V JUGOSLAVIJI Jugoslovanska vojska, ki je po svojih borcih iz prve svetovne vojne imela sloves junakov, ki znajo na položajih umirati, umakniti pa se nočejo, je bila sovražnikom Jugoslavije trn v peti. Z ozirom na terensko sliko Jugoslavije s ka-menitimi soteskami in gostimi, razsežnimi gozdovi bi dobro oborožena jugoslovanska vojska na višini, kakršno si je bila pridobila zaradi junaštev prve svetovne vojne, bila sposobna nuditi močan odpor tudi najbolj moderno oboroženim in številčno močnejšim armadam napadajočih sovražnikov. Tega so se sovražniki Jugoslavije dobro zavedali. Zato so natančno izračunali, kakšne kontingente svojih sil morajo vreči proti Jugoslaviji, da v potrebnem časovnem razdobju dosežejo verjetni uspeh. Računi so se pokazali zelo visoki. Zato je razumljiva naravnost gigantska množina človeškega in oborožitvenega materijala, ki so ga sile osi vrgle na jugoslovansko bojišče dne 6. aprila 1941, ko so od vseh strani drle na Jugoslavijo vojske Nemčije, Italije, Madžarske, in Bolgarije. Zato je razumljivo, da so sovražne sile napele vse moči, da bi udarnost in odpornost jugoslovanske vojske razkrojile in demoralizirale od znotraj. Zato je razumljiv strašanski napor pete kolone, da ovre uspešno borbo jugoslovanske vojske. Po vsem tem pa je končno razumljhro, da je jugoslovanska vojska po 14 dneh bojev, ko je izpadel iz nje tudi hrvaški delež, morala odnehati z regularnim odporom. Ako izvzamemo centrifugalne politične silnice, ki so zaradi nerešenega hrvatskega problema prihajale do izraza vseh 22 let Jugoslavije, je bil poglavitni vzrok'tako naglega prenehanja odpora jugoslovanske vojske kot regularnih edi-nic v vrsti sabotaž, notranjem razkroju in dezorganizaciji, ki jih je povgzročila podtalno razpredena peta kolona. Če govorimo o peti koloni v Jugoslaviji, potem jo mo-ramd natančno opredeliti, zakaj peta kolona je bila v Jugoslaviji povsem drugačna kot kjersi bodi na svetu. — Kakorkoli se namreč mogoče sliši na moč paradoksno, tako je vendar resnica, da so peto kolono v Jugoslaviji tvorili po pretežnem delu najemniki istih komunistov, ki danes v Jugo- Zdaj že dolgo ni bilo nič slišati o "katoliških komunistih" j v Italiji, ki so pred letom dni; "navduševali" tudi nekatere' med nami. Kar za zgled so nam jih hoteli postavljati, češ, le tako je mogoče dandanes priti kam naprej. Katoličani naj se pogode s komunisti, pa skupno naj delajo za obnovo, pa bo vse dobro. . . Kakor znano, je iz Vatikana potegnil prav kmalu mrzel veter na tisto zvezo med katoličani in komunisti. Na one, ki so bili tu med nami "navdušeni" za "katoliške komuniste," mrzel veter iz Vatikana sicer ni vplival. Saj so ti ljudje že dovolj dokazali, da oni zmerom "bolje vedo" kot vsi katoliški škofje in kardinali pa tudi "bolje" kot sam Vatikan. Vplival pa je tisti mrzli veter iz Vatikana na one ljudi v Italiji. Zavrgli so svoje prvotno ime "katoliških komunistov" in so se nato imenovali "katoliški levičarji" ali nekaj podobnega. Potem nismo nekaj časa nič slikali o njih. ♦ * * Zdaj prihaja iz Rima poročilo, da so "katoliški levičarji" nedavno tega tudi to svojo štacu-no zaprli. Imeli so zborovanje in sklenili, da se razidejo. Videli so namreč, da ne pridejo nikamor naprej. Tako je kmalu za "katoliškim komunizmom" na Laškem vzelo glaven konec tudi "katoliško levičarstvo." — Naj oba počivata v miru! Zanimivo pa je, kam so se zdaj priključili tiisti ljudje, ki so poprej ustvarjali "katoliški komunizem" in potem "katoliško levičarstvo." Uradno so razglasili, da naj se njihovi člani zdaj pridružijo — komunistični stranki! Kar se pa tiče nepolitičnih organizacij, naj bivši "katoliški levičarji" vstopajo samo v tiste, ki imajo močno komunistično barvo! — Kjer kakšno organizacijo vodijo sami katoličani ali pa tudi sami socialisti, tja naj bivši ♦'katoliški levičar" ne hodi!!! * » * Nič drugega se ni dalo pričakovati. "Katoliški komunizem" in "katoliško levičarstvo" ni bilo nič drugega kot čisto komunistična krinka, ki je morala prej ali slej vreči masko z obraza in se pokazati, kaj je bila. Mi smo takoj svarili pred "navdušenjem" za tak nestvor, tega pa nismo pričakovali, da se bo stvar tako hitro izkazala. Cisto tako je bilo z "Osvobodilno Fronto" na Slovenskem. Res je, da je nastala v drugačnih okoliščinah in' z navidezno drugačnimi cilji kot "katoliški komunizem in njegov naslednik na Laškem, toda končni namen je bil isti — katoličanom nasuti v oči peska pod mikavno krinko, potem jim pa j lepega dne zadrgniti vrat. Komunizem trpi polovičarstvo le nekaj časa, kakor ga trpi le nekaj časa tudi katoličanstvo. Oba hočeta zase cele ljudi. Zato bo še naprej veljalo in tudi obveljalo: Med katcličanstvom in komunizmom ni kompromisa ! ♦ * * Na tiste naše rojake v starem kraju in tu, ki smo bili zoper "osvobodilno fronto" od tistega časa, ko je nastalo jasno, da jo vodi komunizem, še danes močno pada. Naj le pada, naj le pada! Uvideven katoličan ni mcgel v to zvezo, ker ja bil o potih komunizma dobro pou- čen. Tisti, ki so se ujeli, so sedaj že sami komunisti, oziroma čisto dozoreli za komunizem — ali so pa že lepo "zli-kvidirani." Tisti, ki so se takoj uprli "Osvobodilni Fronti," ki je hotela biti nekak slovenski "katoliški komunizem," so zdaj v tisočih v begunstivu. Nekateri še zmerom poprašujejo, zakaj so bežali. . . Ce bi bili na Laškem zmagali "katoliški komunisti," kakor so zmagali na Slovenskem v "Osvobodilni Frontari-ji," bi že danes lahko svet spraševal, zakaj je bežalo iz Italije toliko katoličanov, morda s papežem vred. . . .Naši begunci so vedeli, zakaj se niso "podali" komunistični Osvobodilni Fronti — zato hitimo na pomoč tem siromakom s tern, d'a PODPIRAMO LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV! V novem letu ne prenehajte s svojimi prispevki! * * » Tudi o tem že dolgo nismo slišali, kako se godi katoličanom v tistih krajih bivše Poljske, ki so po novih uredbah padli pod Sovjetiijo. Svoj čas smo se bali, da jim Sovjetija ne bo dala miru in da ne bodo svobodni pri izvrševanju svo-jiht verskih zadev. Drugi so dejali, da že naprej obrekujemo Sovjetijo, namesto da bi počakali in videli. . . Tisti, ki so nam že naprej očitali "obrekovanje," lahko sedaj čitajo ntarsikaj o tej reči v dnevnem tisku in spoznajo da nismo prav nikogar obrekovali. List "Commonweal" bi prav gotovo rajši samega sebe zadavil kot obrekoval Sovjetijo. V svoji številki z dne 11. januarja poroča: "Vzhodno od Cuiizonove linije .na Poljskem je Rusija odločila, da sme delovati samo pravoslavna moskovska cerkev. Vse druge krščanske cerkve pa morajo izginiti. Kakor poročajo iz vzhodnih poljskih pokrajin, po novem letu (1946) ne bo smela obstajati nobena rimsko katoliška župnija« noben samostan, nobena škofija. Ne bo dolgo, ko bodo rimsko katoliške škofije v Vil ni, Lwo-vu, Pinsku in Lucku samo še spomin. . Posebno težaven je položaj katoličanov armenskega in bizantinskega obreda. Na te Moskva strašno pritiska, da se odtrgajo od Rima in se priključijo pravoslavni cerkvi. Armenci se močno ustavljajo in upajo, da jih bo Sovjetija preselila na Poljsko, kakor katoliške Poljake, ki so ostali iztočno od Curzonove linije. U-krajincem pa ne preostane aru. gega kakor odvpasti od katoliške cerkve ali pa sprejeti mu-čeništvo. Več škofov bizantinskega obreda so že zaprli ali odvedli v Azijo." Enaka poročila prihajajo seveda iz Litve in drugih krajev, ki so zdaj padli ped Rusijo. K vsemu temu dostavlja list Commonweal, da tudi pravoslavno cerkev Sovjetija podpira le v svoje politične namene in da niti carizem ni nikoli toliko izrabljal pravoslavja za ■svoje imperialistične cilje kot dela to današnji boljševiški režim na Ruskem. • * * Kljub temu bomo še slišali, da moramo Sovjetiji več zaupati, da se je v njej mnogo o-brnilo na bolje, da komunizem ni več tisto kot je bil, da je (komunizem sploh samo strašilo za "bav bav katoličane" in pol-1 no takega. Žal dejstva govore drugače. Zato nismo bili prav nič v na-! napačnem, ko nismo "čakali," ^ ampak naprej svarili pred "slo-vanstvom," ki ni slovanstvo, temveč gol in čist komunizem.1 * * * V Jugoslaviji komunizem nastopa nekoliko drugače. Da Cerkev trpi preganjanje, je u-gotovljeno na vse strani. Nedavno je neka vatikanska agen-1 cija dala v svet, da "v Jugo- j slaviji Cerkev trpi preganjanje j v nezmanjšani meri." l5okazov je toliko, da v dobri veri tega ; nihče več ne more tajiti, razen, če kdo hoče nalašč posnemati ptiča noja in vtika glavo v pesek, da namenoma nič ne vidi. Glavna misel jugoslovanskega komunizma je pa ta: Mladi rod naj se odtbije od Cerkve, pa bo cilj kmalu dosežen. Prihodnja generacija bo brezverska in cerkve bodo same od sebe prenehale delovati. . . Vsa poročila, javna in za-(Nadaljevanje na 3. strani) -o- Clevelandske podružnice S. M. Z. BUBBLES PRAVI: • Zaka.i se otroške obleke tako rade zamažejo? To je zdaj še težje, ker ni mila. To je drug dober vzrok, da izročate RABLJENO MAST. ki je potilebna za milo. Pomnite, kjer je maščoba, tam je milo-Tore i hranite naprej, ali boste? Cleveland. — Članstvu Slovenske moške zveze in posebno pa podružnicam v Clevelandu se naznanja, da smo zastopniki elevelandskih podružnic sklenili, da priredimo ob priliki zborovanja gl. odbora SMZ, ki bo zboroval v Slovenskem domu na Holmes Ave. v nedeljo 3. februarja malo zabavo v po-čast. Za tisti večer smo že najeli poznani Pecon orkester, ki bo igral tako vesele in poskočne komade, da si boste lahko noge zrabili prav do kolen. V kuhinji bodo pripravile izvrstne kuharice k^j okusen prigrizek in pri bari bo pa tudi dovolj vsega, kar se najbolj prileže suhemu grlu. Zato pa le pridite v kar največjem številu, ker bo zabave in okrepčila za vse dovolj. Da ste mi zdravi in na svidenje 3. februarja v Slovenskem domu na Homes Ave. Pričetek ob sedmih zvečer. John Intihar, član prip. odbora. -o- Ko se fantje vračajo V fari sv. Vida se je opazilo zadnjo nedeljo, da se fantje vračajo iz vojne. Nekaj iz-vanrednega je bilo, ko so se u-deležili v tako velikem številu skupnega sv. obhajila pri pol-deveti sv. maši, ker so nastopili skupno z novo-pristoplimi 21 člani, ki so to nedeljo pristopili v imenovano društvo in so bili slovesno sprejeti pred sv. mašo. Naravnost ginljivo je pa bilo, ko so bili za strežnike pri sv. maši štirje, iz vojne vrnjeni dosluženi vojaki v uniformi za ministrante ali strežnike. Taki slučaji so redki, pa veliko povedo in so vredni, da se jih omenja. Čast fantom in mladim možem, kateri v teh dneh, ko je vse od vojne omamljeno in od umazano politike in propagande prepojeno,- se pa na drugi strani dviga upanje, da je v slovenski mladini v Ameriki le še zdrava bod'ofincst, na katero naj bodo farani in z njimi ves slovenski Cleveland ponosen. Taka dejanja glasno govore brez hrupa in brez propagande in vpitja! Ko je mnogo takih, ki so v mladih letih pohajali v cenkve in gojili od staršev naučene verske nauke nekaj časa in potem opustilo, začelo propagando napram verskim svetinjam, ki se jim niso zdele več vredne, da bi jihh čislali, obdržali in po njih živeli, so se tem najdražjim svetinj aim polagoma odtujili, jih začeli še sovražiti in kbttČAb' še javne napadati in zaničevati. Toda njih mesta so zavzeli tu rojeni mladeniči z drugačno zavednostjo in preudarnostjo, ki daleč presega one, ki so zavrgli edino največ vredno stališče za vsakega modrega kristjana na svetu, pa naj bo to delavec, ali trgovec ali profesionalnega stanu. Ko so se po sv. maši zbrali v šolski dvorani za zajuterk, jih je bilo Omizje štirih dolgih miz, kjer so obdržavali svoje zborovanje in pokazali, da imajo cilje, ki bodo prinesli fara-nom fare sv. Vida sijajno bodočnost. Kadar se mladina zaveda svojega pravega smisla, bo šla za ciljem, ki bo dal slovenskemu narodu častno ime. Fantje in možje društva Najsvetejšega Imena, le tako naprej ! Eden, ki je to opazoval. Tema pred zarjo Houston, Pa. — Nič ni čudnega pod božjim soncem. Časi se vedno spreminjajo. Nekdaj, ko je še duhovni vodja SŽZ pisal spodbudne članke za Zarjo in so bili v isti priobčeni tudi razni zdravniški nasveti, takrat sem pa res rekel: ta list je pa res vsega priporočila vreden. . . Marsikateri ženski sem rekel, da naj pristopi v Slovensko žensko zvezo in bo vsak mesec dobila lep in poduči j iv list v roke. Sedaj je pa tema pred zarjo — tudi ženske in celo katoliške so se navlekle komunizma. Le natančno preberite december-sko številko Zarje in boste videli pod naslovom "Bridka resnica." — Laž imajo za resnico in resnico za laž. Bolj jim je pri srcu komunist Tito, kot pa škof in z njimi vsi duhovniki in tisoči pregnanih katoličanov. Po njih mnenju so vsi sami izdajalci. Celo poglavarju katoliške Cerkve ne verjamejo več, pa ko je že tolikrat svaril pred komunizmom. Pozdrav, John Pelhan. Kam pa jadramo? Poglejmo krog sebe, štrajk in zopet štrajk. Sedaj je čas, da poskusijo unijski voditelji svojo moč. Saj se ne gre toliko za delavca, ampak unijski voditelji hočejo vedeti, če jih bodo delavci ubogali, da gredo na stavko, jih bodo potem ubogali tudi v politiki in tako si znajo lepo! postaviti svojo lastno stranko z lepo donečim imenom "delavska stranka" in če bodo potem zmagali, pa dobimo pravo diktatorski vlado. Saj vemo, da je teh voditeljev že sedaj veliko na levi in tako lahko dobimo de-1 lavsko, ali socialistično, ali komunistično vlado, kot na Angleškem, ki počasi lezejo v komunizem. ; seveda ne tako brutalno ' kot je na Ruskem, ker Angleži1 so bolj previdni, da ljudje ne začutijo prevelike spremembe. J Samo poglejmo v Jugoslavijo, s kako lepim imenom so prišli komunisti do vlade, narodna obramba — osvobodilna fronta j — ali ni to lepo ime? Zato so pa ljudje tudi šli na limanice, ko pa so se zavedli, je bilo že prepozno. Tudi nam v Ameriki se lahko kaj podobnega pripeti | pod lepo donečim imenom de- lavske stranke. Pa boste -da rekli, da je v Ameriki W kega nemogoče. Povem je prav lahko mogoče. A'*' mi zavedamo tega? Prav 9 li če pride, potem bi pa Joi;l tožili, da se nam dela W j toda sedaj pa nočemo vidfit kor v Jugoslaviji niso h0'8 deti, kam jih pelje osvol*1 fronta. Zato pa je prav,' lo pogledamo, kam J8 Ker je to moj prvi dop15 želim vsem srečno novo|( Frank Opasl .............. „. \W ^ t "V ognjišče sem str"5' opazoval iskrice, ki so sC le od ognja in plesale P° bi," sem začel pripO^ fantom o svoji ponočni P bi. "Spanec se me )e J moč branil in kar dolgf je bilo samemu v kolib1-vi s tako silo vlekli $ gonili cirkularko, pa k°; dar ne spodobi, da ^ fant, z natrpano glavo i in domišljij, spal v ^ ■ lestni noči, v kakršni se ■ samo veliki pesniki i'1 ■ lji. Pa kaj boste vi, ■ fantazije za drugo kot , , lo mleko in hlebec ki'1^ Naj pustim dogodke1. , za trenutek, saj se nafl1' ■ kamor ne mudi, presk0^ • za več let ter povem se ki ima nekake sorodu® menoj in ki se je mali vzpetini tik Zap*8 Saj je bil menda v ft ki noči, kot sem jo °'nie,j rej, rojen naš edini p®5"' " Zorman, ki je mnog" tistem našem zletu 11 ;1 j | izvabljal iz orgel prisV'. žu, mali cerkvici kon1 , ' ljaj od Zaplate, take1".. t da je še Grmkovega ^ t ki je maševal, tako ^ je nekaj časa kar ol>s; Daritvi. O tistem f j ' občutku, ki sta ga uživ pesnik kot mašnik, / ustvaril to-le, ki kfze. j prevzame človeka, ^ dvigne v gore: ; Po beli cesti greva v Škrjancev klic budi v'15' ~ n-ia> | pod božjim varstvom 1 ) poganja, blešči se v soncu ros111 1 i • i ljan- . Svetal in tih, z zeW> obdan - z višave sveti Prim°z , sanja. « l Nad njim se Velika r> sklanja, j mogočna varuje m« ' san. In v hramu naju ^ objame, J I ; tišina sveta dušo vso P i j K oltarju ti, jaz k 0 : približam, , z drhtečo1 roko tipko a ; križam. I I i v ^ Zapela sva, prisrčno > la I I i! in narod svoj Bogu t; la. * * " , Vidite, ali ni Iva" j bežal naš svet? No, pa pojdimo »fjj v našo kolibo, da sli®1' .! stvari. "Zabavljati se mu cJ ! Igel medklic po kolibi j horič, ki je že takrat , j ; bo odličen odvetnik, , 'mačil pravico svojim po svoje. j "Pusti ga, naj ukaže vodja Basa j > J i koncu odprli zasliša1" bato." 1 j "Eno figo jo bost® jI jim povem naravno^ M; ovinkov. "Kdo pa P M vprašam, da boste me a?" _ I | j Imenitno sem J'"1 besedo, kaj ne? 1946 JAN. 1946 [So ir IT LTujgejrn« [fltSfi, fflEH 11I2 E m M 1 2 s M fflHl 22 23 (24 Hi® as 25 26 □□ Ženske za čiščenje Posebno ugodni pogoji za ženske Prijetno delo v lepih uradih v mestu Izvrstni delovni pogoji Ure: 6:30 zvečer do 2:30 zjutraj Mezda: 63c na uro 40 ur na teden Počitnice s plačo Vprašajte za Mrs. Makselam po 6:30 zvečer The East Ohio Gas (o. E. 6. cesta in Rockwell ^ „ „ * KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 26. St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avdi-toriu SN Dna St. Clair Ave. FEBRUAR 3.—Prireditev skupnih podružnic Slovenske moške zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. 9.—Društvo Državljan št. 33 SDZ, plesna veselica v SND J na St. Clair Ave. 9. Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ "Valentinov ples" v SND na 80. cesti v Newburghu. 10.—Baraga Glee Club "Valentinov ples" za vrnivše se vojake v šolski dvorani sv. Vida. MARC 2.—Plesna veselica dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v SDD na Recher Ave. APRIL 27.—Društvo Marije Vnebo-vzete št. 103 ABZ. petintrideset letnica, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. ma je mogoče, naj mi tudi onadva kaj pomagata. Rad bi ti še kaj več napisal, j Pa je že tako, da ne morem. [Bom pa še drugič kaj več popi-jsal. Ce boš to pismo dobila, mi takoj odpiši, pa tudi Micka naj kaj piše in Žanek, saj se me gotovo še kaj spominja, naj se me tudi on kaj usmili. Končal bom to žalostno pisanje in vas vse skupaj iz srca pozdravljam, tebe ljuba moja sestra, tvojega moža Toneta in vse tvoje otroke in vse znance ter prijatelje. Vsem skupaj voščim tudi vesel božič in srečno novo leto in da bi še več let dočakali zdravi in veseli na tem svetu. Tvoj nesrečni brat John Mirtič in družina. Z Bogom! ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . (Nadaljevanje z 2 strani) upna, vedo mnogo povedati o tem, kako strašna je že zdaj pokvarjenost tiste slovenske mladine, ki je brez zadržka prišla v roke komunističnim "vzgojiteljem." * * * Ni dvoma, da je ta način preganjanja Cerkve eden najbolj uspešnih. Komunisti imajo sedaj že bogato izkušnjo v tem pogledu in sami priznavajo, da se vera rie da tako lahko pregnati iz naroda, ki je bil mnoga stoletja veren. To se je izkazala tudi na Ruskem. Sam Fr. Braun, ki se je po mnt>gift letih župnikovanja v Moskvi sed'aj vrnil v Ameriko, pripoveduje, da večina ruskega naroda še veruje in si želi cerkve in duhovnikov. Toliko let je komunizem storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi na Ruskem zatrl vero; Ni je: mogel! Upajmo, da je tudi na Slovenskem ne 'bo; 'čeprav se na najbolj rafiniran način trudi za dosego tega cilja. Največ upanja za bodoči razvoj katoliške cerkve v Sloveniji prihaja od strani naših beguncev. Kadar se bodo ti vrnili nazaj v svobodno Slovenijo, četudi morda šele po več letih, bodo prinesli med svoj narod tisto, kar mu hočejo komunisti ubiti. Zato je leps naloga, ki si jo je naložila LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV—podpirati begunce, da ne omagajo. * » * Zastopniki slovenskega Rdečega križa so baje med nami tu v Ameriki zatq, da vzbujajo sočutje za nesrečne rojake doma. Tega pa ni treba, ker ni nikogar med nami, ki bi tega sočutja ne imel. Zastopniki Rdečega križa pa | ne ,morej o povedati, kako naj to svoje sočutje v dejanju pokažemo. Ne morejo nam razložiti, zakaj Tit.o pošilja v Ru-sije toliko tistega blaga, ki ga : UNRRA daje za Slovence in druge Jugoslovane. Kdo more komu zagotoviti, da se ne godi isto z zalogami Rdečega križa? — Zaplot. Beseda od svojcev iz domovine Ana Škerlj iz 82. ceste (Cleveland) je prejela od svojega brata John Mirtič iz Trebče Vasi, pošta Dvor pri Žužemberku naslednje pismo: 2. dec. 1945. . Draga mi sestra Manca in družina! V začetku mojega pisanja vas vse skupaj prav prisrčno pozdravljamo mi vsi skupaj. Sporočam ti, da sem tvoja pisma dobil 29. novembra, oba skupaj. Bil sem tako vesel, da sem od veselja jokal, ker dolga štiri leta nisem dobil nobenega pisma od tebe. Tistega denar-i ja, ki si mi ga poslala še leta 1941 pa nisem prejel, pismo pa sem dobil. Vprašaš, če smo Še živi in zdravi, pa hvala Bogu in Materi Božji še smo vsi živi in zdravi. Oba sina sta doma in mlajša hčprka,, dve sta pa v Ljubljani, ena dela v to-j varni, druga je pa v Mladinskem zavetišču. Micka je, tudi še živa in otroci, le za moža pa ne ve. Dalje si mi pisala, da si izvedela, da sem nesrečen. In to je tudi resnica. Noben v Treb-či vasi ni tako nesrečen kot sem ravno jaz. Meni je čisto vse pogorelo, tako da nimam sedaj nobene strehe. Stanujemo v Lojizkini hiši, Manca je umrla in zdaj smo pa mi notri. Zgorela mi je tudi ena krava, en prašič, 30 kil masti, vse žito, vsa obleka in čevlji; z eno besedo zgorelo je vse, kar smo imeli. Zima je tukaj, pa nimamo kaj obleč ali obut. Potrebujemo vsega in iz srca vam bom hvaležen za vse kar mi bos te poslali. Zdaj bo treba pričeti kaj popravljat hišo in poslopja, pa nimam lesa in tudi denarja ne. Nekaj sem naprosil lesa, a ne bo niti za hišo zadosti, kje je pa še drugo. Povej to tudi Gregurjom Jožetu in pa sporočite še Kritini v La Salle, če je še živa (in jo pustim pozdravit. Če ji- MALI OGLASI Hiša naprodaj V Euclidu na Arbor Ave., za j 2 družini, 4 in 4 sobe, jako čista znotraj in zunaj, nekaj sadnega drevja; lot 55x165. Sprejmemo primerno ponudbo. Na E. 174. cesti, južno od St. Clair Ave. moderna hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, fireplace, i china cabinet, dvojna garaža, jako čista znotraj in zunaj. Sprejmemo primerno ponudbo. Na Neff Rd. lot 40x195, jako lepo urejen, cvetlice, jagode in sadje. Sprejmemo primerno ponudbo. Na Muskoka Ave. blizu E. 185. ceste, lot 40x100. Sprejmemo primerno ponudbo. J. Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288. Pivo v zabojih Standard — C-rtfnjrs Carlings Ale Dortmunder TINO CAFE 6030 St. Clair Ave. (Fri., Sat. - x) Sprememba na plin Nič saj, nič dela. Mi lahko popravimo ali spremenimo vsak furriež 'od" premoga na ^lin. Zastonj nasveti in proračun. Ohio Heating & Supply Co. LI 4800 _(15) Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Soba se odda Odda se opremljena soba slovenskemu dekletu. Vprašajte na 1119 Addison Rd. zgorej. (16) PrijateFs Pharmacy SLO VENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. CUir Ave. in E. 6*0» ENdicott 4211 ženska za likanje Delo dobi ženska za likanje in lahko čiščenje; samo 2 v družini; dobra plača. Z glasite se na 482 E. 129. St. tel. GL 7279. (16) Luč za zdravljenje revmatizma gre na vsak rcsularni saket. $1 65 MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. DELO DOBIJO DELO DOBIJO Boj je končan. — Priprosto a svečanio obenem se je vršit pogreb in cerkveni obredi za pok. generalom George S. Patton-om Jr. v prvtestawtovski cerkvi v Heidelberg, Nemčija, kjer je slavni poveljnik 8. ameriške ar made umrl. Obredi so bili zaključeni z Pat-tonu najljubšo kimno "The Strife is o'er; the battle ivon." popravljamo vsake vrste Resetting $15, Ciš&enje »5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorlnio slovensko 1183 Addison Rd. ENdicott 0487 (X) Dober kup Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 4 so.be, ter za 1 družino 5 sob, 3 garaže, lot 80x135, en blok od Euclid* Beach ulične železnice, severno od St. Clair Ave. Cena za vse skupaj je $7,500. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500 (17) Stanovanje iščeta Mati in hči iščeta stanovanje 4 ali 5 soib v bližini cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EN 7855. (14) Kje so? Rad bi zvedel, kje se nahaja družina mojega brata po imenu Hugo in Pauline Klun; pred leti so prebivali .v Milwaukee, Wisconsin. Ce jih kdo pozna in ve za njih naslov, je prošen, da sporoči stricu: Charles Klun, 7505 Aberdeen Ave., Cleveland 3. Ohio. (14) Rodney Adams Heating Service -Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5208 550 E. 200. St. (Fri., Sat. x) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko ca hišno zna žen je poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čaa 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 ijf. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO._ Išee se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Roar zanima, naj se zglasi na >60 E. 185. St. (x) Delo dobi moški, ki je vajen mizarskega orodja za "flask work." International Foundry 6601 Morgan Ave. __ ' _ J14) Moške se sprejme Sprejme se moške za lahko punch-press delo, drugi šift. Plača od ure in od kosa. Stalno delo The Superior Die Casting Co. 17325 Euclid Ave. (19) MALI OGLASI Furnezi! Kristus Odlomek iz umetniškega življenja. Spisal dr. Ivo česnik. # lancet ga budili po nočL , iko ? Jemoj Pri.iatelj in me ft ''a čez dan." Hlo "f n ljl,bljeni' ^agi An-1 t Sem' da bi semuj kak0^se spoj ■ li I mam vere mladostnih; 1« 'tem t!-a Se mi Prej vrniti ta * i Po^1.^ o spovedi!" ✓ i\ in7 36 g0voril težko di-; obJfgrabilzaprsi. Potem | A H t!^ v strop in se zami-j , ° Se mu je živ" ttdil " ' ničevo- čemu se je I "Wif?" je bil rojen? Da! ali m občino umetno-^namo0Sreči ^elicito? Kak- r^anTerma? VpraŠanje za Ivi a,se Je motalo v nje-% mat trpel Je sil»°- Ven- P' žPr je °dlegl0' čutil -i« al d°tf Felicita mu je ho-(' :..Nuedtl limonade. ; »oC;>ica-vina!" »'ašala ,-e zdravnika in ga * aa- Dr ? Sme dati bolniku " ^ k u\ Centini J'e vstal in J* bolniku. ! Prinesli! obrača, gospa. 1 °dreči i, Vlna' Ne smem mu ;; Prinesl'Trebil navajen." ! ''MeJn Je bolniku črnine in < ie Pil p /Slavje, da je la-' drenia] I otem je zopet malce • ' •i in°vieaVe Je zJutra-j razne-£i.; r Aiiu- i ,le na£l° obolel sli-Pa. o^610' ljubljenec občin-!. Natel?eh Strani 80 Prihaja- ni «meiV? rpraševaii-a nih" 4 11 Je Z bolniku- Dr. Picen-pf 1 d0mapovedal mir, ko je od-t 1 Predi1*1 °bljubil, da se vr- 1 ScMe ,Tm- Le patra Fran- i , ker Pustila Pelicita k Angel Jela, da Je spoštovala in je Nh j,' Je navajen trpečih Pucin je sedel k An-Nu ,;,VZglavju in podal pri- 'l N SS1"bodi' Angelo! Pre-t;i Nalašč , ° te boli! Morda so Naš *0sla"e iz neba, da jih b s a;' kmalu minejo in ■i! et ust.::urav kot 1 rej in nam 6> :"Lepo kaj velikega." P lePo i!' ^raricesco, da si pri->j ltlhk0 i! tolažiš. S te- ii 1 Vei*> al? to tvorim. Glej, ji > nek.!' "mrem zdaj, ali še ^kuip let> ne vem. ali me I: i!' cuti'^n, ali ne. In ven- J>e ma-CUden nemir- Felici" f S tudi^ Pripovedovati o ftlice;., 1 Ji ne reci o tem be-"Tv p mi je sveta." ;koiep0 esco> vse sem si 1 ,Cel0 živ?- a1' vso bodočnost sov!enje- J«sno mi je si- f 'abii p0 e in zadovoljen sem žarkih- Pase je skrilo solnce in v moji duši je ' praznota, žalost." | "Angelo, zdaj ko trpiš, misli I na sliko Kristovega trpljenja. Ko ozdraviš, boš slikal iz srca. | Ali naj rečem gospe Feliciti, naj | ti bere iz sv. pisma o Kristovem | trpljenju, da si ga boš predsta-1 vi j al bolj živo?" j "Le naj mi bere! Saj bo to tu-' di njej v veselje." Kapucin je vstal in se poslovil, j "Pridi me še obiskat, prija-! telj! Rad te imam in vem, da je I sleherna tvoja stopinja zame | polna nesebičnosti." "Pridem," je rekel pater, mu podal roko in odšel. Od tedaj mu je Felicita čitala o Kristovem trpljenju na vrtu Getzemani, kjer je potil krvave kaplje, o sodbi pred Ano in Kaj-fežem, pred Herodom in Pilatom, o bičanju in kronanju z ostrim trnjem, o obsodbi v smrt, brala je, kako so Kristu naložili težak križ na rame, kako je padal pod njim, kako so ga na Gol-gati pribili nanj in kako je umiral v groznih bolečinah. Poslušal je in veliko mislil in polagoma se mu je vračal v dušo paradiž mladih dni. V sanjah so se mu prikazovali angelci-krilatci in svetniki v domači cerkvi tam gori v gorskem zakotju. Videl je zlato polje spomladi in zadovoljne kmete s srečo na obrazih, kako so šli počasi v božji hram. Ko je prebrala, jo je prosii, naj mu bere še enkrat. In brala mu je osem dni, ko se mu je vračalo zdravje, vedno znova. "Beri mi še kaj, Felicita!" (Dalje prihodnjič) MALI OGLAŠT" Ne zamudite ! Ne zamudite te prilike in kupite si suknjo v Anzlovar Dept. trgovini, ki imajo te dni čistilno razprodajo. Blago in cena vam bo ugajala. Razprodaja na ženskih oblekah in suknjah Princess Dress Shoppe 10406 St. Clair Ave. GL 6716 Harmonika naprodaj Prodam čisto novo piano harmoniko na 120 basov. Za nadalj-r,a pojasnila se zglasite pri Joe Russ, 1557 E. 65. St. Cleveland, Ohio, ali pokličite HE 4837. Tam lahko dobite tudi vse slovenske polke in valčke za piano harmoniko. _(Jan.21,23.25,28,30, Feb.l) OUT OF RANGE! 553 ' - : 1 ^ ... **"»trleai appliances like these «re «urV«* V. #«t, ''"»m, according to the Depart«r>**'< M At-"'1 i »T*-^.-i X "*. **** *"rt oils. Used cooking fat <■* *rt la* , I ,■V>«f.«rt yet be importrd, »nit *»■■>".■ V*«'« ^»■IjIvjJ tjve sooner. Butchftrs wfl! pmy Umr mm0m tamns S3 BACK PLASTER V BLAG SPOMIN ireije obletnice smrti našega nikdar pozabljenega sina in brata JSaznant'lo tti jZ,ahx)ala. V bridki žalosti globoko potiti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja niši dragi in nikdar pozabljeni soprogi, ljubljeni hčeri in sestri W Jaklič ROJENA BIZJAK ki je tako nenadoma preminula ter nas zapustila in se preselila v večnost dne 1. decembra 1945, v najlepši dobi 33 let. Rojena je bila v Clevelandu. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida je bila položena k večnemu počitku dne 5. decembra 1945 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti častiti duhovščini pri fari sv. Vida za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Iskreno zahvalo izrekamo vsem prijateljem, ki so v blag spomin dragi pokojni okrasili krsto s krasnimi venci. Ravno tako tudi vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in pokoj njene blage duše. Lepa hvala tudi vsem onim, ki so mesto venca darovali v druge dobrodelne namene. Prisrčna hvala vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba, ter jo tako spremili na zadnji poti do hladnega groba. Prisrčna hvala naj gre prijateljem, ki so nosili krsto. Naša prisrčna zahvala tudi članicam Slovenske ženske Zveze št. 25 za skupno molitev in za tako veliko udeležbo svete maše in pogreba, ter za tako častni sprejem na njeni zadnji poti. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu in sicer brezplačno. Iskrena hvala vam prijatelji in sosedje, ki ste nas tolažili in nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa hvala tudi vsem, ki so nam poslali sožalna pisma in karte. še enkrat lepa hvala, dragi prijatelji, ki ste nam na en ali drug način kaj pomagaili, čuli in žalovali z nami. Lepa hvala Jos. žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vso prijazno naklonjenost, za vso pomoč in tako lepo urejeni pogreb. Ti, predraga soproga, ljubljena hčerka in sestra, volja Vsemogočnega je bila, da si nas zapustila in se preselila v kraj večnega miru. V globoki žalosti Ti še želimo, da počivaš mirno v hladnem grobu in veselje rajsko vživaj. žalujoči ostali: JOSEPH JAKLIČ, soprog; MARY BIZJAK, mati; FRIEDA SCHMITT in ALBINA METZLER, sestri Cleveland, Ohio, 21. januarja, 1946. Čudovito je za Hrbiobol kateri je nepričakovano preminil 19. januarja 1943 Preljubi, dragi sinek-brat, Truplo iam na božji njivi oj nikdar ne pozabni nam, v grobu hladnem Ti trohni, ki lako hitro moral duh Tvoj pa neminljivi zapustiti svet, v slavi raja naj živi! ko bilo Ti je komaj 16 let in pol. i^W^f Zu prijetno oluj-I I A Sanje poskusite čist, / i J I j Jiihek, izkušen na* \ ' A /I pomajtnte \/navadnemu hrbtobo-lu. Denite Jolinsonuv HACK t-1. AST K R ravno na boleče mesto. Ta lahek iek prijetno. GHEJE vaš hrbet, olajša bolečino in otrde-lost. Gorka flanelasta podloga var-je pred mrzloto — zveie in podpira — vpliva prijetno. Napravljeno od Johnson & Johnson. V vseh lekarnah. Redno obiskujemo Tvoj grob. kamor Ti dejansko poklanjamo cvetlice, Oj zbogom, zbogom, sinek-brat nebeški čuvaj Te vladar mi pa Te ne pozabimo nikdar! Žalujoči ostali: ANTON in HELEN MOZE, oče in mati; ANTON Jr., brat Cleveland, Ohio, dne 18. januarja 1946 Seja se vrši v sredo 23. januarja, začetek ob pol osmih žvečer. Upamo, da se vsi društveni zastopniki in delničarji gotovo'udeležite. V poštev pride gradba novega Doma in volitev novih odbornikov za leto 1946. Vam voščimo srečno in veselo novo leto.- NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl naš brat JOE GODEC in sicer dne 7. januarja. Pogreb se je vršil dne 10. januarja iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in nato na Calvary pokopališče. i Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so darovali krasne vence, za sv. maše in v gotovini; vsem, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru ter se udeležili pogreba. Najlepša hvala vsem, ki ste nam na en ali drugi način pomagali v temu času. Tebi, dragi brat, pa kličemo: Počivaj v miru v hladni ameriški grudi! Žalujoča ostala: CHARLIE in FRANK GODEC Cleveland, Ohio, dne 18. januarja, 1946._ ODBOR SDD. RUDOLPH BOZEGLAV WINERY JE SEDAJ ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. ure zjutraj do 10:30 ure zvečer OB SOBOTAH od 8. ure zjutraj do 12. ure polnoči 6010 St. Clair Ave. —EN 0282 ŽIVI VIRI IVAN MATlClC Okrog po steni vise svete podobe iz ste- j kla. In družina je zbrana pri j peči in moli veseli del, moli za ; zdravje blagu, moli za skorajšnji vzrast novega sonca, v čast rojstvu Zveličarjevemu, v čast svetemu Vidu in sveteem božjim. Pri Budinovih so molili kleče okrog božične mize. S po-vzdignjenim glasom je odibira-la Liza debele jagode na molku, na dolgo in široko je zatezala družina. In tiho so se odprla vrata sredi molitve in Klara se je zrušila za vrati na kolena. Nihče ni okrenil glave, vsi so vedeli, da je prišla ona, dasiprav je ni nihče klical. "Kteriga si Divica rodila . . ." "Tiho je molila Klara, prevzeta od bagovesti svetega večera. Vsaj trenutek naj dovolijo nji, izobčenki, da zaužije vsaj trohico te čudovite topline. Ko so odmolili, se je dvignila Klara prva, stopila h kropilcu, }Ja prekrižala. "Radosten Božič . . ." je rekla tiho, kakor sama sebi. "Tebi tudi . . ." je odvrnilo nekaj glasov, skoro neslišno. j In Klara je tiho odšla, kakor jo' prišla. Pri svetem Vidu zvoni k pol- j nočnici. In ljudstvo gazi h ku-( cu zvona. Zastavni brkači na-' prej, za njimi mladinci S pla-( menicami, za temi mladež, pc-' tem žene, deve in očanci. Drug za drugim stopajo skozi to sveto noč, čudovito tiho noč. Zvcr-jad molči, volčje ne tulijo nocoj, niti burja ne zavija. Skozi noč se pomikajo ognji, v svitu ognja se zibljejo dolge vrste senc. K Svetemu Vidu se spe- Vabilo na letno delniško sejo SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA na Recher Ave., Euclid, 0. i njajo od treh strani, bakle se ^ ■ugrezajo v zametih in se znova f utrinjajo. In svetišče je odpr- , to na ste,žaj. Verniki se prikla- z njajo do tal in se krope z bla-goslovijeno vodo. V glavnem ^ oltarju gore voščenice, na obeh ( stranskih plamene lojenice, po j sredi stoje v dveh vrstah črvi- ^ Ve klopi, po kamenitih tleh bi- . jejo okovani škornji. Desno ^ vrsto klopi posedejo okožuhani ^ gorjačarji, v prednjo klop se usede Živo j, župan pogorski. Okrog njega se posade velmoži 1 .zemljaki v opisanih kožuhih, j; Za temi dedi in gospodarji. Levo stran zasedejo okožuhane 1 gospodinje in babice. Po sredi s stoje mladinke, glave ovite s 's temnimi rutami, oblečene v debele volnene kočemajke, nabra- j-na krila visoko izpodrecana, a škornje skoro do kolena. Zadaj se gnetejo mladinci, za njimi stoje brkači, kar upognjeni, ne- ^ kateri se dotikajo z glavami skoro stropa. V vratih je gne- f ča, vse ne more noter. Zbrana množica se odlcreha- I va. Zdajci zacinglja bron in I gospod Matevž pristopi k sveti I polnočni maši. Tedaj utihne I vse. Iz gruče mladenk se izvi- I je počasi hripav glas. Za njim I poprime drugi, in tretji se pri- I druži, četrti, peti — in vsa žen- I ska množica poprime. "Veselite I |se ludje, peršlu je veselije; a- I 'na zvejzda gori gre proti teiViu I mejstu Betleheniu." In zadaj II poprimejo brkači, zabasirajo— in cerkev se zamaje. Počasi zategujejo, na dolgo in široko, da tem slovesne.)'e počaste prihod Gospodov. In gospod Matej bere iz debelih bukev svetonočno blagovest., bere in poje v domači besedi, in vsa množica mu pripeva: "V začetku je bila Be- 1 seda, in Beseda je bila pri Bo- ' gu, in Bog je bila Beseda . . •" Potem polagoma cerkev utihne, vso se zgrne na kolena. In gospod Matej povzdigne sveti pše-nični kruh. Zveličar je rojen, množica utriplje gin j ena. Sveta tihota, polnočni sij preveva srca, globlje, globlje klone' množica. Maštiika ni več pred oltarjem, izginil je, njegovo telo se je pogreznilo k tlom, samo roke se iztezajo visoko, v rokah trepeče sveti kruh. Sve-tostni mir. Sveče so ugasnile, stene cerkve potonile, stebri se ugreznili in ugreznila se (množica. Samo podoba kruha sije iz teme, raste, sveti kakor sonce. Bratstva so se poglobila vase. Rojstvo Resnice. Vsi so si enaki, nihče ni župan med njimi, nihče več zemljak; nihče ni ubog, zemlja je enako dobra vsem, vsem rodi po zaslužen ju. Po naseljih ni nikakih razprtij več, pod skupnim krovom so družin, vsa živina, velika zadruga, pravo bratstvo. Maruša je zrušena med verujočo množico. Iz temne dalje vidi Budtinovo družino sedeti o-krog poprtnjaka. Tako blago zro drug v drugega, tiho žuž-njajo o samih dobrih delih. Klara drži v naročju dete, in dete se ozira in vidi same smehljaje, sama radostna obličja. Nad njimi sije bela mesečina in svta noč poteka v radostnem sijaju. Človeški Blagor je prišel na zemljo. "Jezusa poiziblimo, serce k njemu nagnimo." Izmučen, hripav glas se je izvil iz tišine. Budinova Liza je zarezala naprej. In pogreznjena množica se je zdajci vzdramila. Sveče so zamigljale, štdri stene stale tu negibne. "V letej deželi judovski, v tej revni štalci. bet-lemski." Globoki sen je mimo, prešel je svetli sij polnoč j,a. Noč se je nagnila. Čeprav je dan še daleč, vendar so zaslutili njego- vo rast. O polnoči še je obrnilo Sonce, iz Sonca se bo izvila ves-! na, nGcoj so zaslutili njen pri-j hod. Slutijo jo in z njo nove, brige. Bo li vesna zgodnja, ali j se bo zakasnila? Jo bo li še i uspavala zima ali jo celo odga-, njala? Bo seme v zemlji oživelo ali bo zamrlo? Nove slutnje, težke brige za nov kruh. — "O, kristjani, sem tecite, Jezu-1 su zdaj potožite, kako nadloga stiska vas." Še en pripev, še en poklon božični noči—in verujoča množica se usuje ven in bratstva zagazijo s Svetega Vida. Bak-|le znova zagore in ognji se u-trinjajo nizdol prav ko tedaj 0 Kresu, ko je bil hrib še Sve-tovit. Bratstva gazijo v naselja, tam čakajo novega dne, blagoslovljenega, svetega. Ko-ledniiki nastopajo predi kočami, j ljudem znaneč ta sveti božični 1 čas. Predpomlad. Na Pogorju ra-j ste dan, sneg kopni, polagoma se umika zima. Slutnja novih odganjkov, pomladitve, slutnja moči. Ptice se vračajo na Pogorje, iščejo si ljubljencev, gnezd. Dedje izbirajo neveste odraslim sinovom, iščejo godnih ženinov zrelim hčeram. Godni morajo iz gnezda! Starin Bud in je premišljal vso zimo. Pred pomladjo je vzsl sina Tomaža in svojega brata, Budina spodnjega, pa so jo ubrali na Jasinje: k Oslanu na ogledi. Bi vprašali le prej pri Branarju, je menil stari Buuin; ne, je branil ujec, pri Oslanu imajo lepše blago v hlevu. In so šli pa moževali na dolgo in široko, a se niso pogodili. Oslan bi hotel preveč odjesti zetu, a Budin je skušal kar. moč pridobiti sinu. Tomaž bo doberg ospodar, je hvalil. Dvignil bo Oslanovino do grunta, pa bo tudi nekaj prinesel, nekaj ziatov pa jarem juncev. Ogledali so si hlev in blago, krmo, gospodarsko orodje, gnojišče in nazadnje zlezli celo na svisli. Nič. Niso se mogli pogoditi; O-slan ni pustil odščipati hčeri Agati, Budin pa ne sinu. Nu, brez zamere. Snubci so odšli kar mirni. Se bo že drugo leto kaj urajmalo, saj ni take siie, Tomaž je dopolnil šele tri križe in pol, je še mlad. Poglajen z Zoran j a je pa prignal svojega sina k Budino-vim gornjim, snubit Lizo. Kot priča je prišel z njim sosed Strajnar. Gospodinja Maruša j je kar poskočila, planila v hi-' šo, metala v kraj vse, kar ji je| prišlo pod roko. Spoti, ven! j Sveta Devica, snubači so tu!1 Otroke je kar pomela v kot. potem odprla snubcem vrata* na stežaj. Kar noter, Pola j novi, kar noter, Strajnar: Bog daj j sreče! Sama gnada božja jih je napotila po Lizo, to pretentano čečaro, ki bi rada ustrahovala snaho gospodinjo. Maruša je planila v jamo pa prinesla maj oliko vina. Potem je šla ven, v veži se spela na lestev, dotipala kurje gnezdo. Hajdi v kuhinjo! Tu je grabila in zvračala, vse na mizo, kar premore hiša, vse najboljše snubcem! K jajcem prisi-pava pšenične moke, iz dima sname komaj presušeno gnjat, jo narezava na debelo, brca ot- roke izpod nog. V hiš' • moževali dedci in očanci? li hrastovi mizi. O vretff blagu, o krmi. ki bo z^l 'pošla, o pripravah za ^ |dansko delo, o orodju i11' j možnih st./areh daleč "" j Počasi, na široko in v8f zatezali očanci, mlajši Sj čali, niso imeli besed«' Poglajnov je sedel kar ^ Igorjačo je tiščal v roki, ni zinil, olesenel je n!i Lize ni bilo nikjer i" vprašal po nji, nihče Je * tI Prvi so snubci, Liza ,le V kamro se je skril8, v kot počenila za 9 ln misli na Polajnovega ; Še nikoli ni mislila niti ne spominja, če Je njim govorila. Je mimo ! Se ne sporni«9] (Dalje prihodnji Pomagajte Ameriki, H Victory bonde in znaHlH 1912 1945 1926 1943 LOUIS MOZE