URN_NBN_SI_DOC-GIQRRP5J

Marijan Brecelj: Gradnikova biblio­ grafija. (Opremil Robert Hlavaty.) Nova Goripa, novembra 1964. 66 + (II) str. 8°. (Publikacije Goriške knjiž­ nice, 2.) (Ovojni naslov: Alojz G rad­ nik. Bibliografija.) Goriška knjižnica — naslednica Študijske knjižnice v Novi Gorici — je, čeprav na periferiji slovenskega ozem­ lja, ena redkih slovenskih knjižnic, ki izdajajo svoje publikacije. Pred nami je drugi zvezek Publikacij Goriške knjižnice, Brecljeva bibliografija sa­ mostojnih izdaj Alojza Gradnika. To je za seznamom Gradnikovih prevodov iz italijanščine, ki je izšel leta 1963 kot dodatek Brecljevemu članku »Alojz Gradnik — poeta fra i due mondi« v reviji »Studi Goriziani« in kot separat, že drugo avtorjevo delo za Gradnikovo bibliografijo. Knjižica je izredno lepo in okusno opremljena, v formatu 16 x 15 cm, še bolj primernem, kot je kva­ dratni format Bevkove bibliografije (Koper 1960); tiskana je pregledno in lepo, da jo je užitek vzeti v roke. V uvodu razloži Brecelj historiat izdaje, katere zamisel sega v leto 1957, v čas Gradnikove petinsedemdesetlet­ nice. Leta 1962, ob proslavi pesnikove 80-letnice, bi bila morala bibliografija iziti v katalogu razstave, ki jo je ob tej priliki avtor priredil, ali pa kot del Gradnikovega zbornika, ki ga je pri­ pravljal. Oba načrta sta zaradi finanč­ nih težav propadla. Spomin na raz­ stavo je v knjigi poglavje o Gradnikovi ikonografiji, ki je razširjen popis sli­ kovnega gradiva z razstave. Delo prinaša popis samostojnih izdaj Gradnikovih del in uglasbitev Gradnikovih pesmi ter seznam pesni­ kovih portretov. Razdelek »Izvirna dela« šteje 20 enot, sem so vključeni tudi Pogovori z Gradnikom Marje Boršnikove. V poglavju »Prepesnitve, prevodi, priredbe« (63 enot) so poleg Gradnikovih prevodov v verzih in pro­ zi ter antologij še tri pesnikova stro­ kovna dela, komentirane izdaje zako­ nov. »Prevodi Gradnikovih del« vsebu­ jejo le eno enoto, 1. 1964 izšlo knjigo Gradnikovih pesmi v angleškem pre­ vodu. V poglavju »Gradnikova pesem v glasbi« je popisanih 13 uglasbitev Gradnikovih pesmi, ki so izšle kot samostojne izdaje. Zadnji del, »Ikono­ grafija Alojza Gradnika«, prinaša se­ znam pesnikovih portretov (31 del) z navedbo nahajališč. Slede opombe, re­ sume v italijanščini in kazalo. Bibliografski opis enot je popoln, format je naveden v centimetrih. V beležkah je popisana vsebina knjig, tako pri izvirnih zbirkah kot pri pre­ vodih so naštete vse pesmi. Opisane so tudi vse značilnosti izdaj, morebitni