Stroksswi«@ glasile? „Z«r@ze gosIMničai^skih zadrug mariborske oblasti v Biariborus£. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno. V r ' 4. MarISjoa', ctrae 20. atprilo 192®. * Leto VI. gostilničar in trgovec v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Neusmiljena, neizprosna smrt nam ga je nenadoma vzela v najfepši moški dobi. Bil je še le 32 let star. Pri njem se je pregovor — žal — dobesedno uresničil: »Danes zdrav in ve- j sel, jutri bo mrtvaški zvon svojo pe- j sem pel.« Pri vkletoviainju vina se je j tako hudo ponesrečil, da je v najkraj- j šem času izdahnil svojo blago dušo. j Preminul je 27. mairca t, 1. ob pol 2. uri popoldne. G. Anton Ubel je zapustil mlado vdovo z dvema otročičkoma v najnež-nejM mladosti. Bil je komad dive leti oženjen. V svojem domačem kraju je bil vobče priljubljen, saj ga je vsakdo poznal izza njegovih otroških let. Vsled svoje poštenosti in delavnosti je bil izvoljen v vsa domača društva, v katerih je neumorno sodeloval kot odbornik. Velike zasluge si je pridobil za gasilno društvo v Starem trgu. Zato so tudi vsa društva darovala svojemu nepozabnemu članu krasne vence. Pogreb, ki se je vršil 29. marca popoldne, je bil veličasten. Udeležila so se ga gasilna drušva iz vse okolice, druga društva in mnogobrojna množica domačega in tujega ljudstva. Pred hišo žalosti so pevci zapeli ža-lostinko »Vigred«. Ob grobu je čast. gosp. župnik Ivan Jurko govoril tako ginljive in pretresljive besede, da so se vsem prisotnim spremljevalcem rosile oči. V imenu gasilnih društev se je gosp. Leopold Kovač poslovil od svojega zvestega, prerano umrlega tovariša. Končno so oh grobu zapeli ža-lostinko s pomenljivimi besedami »Nad zvezdami«. Gostilničarska zadruga v Slovenj- | gradcu je svojemu zvestemu, zavedne- j mu članu in neumorno delujočemu | odborniku g. Amtonu tlblu svojo čast i »kazala s tem, da mu je darovala ve- ! nec s svojim zadnjim pozdravom in' ga v zastopstvu spremljala na njegovi zadnji poti. Žalujoči vdovi pa izražajmo najpritsrenejše in najglobokejše sožalje! Vabilo na sejo širšega odbora Zveze gostilni- j carskih zadrug mariborske oblasti v j Mariboru, ki se bo vršila v sredo, dne 25. aprila 1928 oh 10. uri \ predpoldne r klubovi sobi hotela »Mariborski dvor« s sledečim DNEVNIM REDOM:. 1. čitam je zapisnika zadnje seje širšega odbora. 2. Poročilo načelnika, 3. Poročilo tajnika in uprave »Gostilničarskega lista« ter v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev dosedanjega samostojnega delovanja načelstva in tajništva. 4. Gostilničarski pravilnik. 5. Samostojni predlogi odbornikov. 6. Slučajnosti. Ker je dnevni red zelo važne vsebine in dalekosežnoga pomena, se prosijo vse zadruge, da pošljejo k seji zanesljivo svoje odbornike. Železniška zveza je tako ugodna, da se vrnejo lahko vsi odborniki že z večernim vlakom ter zamudijo radi tega k večjemu en dan. Zvezni načelnik: Andrej Oset s. r. And/ej Oset: f\ekaj vtisov iz organi-zaeijskega življenja, zborovanj, sej in sestankov. Stalno opažam, da se na občnih zborih gostilničarskih zadrug, kakor tudi drugih sestankih in sejah, pretežna večina članov gostilničarjev ne upa na dan s svojimi pripombami, predlogi in nasveti, dasi se je to slišalo od njih samih v obliki godrnjanja prej ali pozneje in na nepravih mestih. Organizacija trpi s tem ogromno škodo; samo vodstvo kadru,ge je oreslabo, da M moglo izpopolniti veliko ogrodje, na katerem sloni gostilničarski stan ter izravnati vsa nesoglasja, nezadovoljstva in popraviti krivice, ki so prizadejane gostilni,carstvu od najrazličnejših strani. — Koliko vprašanj ostane brez odgovora,, koliko nejasnosti brez pojasnila in koliko problemov brez razpravljanja, to pa zato, ker član-gostilničar ni toliko pogumen, da bi vprašal, razpravljal, predlagal itd. Kaj je vzrok temu malodušju. taki nesigurnosti? Predvsem prevladuje mišljenje. pri večini članstva, da nima daru govorništva, nadalje se elani že vnaprej bojijo neuspeha svojih pripomb, predlogov, nasvetov itd. ter s tem svoje blamaže in končno se na to premalo ali pa sploh nič ne pripravijo ter imajo premajhen vpogled v zadružno življenje, zakonske predpise in družabni red. Da se kolikor mogoče omilijo ti delno napačni predsodki med članstvom, je treba vedeti, da smo s svojimi organizacijami šele v začetkih in je treba v svrho uspešnega razvijanja im izpopolnjevanje istih zbrati vse uffslr, pomislike in mnenja vseh in posameznega člana, kajti le »vsi — vse znajo«. Vodstvo zadrug, kakor tudi Zveze, naravnost zahteva, da vsak član, ki ima kaj na srcu, to brezobzirno pove ali javi svoji zadrugi. Stvari pa, ki so splošnega pomena, t. j. za ves gostilničarski stan, kot n. pr. davki, trgovska konkurenca, uvozne- ali' izvozne carine, policijska ura itd., je najprimerneje, da se jih obravnava na občnih zborih. Da pa bomo ' sigurnejši pri debatah, je potrebno, da pravilno pojmujemo, kaj je zveza, zadruga, občina, oblastna skupščina, država, vlada, državna skupščina, državni zbor. opozicija itd. ter da noznamo vsaj v glavnem občinsko, oblastno itn državno pravo; kakor tudi, da poznamo čnn točneje gostilničarski pravilnik. Vse te znanosti pa si bomo polagoma pridobili s tem, da pazno čitamo svoje strokovno glasilo »Gostilničarski list«. V vsakem listu je gotovo mnogo tega, kar smo zgoraj omenili. Zanimati nas mora delovanje vsake posamezne gostilničarske zadruge v Sloveniji in če ga potem primerjamo z delovanjem svoje zadruge, pa uvidimo, da je naše boljše, smo na to lahko ponosni in moramo gledati, da tej, slabše delujoči zadrugi, s svojimi nasveti itd. pomagamo. Nasprotno pa, če je naše delovanje slabše, se moramo truditi, da se povzpnemo vsaj na tisto višino naše posestrime, če ne višje. Imejmo vedno pred očmi, da vsak tujec, ki pride med nas, stopi tako-rekoč najprej v gostilno, kjer dobi prvi vtis o ljudeh tega kraja in o celem narodu, med katerega je prišel, če bo našel tujec ali turist-izletnik inteligentnega gostilničarja in čisto gostilničarko, bo rod zopet prišel in pripeljal s/-seboj tudi pij atol ji ih znance. Skrbimo tedaj, da bomo gostilničarji ponos našemu stanu, našemu narodu in državi in vsled tega izobražujmo sel Gostilničarski zakon. Z obrtnim zakonom iz leta 1907, ki je urejeval v Sloveniji gostilničarsko obrt, smo bili slovenski gostilničarji popolnoma zadovoljni. To zadovoljstvo je trajalo le malo časa, to je, dokler sta izšla leta 1923. zakon o taksah in pravilnik o gostilnah, ki sta postavila prejšnji lepi red v gostilničarski obrti popolhoma na glavo. Taksni zakon nam jie prinesel točilne takse, ne da bi bil odpravil državno trošarino, katere srbski kolegi ne poznajo. Prinesel nam je tudi razne druge nove takse, katerih nismo slovenski gostilničarji poprej nikoli poznali. Ta zakon je našo gostilničarsko obrt tako močno obremenil, da komaj diha, pretežna večina je pa primorana. gostilne opustiti im se posvetiti drugim, bolj plodonosnim noklioem. Pravilnik o gostilnah je dovršil to nezadovoljstvo s -členom 82, s katerim je ustvaril poleg rednih gostilničarskih obratov tudi polgostilničarje, takozvane točilce na stoječe goste. Proti tej novosti, ki se je vnesla v našo gostilničarsko obrt, se borimo že od leta 1923. Končno se nam je lansko leto posrečilo prepričati merodajne činitelje, da so se vsled napačne interpretacije člena 82 pravilnika o gostilnah nepravilno izdana dovoljenja za točenje alkoholnih pijač stoječim gostom zopet odvzela;. Likvidacijski rok poteče 30. junija t. 1. Ker se pa hoče te ne-pravice baje z novim pravilnikom zo-pet uveljaviti, smo primorani proti taki nameri najenergičneije protestirati- in zahtevati, da se pravilnik o gostilnah, ki se bo baje v kratkem zopet p-reu-rejeval, prenovi' v sledečem smislu: 1. - Za Slovenijo še vedno veljavni obrtni zakon iz leta 1907. je vseboval v §§ 16 do 20-a:, potem 55, 56, 146 in 147 za gostilničarstvo povsem zadovoljive določbe, katere je pravilnik o gostilnah iz leta 1923. in poznejše spremembe tega pravilnika iz 1. 1925. in 1927. popolnoma razveljavil. Takrat je začelo postajati gostilničarstvo nezadovoljno. Da se popravijo slovenskemu gostilničarstvu že od leta 1923. trajajoče krivice, zahtevamo zopetno uveljavljenje predpisov obrtnega zakona iz leta 1907. ali pa ustvaritev posebnega gostilničarskega zakona, ki bo urejeval celo gostilničarsko obrt, tako obrtno-upravno kakor finančno: 2. Nadalje je temu nezadovoljstvu kriva tarifna postavka 62. taksne tarife zakona o taksah, ki je prinesla gostilničarjem iz Slovenije točilno takso, ne da bi bila odpravila državno trošarino na alkoholne pijače, katere gostilničarji v srbskem delu naše države ne poznajo. Vsled tega zahtevamo, da se za Slovenijo ali ukine državna trošarina na alkoholne pijače, katere gostilničarji v Srbiji ne plačujejo, ali pa razveljavi tarifna postavka 62 taksne tarife zakona o taksah, ker ni pravično, da bi morali slovenski gostilničarji plačevati oboje. Naj pravilnejša rešitev zadeve bi bila ta, da se ukine tudi za Slovenijo državna trošarina. 3. Vsa zakonodaja, ki se tiče gostilničarske, hotelirske in kavarniške obrti, naj se prenese iz kompetence Ministrstva notranjih zadev in Ministrstva financ na edino Ministrstvo trgovine in industrije, kamor pravilno spada. 4. Vse do sedaj izdane osebne pravice naj se revidirajo in proučijo do-prinešeni dokazi usposobljenosti bolj strogo, kakor se je postopalo do sedaj. Dokazano je, da so se izdale take pravice na podlagi povsem neresničnih spričeval o zaposlenosti. 5. Komisiji za pregled lokala v svrho dosege krajevne pravice za izvrševanje hotelske, gostilniške, kavarniške ali druge točilne obrti, naj se pritegne tudi en član dotične gostilničarske zadruge, pod katere okoliš spada ta lokal. Izdaja takih pravic naj bo vezana na dano krajevno potrebo. 6. Gostilničarskim zadrugam in njih zvezam naj se dajo pravice soodloče-vati pri podelitvi krajevnih in osebnih pravde z zaslišanjem in upoštevanjem njh mnenja. Vrnejo naj se jim pravice pritožbe na višjo instanco v slučaju, da bi se njih mnenje in predlogi ne upoštevali. Te pritožbe naj imajo odložljivo moč. 7. O vseh izdanih obrtnih in točilnih pravicah, kakor tudi o spremembah v istih, naj ohlastva obveščajo pristojne zadruge in njih zveze kakor predvideva § 144 zadnji odstavek obrtnega zakona. 8. Ohlastva naj v smislu § 147 obrtnega zakona obveščajo gostilničarske zadruge in njih zveze o ukrepih, storjenih na podlagi pritožb, ovadb in predlogov, vloženih od strani teh organizacij proti posameznim kršilcem obstoječih zakonov. 9. Istotako naj se v zakon vnese določba o triletni učni in triletni pomočniški dobi tudi za gostilničarsko, kavarniško, hotelsko in druge točilne obrti, kakor velja za vse ostale rokodelske obrti. Evidenco o tej zaposlenosti naj vodijo gostilničarske obrtne zadruge in njih zveze. 10. Določila členov 82 do 86 sedanjega pravilnika, ki predvidevajo obstoj okrepčevalnic, prodajalnic užitnih predmetov, vinarsko-žganjar-ske, delikatesne trgovine in sladšči-čarne, v katerih se točijo alkoholne pijače, naj se popolnoma črtajo, ker onemogočajo obstoj in razvoj rednih' gostilničarskih obratov, ki so za pospeševanje tujskega prometa neobhod-no potrebni. 11. Radi napačne interpretacije določil čl. 82 do 86 sedanjega pravilnika so izdala ohlastva. nešteto potrdil o sposobnosti lokala za točenje alkoholnih pijač trgovcem z mešanim blagom; špecerijam in branjarijam, Ta potrdila so ohlastva lansko leto kot nezakonito izdana z inštančno odločbo zopet odvzela. Proti tem odlokom, so vložili prizadeti trgovci pritožbe, ki še niso rešene. Ker se zatrjuje, da se bo v bodoči pravilnik, na inter-vencijio trgovskih organizacij vneslo določilo, ki bi trgovcem nezakonito izdane pravice čuvalo, zahtevamo, da se izvedejo odloki prvoinštančnih oblasti, ki slonijo na razsodbah Upravnega sodišča za Slovenijo v Celju z dne 6. oktobra 1926, br. A 5l/9-1926, A 69/9 in z dne 9. febr. 1927, br. A 80/9-1926 ter Državnega sveta v Beogradu z dne 28. dec. 1926, br. 41.732/26 in br. 4k.728. 12. Za vse točilne obrate, ki ne spadajo v kategorijo rednih gostiln, kakor n. pr. točenje vina lastnega pridelka, delikatesne trgovine, žganjar-ne itd. naj velja isti odpiralni in zapiralni čas, ki velja za vse ostale trgovske obrate.. 13. Dovoljenja točenja vina lastnega pridelka, takozvani vinotoči pod vejo, naj se izdajajo le po predvojni praksi samo za one kraje, kjer se je vino pridelalo, nikakor pa naj se ne dovoljuje izvažati takega vina v druge kraje ali celo občine in sreze, kakor se je začelo prakticirati sedaj. Taka dovoljenja naj se omejijo le na male posestnike vinogradov, tki nimajo1 drugih virov dohodkov za plačilo predpisanih davkov. 14. Kazni radi prestopkov v gostilničarski obrti naj se stekajo v posebni fond za ustanavljanje in vzdrževanje gostilničarskih šol. 15. Ukine naj se tarifna postavka 34 taksne tarife zakona o taksah, ki Opozarjamo na današnje 3 priloge. predvideva plačilo takse na gostilniške račune. Predmetna taksa se je s finančnim zakonom iz leta 1927/1928 na nepravični podlagi pavšalirala. Ta nepravičnost obstoji v tem, da se jemlje za podlago število praznih sedežev, potem velikost lokala, kraj, v katerem ali na kaiterrem stoji lokal, nadalje povprečno število gostov, ki lokal posedajo in koliko gostov utegne biti v lokalu v vsem času dnevnega obratovanja. Ti podatki ne morejo absolutno nuditi fiksne ali gotove podlage za pravično odmero pavšalne takse. Tak način odmere, ki se naslanja na domnevo, povprečnosti in števila praznih sedežev, ki se šele utegnejo zasesti, je le nekako vedeževanje vnaprej, kar nikakor ne more biti podlaga za predpis davščin, ki naj bodo za vse državljane enake in pravične. Plačevati moramo tedaj; to takso prvič po številu sedežev, ki se utegnejo še le zasesti in drugič pa po legi ali pripravnosti prostora ali kraja, na katerem se lokal nahaja. Oba načina sta nesposobna ustvariti pravo podlago za pravično obdavčenje gostilni-čarstva. 16. V prečanskih krajih se je uvedel register, v katerega morajo vsi točilci žganih opojnih pijač na drobno vpisovati nakupe in prodajo žganih pijač. To delo, ki je za gostilničarje jako zamudno in odgovorno, je brez-potrebno in nima prav nobenega smisla. Žganje ni državni monopol, čemu potem kontrola potom registra? Vse žgane opojne pijače so od finančnih organov itak kontrolirane neštetokrat. Vodenje registra za žganje ima tudi drugo slabo stran. Za v pisavi ne dobro izurjene točilce je tako opravilo prava muka. Zmote in razlike pri vpisovanju so neizogibne in to radi razlik v merah, radi vsušenja, eventualnega razlitja m pozabljivosti. Vsaka taka zmota se smatra za prestopek, ki se hudo kaznuje. Taki registri so v Srbiji popolnoma neznani. Že radi državljanske enakopravnosti bi se morali v prečanskih krajih odpraviti. Opiriaijioč se na obrazloženo, zahtevamo, da se v prečanskih krajih uvedeni registri za žgane opojne pijače odpravijo. 17. Dovoli naj se taksna prostost vlog in pritožb tudi vsem zvezam gostilničarskih obrtnih zadrug, ker jo njih delovanje v eminentnem interesu države in za državo. Tudi niso naše organizacije pri lebitne, temveč se vzdržujejo edinole iz prispevkov članstva ter so striktno le gospodarskega značaja. Dolžne so naznanjati oblastveni nezakonitosti in nedopustljiv osti v raznih točilnih podjetjih, predlagati kaznitev prestopkov in sploh skrbeti za urejeno razmerje v gostilničarski obrti, ter so po svojem ustroju več ali manj informativne korporacije državnim oblastvam. Tako delovanje je torej v eminentnem interesu države in za državo. Poglejmo na strumno sodelovanje naših organizacij za prospeh tujskega prometa, kar nosi državi najlepši dohodek, in naša briga za visoko razvitje gastronomije, ki naj daje državi ugled na zunaj in znak visoke kulture. In to vse brez vsakega namena na denarnem dobičku, temveč le vse iz lastnih nagibov in prispevkov. Delovanje mariborske mestne zadruge. S preselitvijo zveznega sedeža iz Celja v Maribor je nastala sprememba tudi v zadružnem tajništvu mariborske mestne zadruge. Težka bolezen, ki je zasledovala že dalje časa dosedanjega zadružnega tajnika g. Rosina, ga je končno prisilila, da je moral službo pri zadrugi zapustiti in se podvreči zdravljenju. Na njegovo mesto je zadružni odbor nastavil zveznega tajnika g. Antona Komaca, kateremu sta pride!jeni še dve pisarniški moči za opravljanje zveznih in zadružnih poslov. Mariborska mestna zadruga vrši sicer že dolga leta hvalevredno in brezhibno svoje posle, vendar pa je pod vodstvom novega načelnika gosp. Oseta svoje delo najmanj podvojila in dokazuje prav pogosto lepe uspehe. Gospodu Osetu stoji požrtvovalno ob strani celokupni zadružna odbor, ki sestoji iz gg. Hdnigmann, Kos, Serec, Zemljič, Starman, Stlrehar in gospe Ingolič. Naravnost sijajen uspeh je pa dosegel g: Senekovič v občinskem odboru kot od gOBtilničarstva izvoljeni zastopnik. Posrečilo se mu je namreč doprinesti občinskemu odboru nepobitne dokaze o vsušenju vina in drož, od česar so morali gostilničarji do danes plačevati istotako občinske doklade kakor za v resnici potočeno vino. Na podlagi teh dokazov je občinski odbor sklenil odpisati vsem gostilničarjem 5% občinskih doklad za vsušenje vina in za drože. Nadalje je dosegel g. Senekovič s svojim vztrajnim delom, da se je občinski odbor izrekel v šestih slučajih proti podelitvi novih točilnic na stoječe goste. Vedno smo hvalili vsakega, ki je količkaj delal nesebično v prid celokupnemu giostilničarstvu. Raidi tega mislimo, da bi ravnali pristransko, če bi tako uspešnega in nesebičnega dela gospoda Senekoviča ne omenili. Zahvaljujemo se mu najsrčnejše za njegovo trudapolno in nesebično delo in ga prosimo, naj dela neustrašeno naprej ter skuša doseči tudi znižanje občinskih doklad in cene električnemu toku na pravično višino. Največ dela so povzročile našemu načelniku g, Osetu oblastne doklade. Po cele dneve je trajalo delo, ki je rodilo končno lep uspeh, da so se oblastne takse na ponočni obisk kar varu pavšalirale na primerno nizko vsoto. Tudi doklade na vino znašajo v mariborski oblasti samo 50% , medtem ko so dosegle v ljubljanski oblasti 100% na državno trošarino. Istotako je pripisovati mariborski zadrugi in zvezi kot uspeh nep obiranje takse na igranje na karte. Vsakdo mora priznati, da so to lepi uspehi' za ta kratek čas. V zvezi z oblastnimi dokladami na pivo in električni tok ter vsled povišanja cen pivu od strani pivovarn je zadružni občni zbor sklenil, seveda sporazumno s pivovarnami, določiti cene svetlemu pivu za veliko pivo ali vrček na 4.75 Din, za malo pivo ali čašo 3.25 Din, za steklenice 6 Din. črno pivo se bo točilo vrček po 5 Din, j čaša 3.50 Dih in v steklenicah pa 6.50 Din. Ker je že marsikatera' zadruga nasedla. ljudem, ki se niso gostilničarske obrti nikoli učili in potrdila neresnična spričevala, narekuje stanovska dolžnost vsem zadrugam veliko opreznost v tem oziru. To je mariborska mestna zadruga upoštevala in obravnavala najprevidnejše vse v zadnjem času vložene prošnje za izstavitev potrdil o sposobnosti. Obširne informacije so dognale, da so bila nekatera spričevala neresnična. Radi tega se je zaprošeno potrdilo odreklo. Končno moramo omeniti pohvalno tudi delovanje zborničnega člana g. Oseta v Zbornici za T0I v Ljubljani, Gospod Oset je stavil na zborničnih sejah samostojne predloge o pospeševanju gostilničarsko obrti, o obrtnem nadaljevalnem šolstvu, o reorganizaciji bolniškega zavarovanja, o ureditvi odpiralnega in zapiralnega časa za trgovske točilce in o preureditvi pravilnika o gostilnah, upoštevajoč predloge, ki jih bo stavila zveza. Občni zbor gostiiničarske zadruge v Ormožu* V klubovi sobi hotela Rajh v Ormožu se je vršil dne 17. marca 1928 ob 8. uri zvečer redni letni zadružni občni zbor pod vodstvom tč. načelnika g. Antona Grobelnika. Radi nezadostnega števila udeležencev, je otvoril g. načelnik eno uro pozneje nov občni zbor, ugotovil njega sklepčnost ter po oficijelnih formalnostih prešel k reševanju dnevnega reda, Prečitan je bil zapisnik zadnjega občnega zbora ter soglasno odobren. Gospod načelnik je podal obširno po-ročilo o pomenu in delovanju zadruge. Povdarjal je zlasti važnost točnih prijav in odjav vajencev in pomočnikov. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje zadruga letos 54 članov, ki so vsi plačali zaostalo članarino. Pomočnikov je prijavljenih 5, vajencev jpa 13. Odbor se je sestal k šestim odbo-rovim sejam ter enemu sestanku. Dev-legati so se redno udeleževali zveznih sej in tudi občnega zbora v Maribo- ru. Dopisov je sprejela zadruga 117 ter vse točno in vsebini primerno rešila. Blagajniško poročilo se glasi: Dohodkov .... 8.583.— Din izdatkov.............. 3.943.—- » aktivni- saldo po . . 4.640.— Din je naložen pri Okrajni posojilnici v Ormožu. K proračunu za leto 1928 se sklene sledeče: Članarina se določi za člane z letnim prometom do 25 hi 50 Din, za člane z nad 25 bi letnim prometom pa po 2 Din od 1 hi, kar se soglasno odobri. Sklenilo se je tudi, da se kaznuje vse člane, kakor tudi odbornike, ki so\ neopravičeno izostali od občnega zbora, odnosno od odborovih sej z vsakokratno globo po 50 Din. Vsled novega oblastnega davka, oziroma doklade so se določile enotne cene jedilom in pijačam, kar se predloži še v odobritev srezkemu poglavarju. Kot najbolj solidni so G : 3. za inkorporacijske pristojbine . . . 3.000,— 4. za vajeniške vpisni- ne .. 300.;— »1 5. za vajeniške oprost- nine . . , 200,— 6. za nepredvidene dohodke . . . . 150,— Skupaj 6.476.49 Din. b) Izdatki: 1. Zvezi 2.490,— Din 2. Tajniku 44.4 1.800,— »: 3. Pisarna 4 . . . 250,— » 4. Obrtna nadaljevalna šola v Konjicah 300,— » 5. Potni stroški , . . 600.— » 6, Nepredvideni izdati- ki 200,— Skupaj 5.640.— Din. Preostanek koncerni leta 836.49 Bin. Prečita! se je odlok srezkega poglavarja v Konjicah z dne 18. februarja 1928, št. 1467/1 — 1928, ki se nanaša na oblastno takso za podaljšanje policijske ure in. znaša za mesto 100 Din, za trge 50 Din in, za vasi 30 Din. Obrazložilo se je navzočim tudi akcije ljubljanske zveze gostilničarskih zadrug, katera je ustanovila »Gostilničarsko samopomoč«. V slučaju, da bi kdo hotel ah želel pristopiti k samopomoči kot član, so mu vse potrebne tiskovine v zadružni nisami na razpolago. Od mariborske mestne zadruge določene cene pivu in to za veliko 4.75 dinarjev, malo 3.25 Din in steklenice po 6.— Din, so vzeli zborovalci na znanje. Dopisa zbornice TOI v Ljubljani glede zaščite domače vinske produkcije in maksimiranja občinskih doklad na državno trošarino sta se prečrtala; zadružni odbor pa je pooblaščen, da sestavi odgovor v smislu direktiv, ki jih je prejel od zbora. Zadružni načelnik g. Založnik je sporočil zboru pozdrave od strani zveze v Mariboru, nje načelnika gospoda Oseta in tajnika gospoda Komaca, ki se nista mogla zbora udeležiti,, ker se je ravno isti dan vršila seja Vrhovnega obrtniškega sveta v Ljubljani. Ker je bil s tem izčrpan dnevni red, se je g. Založnik zahvalil vsem članom za, udeležbo ter zaključil občni zbor. M novo ustanovljena gostilničarska zadruga v Gornji Radgoni. Po dve in polletnem trudapolnem delu se je nam končno posrečilo izločiti iz gornjeradgonske skupne obrtne zadruge vse gostilničarje ter ustanoviti za iste samostojno gosilničarsko zadrugo, ki obsega sodni okraj Gor. Radgona. V boljšo informacijo objavljamo dobesedno ZAPISNIK, sestavljen na skupnem sestanku gostilničarjev, včlanjenih v »Gostilničarski zadrugi za sodni okraj Ljutomer v Ljutomeru in v »Obrtni zadrugi gostilničarjev, mesarjev itd. III. skupina v Gornji Radgoni«, ki se je vršil v pondeljek, dne 2. aprila 1928 oh 2. uri popoldne v gostilniških prostorih gospoda V ujec v Radencih s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Izvolitev odbora za ustanovitev ■enotne zadruge gostilničarjev za srez Ljutomer. 2, Odobritev zadružnih pravil. Navzoči: a) Načelstvo: 1. Gospod. Julij1 Straisser, načelnik Gostilničarske zadruge za sodni okraj) Ljutomer v Ljutomeru, ki vodi raizprave. b) Povabljeni gosti': 2. Gospod komisar Ignacij Založnik, obrtno-zadružni nadzornik iz Maribora. 3. Gospod Andrej Otet,, zvezni načelnik in hotelir v Mariboru v hotelu »Mariborski dlvior« in 4. Gospod Anton Komac, zvezni tajnik, kot zastopnika »Zveze gostilničarskih zadrug' mariborske oblasti v Mariboru«. Gospod Komac fungira obenem kot zapisnikar. 5. 42 gostilničarjev, včlanjenih v uvodu citiranih zadrugah. Gospod Strasser je otvorili skupni sestanek, pozdravil povabljene gOiSte in gostilničarje obeh sodnih okrajev oziroma sreza ljutomerskega ter pojasnil d od obra namen in pomen sestanka, ki gre za tem, da se izločijo gostilničarski obrtniki iz sedanje zadruge gostilničarjev, mesarjev itd. III. skupina v Gor. Radgoni ter da se jih včlani v obstoječo »Gostilničarsko zadrugo za sodni okraj Ljutomer v Ljutomeru«, katera spremeni vsled te razširitve delokroga svoj sedanji naslov v »Go1-stiiničarsko zadrugo za srez Ljutomer v Ljutomeru« in preobrazi v tem smislu tudi svoja pravila. Zadružna načelnika obeh zadrug gg. S.traeser in Čirič izjavljata, da sta na sestanek vabila redno vse člane. Vsled tega se ugotovil, da je MI sesta>-nek pravilno sklican in da so storjeni sklepi veljavni. Na vprašanja!, ki so jih stavili razni zborovalci glede sedeža nove zadruge in ali je dana možnost ustanoviti za . gorujeraidgansk 1 sadni okraj samostojno gostilničarsko obrtno zadrugo ter če oblast vztraja na združitvi gostilničarjev obeh sodnih okrajev ljutomerskega' sreza v enotno zadrugo s sedežem v Ljutomeru, je obrtno-zadružni nadzornik komisar gosp. Ignacij1 Založnik dodobra pojasnil zborovalcem, da je to odvisno od sklepa diamašnjega skupnega sestanka. Oblast nikakor ne vztraja na združitvi vseh gostilničarjev obeh sodnih okrajev v enotno zadrugo. Zvezni načelnik g. Oset, ki je pojasnil obširno pomen in namen organizacij sploh, je svetoval navzočim, naj .sklenejo izločiti igostiilničarjie iz sedanje skupne obrtale zadrugie gostilničarjev, mesarjev itd. III. skupina v Gor. Radgoni ter naj ustanovijo svojo samostojno gostilničarsko obrtno zadrugo za sodni okraj Gor. Radgona. Zborovalci, včlanjeni v Obrtni zadrugi gostilničarjev, mesarjev itd. III. skupina v Gor. Radgoni, so nasvet g. Oseta živahno pozdravljali. Opirajoč se na to demonstracijo je predlagal g, Janko Giric, načelnik ravnokar omenjene skupne zadruge, naj se izločijo iz iste vsi gostilničarji in ustanovijo za gornjeradgonski sodni okraj samostojno gostilničarsko obrtno zadrugo. Predsednik skupnega sestanka g. Straisser je dal predlog gospoda Girica na glasovanje, za katerega je glasovalo vseh 32 navzočih gostilničarjev gomjeradgoruskega sodnega okraja. Ostalih deset navzočih gostilničarjev, včlanjenih v ljutomerski gostilničarski zadrugi, se je glasovanja vzdržalo. V svrho izvedbe storjenega sklepa so zborovalci izvolili soglasno sledeči sedemčlanski PRIPRAVLJALNI ODBOR: 1- G. Karbaš Janko, restavrator v Gor. Radgoni. 2. G. Horvat Rudolf, gostilničar v Kapelah. 3. G. Domanjko Franc, gostilničar v Radencih. i 4. Domanjko Matija, gostilničar v Št. Jurju ob Ščavnici. 5. G. Čirič Janko, kavarnar v Gor. Radgoni. 6. G. Fiirst Karl, gostilničar v Apa1-čah in 7 j G. Rit on ja Martin, gostilničar v Gor. Radgoni. Pripravljalni odbor je izvolil iz svoje srede g. Jankota Karbaša za načelnika. Zadružni nadzornik g. komisar Založnik je prečital in raztolmačil vzorna pravila, ki so se sestavila po vzgledu zadružnih pravil ljutomerske zadruge in v katerih je vneseno tudi določilo, da je novoustanovljena zadruga tudi članica Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru. Zborovalci so sestavljenim in pre-čitanim zadružnim pravilom od točke do točke pritrjevali ter končno storili soglasni sklep, predložiti iste velikemu županu v odobritev. Q določilu pristopa ustanavijoče se zadruge k Zvezi gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru, ki se je vneslo v vzorna zadružna pravila, se je glasovalo posebej in izrecno. Izid glasovanja je bil soglasen. Zadružni nadzornik g. Založnik je dal pripravljalnemu odboru in zveznima funkcij omar jima za izvedbo ravnokar storjenega sklepa vsa potrebna navodila. Zvezni načelnik g. Oset je govoril obširno o organizaciji. Poročal je o prizadevanjih zveze za znižanje oblastnih doklad in taks. O sodelovanju gostilničarjev v občinah je g. Oset postavil za vzgled g. Senekoviča iz Maribora, ki je s svojim intenzivnim delom in s pomočjo zadruge dosegel 5% odpis občinskih doklad za vsusenje in za draže, dosegel je tudi, da se je občinski svet že v več slučajih izrekel proti podelitvi novih točilnic stoječim gostom. Obširno je govoril g. Oset tudi o higijeni v gostilnah in pospeševanju tujskega prometa. Zvezni tajnik g. Komac je poročal obširno o delovanju zveze v zadnjem času. Poročilo je obsegalo v glavnem zadevo točilciav stoječim gostom, točenje vina lastnega pridelka, o krajevnih in osebnih pravicah, o letošnji gostilničarski razstavi v Ljubljani in končno o orgamlzacijii. Zborovalci so vzeli izčrpni poročili gg. Oseta in Komaca z živahnim pritrjevanjem na znanje. Ker se je dnevni red izčrpal, je zaključil g. Strasser zborovanje ob 5. uri popoldne. Načelnik pripravljalnega odbora;: Karbaš Janko s. r. Zvezni tajnik kot zapisnikar: Anton Komac s. r. Obvezno članstvo. Stremeti moramo za tem, da dosežemo potom zakonodaje obveznost članstva v srezkih zadrugah tudi za južne kraje naše države, kakor obstoja v Sloveniji in Dalmaciji. Taka organi-zacijska obveznost naj bi se izpopolnila z obveznostjo članstva vseh zadrug v oblastne zveze in slednje pa naj bi bile obvezne članice Središnjega Saveza Gosti oničarskih Udruženja v Reo-gradu, kateri bi se moral prekrstiti v »Državni Savez Oblastnih Saveza Gostioničar,skih Zadruga«. Dokler se to ne bo uresničilo, ne bo naša organizacija popolna, da bi mogla z uspehom zagovarjati naše interese. Šele kadar se bomo v polni meri zavedli m. spoznali, kakšno moč bi imela organizacija, ki bi štela nad 160.000 članov in kako bi lahko diktirali, kakšna in kako visoka državna in avtonomna bremena se maim naj nalagajo, namesto da bi moledovali in prosili milosti pri tistih, ki imajo nalogo zvrševati našo in ne svojo lastno voljo, kakor delamo sedaj, bomo šele spoznali, kako smo malomarno in brezbrižno do sedaj vegetirali v naši dosedanji razcepljenosti. Izgovor, da ne more gostilničar žrtvovati 30 Din letno za svojo organizacijo, ne drži. Tak nezaveden tovariš naj pove resnico. Pove naj, da mu je ljubše biti tepen od tistih ljudi, ki bi se morali njegovi volji uklanjati, če hi bil pravilno organiziran, kakor da žrtvuje vsako leto 1 ^ litra vina za svojo organizacijo, katera bi mu lahko pomagala do tega, da bi bil v svojem obratu eam svoj gospodar. Vselej, kadar gre za kakšen izreden izdatek, katerega potrebujemo za kritje stroškov, ki jih povzročajo razna pota im osebne intervencije, pridemo navzkriž z našimi člani, posebno pa z odborniki. Vsak, še tako malenkosten izdatek jim je še za tako velik uspeli previsok. O previsokih denarnih izdatkih, oziroma članarini bi se pri nas ne smelo govoriti. Zato je treba, da se večina naših članov v tem pogledu popolnoma preordjentira im zaveda, da morajo doprinesti v dani potrebi tudi denarne žrtve, če hočejo, da bomo dosegli naš cilj-, za čemur vsi stremimo. Pomniti je treba, da ne stremimo samo za tem, da se. ustvarijo pravični zakoni, ki bodo razdeljevali enakomerno in pravično vse davke, ampak hočemo doseči tudi to, da se naši obrati današnjim razmeram in zahtevam v prid pospeševanju tujskega prometa primerno modernizirajo. Zahtevo po uzakonitvi obveznosti članstva v, zadrugah tudi v južnih krajih naše domovine in splošno obveznost zadružnega članstva nri oblastnih zvezah in zadnje pri Središnjem Savezu opiramo na današnje nedisoi-plinirane razmere, kar je krivo, da se nobena, še tako dobra in potrebna stvar vsled nepopolne organizacije ne more izvesti. Zato so toliko bolj obžalovanja vredne izjave nekaterih članov, ki nas opozarjajo na prostovoljnost zadružnega članstva pri zvezi, češ, če bodete zahtevali to in ono, ali nas bodete priganjali k delu v zadrugah, bomo pa iz zveze izstopili. Po drugi strani pa prihajajo ravno tisti gospodje k nam, naj jim pomagamo iz marsikakšne zadrege, ker so v sili in potrebi na vsa nasprctstva do organizacije pozabili. Da pridemo z našimi organizacija-m,i končno na zeleno vejo, apeliramo na vse zavedne tovariše širom cele naše domovine, naj posvetijo stvari o obligatornem članstvu, tako v zadrugah, kakor v zvezah in Središnjem Savezu vso svojo pozornost ter zastavijo za to ves svoj vpliv. Vsem, katerim je pro-cvit maše obrti na srcu, kličemo: Združite in posvetujte se! Začnite z intenzivnim delom, da pridemo do moči in besede pri zakonodaji im s tem v prijeten položaj, da bomo v naših zadevah lahko sami odločevali. Naši potomci nam bodo hvaležni, če bomo ustvarili enotno organizacijo, v kateri bi delali vsi za enega in eden za vse, ali bratje za brata in brat za brate Srbe, Slovence in Hrvate. Vsem gostilničarjem in ^avaniarjem mariborske oblastit Gotovo ste že posneli iz našega strokovnega glasila »Gostilničarskega lista«, da je zvezni občni zbor, ki se je vršil dne 16. januarja 1928 v Ptuju, smatral za potrebno in tudi soglasno sklenil prenesti sedež naše zveze iz Celja v Maribor, kjer imajo svoj de-dež tudi drage oblasti razne korporacije in organizacije. To potrebo je uvidel v tem, da se pri današnjih državu o-upravnih- prilikah doseže več z osebno irntemancijio, kakor s piismto-nimi predstavkami. Sedanje načelstvo pa ni imelo pred očmi samo splošnega delovanja in intervencij za celokupno gostilničarstvo, temveč je ustanovilo v zvezni pisarni, ki se nahaja v hotelu1 »Mariborski dvor«, poleg državnega mostu, tudi poseben posvetovalni oddelek, kateri daje vsakemu posameznemu gostilni-čarj potrebne strokovne nasvete in informacije, ki jih potrebuje dnevno pri izvrševanju svoje obrti Nadalje sestavlja prošnje, pritožbe in spremlja vsakega posameznika do dotične oblasti, pri kateri ima posla v eni ali drugi zadevi ter mu je v vsakem oziru na razpolago. To nalogo smo z veseljem sprejeli in jo bomo radevolje izvrševali. Radi tega priporočamo vsem našim članom, naj se v vsaki zadevi z zaupanjem obračajo na nas, bodisi pismeno ali osebno. Obljubljamo, da bomo zastavili ves naš vpliv ter vsepovsod skušali doseči čimpreje in čim ugodnejše rešitve. V pričakovanju, da se bo tega, pri naši zvezi na novo ustanovljenega oddelka, posluževal prav vsak naš član, se priporočamo. S tovariškim pozdravom! Zvezni načelnik: Andrej Oset s. r. 90, 110, 130, 150. ObriraH frotir Din 30, 40, 53. Otoman odeje 350, 450, 1000, preproge tekači Din23, 37, 43, llnoleum sobne preproga 235, 450, 540, platno za rjuho Din 23, 33, 37, cvilh za žimnice Din 37, 46, 60, češko perje higijenično čisto Din 40, 60, 85, žima Din 35, 56, 70. Dobavijo se tudi gotove pernice in zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni kakovosti iz najboljših svetovpih tovarn. Zahtevajte takoj cenik z več 1000 slikami od veletrgovine M. SlermecRI, Celje. Naročila črez Din 500 poštnine prosto. v- Gostilničarjem in kavni narjem v Mariboru! Vsled naših številnih vlog, osebnih intervencij ter zalo agilnega delovanja občinskega svetnika gospoda Senekoviča v občinskem odboru, se nam je posrečilo doseči, da je občinski odbor sklenil vnesti v svoj proračun za leto 1928 5% odpis občinskih doklad za vsušenje in drože, to je, da se od vsakih 100 litrov zatrošarinjenega vina odpiše 5 litrov. Občinske doklade znašajo za vsak liter Din 2.40 ali za 100 litrov Din 240.—. Ta sklep velja od 1. januarja 1928 dalje in se bo izvedel, čim bo finančno ministrstvo v Beogradu odobrilo predloženi občinski proračun. Vsled tega pobira občina za ta odpis v proračun mešene vsote od dne 1. janparja 1928 ugotovljene zaloge do odobrenja občinskega proračuna. Plačane vsote na račun tega odpisa pa bo občina naknadno vsakemu gostilničarju vpisala v dobro, na račun bodočih občinskih doklad. Nadalje nam je uspelo, s pomočjo g. Senekoviča, prepričati občinski odbor, da se je v več slučajih izrekel proti podelitvi novih točilnic za stoječe goste. Zadružni načelnik: Andrej Oset s. r. Sestanek interesentov bolniškega zavarovanja. V nedeljo, dne 15. aprila t. 1. se je vršil v Mariboru v prostorih »Kazine« sestanek interesentov bolniškega zavarovanja, katerega so se udeležili zastopniki delodajalskih im. dtelojemal-skih organizaciji v svrho posvetovanja o reorganizaciji te vele važne socijalne ustanove. Sestanek, katerega je vodil predsednik OUZD g. Krek, je trajal do popoldne. Ravnatelj g. dr. Bo-hiitnjic je podal obširno poročilo, na kar se je razvila dolgotrajna debata. Naša zveza jie podala k reorganizaciji bolniškega zavarovanja obširen referat, katerega priobčimo v prihodnji izdaji. vseh vrst in oblik, krasno grmovje in drevesa, dalije (georgine), perene (trajno cvetje) i. t. d. i. t. d. Tržaška cesta 64. Telefon 301. v loncih iz steklenjakov po najnižjih cenah v vseh vrstah. Rezano cvetje in zelenje i. t. d, vseh vrst cvetnega in zeienjsdnega, kakor tudi gospodarskega, vrtnjarsko orodje, umetna gnojila itd Cvetlice in semena: Korošče /a ul.44. Telefon 150 9* :d 25. m O N «J A IN IDJRUGOVJ a. 55 o. z. M A m 8 o It Pospeševanje male obrti. Tuldi sositilničarstvo maše držaje se prišteva, izven, malih izjem v velikih mestnih obratih, k mali -obrti. Ker se večkrat govori o pospeševanj u male obrti, si doroljniiemio staviti stedeča vprašan ja: Današnje postopanje merodajnih činiteljev napram igiostilničarstvu, se nikakor ne more nazivati pospeševanje male oziroma gostilničarske obrti. Preobširno bi bilo naštevati vse odprte rane na telesu gostilničarske obrti. Naštevati vse dosedanje udarce na našo obrt in utemeljevati predloge, ki bi se morali izvesti za zboljšanje našega obupnega gospodarskega stanja, bi zavzelo nekoliko dni časa. Največje zlo za naš stan in pospeševanje tujskega prometa so trgovski točilni obrati, nastali v o ov ojni dobi. Nfci zadostuje, da se v teh obratih obratuje v našo ogromno škodo samo v zakonito določenem času in na zakonito določen način, ampak se točijo alkoholne pijače tudi izven zakonito določenega časa in na protizakonit način. Člen 82. pravilnika o gostilnah določa, da se smejo točiti alkoholne pijače stoječim gostom za zauživamje v lokalih samo v mestih, trgih, zdraviliščih in kopališčih. Da bi se smelo izvrševati tako točenje tudi po vaseh, ni nikjer predvideno. In vendar obratujejo podeželski trgovski točilci na isti način, kakor v mestih, trgih, zdraviliščih in kopali ščihi, to je na tak način, da se natočene pijače zauživajo v lokalih, namesto da bi se kupljeno pijačo zaužilo izven trgovskih prostorov. Prestopke naših članov, pa maj bodo isti še tako malenkostni, opazijo vamoatni in finančni organi prav gotovo ter jih brez razlike točno prijavljajo in kaznujejo. Poprej popisanih prestopkov naših konkurentov pa nikdo ne opazi. Tak način postopanja z našo obrtjo je p;o-vsem nekaj drugega kakor pospeševanje iste. Ista stvar je s točenjem vina lastnega pridelka. Tudi v teh. javnosti in varnostnim organom precej skritih obratih se obratuje poljubno, ne da bi se prestopki opazili, prijavili in kaznovali. Ravno tako se tega početja ne more imenovati pospeševanje gostilniške obrti. Podeljujejo se nepotrebne nove krajevne pravice. Izdajajo neomejene osebne pravice ljudem, ki niso v gostilničarski obrti nikoli sodelovali Mislimo, da se tudi takega postopanja ne more imenovati pospeševanje naše obrti. Istotako se ne morejo imenovati pospeševanje gostilniške obrti razne prepovedi točenja alkoholnih pijač ob volitvah, naborih, poklicih vojaških novincev v vojaško službovanje, priohčiitvah vojnega razporeda vojaškim obveznikomi,- prepovedi točenja žganih opojnih pijač od sobote do pondeljka in raznih drugih sličnih prilikah. Končno se ne morejo prištevati k pospeševanju gostilniške obrti -ogromni in deloma krivični državni in avtonomni! davki, takse in doklade. Opirajoč se na ravnokar popisana dejstva, apeliramo na vse gostil-ničarstvo naše države, naj se strne čim tesneje v svojih organizacijah, kajti le na ta način bo istim dana možnost uspešne borbe za odpravo vseh krivic, ki se nam danes godijo. Slednjič polagamo na srce tudi merodajnim činilteljem, naj vzamejo v pretres zgoraj opisana dejstva in naj prenehajo z nalaganjem novih davščin. taks in doklad, sicer bo moral prenehati obstojati gostilničarski stan. Martinova roža se na vsakem občnem zboru dobro zaliva. Radi tega ni nikake nevarnosti, da bi ovenela. 12.000 pollitrskih praznih novih steklenic, primernih za pivo, vino ali kislo vodo po Din T80 takoj na prodaj. Naslov pove uprava lista. Podeželske gostilne. Na kmetih in v oddaljenih vaseh imamo le malo poklicnih gostilničarjev; pretežna večina je takih, katerim je gostilna le postranski posel. Največ je pač gostilničarjev-kmetov, katerim jie zadoščeno, če njih gostilne obratujejo le tupatam zvečer, ali samo ob nedeljah in praznikih, da celo samo ob cerkvenih godovih, takozvanih žegoa-njih. Med temi gostilnioarji-kmeti jih je žal le malo, ki bi imeli zadostno strokovno izobrazbo. Ne jemalo bi se v obzir takih gostiln in gostilničarjev, če ne bi bil s temi prizadet ves gostilničarski stan. Take gostiitoe in gostilničarji, dasi so po večini v dobrih gmotnih razmerah, so vsekakor boleča rana na telesu naše gostilničarske obrti. Nikakor pa ni rečeno, da bi se ta rana ne dala ozdraviti. Trebalo bi od strani prizadetih nekoliko pažnje, stanovske zavednosti in pa mnogo dobre volje. Od strani poklicnega gostilničarsitva pa nekakega pokreta, ki bi prisilil njih tovariše-ne-strokovnjake, da bi se povzpeli do potrebnega nivoja. Radi tega naj se prvi kakor drugi pridno poslužujejo svoje organizacije, katera bo zastavila vse svoje sile v to, da se doseže čim večjih uspehov. Dolžnost bodi torej vsakega gostilničarja in gostilničarke, da se trdno oklene svoje organizacije, na katero naj se v vsakem slučaju zaupno obrača v vseh svojih težnjah. Ona bo vsakemu rade volje ustregla, saj je to tudi njen namen in hoten jie. i : jj 'g, Tudi naj vsak član pazljivo čita svoje str okorno glasilo »Gostilničarski list«, kateri vsebuje vedno važne članke, nasvete, poročila itd. za vsakogar. Poleg tega donaiša list tudi druge vrste štiva in to splošmo-gospodlarskega, in-formativno-knlturnega in tudi zabavnega značaja. Radi tega, član, ko si List prečital, omisli si zanj držalo (če ga še nimaš), na katerega ga raizpni in obesi v svojem lokalu, tako, da bo ves mesec gostom na razpolago. Bo to tudi dobra reklama za gostilničarja in gostilno, posebno na deželi in v od centrov oddaljenejših krajih, kjer je le malo ljudi naročenih na liste. Ne povedali bi vsega o listu, če bi ne omenili bogatega oglasnega dela »Gostilni-iarskega lista«. Tukaj je razvidno članom, kakor tudi njihovim gostom,, kam naj se obrnejo pri nakupovanju, da bodo dobro in solidno postreženi. Povdariti hočemo nadalje, da je go-jtilničarstvo na deželi zelo važen faktor v našeu narodnem gospodarstvu. Ono se svojih obsežnih nalog vse premalo zaveda. Gostilna na deželi, na vasi, v gorski naselbini lahko rečemo, da je za kmeta kmalu to, kar je za meščana v mestu informativna pisarna, čitalnica, borza, posredovalnica i vseh vrst itd. Gostilničar bi se pač moral truditi, da bi to v resnici njegova gostilna tudi bila. Tudi koristi bi ne izostale, če bi se gostilne v tem smislu preustrojile. Kakor hitro bode gost uvidel, da mu je, potem ko je zapustil gostilno, v marsičem svetlejše v glavi — ne pa samo to, da se ga je »nalezel«, se bo zopet čim prej rad povrnil. Obenem bo povedal svojemu sosedu ali prijatelju ter tudi tega pripeljal seboj. Ali ni torej jasno! Čim večji in pogostejši obisk gostilne, tem večji zaslužek za gostilničarja. Dobiček pa, ki ga bodo imeli gostje, je neprecenljiv, če bo gostilna res taka, kot smo jo zgoraj opisali. Na račun kmetskih gostiln in gostilničarjev pade od izletnikov, turistov in tujcev marsikatera neprijetna kritika, kar je gotovo vsakemu dobremu rodoljubu rana v srce, a poklicnim gostilničarjem je ta bol dvojna, kajti poleg tega, da se s tem prizadeva krivda celemu narodu, je še špecijelnio prizadet gostilničarski stan. Predvsem se gosti pritožujejo nad redom in snago, postrežbo in končno radi občevanja ali bolje rečeno radi obnašanja pri postrežbi. Mnogo gostiln je, kjer gost ne dobi drugega, kakor vino in še to včasih z napako, in ponajveč kakšno staro klobaso, ki tudi ni za vsak želodec. Taka gostilna se pač ne bi smela imenovati »gostilna«, kajti kakšno gostitev vendar nudi? Dolžnost vsakega, četudi kmeta-gostilnioarja je, d,a ima vedno za goste na razpolago vsaj take jedi in pijače, kar se pri njegovem perijodič-nem obratovanju lahko zahteva. To so predvsem: prekajeno in suho meso, dobra slanina in najvažnejše: dober domač kruh. Neopravičljivo je, če reče gostilničar na kmetih, da nima jajec, ali mleka, ali surovega masla. Enako je tudi s sadjem, če nič drugega od sadja, morajo biti v zalogi vedno vsaj suhe slive, katere lahko gostu serviraš kuhane kot kompot. Umen gostilničar, četudi kmetovalec, pa bo imel vedno v zalogi ribe v škatljah (sardine) ter eventnetno tudi druge mesne konzerve; v zimskem času bo imel večkrat sveže domače klobase ivd. Da bo imel gostilničar poleg vina, piva, žganja in drugih alkoholnih pijač tudi brezalkoholne pijače, je saino-obsehi umevno. Sem spada predvsem malinov in citronov sok, pokalice, slatinske vode itd. Tudi ne bo pozabil na čaj in rum. Zlasti je še skrbeti za dobro, svežo pitno vodo! Glede občevanja z gosti bi bilo pomniti: Gostom naj streže po možnosti le eden član družine in sicer najsposobnejši ter najspretnojši. Gostoljubnost, ! prijaznost, postrežljivost so glavne gostilničarske čednosti poleg vsestranske Čištobe. Paziti je zlasti na snago, svetlobo in prezračevanje gostilniških pro- | štorov. Glede prezračevanja se največ greši v zimskem času. Gost izletnik-športnik, ki jie prišel, da se navžije , svežega zraka, se me more dolgo mu- I diti in dobro počutiti v zatohli in mor- j da zakajeni gostilniški sobi, čeprav mu postrežeš z najdzbranejšiimi jedmi in pijačami. Zato poleg čistobe in reda — zračenje! Poglavja zase in velik problem pa so pri kmetskih gostilnah — stranišča. Naj bi to nikakor ne bila gostilničarjeva deveta briga, ampak kakor povsod drugod, da celo še bolj, naj vlada tudi tu red in snaga, O konstrukciji teh —drugič. Za prihodnjič bomo skušali objaviti nekoliko receptov za razna jedila, katera niso draga, a so okusna in hitro gotova. K temu članku so nam vedno dobro došla tozadevna poročila, polemike, navodila itd. bodiisi od prizadetih ali neprizadetih tovarišev in tovarišic, ki jim je na tem, da se izboljšajo gostilničarske razmere na deželi. Cene v hotelih in gostilnah. Cene v hotelih in gostilnah. Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru je dal podrejenim sueskim poglavarjem in mestnim magistratom nalog, naj tekom meseca aprila 1.1.,, ko se začne sezona tujskega prometa, in, po potrebi tudi pozneje, pregledajo po hotelih in gostilnah cenike prenočiščem, jedilom in pijači v svrbo vidi-ramja. Ta odredba velja posebno za mosta, trge, zdravilišča in letovišča. Gene naj odgovarjajo razredom obratov. Ker bodo sreski poglavarji in' magistrati izdano odredbo v najkrajšem času izvršili, svetujemo vsem, v naši zvezi včlanjenim zadrugam, naj čim prej sestavijo za svoj okoliš cenike in vnesejo v nje primerne cene prenočiščem, jedilom im pijači ter jih predložijo sreskim poglavarjem oziroma magistrat orni v odobritev-. — Čudno, da nikdo ne pozabi gostilničarjev ob pravem času kontrolirati v izvrševanju njih obrti in nalagati jim neznosna bremena. Nasprotno na je vsakdo strašno pozabljiv, i kadar1 gre za to, da bi se temu stanu malo pomagalo. IMužbeuski davek. Uslužbenski davek. Dne 16. aprila 1928 je potekel rok priglaševanja uslužbencev pri občinskih uradih v svrbo predpisa in odtegovanja usiuž-benskega davka. Radi tega opozarjamo vise naše člane; naj opozorijo vse svoje zaposlence, tudi dekle in hlapce. naj se zglasijo takoj pri pristojnih občinskih uradih, kjer se na podlagi njihovih izpovedb izpolni novoupelja-na knjižica proti plačilu 1 Din, v katero se vpišejo vsakomesečni1 ali vsakotedenski zaslužki zaposlenca. Na podlagi tega se odmeri, predpiše in vpiše davek, katerega mora potem gospodar uslužbencu odtegniti in položiti pri pristojnem davčnem uradu. Odmera in višina tega davka je razvidna iz tabel na strani 211 in 212 »Uradnega lista« št. 31 iz 1. 1928. Dobijo se tadi brošure o tam zakonu. Strokovna razstava. Strokovna razstava gostilničarske, hot-elske in kavarnarske obrti, ki bo priključena letošnjemu Ljubljanskemu velesejmu od. 2. do 11. junija bo imela dva oddelka. V prvem razstavijo tvrdke z najrazličnejšimi proizvodi, ki jih rabi ta stroka. V drugem delu pa bo nameščen tujsko-prometm oddelek, v katerem sodelujejo hotelska podjetja. letovišča, zdravilišča itd. Vsa pojasnila daje Urad velesejma v Ljubljani. Vaša zadružna in tovariška dolžnost je, da ohranite »Gostilničarski list« radi v rujem uvrščenih oglasov v svojih poslovnih lokalih do prihodnjo izdaje gostom na razpolago. To ohranjevanje lista ima namen, da ti oglasi dosežejo cim večji uspeh. Priporoča se vam tudi, da krijete vse lastne potrebščine pri v listu inseriranih tvrdkah in podjetjih. S tem pospešujete naročila oglasov za naš list ter koristite zvezni organizaciji. Oglašujte! Modemcs tislcovlne vselijvrst: knjigie, lepake, letake, pisemske plave, kuvert©, vatolia i. dr. Vam nudi v okusni izsvedkl in po zmerni ceni Zvezna lisicama v Celin Franjo Pirc. Gostilničarji in novine. SvojčaS; ko sem prehodil skoro vse vasi in sploh vse kraje tedanje dežele Kranjske, je bilo umevno, da sem se bil precej seznanil tudi z gostilnami Pravo, dobro gostilno sem taksiral po — novinah, to se pravi po tem, ali in kakšne novine sem našel v gostilni, členi d i ne prav v vsakem slučaju, vendar po večini se je ta moj način ocenitve gostilničarjev izkazal kot zanesljiv. Tam, kjer nisem dobil ne dobrega, ne slabega, ne starega, ne novega časopisa in sem iz povpraševanja izvedel, da v hiši sploh ne čitajo listov, je bilo v postrežbo gotovo nekaj prav slabega, če sem bil tudi sicer zadovoljen. Izgovori so se sukali no večini na pomanjkanje časa in denarja. Kaj pa gostje? — Čez teden sploh nimajo časa za čitanje, ob nedeljah pa se raje pri pijači zabavajo med seboj. Sploh pa se novine berejo po kavarnah, pri r as se pa pije in zabava . . . Od tedaj pa do sedaj se je v širnem svetu in tudi pri nas marsikaj spremenilo. Glede čitanja novin so se razmere tako spremenile, da je danes vsakdo v lastnem imeresu primoran citati ta ali oni List, predvsem pa list svoje stroke. Izmed poklicev, ki so naravnost navezani na čitanje svojega strokovnega glasila, zavzemajo ravno gostilničarji odlično mesto. Posebno v zadnjem času, ko se.pojavlja ravno na naslov gostiln in sorodne obrti toliko novih davkov in zakonitih predpisov, je vsak gostilničar primoran biti tozadevno natančno poučen. Kdo pa zamore bolj zanesljivo, poučiti, kakor lastno strokovno glasilo? Koliko drugih poklicev je danes, ki bi bili veseli, ako bi imeli sploh pri kakšnem listu zaslombo za svoje interese, kaj še le, če bi imeli svoje lastno glasilo. Kako so torej ravno naši gostilničarji lahko ponosni, da so prišli na tem glavnem kulturnem polju tako daleč, da imajo tako izborno urejevano lastno strokovno glasilo! Kako žalostno pa je v resnici ravno po naših gostilnah glede novin, zlasti strokovnih. Koliko naših gostiln je, kjer človek ne dobi niti »Gostilničarskega listaj«. In koliko jih je, kjer se lastna glasilo gostilničarjev še nerazrezano, kakor je pred davnim časom dospelo iz pošte, povaljajte kje v kakšnem kotu. Človeka mora postati sram, zlasti če v spremstvu tujca obiskuje ta gostilne. Še bolj sram pa me postaja sedaj, ko dobivam poniajlveč tudi iz ravno tistih gostiln, kjer nimajo smisla niti za lastno glasilo, z raznimi opazkami zavrnjen tudi naš strokovni list »Domačijo«, čeprav se zlasti gostilnam razpošilja brezplačno,na ogled in čeprav bi ravno gostilničarji že radi svojih gostov imeli interes, da bi list, predno ga z neslanimi opazkami vrnejo, vsaj pogledali, če je vreden, da ga drugi čitajo, če so sami pr enem ar ni za to. Ob priliki se še povrnem k pojasnilu, zakaj bi vsak gostilničar ravno v tem času moral biti naročnik in čitatelj v prvi vrsti svojega strokovnega glasila »Gostilničarski list« in zakaj tudi izmed vseh drugih strokovnih listov ravno tudi »Domačije«, EUfodrca trgovina Anton Paš RfSa^ibCžž*^ Siovesesba ui.4. Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. predmeti za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. itd. 139 " Strogo solidne cene! *"^£1 Modisiisija __ _ &x M.Jahn ftlšSFŠfoof, SfoSsia ulma 2 se priporoča. Velika zaloga damskih in otroških klobukov vseh vrst. Sprejema vsakovrstna popravila in preoblikovanja. Vedno najnovejši modeli klobukov. Nizke cene I Solidna postrežba ! Pri tvrdki Franjo Majer Maribor, Glavni trg 9 si nabavite ža pomladansko in poletno sezono zelo ugodno najmodernejše blaga zeu damske plsšee in kostume. Za moške obleke dobre? češko iss angleško bisgo. nirnhanslia H mlhanizacija asto - plašfcf in zrtfaic A. C130J Maribor, Zrinjski C el je9 B5*eg !4k Naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staro, dobro znano gostilno $Zrir«jski‘, sedaj „Košič« fHairiborj Frankopanova ulice št. ih Točim izborna štajerska in dalmatinska vina. »UNION« pivo v sodčkih in steklenicah. Na vrtu igra s kroglami (balincanje). UHE ZLATO SREBRO Ant. Lečnik Ceife, Glavni trg M, $ fiUPUJE STARO ZLATO SREBRO Mednarodna špedicija R. Reismann se priporoča za promptno carinjenje in prevažanje tovorov, kakor tudi vskla-diščenje istih v lastna skladišča po najnižjih cenah. Glavno zastopstvo {Croatša', zavarovalne zadruge v Zagrebu. Pisarna in skladišče Maribor, Ssjašnišba ul. 6 (Pristan) CENIK za leto 1928. Belo platno Din 8, 9, 10, 12 Gradi za spodnje hlače < 12, 14, 16, 20 Platno za rjuhe 150 cm