ZBIRALNA POLITIKA KUSTODIATA ZA AZIJO, OCEANIJO IN AVSTRALIJO Ralf Eeplak Mencin IZVLEEEK Elanek govori o potrebi po spremembah muzejske zbiralne politike predmetov t. i. zunajevropskih kultur v Slovenskem etnografskem muzeju. Izhaja iz kratke analize muzejskih zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije. Avtor kritizira dosedanjo (zastarelo) prakso muzejske zbiralne politike v Sloveniji, ki pa se vleee .e naprej tudi zaradi rigidnega sistema financiranja odkupa muzejskih predmetov s strani Ministrstva za kulturo. Avtor elanka ponuja alternativo: Ministrstvo za kulturo naj bi muzeju vsako leto namenilo doloeeno finaneno kvoto, s katero bi muzej oz. muzejski strokovnjaki v sodelovanju s strokovnjaki iz doloeene de.ele izvedli raziskavo, na osnovi tega pa kupili predmete, ki najbolj avtentieno predstavljajo doloeeno kulturo. Kljuene besede: muzeologija, muzejska selekcija, muzejska zbiralna politika, etnografski muzeji ABSTRACT The article deals with the need for changes in the museum.s collecting policy for objects from the so-called non-European cultures in the Slovene Ethnographic Museum. The proposal derives from an analysis of the museum.s collections from Asia, Oceania, and Australia. The author criticises the past (outdated) practice of museum collecting policies in Slovenia which continues to be upheld, partly because of the rigid financing system for purchases of museum objects applied by the Ministry of culture. The author presents an alternative solution: the Ministry of Culture should annually allocate to the museum a fixed amount and the museum, that is museum experts, should carry out a research in co-operation with experts from a chosen country ; based on this research.s findings, objects should then be purchased which present a certain culture in the most authentic way. Key words: museology, museum selection, museum collecting policy, ethnographic museum Zgodovina zbiranja muzejskih predmetov iz drugihkontinentov v SEM-u Temelj vsakega muzeja so muzejski predmeti oz. muzejske zbirke, ki jih ti predmeti sestavljajo. Slovenski etnografski muzej formalno obstaja od leta 1923, Ralf Eeplak Mencin muzejski predmeti z drugih kontinentov pa so prihajali v Ljubljano .e dosti prej. Pravzaprav so zaeetke Rudolfinuma . Kranjskega de.elnega muzeja poleg Zoisove prirodoslovne zbirke tvorili prav predmeti ljudstev Ojibva in Ottawa (Indijanci z obmoeja Velikih jezer Severne Amerike). Zbiralna politika predmetov z drugih kontinentov je odsev prevladujoee muzeolo.ke misli pri nas. Slovenija ni bila nikoli kolonialna sila, kljub svoji majhnosti pa je imela (in .e vedno ima) relativno dosti misionarjev in popotnikov, ki so zbirali in po.iljali ali prina.ali domov najrazlienej.e predmete z vseh koncev sveta. Ee se omejim na Azijo, Oceanijo in Avstralijo, kar predstavlja pribli.no polovico sveta, segajo prvi od tam prineseni muzejski predmeti, hranjeni v Sloveniji, v prvo 224 polovico 19. stoletja. Prva veeja zbirka . Zbirka misijonarja Baptista Turka iz zaeetka 20. stoletja vsebuje kipce budistienih in konfucijskih bo.anstev s Kitajske in Tibeta. Iz dvajsetih let je zbirka Bengalskega misijona, ki jo veeinoma sestavljajo predmeti Bengalcev: podobe hindujskih bo.anstev, glineni modeli ljudi pri razlienih opravilih, nekaj posodja in izdelkov domaee obrti. Po drugi svetovni vojni je muzej pridobil zbirko Herberta del Cotta z otoeij Oceanije in Avstralije. V glavnem jo sestavljajo kopja, loki s pu.eicami, razliene rogoznice in izdelki iz rogoznic ali lieja in trsja. V .estdesetih letih so se moeno poveeale zbirke iz Azije . takrat je muzej pridobil izjemno bogato Sku.kovo zbirko, ki vsebuje pohi.tvo, porcelan, oblaeila, kitajski denar, nakit, svilene slike, lampijone, glasbila, stre.ne jezdece Han Kitajcev ter kipce budistienih bo.anstev in nekaj okrasnih predmetov iz Tibeta. Muzej je v tistem obdobju pridobil tudi bogato Beblerjevo zbirko senenih lutk, batikov in glasbil iz Indonezije (Tereelj, 1998). Tudi naslednji dve desetletji je muzej obeasno odkupoval posamezne predmete predvsem od tujih .tudentov, najvee oblaeila, okrasje in posodje iz Indije (Gud.erat, Rad.astan, Mahara.tra) in Nepala. S predmeti iz Tibeta in Nepala so muzej obogatile tudi slovenske alpinistiene odprave (.trukelj, 1983). Zadnja obse.nej.a zbirka iz Azije, ki jo je muzej odkupil leta 2000, je Kosova zbirka japonske umetnosti, 25 slik na svili in papirju, ki obsega predmete iz obdobja od 17. do 20. stoletja. S tem kratkim pregledom .elim pokazati, da zbiranje predmetov z obmoeij zunaj Evrope nikdar v zgodovini muzeja ni bilo sistematieno, ampak je bilo prepu.eeno nakljuejem. Sredstev za kvalitetno, sistematieno, teoretsko podprto zbiralno politiko nikdar ni bilo dovolj; za t. i. neevropske kulture, torej za kulture vseh zunajevropskih kontinentov, je imel muzej vse do decembra leta 1996 le eno/enega specializirano/ specializiranega kustodinjo/kustosa, ki je bil(a) hkrati tudi vodja dislocirane enote (od decembra 1996 sva dva, kar pa je .e vedno obeutno premalo); razen tega je bila vse do devetdesetih osrednja dejavnost razstavljanje1, odtlej pa so v ospredju velika obnovitveno-gradbena dela. 1 V tridesetletni zgodovini (1964.1994) Muzeja grad Gorieane so bile v povpreeju tri do .tiri razstave letno (glej .trukelj: 1983). Zbiralna politika kustodiata za Azijo, Oceanijo in Avstralijo Transformacije nekdanjih kolonialnih etnografskih muzejev Nekdanji kolonialni etnografski muzeji v zadnjih dvajsetih letih do.ivljajo neslutene transformacije. Mnogi med njimi se posku.ajo otresti evrocentrizma in posku.ajo svetovne kulture (World Cultures) predstaviti eimbolj objektivno, ne le z evropskega zornega kota. Seveda se je v tem kontekstu temeljito spremenila tudi zbiralna politika. Najprej so v kolonialne etnografske muzeje, ki so manifestirali premoe belega gospodarja, odna.ali zaklade (npr. izdelke iz zlata, dragih kamnov itn.) in za zahodnjake eksotiene predmete: predvsem oro.je, religiozne predmete, maske, ... Sodobna zbiralna politika pa v nasprotju s tem pozornost usmerja na predmete iz vsakdanjega .ivljenja .obieajnih. ljudi, ker si muzeji prizadevajo predstaviti vsakdanji utrip .ivljenja posameznih kultur . tudi taki predmeti imajo simbolne 225 vloge v doloeeni kulturi in o njih lahko govorimo kot o .tipienih. predmetih doloeene kulture. Taka zbiralna politika je v sodobnem svetu precej zapletena tudi zaradi ambivalentnih in kontradiktornih procesov . kulture se vse bolj diverzificirajo, hkrati pa se v procesih globalizacije tudi eedalje bolj prepletajo. Coca-cola, jeans in podobni proizvodi zahodnega sveta postajajo del vsakdanjega .ivljenja Inuitov, Tuaregov in Pa.tunov na primer. Ne glede na tihe .elje marsikaterega kozmopolita je tudi to odraz doloeene kulture . v tem primeru »globalizacijske kulture«. Muzeji to nenehno spremenljivost te.ko reprezentirajo . z izborom predmetov namree vselej »zamrznejo« doloeen kulturni segment. Z »iztrganjem« iz prvotnega okolja, konteksta, ga dekontekstualizirajo, v muzejskem okolju pa ga potem rekontekstualizirajo. Zato predmet nikoli ne more biti objektivni odraz realnosti oz. neke kulture, temvee je vedno le subjektivni odraz kustosovega izbora, v novem kontekstu muzejske zbirke ali razstave pa je le pribli.ek realnosti neke kulture. Sodobni muzeji pri zbiranju predmetov vse intenzivneje sodelujejo z domaeini . nosilci posameznih kultur. Marsikateri veeji muzej, ki si to lahko privo.ei, pa tudi pri pripravi razstav enakopravno sodeluje z domaeini z drugih kontinentov. Ker so sredstva povsod omejena, je treba nakup oz. akvizicijo predmetov skrbno naertovati. Muzeji svoje zbirke obieajno nadgrajujejo ali pa odkupujejo nove, kadar pripravljajo nove razstave. Tudi predmetov ne zbirajo vee le zato, ker so lepi, nenavadni, drugaeni od evropskih, eksotieni, temvee je predmet postal pomemben le kot del zgodbe . predmet v kontekstu, torej tak, ki ni vee sredi.eni, temvee je vizualni pripomoeek k .ir.emu razumevanju neke teme, problema. V tem kontekstu je izjemno zanimiv projekt »So lebt der Mensch . Familien in aller Welt zeigen, was sie haben« (Tako .ivi elovek . dru.ine vsega sveta ka.ejo, kar imajo) nem.ke revije in zalo.be GEO oz. avtorja Petra Menzela. .estnajst znamenitih fotografov dokumentira .ivljenje tridesetih .tipienih. dru.in z vsega sveta od Etiopije, Islandije, Japonske, Malija, Nemeije, ZDA itn. Rezultat tega dela je nenavaden in intimen Album »svetovne dru.ine«: globalna inventura o imetju in ne-imetju, o .ivljenjskih stilih, o .eljah, prieakovanjih in sanjah ljudi, ki so na.i sosedi na planetu Zemlja. Posnetki ka.ejo vsakdan in hotenja teh dru.in, ki na zaeetku 21. stoletja predstavljajo .est milijard Zemljanov in Zemljank. Knjiga, ki Ralf Eeplak Mencin ne i.ee senzacij v ekstremih, temvee prav obiĆajno predstavi kot vznemirljivo poroeilo. Po mojem mnenju bi bila lahko prav ta knjiga odliena smernica za sodobno zbiralno politiko etnografskega muzeja 21. stoletja. V Sloveniji je leta 1996 v sodelovanju z UNICEF-om iz.la podobna knjiga Otroci vsega sveta (angl. Children Just Like Me), ki posku.a prikazati svetovno raznolikost s predstavitvijo .tiridesetih otrok z vsega sveta v njihovih osnovnih .ivljenjskih okoli.einah in z materialno kulturo, v kateri .ivijo. Tudi tak.en pristop je lahko odlieno izhodi.ee za sodoben, anga.iran etnografski, antropolo.ki, socialno kulturni muzej ali kakorkoli ga .e imenujemo (tudi Muzej svetovnih kultur ali Muzej civilizacij). 226 Dosedanja praksa muzejske zbiralne politike Slovenski etnografski muzej ima v svojem Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej z dne 12. decembra 1996 jasno definirane tudi dejavnosti muzeja. V 4. elenu je kot prva temeljna naloga navedeno zbiranje predmetov. Ker Slovenski etnografski muzej ni omejen le na zbiranje slovenskih predmetov oz. predmetov slovenskega etnienega prostora, temvee tudi predmetov kultur z vseh celin, je potrebno definirati jasnej.o sodobno zbiralno politiko s teh obmoeij. To je odgovorno delo, saj lahko prav predmeti nam oddaljenih kultur v kontekstu muzejske razstave olaj.ajo razumevanje drugaenosti oz. neskonenega bogastva kulturnih raznolikosti na.ega planeta. Poleg tega pa obiskovalci ob sreeevanju s tujim la.e reflektirajo svoje . domaee. Glede na to, da ima SEM .tevilne zelo kvalitetne predmete z vseh kontinentov, so ti odlieno izhodi.ee za delo naprej. Dosedanja praksa muzejskega zbiranja t. i. neevropskih predmetov so bile donacije in odkupi od posameznikov, ki so prebivali v neki zunajevropski dr.avi in tam zbirali najrazlienej.e predmete po lastni presoji. .al jih z redkimi izjemami predmetov niso zbirali etnologi oz. antropologi, zato so tudi zbrani predmeti odraz doloeenih zbiralnih afinitet zbiralcev. Od osamosvojitve Slovenije leta 1991 (pa tudi .e prej) je splo.na muzejska praksa veejih odkupov muzejskih predmetov ta, da nek zbiralec oz. posameznik ponudi predmet v odkup muzeju, kustos, ki naj bi sprejel predmet v svoje zbirke, naredi prvo selekcijo, drugo selekcijo naredi muzejska Komisija za odkupe, tretjo pa Komisija za odkupe na Ministrstvu za kulturo, ki na koncu odkup tudi financira. Ob tem je spornih kar nekaj stvari: razlogi, zaradi katerih je posameznik (prodajalec) predmet kupil nekje na svojem popotovanju ali pa ga je podedoval ali kako drugaee pridobil in ponudil v odkup muzeju, obieajno nimajo kaj dosti skupnega s potrebami naertovane raziskave, saj nakup ni strokovno utemeljen niti naertovan. Sporni so kriteriji za odkup predmetov, .e bolj pa sestava komisij, .e posebej Komisije za odkup predmetov pri Ministrstvu za kulturo. Le-to bi morali sestavljati strokovnjaki in strokovnjakinje za doloeeno podroeje. Teh pa je vsaj za neevropske predmete v Sloveniji zelo malo. Komisija za odkup predmetov pri Ministrstvu za Zbiralna politika kustodiata za Azijo, Oceanijo in Avstralijo kulturo la.e »dodeli« sredstva za odkup konkretnega predmeta ali predmetov od nakljuenega prodajalca (ne glede na to, kako je predmet dokumentiran), kot pa da bi dodelila enaka sredstva muzeju za naertovan odkup predmetov na terenu. Naj pojasnim: predmeti iz vsakdanjega .ivljenja so v de.elah t. i. tretjega in eetrtega sveta nekaj desetkrat cenej.i kot v Evropi. Prav s takimi vsakdanjimi predmeti lahko ilustriramo vsakdanji na.in življenja, ne pa z umetninami, katerih zbiranje oz. odna.anje (morda celo tihotapljenje) ni le etieno sporno, ampak bi lahko bilo celo kriminalno dejanje. Kustos bi z denarjem (ki ga zdaj od Ministrstva za kulturo muzej pridobi za odkup nekega predmeta ali skupine predmetov od nakljuenega prodajalca) zlahka odpotoval na teren, tam raziskoval (pridobil bistvene podatke o predmetu oz. predmetih) in odkupil predmete ter jih transportiral v Slovenijo. V 227 Sloveniji oz. v matienem muzeju SEM-u pa bi lahko pripravil razstavo in po mo.nosti povabil k sodelovanju .e kak.nega muzejskega, etnolo.kega strokovnjaka ali strokovnjakinjo npr. iz Indije, Mehike, Kitajske, Gane itn. Muzeolo.ka izhodi.ea zbiranja muzejskih predmetov »Ee bi se nam zdela vsa neskonena raznolikost bitij in dose.kov v primarnem svetu (J. R. R. Tolkien) enako pomembna, sploh ne bi mogli nikoli napisati nobene zgodovine. Za nas so, kot za vsa .iva bitja okrog nas, doloeena bitja, ideje in stvari pomembnej.a kot druga, ker je na.e pre.ivetje odvisno od njih. Pomembnej.a so bitja, ideje in stvari, na katere moramo paziti, pred njimi be.ati ali se zanje boriti. Doloeena bitja in dogodki privlaeijo tudi na.o domi.ljijo, neodvisno od vsake praktiene vrednosti, pojmujemo jih kot svete, earne, vredne same po sebi. Noben zgodovinar, pa ee je .e tako strasten, ne more potlaeiti tega dejstva, ne da bi ponaredil svoje slike o elove.ki preteklosti.« (Auden 1968: 43) Tudi muzealec in muzealka morata znati narediti izbor . selekcijo iz mno.ice predmetov v svetu, ki ju obdaja. To je potrebno zaradi izhodi.ea in pregleda ter zato, da izbrane predmete lahko ohrani in posreduje naslednjim generacijam. Vpra.anja prepoznanja in izbora muzejskih predmetov morajo biti usklajena s sodobnimi izhodi.ei znanosti in kulturnim razvojem neke dru.be. Samo tako se lahko kriteriji prepoznanja in vrednotenja skladajo z zahtevami dru.be, iz katerih ta vpra.anja izhajajo. Muzejska selekcija je ustvarjalno dejanje, pri katerem muzealec, sicer znotraj doloeenega vrednostnega sistema, v koneni fazi odloei po lastni subjektivni presoji. Muzejski kustos muzejskih predmetov ne izbira le kot originalne predmete neke resnienosti, temvee kot dokaze in reprezentacije družbenih vrednot (Stránský 1982: 71). Predmeti v muzejskem kontekstu ne stojijo kot ikone ali kot »stvari same po sebi«, temvee kot kljuĆi k spoznanju in razumevanju, kot »stvari za nas« (Hudson 1987: 125). »Selekcija je izbor doloeene skupine ali posameznega (individuuma, predmeta .) iz celote. Je ves eas prisotna v organskem .ivljenju v naravi, lahko pa je tudi naertovan proces. V muzeolo.kem kontekstu pojmujemo selekcijo kot usmerjeno Ralf Eeplak Mencin doloeanje in izbor predmetov iz realnosti, ki nas obkro.a, ki so potencialni nosilci muzealnosti.« (Waidacher 1993: 147) »Muzealnost je kriterij selekcije, s katerim se vrednoti kvaliteta stvarnosti in istoeasno formira kvaliteta nove muzealne stvarnosti. Z izdvajanjem predmetov iz njihove okolice ali konteksta predmetom prekinemo povezave, ki so jo imeli s to stvarnostjo, in postanejo avtentieni dokumenti stvarnosti.« (Stránský 1974: 41) Muzealnost pa se ne odkrije v trenutku, temvee se odkriva postopoma v nizu komunikacijskih procesov med kustosom in predmetom. Muzealnost se odkriva med selekcijo in proueevanjem predmeta, pa tudi med izborom za razstavo in na razstavi. Muzealnost predmeta raste vzporedno z na.im znanjem o predmetu. Nosilec muzealnosti je muzealija, ki je potencialna nosilka informacij, 228 ki bodo lahko odkrite .ele v prihodnosti. Zato je selekcija nosilca muzealnosti izjemno obeutljivo in odgovorno dejanje, ki ne sloni le na racionalnem pristopu znanja temeljnih znanstvenih disciplin, temvee tudi na emotivnih percepcijah, na senzibilnosti, sposobnosti odkrivanja umetni.kih sporoeil, na izkustvu itn. (Maroevia 1993: 164). Predmeti (in druga sporoeila) delujejo kot znaki metonimieno, ee predstavljajo celoto, katere pomemben del so. Kot simbol simbol pa delujejo metaforieno, ee jih razvrstimo v poljubne odnose z drugimi elementi, s katerimi nimajo nobenih pomembnih sorodnih odnosov. Zaznavanje muzealnosti je po eni strani vezano na znake in simbole, na informativno stran predmeta, po drugi strani pa je vezano tudi na vrednotenje. Spoznavanje in vrednotenje nista eno in isto. Zato je za muzeologijo pomembna tako gnoseologija (nauk o spoznavanju) kot tudi aksiologija (nauk o vrednotenju) (Stránský 1971 : 23). Obstaja vee teorij selektivnih kriterijev. Za etnografske muzeje menim, da je najprimernej.i sistem, ki so ga razvili strokovnjaki .vedskega projekta SAMDOK (mednarodni standard za dokumentiranje sedanjosti) (Cedrenius 1984 : 45). Razvili so .est kriterijev selekcije: 1. kriterij pogostosti oziroma redkosti pojave predmetov (npr. kuhinjska posoda iz nerjaveeega jekla), 2. kriterij stopnjevanja (prvi predmeti, inovacije; prvi predmet v nekem novem razvoju velike serije predmetov, npr. prva plastiena posoda tupperware), 3. kriterij reprezentativnosti (predmeti, ki predstavljajo ideje ali vrednostne sodbe, npr. .veeilni gumi, jeans, Coca-cola, televizija, anti-baby pilula .), 4. kriterij privlaenosti (v zvezi s posamezniki ali dogodki), 5. kriterij bli.ine (predmeti iz neposredne okolice, ki govorijo o posamezniku, v nasprotju s kriterijem pogostosti ali inovacije, ki upo.teva predmete v .ir.i idejno-zgodovinski perspektivi), 6. kriterij forme (estetski predmeti, predmeti z vrednostjo reference). Ti kriteriji z manj.imi modifikacijami veljajo za zbiranje nasploh. Vsako zbiranje se odvija v sedanjem easu, sedanjost pa kot izrazito spremenljiva kategorija vpliva na kriterije zbiranja. Predmete postavlja v funkcijo dru.benih odnosov in prostora tako, da predmetu kot dokumentu, ki ga izberemo, doda elemente informacij. Zbiralna politika kustodiata za Azijo, Oceanijo in Avstralijo Obredna maska, prva polovica 20. stoletja, Sri Lanka (iz zbirk SEM) Obredni zvonec, 19. stoletje, Tibet (iz zbirk SEM) Ralf Eeplak Mencin Tudi preteklost zbiramo v sedanjosti, da bi jo ohranili za prihodnost, prihodnost pa je niz nekih novih sedanjosti, ki bodo na.o sedanjost vkljueile kot preteklost (Maroevia 1993: 174). Muzeji se poslu.ujejo razlienih naeinov zbiranja predmetov, ki izhajajo iz njihovih zbirk, tradicije, naravnanosti in znanja kustosov. Menim, da bi v bodoee v Slovenskem etnografskem muzeju vsaj v kustodiatih za kulture tujih kontinentov morali vsako leto naertovati doloeeno realno kvoto za odkup predmetov. Te naj ne bi samoumevno porabili za obieajen in muzejsko v marsieem sporen naein odkupov (brez ustrezne dokumentacije ipd.), temvee za sistematieno, z dokumentacijo obogateno zbiranje predmetov na terenu. V tem primeru bi se lahko povezali tudi 230 s tujimi muzeji in njihovimi strokovnjaki in strokovnjakinjami ter z njihovim sodelovanjem naertovali in izvedli zbiranje predmetov, po mo.nosti pa tudi naertovali in izvedli razstave. Ta praksa je postala .e stalnica v nekaterih skandinavskih muzejih in tudi odzivi obeinstva ka.ejo, da je to ustrezen koncept novega tipa etnografskega muzeja za 21. stoletje. VIRI IN LITERATURA AMES, M. M. (1992): Cannibal Tours and Glass Boxes: the anthropology of museums, Vancouver. AUDEN, W. H. (1968): Secondary Worlds, London. BEBLER, Ale. in Vera (1967): Otroci zemlje in morja: povest o Indonezijcih, Ljubljana. CEDRENIUS, G. (1984): Collecting today for tomorrow. ICOFOM Study series, 6: 41. 47. CLIFFORD, J. and MARCUS, E. G., Ed. by (1986): Writing culture: the poetics and politics of ethnography, Berkely. EEPLAK, R. et.al. (1992): Vodnik po slovenskih muzejih, Ljubljana. EEPLAK, M. R. (2002): The splendour and misery of ethnographic museums. V: MESS Mediterranean Ethnological Summer School, Ed. by Baskar B. and Weber I., Ljubljana. Str. 187.199. ELSNER, J. and CARDINAL, R., Ed. by (1994): The cultures of collecting, London. GEERTZ, C. (1993): The interpretation of cultures, London. HUDSON, K. (1987): Museums of influence, Cambridge. KARP, I. and LAVINE, D. S., Ed. by (1991): Exhibiting cultures: the poetics and politics of museum display, Washington. KINDERSLEY, B. in A. (1996): Otroci vsega sveta: spoznajmo otroke z vseh koncev sveta, Ljubljana. LJUDSKA umetnost Indonezije (1964): Razstava zbirke Vere in Ale.a Beblerja, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana. MAROEVIA, I. (1993): Uvod u muzeologiju, Zagreb. MENZEL, P. (1996): So lebt der Mensch . Familien in aller Welt zeigen, was sie haben, GEO, Hamburg. PEARCE, S. M. (1988): Objects as artefacts: paper presented at the International Summer School of Museology, Brno. PEARCE, S. M. (1988): Objects as signs and symbols: paper presented at the International Summer School of Museology, Brno. RIHTER, A. in CIGLENEEKI, M. ur. (2001): Vodnik po slovenskih muzejih, Ljubljana. ROGELJ .KAFAR, B. (1993): Slovenski etnografski muzej: sprehod skozi eas in le delno skozi prostor, Ljubljana. SKLEP o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej z dne 12. decembra 1996. Uradni list Republike Slovenije, .t. 1 (10. 1. 1997) str. 3.5,. STRÁNSKY, Z. Z. (1971): Der Begriff der Museologie. V: Einführung in die Museologie, Brno (Muzeologicke Se.ity, Supplementum 1), str. 21.27. STRÁNSKY, Z. Z. (1974): Metodologicke otkazy dokumentace soueasnosti. Muzeologicke Se.ity 5, str. 12.18. STRÁNSKY, Z. Z. (1982): The theory of systems and museology. Museological Working Papers 2, str. 70.73. Zbiralna politika kustodiata za Azijo, Oceanijo in Avstralijo .TRUKELJ, P. (1983): Neevropske zbirke v Muzeju Gorieane. Slovenski etnograf 32 (1980.82), Ljubljana, str. 125.159. TEREELJ, M. M. (1998): Iz de.ele sonenega sijaja in meseeevih senc: Beblerjeva indonezijska zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, Ljubljana. WAIDACHER, F. (1993): Handbuch der allgemeinen Museologie, Wien. Zanimive spletne strani: The Museum of World Cultures, Sweden: www.worldcultures.se Te Papa Tongarewa, New Zealand: www.tepapa.govt.nz Musée du quai Branly: www.quaibranly.fr Guimet . Musée National des Arts Asiatiques: www.museeguimet.fr BESEDA O AVTORJU Ralf Eeplak Mencin, dipl. etnolog in psiholog, muzejski svetovalec. Je elan .tevilnih domaeih in mednarodnih strokovnih dru.tev in zdru.enj. Je predsednik slovenskega odbora ICOM (svetovnega zdru.enja muzejev), elan izvr.nega odbora ICOM.EUROPE. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno na podroeja muzeologije, sinologije, tibetologije, antropologije. Objavil je sto petin.tirideset strokovnih in poljudnih elankov doma in v tujini, dve etnolo.ki knji.ici, bil soavtor Vodnika po slovenskih muzejih, sourednik in soavtor knjige Sreeevanja s Tibetom, soiniciator Slovenskega muzejskega sejma in Muzeoforuma. Pripravil ali soorganiziral je .tirinajst muzejskih razstav. ABOUT THE AUTHOR Ralf Eeplak Mencin is a BA in ethnology and psychology and a museum adviser. He is a member of several domestic and international professional societies and associations. Chairman of the Slovene committee of ICOM (The International Council of Museums), and a member of the executive board of ICOM. EUROPE. His research activities focus on the fields of museology, Tibetology, and anthropology. He has published around forty- five professional and popular scientific articles in Slovenia and abroad, two ethnological booklets; he is the co-author of the Guide to Slovene Museums, co.-editor and co-author of the book Sreeevanja s Tibetom, co-initiator of the Museum Fair and Muzeoforum. He has also prepared or co-operated in the organisation of fourteen museum exhibitions. SUMMARY THE COLLECTION POLICY OF THE DEPARTMENT FOR ASIA, OCEANIA AND AUSTRALIA Providing a short history of how objects from Asia, Australia, and Oceania were collected in the Slovene Ethnographic Museum, the article introduces to reader to the erratic, unsystematic and inconsistent collecting of museum objects. It deals with the transformation of the former conservative colonial ethnographic museums into modern, democratic and engaged Museums of World Cultures and Museums of Civilisations, which increasingly intensively co-operate with the native population . the bearers of individual cultures. Their basic message has changed from collecting and presenting the unusual and exotic into focussing on the endless variety and richness of the cultures of this world. Value and aesthetic criteria have been replaced by criteria of content. And the function of museum objects has changed similarly: they have become part of a story, a context, not just beautiful, unusual, Ralf Eeplak Mencin frightening, or exotic objects. The article criticises the past (outdated) practice of museum collecting policies in Slovenia which continues to be upheld, in part because of the rigid funding system for purchases of museum objects. The purchase of museum objects is financed by the Ministry of Culture and the ministry gives priority to objects offered to the museum by accidental collectors or inheritors. In these circumstances, the museum cannot run a professionally well-founded collecting policy and is therefore forced to adapt the concepts of exhibitions to the accessible objects instead of vice versa. The author offers an alternative solution: the Ministry of Culture should annually allocate to the museum a fixed amount which the museum, that is museum experts use to carry out a research in cooperation with experts from a chosen country; based on this research.s findings objects should then be purchased which present a certain culture in the most authentic way. In this connection the author draws attention to the museological premises for collecting museum 232 objects as they were theoretically defined by museologists the like of Stránský, Hudson, Waidacher, and Maroevia. Mandarinsko pokrivalo, 19. stoletje, Kitajska (iz zbirk SEM)