LETO XVI. ŠTEV. 124'
GOSPODARSTVO
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
NEDELJA, 16. SEPTEMBRA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
Mac-Millan vleče Britanijo v EGS
Še dolga pot iz Londona v Bruselj - Čedalje večji odpor
Konferenca ministrskih predsednikov vseh držav, članic Britanske državne skupnosti, na kateri v Londonu razpravljajo, Pod kakšnimi pogoji bi bile tudi članice Commonvvealtha pripravljene pristati na vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, se nagiblje h koncu. Ves čas, kar se Velika Britanija pogaja z vodstvom Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju glede pogojev za pristop, so se iz angleških dominio-hov oglašali protesti proti pogojem, ki jih postavlja Evropska gospodarska skupnost Veliki Britaniji. Razumljivo je, zakaj niso predstavniki Common-Wealtha v svojem nasprotovanju vsaj v glavnem popustili; saj ni Mac-Millan oziroma njegov odposlanec minister Heath, ki se pogaja z Evropsko gospodarsko skupnostjo, med tem časom nikakor uspel, da bi zboljšal pogoje za pristop in tako bolj zavaroval koristi domi-ttionov. Poleg tega se je razpoloženje angleške javnosti med tem časom še bolj obrnilo proti Mac-Millanu; tako je poizvedovanje v angleški javnosti pokazalo, da je večina angleškega Prebivalstva pristopu Anglije nasprotna. Marca tega leta naj bi bilo po poizvedovanju poklicnih ustanov okoli 28 odst. Angležev nasprotnih pristopu, zdaj pa nai bi pristopu nasprotovalo že 52 odst. Angležev.
Kljub vsem protestom pa kaže, da dominiont niso v načelu Proti pristopu Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu, Pač pa zavračajo sedanje pogoje, ki jih postavlja vodstvo EGS Za pristop. Zato domnevajo, da bo tudi uradno sporočilo o dosežkih konference kompromisno ter bo tako Mac-Millanu oziroma ministru Heathu še vedno odprta pot za nadaljevanje Poaajanj. Ta se bodo obnovila Prihodnji mesec v Bruslju. Minister Heath si med tem vztrajno prizadeva, da bi zlomil odpor vodstva EGS in dosegel sprejemljive pogoje za pristop. Tudi med konferenco ministrskih predsednikov Commonwe-altha je bil v nenehnem stiku z nekaterimi državniki šestori-ce. Tako je nekaj dni poprej
obiskal Pariz, kjer se je sestal s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom; nato pa se je s predstavniki manjših držav, kakor z belgijskim zunanjim ministrom P. H. Spaa-kom, ministrom Schaussom kot predstavnikom Luksemburga in holandskim ministrom Lunsom, dogovoril glede skupnega sestanka v Londonu. Se ta mesec obišče Edvard Heath Bonn in Rim. Pravijo, da išče Heath toliko bolj oporo pri manjših državah, ker se je po obisku predsednika De Gaulla v Nemčiji še bolj utrdila fran-cosko-nemška zveza.
Angleška vlada se je odločila za nadaljevanje pogajanj z EGS, čeprav se odpor proti pristopu v angleški javnosti veča. Vodja opozicije Gaitskell je izjavil, da laburistična stranka ne more pristati na sedanje pogoje za pristop Velike Britanije k EGS; poleg tega je Gaitskell prodrl z zahtevo, da se morajo predstavniki Britanske skupnosti še enkrat sestati preden bi angleška vlada dokončno sprejela pogoje za pristop. Vodja angleške opozicije očitno u-pošteva odpor organiziranega delavstva v Veliki Britaniji, pa tudi v državah Commonwealt-ha. Delavstvo se boli da bi se s pristopom Velike Britanije k EGS odprla vrata delavcem iz držav EGS, zlasti iz Italije, ki bi s svojo ponudbo na delovnem trgu poslabšali sedanje delovne pogoje angleškega delavstva.
Kakor smo že večkrat naglasili, si države Britanske skupnosti, predvsem Nova Zelandija, Avstralija in Kanada prizadevajo, da bi čim bolj zavarovale izvoz kmetijskih pridelkov v Veliko Britanijo; ta izvoz uživa danes določene prednosti, razne carinske olajšave, v smislu znanega dogovora med državami Commonwetltha, ki je bil pred vojno sklenjen v Ot-tawi. Dominion! se bojijo, da bi nova zunanja carina Evropskega skupnega tržišča po pristopu Velike Britanije zaprla dostop kmetijskim pridelkom iz Commonvvealtha na angleški trg.	,
OSTRA KRITIKA IZ AMERIKE Iz New Yorka poročajo, da vsebuje finančni in valutni letopis, ki ga je izdal znani ameriški finančnik in gospodarstvenik dr. F. Pick v osmi izdaji, precej ostro kritiko glede pristopa Velike Britanije k Evropskemu skupnemu tržišču. Ako bi Velika Britanija napravila ta korak ter bi njej sledile tudi skandinavske države, bi se s takšno gospodarsko združitvijo ustvaril enoten trgovinski sistem na področju, kjer živi okoli 300 milijonov ljudi. Ni dvoma, da bi to prizadelo tudi ameriške gospodarske koristi. Ameriški dolar že tako niha in njegove rezerve upadajo, že danes znašajo zlate in devizne rezerve držav Evropskega skupnega trga 16.728.000.000 dolarjev ter so večje kakor ameriške, ki znašajo 16.090 000.000 dolarjev.
*-•
/>
Mac-Millan, ki je pod obtožbo ministrskih predsednikov Britanske skupnosti (Commonwealt-ha), češ da ni dovolj zavaroval koristi dominionv med pogajanji za vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost: «Za božjo voljo, reš ite me teh prijateljem
Zagrebškemu velesejmu se obeta velik uspeh
Velika udeležba tujih držav - Sejem obišče tudi minister Preti
Po govorih člana Zveznega izvršnega sveta Borisa Kraigherja, predsednika ljudskega odbora mesta Zagreb Večesla-va Holjevca in generalnega ravnatelja Zagrebškega velesejma Ivana Bačuna, je predsednik republike Josip Broz Tito vzel škarje iz rok deklice, oblečene v narodno nošo iz šestin, slikovite vasice na severni me.ii mesta Zagreba ter ob zvokih himne «Hej Slovani» prerezal vrvico in tako odprl 63. zagrebški velesejem. Dolga povorka najvišjih državnih oblasti in u-glednih tujih in domačih gostov je krenila na obhod paviljonov te velike gospodarske prireditve. Predsednika Tita in njegovo soprogo Jovanko sta spremljala predsednik Ljudskega odbora mesta Zagreb Veče-slav Holjevac in generalni direktor velesejma Ivan Bačun, za njimi- pa so se vrstili predsednik Zvezne narodne skupščine Petar Stambolič, podpred-
traovina 1961
Vloga Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč - Vprašanje specializacije
Gospodarska posvetovanja cializacije v posameznih drža-
ttied državami članicami Sveta za vzajemno gospodarsko po-tooč so kaj pogosta. Te dni so se predstavniki vzhodnih držav zopet sestali na posvetovanje v Moskvi. Na teh sestankih predstavlja vprašanje «de-litve delaš-, to je skladne razdelitve gospodarske dejavnosti bled posamezne države, vselej Pomembno točko dnevnega reda. Zadeva je silno težavna, ker ni vselej lahko vskiadit: tradicionalno gospodarsko dejavnost posameznih držav z Povirni smotri skupne gospodarske politike. Težko je najti zadovoljivo rešitev in odložiti tako, da bi vse države bite zadovoljne. Zadevne odločitve zahtevajo pogosto preusme-ritev gospodarske dejavnosti prizadetih držav ter opustitev te ali one gospodarske panoge, ki je bila morda že močno raz-vita v dotični državi. Posebno ba zadnjem sestanku držav Sveta za vzajemno gospodarsko Pomoč, ki je bil meseca junija
Moskvi, se je pokazala potreba, da se delitev dela izvede čimbolj dosledno.
Svet in komisije
za planiranje
Težave nastajajo tudi zato, ker m Svet za vzajemno gospodarsko pomoč prava meddržavna komisija za planiranje, kar pomeni, da ni pooblaščen, da neposredno posega v gospodarske zadeve posameznih držav. po znanih nemirih na Madžarskem in deloma tudi na ^oljskem leta 1956 so postali Gospodarstveniki in politično °dgovorm voditelji mnogo bolj Previdni in obzirni, da bi se lzognili očitku, da se gospodarski problemi rešujejo pod so-vjetskim pritiskom. Zato se Svet za vzajemno gospodarsko Pomoč omejuje predvsem na bajanje nasvetov, a dokončna °dločitev sodi v pristojnost vlad posameznih držav. Do spe-
vah, ki so včlanjene v Svetu, je prišlo včasih tudi brez posebnih dogovorov, in sicer so k temu pripomogle potrebe mednarodne trgovine. Trgovinska menjava med vzhodnimi državami ni tako živahna kakor v zahodni Evropi; saj je na primer leta 1959 dosegla komaj 19 dolarjev na prebivalca, med-dtem ko znaša trgovina med državami Evropskega skupnega trga 69 dolarjev na glavo. Verjetno bi se vsaj deloma dali doseči ti uspehi tudi brez posredovanja Sveta za vzajemno pomoč.
Prve uskladitve
na gospodarskem področju
Prvi pomembnejši poskus za gospodarsko vskladitev med vzhodnimi državami je bil storjen leta 1955, ko je šlo za to, da se vskladijo načrti za razdobje 1956-60; ta je uspel samo do neke mere, pripravili so namreč cenitve o osnovnih gospodarskih virih, kolikor zadevajo kovine in petrolej, strojno in kemično industrijo ter kmetijstvo. V letu 1958 je bil izvršen že konkretnejši poskus za delitev dela. Meseca maja tega leta je tajništvo Sveta za vzajemno pomoč prejelo nalog, naj nadaljuje z delom in proučevanjem možnosti vsklajeva-nja gospodarske dejavnosti. Poslej so v socialističnem taboru dosegli znatne uspehe glede vskladitve načrtov na področju pridobivanja električne e-nergije in jekla. Letos je pričel obratovati »naftovod prijateljstva* od Volge do Češkoslovaške in Madžarske, medtem ko se je delo na izgraditvi odcepov proti Poljski in Vzhodni Nemčiji zelo napredovalo. Elek-trovodi Sovjetske zveze, Poljske, Vzhodne Nemčije, češkoslovaške in Madžarske so bili letos povezani in dobave fjek-
sednika Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič in Mijalko Todorovič, tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, predsednik narodne skupščine Ljudske republike Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, tajnik OK Zveze komunistov črne gore Blažo Jovanovič, predsednik Sabora Ljudske republike Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, predsednik Narodne skupščine črne gore Filip Bajkovič; predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Srbije Slobodan Penezlč, predsednik izvršnega sveta Sabora Ljudske republike Hrvatske Zvonko Brkič, član Zveznega izvršnega sveta in državni tajnici za zunanje zadeve Koča Popovič, državni tajnik za narodno obrambo general Ivan Gošnjak, člani Zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, dr. Marijan Brecelj, Marin Cetinič in Danilo Kekič nato predsednik Zvezne gospodarske zbornice Jakov Blaževič, podpredsednik Izvršnega sveta Sabora Ivan Kra-jačič, člani ljudskih skupščin in izvršnih svetcv ostalih jugoslovanskih ljudskih republik, predsednik republiških zbornic, predstavniki vojske, sindikatov, jugoslovanskih mest, narodnih organizacij itd. S člani diplomatskega zbora so bili tudi pomočnik ministra za trgovino ZDA g. Herbert Klotz, načelnik za državne nabavke Sudana g. Mohamed Abusambra, predsednik trgovinske zbornice Adis Abebe g. Bekele Beshah in drugi ugledni gostje. Predsednik Tito se je zadržal na sejmu vse do večera, ko je časnikarjem povedal svoje vtise, izrazil čestitke organizatorjem in izrazil svoje želje za nadalj-
vala lastne industrije. Industrijska proizvodnja v evropskih državah, ki so pristopile k Svetu za vzajemno pomoč, je bila že poprej bolj razčlenjena, zato proizvaja več tipov industrijske opreme, na drugi strani izdeluje Sovjetska zveza do-
nje uspehe zagrebškega velesejma Predsednik je dodal, da bi morala na prihodnjih prireditvah vsekakor sodelovati tudi jugoslovanska ladjedelska industrija, posebno mesto pa bi morale zavzeti mlade afriško-azijske države v razvoju.
GOSPODARSKI UTRIP ENE DRŽ>.VE
S kako globokim poznanjem jugoslovanskega gospodarskega življenja je govoril tisti italijanski industrijec, ki je dejal, da utripu jugoslovanskega gospodarstva najbolje slediš na zagrebškem velesejmu! Res je, da ni odkril nove resnice, toda s tem je ha najbolj uspešen način opisal vsem že znano dejstvo. V resnici je ta velesejem
—	ki mu predsednik Tito in drugi visoki predstavniki o-blasti posvečajo tako pozornost
—	najvažnejše gibalo gospodarstva Jugoslavije, saj daje s svojimi spomladanskimi in jesenskimi prireditvami redne impulze njegovemu razvoju in
sejmišče izgleda kakor lepo negovan park s cvetličnjakom; posebno pozornost zbuja to jesen velik znak «ZV», sestavljen iz samega cvetja na travniku pred južnim izhodom. Kakor vedno kroži po sejemskih ulicah poseben vlak in to je najboljši način, da se z malo truda ogledaš ves sejem, čeprav ne v podrobnostih.
Kdor si želi ogledati sejem, ali mora sestaviti načrt za tiste predele, ki ga posebej zanimajo, mora imeti na razpolago vsaj nekaj dni. Za bralce bomo skušali opisati na kratko, kje se kaj nahaja. Podajmo se torej na ogled seima z zapadne strani. Najprej bomo šli skozi paviljon Tedna kože in obutve, ob katerem stoji turistični paviljon z nekaj zanimivimi razstavami tudi na odprtem, kjer so razvrstili šotore, hišice week-end, montažne hiše, jadrnice, motorne čolne, letala itd. Nato pridemo v lepo ureien paviljon Avstrije, nato pa skozi zanimive razstave Bolgarije in Indije. Avstrijci razstavljajo pestro izbiro izdelkov, od potrebščin za gospodinjstvo do strojev, Bolga
trorodjeBolg^rije in ^Romunije, j j^čene tipe opreme na vseh ba-
ja pozornost graditev jeklarne v Košicah na Slovaškem. To je lep primer načrta, ki je bil izdelan ob upoštevanju mednarodnih potreb, poroča londonski «The Statist*. Jeklarna bo sicer daleč od češkoslovaških industrijskih središč, toda to mesto je bilo izbrano, da bi lahko čimbolj racionalno predelovali železno rudo iz Ukrajine, ter bi kovine prevažali tudi po vodi na Madžarsko in Poljsko ter v češka in slovaška industrijska središča.
Vskladitev v proizvodnji
kemikalij
Vsekakor so bili največji uspehi doseženi glede proizvajanja kemikalij. Danes delajo na tem področju le na podlagi splošnega načrta Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, kolikor gre za graditev industrije plastičnih snovi, umetnih vlaken, sintetičnega gumija in mineralnih umetnih gnojil. Ta proizvodnja predstavlja že 80 do 85 odsto vse kemične proizvodnje v državah Sveta za vzajemno pomoč.
Kakor poroča sovjetska »Ekonomska gazetam, so bili med vzhodnimi državami doseženi precejšnji uspehi tudi na pod-ročju strojne industrije. Tako proizvajajo vzhodne države na podlagi skupnega sporazuma okoli 1000 raznih skupin in bazičnih tipov strojev in opreme, V smislu tega sporazuma proizvaja Sovjetska zveza 207 teh tipov. Iz tega sledi, da je Sovjetska zveza še vedno v veliki meri odvisna od svojih zaveznic glede strojev in industrijske opreme sploh; te ji dobavljajo zlasti Vzhodna Nemčija in češkoslovaška, v zameno pa izvaža Sovjetska zveza surovi-
je zelo razvito zlasti na kemičnem področju. Tajništvo Sveta za vzajemno pomoč je razdelilo med posamezne države izdelovanje okoli 141 tipov opreme za kemično industrijo; med temi jih je bilo 27, katerih doslej sploh še niso proizvajali v vzhodnih državah.
Težave glede avtomobilske
industrije
Delitev dela glede proizvodnje motornih vozil je zadela na precejšnje težave, ker bi vsaka država rada razvila lastno proizvodnjo avtomobilov in motornih koles. Na nekaj podobnega naletimo v Južni Ameriki. V začetku letošnjega leta se je razširil glas, da bodo v Vzhodni Nemčiji opustili izdelovanje osebnih avtomobilov, vendar so vzhodnonemški voditelji to vest zanikali, če bi bilo do tega prišlo, bi bila Vzhodna Nemčija glede nabave motornih vozil odvisna od Poljske, češkoslovaške ali Sovjetske zveze. Kljub tem težavam je vendar prišlo vsaj do delne specializacije pri proizvodnji avtomobilov. Čehi, oziroma «škoda» gradi zdaj novo tovarno osebnih avtomobilov v Mladi Boleslavi. Ko bo tovarna zgrajena, bo »Škoda» izdelovala namesto sedanjih 50.00 100.000 vozil. Večina vozil bo namenjena izvozu; zato je verjetno, da Poljska in Vzhodna Nemčija ne bosta izvažali avtomobilov v sosedne države, pač pa se bo vsaj deloma še vedno nadaljeval izvoz iz Sovjetske zveze. Proizvodnja avtobusov je zdaj osredotočena na Madžarskem, kjer proizvaja-jajo avtobuse tipa «lcarus»: vendar naletiš po vzhodnih in evropskih državah, še vedno na avtobuse tovarne « škoda*, češkoslovaška ie omejila proizvodnjo tovornjakov na težke
ne in živila. To seveda ne po-
nadzors^^PraS^v kratkem > Teh tovorih''obveSla^da! !°g*’ medtem^bo* proiS bodo navezali tudi mrežo elek- ne bo sama še nadalje izgraje-l (Nadaljevanje na 2. strani)
njegovi nadaljnji tesnejši po- j J1 m. Indijci pa prikazujejo povezavi z inozemskimi tržišči. Iz! eG industrijskih izdelkov tudi velesejma se širijo po vsej dr-! obrtniške. in folklorne nroizvo-žavi spodbudni impulzi, ki pri-l^6- Vsi ti polasajo veliko važ-dejo tudi do najbolj oddaljenih! nost tudi na turizem in^nudiio podjetij:	do rudnikov, indu-
strijskih podjetij in trgovinskih organizacij. Povsod poznajo Zagrebški velesejem. Na njega prihajajo poslovni ljudje, da bi razstavljali svoje proizvode, pa tudi vsi tisti, ki želijo plasirati svoje izdelke ali nakupiti kakršnokoli blago, ali ki si preprosto žele ogledati, kaj premorejo jugoslovanski in kaj tuji proizvajalci. Tako vpliva sejem dvakrat na leto na proizvodnjo in prevoz, določa roke industrijski in trgovinski dejavnosti ter pripravam na področjih turizma, urbanizma in gostinstva.
Velesejem poganja dejavnost na različnih področjih jugoslovanskega gospodarstva, živi z njim v tesni povezavi in odraža vse spremembe, ki se v njem pojavljajo. Velesejem raste in se širi kakor se vzporedno oja čuje tudi jugoslovanska proizvodnja. Velesejem je vedno zanimiv, kajti na njem je na vsaki prireditvi mnogo novega.
Stari proizvodi se prikažejo v prefinjeni obliki, v bolj estetski rešitvi; poleg njih pa se pojavlja še cela vrsta novih izdelkov, ki jih jugoslovanska in tudi svetovna industrija dotlej še ni izdelovala. Zaradi tega velese j emske prireditve ne privlačujejo samo poslovnih ljudi — industrij cev, trgovcev, inženirjev, konstruktorjev itd. — tem več tudi široke množice potrošnikov, pa tudi mladine, ki najde tu praktično dopolnilo teoretskim predavanjem na šolah.
KJE JE KAJ NA VELESEJMU
Prostor, na katerem se razteza zagrebški velesejem, je velikanski: 465.000 kv. m; na tem prostoru se dviga danes že pravo sejemsko mesto s 30 velikimi paviljoni, največji med katerimi krijejo 10 do 11.000 kv. metrov površine. Sejemsko mesto seka od vzhoda proti zahodu »Aleja držav*, ob kateri se vrstijo jugoslovanski in tuji paviljoni. Na vzhodnem koncu a-leje se dviga novi italijanski paviljon, na njeni južni strani pa stoje stari italijanski, kitajski, sovjetski, zahodnonemški in dva velika jugoslovanska paviljona, paviljon turizma in končno paviljon Tedna kože in obutve. Na severni strani aleje pa se vrstijo paviljoni v naslednjem redu: jugoslovanska strojegradnja, romunski in vzhodnonemški paviljon, češki, trije jugoslovanski in poljski paviljon. Na zapadnem koncu aleje stoji avstrijski paviljon. Severni del razstavnega prostora tvori «heksagon», to je prostor omejen s krožno cesto v obliki šesterokotnika. Tu stoje ameriški, grški in več jugoslovanskih
vsakemu obiskovalcu informacije in reklamne tiskovine. V naslednjih paviljonih, št. 5 in 5/a, si obiskovalec lahko ogleda nenavadno veliko ponudbo jugoslovanskih prehranjevalnih, tekstilnih in konfekcijskih izdelkov in v paviljonu št. 6 elektrotehničnih, preciznome-haničnih, telekomunikaciiskih in kovinskih izdelkov, v bližini stoji lasten paviljon sarajevskega podjetja »Vašo Miškin Crni», v sosednem paviljonu pa so razmeščeni razni izdelki in proizvodi posameznih razstavljavcev jz Avstrije, Francije, Italije, Nizozemske, Nemčije in Velike Britanije; v istem paviljonu imaio svoie kolektivne razstave tudi Izrael. Kanada in Madžarska. Za naviljonom znanega podietja »Djuro Djakovič;: stoji^ paviljon, v katerem so na-meščene kolektivne razstave Belgije, Brazilije, Etiooiie. Gha-ne, Gvineje. Malija, Švice, Tu-niziie in Združene arabske republike. To je pravi kalejdoskop, pisana zbirka proizvodov industrijsko razvitih držav in izbranih dobrin držav v razvoju. V paviljonu št. 8 onazimo velik izbor izdelkov iz Poljske, od porcelanastih okraskov do velikih strojev: proizvodi jugoslovanskih železarn in strojegradnje so nameščeni v paviljonih 9 in 17. V drugem delu paviljona št. 9 so razstavljavci iz češkoslovaške, ki so tu razkazali veliko izbiro raznovrst- * v
Čisto zlato za Južno železnico
V zvezi z občnim zborom i-metnikov obveznic bivše Južne železnice, o katerem smo že poročali v »Gospodarstvu*, se je v švicarskem listu »Tribune de Geneve* oglasil nekdo izmed , zainteresirancev. T. V. piše, da je na občnem zboru večina i-metnikov odveznic družbe «Dona va-Sava-Jadram sprejela ponudbi Avstrije in Italije za odkup. Združenje švicarskih bankirjev (Association suisse de banquiers) v Baslu je nastopilo kot predstavnik švicarskih državljanov — imetnikov obveznic. Kazalo je, da ni več na poti nobene ovire za odkup obveznic in da bi bilo samo treba napraviti še zadnji korak pri italijanski vladi, da bi nekoliko povišala svojo ponudbo. Nato pa je vse obmolknilo. Splahnelo je tudi upanje imetnikov obveznic, da bi v kratkem času prišlo do končne likvidacije vse zadeve. Pravijo, da so nastopile tudi nekatere- težave tehnične narave in da se je v zadevo vmešala tudi francoska vlada, toda v resnici malokdo ve, kaj je pravzaprav na stvari. Zakaj ne bi odbor za obrambo koristi imetnikov obveznic v Parizu a-li pa Združenje švicarskih bankirjev spregovorila?
K temu pismu je uredništvo dodalo nekaj svojih pripomb in pojasnil. Za zadevo se je zanimalo pri odboru za zaščito lastnikov odveznic v Parizu in tam zvedelo tudi za nekatere podrobnosti. Italija je še pripravljena na razgovore za odplačilo obveznic in še vedno vztraja pri ponudbi 10,980.000 zlatih frankov, ki jih je že ponudila za odkup obveznic. Italija bo počakala na bližnjo konferenco, na kateri se bodo sestali predstavniki štirih držav dolžnic, ki so prevzele proge Južne železnice (Italije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske). Družba Donava-Sava-Jadran ne bi mogla izdati potrdila o končnem odplačilu vsaki posamezni državi, temveč hkrati vsem štirim. Družba se je pogajala sicer s posameznimi državami, toda samo z namenom, da bi čimprej prišlo do stvarne rešitve. Jugoslavija je postavila sprejemljivo ponudbo, vendar hoče počakati na konferenco štirih držav, da bi lahko na to ukrepala. Madžarska se ni zganila in doslej ni postavila nobene ponudbe. Noče se nogajati sama zase ter bo počakala na izid sestanka vseh štirih držav. Verjetno pride do te konference pozno v jeseni tega leta. Na noti je še ovira pravne narave. Potrebno je namreč, da družba	Donava - Sava - Jadran
skliče svoje delničarje, ki bi jo pooblastili, da lahko v ustrezni obliki izroči lastništvo železniške mreže vsaki državi posebej. Prav zaradi sklicanja tega zborovanja bo treba počakati še nekaj časa.
29,7 milijona ton ter se je d vi-gnil na 34 milijonov v lanskem letu (to je za 14,4 odstotka). Število prevoženih potnikov je narastlo v primerjavi z letom 1960 za 14,1 odstotka. Najbolj živahno je bilo na progah Ita. lija—Sredozemlje. Bilanca prevozov se je zaključila s primanjkljajem 124 milijonov dolarjev (bilanca iz leta 1960 je bila za 20 milijonov dolarjev ugodnejša). Toda medtem ko se je bilanca prevozov po kopnem lani poslabšala za 27 milijonov dolarjev, se je bilanca pomorskih in letalskih prevozov precej izboljšala.
MEDNARODNO SREČANJE ŽELEZNIČARJEV V TRSTU. V dneh 15. in 16. septembra bo v Trstu običajno letno srečanje železničarjev, ki pripadajo organizaciji Association Euro-peenne des Cheminots. V Trst je najavljen prihod odposlan, cev iz vseh šestih držav Evropske gospodarske skupnosti, iz Avstrije in Velike Britanije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Še vedno primanjkljaj
v bilanci italijanskega prevozništva
študijski urad zavoda Ban-ca d’Ttalia je obiavil zanimive podatke o prevozih do morju, no konnem in no zraku v letu 1961. Tz teh podatkov je razvidno, da se ie italijanska trgovinska mornarica v 1. 1961 povečala za 3 3 odstotka, in to kljub temu, da so razdrli 172 tisoč ton ladjevja. Napredek v letu 1960 je bil nekoliko večji (4 odstotke), toda v glavnem zaradi manjše dejavnosti razdiralnih delavnic, ki so prevzele samo 110.000 ton ladjevja.
V italijanska pristanišča so lani pripeljali 68,9 milijona ton tujega blaga (leta 1960 59,1 milijona). Italijansko ladjevje je prevozilo 24,8 milijona ton blaga (leta 1960 21,2 milijona), kar pomeni napredovanje za 16,8 odstotka. Dovoz surovega petroleja je znašal leta 1960
Mnenje
idrugih
Moč otroka
žena znanega filmskega igralca Charlie Chaplina, ki je hčerka dramaturga 0’Neila Oona, je zopet rodila. Sloviti komik jemlje življenje resno, to je njegov deseti otrok.
Dovolj je, da ga vidite v svoji družini, pa boste razumeli, kako ljubi svoje; narava jim je bila vrh tega vsem naklonjena, saj je drug lepši od drugega. Tedaj prizna, da je ostari tata* — ima namreč čez 70 let — a to ga nič ne skrbi, ko ve, da je za njihovo bodočnost preskrbljeno.
Francoise Sagan (francoska pisateljica, ki se je že v zgodnji mladosti proslavila s svojimi precej opolzkimi romani) ne pričakuje več: otroka je že redila, vsekakor njeno najboljše in resnici najbližje delo. S tem delom je romantična fikcija spravila na svet končno nekaj otipljivega in to delo usmerja mlado posateljico zopet k življenju, ki bo zanjo imelo smisel. Ne vem, ali bo to rojstvo kaj vplivalo na njena bodoča dela, vendar prinaša na tehtnico nadomestilo, zaradi katerega mora biti srečna.
Za to bitje (pisateljico) so u-tihnili trobente in bobni hrupne reklame. Zdaj nam ne bodo več bobneča sporočila in več ali manj navdihnjeni članki, avtomobilske nesreče in prve strani v listih vsiljevali misli, da je kakšno njeno malo delce «biser obupa* ali «vrhunsko znamenje naše dobe*. Otrok bo lep ali grd, bister ali srednje nedarjen. Na tem ne bodo prav nič spremenili ne lahki romani niti ne odmevi reklamnih zbirk, G. Westhof (njen mož) je vse popravil, kar je bilo nenormalnega pri njegovi ženi. Nen otrok ne bo nič nenavadnega, temveč človeče, polno smeha ali joka.
Mislim, da je sreča Frančiške Sagan prav v tem. Otrok je tu, zdaj ona ve, kaj je otrok in njene knjige — ona jih še piše, čeprav je umrl njen založnik Rene’ Julliard, ki jo je tako umel dvigniti — bodo imele drugačne prizvoke kakor prejšnje. Chaplin, on, ki je v svoje filme vnesel toliko pretresljivega in človeškega, hoče še nadalje živeti v svojem potomstvu. To je en dokaz več njegovega genija in njegove ponižnosti, a starost mu dovoljuje, da je postal popoln človek. Otrok bo za Saganovo napravil mnogo več, kakor bi lahko pričakovala od svojega peresa. Prinesel ji bo srečo in morda tudi druge reči, prav to ji želijo vsi, ki so videli otroka. (Paul Vio-lar — A. P. P. in Cosmopress).
Topove ali maslo?
Kaj je videla Nora Beloff v Ameriki
TUDI CLEVELAND PRIZADET Nova industrija za oboroževanje vstaja posebno ob vzhodni in zahodni obali, in to na račun starih industrijskih središč Srednjega zahoda. Tako je bil prizadet tudi Cleveland. (Prav v Clevelandu je naseljenih največ Slovencev v Združenih ameriških državah. — Prip. ur.). Pri vsem tem dela v Clevelandu še vedno okoli 18°/o delovne sile posredno ali neposredno v industriji za oboroževanje. V zadnjih letih so
v marsikaterem ameriškem industrijskem središču doživeli vprav tragično presenečenje, ko so morali ugotoviti, da so bile postavljene nove tovarne in u-vedene nove avtomatizacij ske naprave ter je bilo mogoče dvigniti proizvodnjo, ne da bi se bilo število zaposlenih povečalo. Nič
bi ne moglo bolj paviljonov, v katerih pa nasto- j zatreti zaupanja v osnovna napa tudi nekaj tujih podjetij, čela svobodnega ameriškega so-Okrog vseh paviljonov je nekaj spodarstva kakor prav ta ugo-zelene površine, tako da vse. tovitev.
NOVE TOVARNE TANKOV
IN PUŠK
Nora Beloff omenja razgovor z nekim mladim članom »Komiteja za zdravo jedrsko politikom v Clevelandu. Ta ji je pripovedoval, kako slabo se je odbor odrezal, ko je s svojo propagando za razorožitev začel prav v času, ko je prispela vest, da bodo zopet odprli Ca-dillacovo tovarno tankov, in ko se je javnost razveselila nad tem dogodkom. Hkrati se je raznesla vest, da bodo v predmestju gradili popolnoma novo tovarno pušk. To je bila svetla iskrica v dolgem temnem hodniku nezaposlenosti.
Nobena reč ne spravi gospodarstvenikov »nove fronte* v večji obup kakor trditev, da je gospodarski napredek Združenih ameriških držav odvisen od industrije, ki dela za oboroževanje. Oni vam takoj naštejejo, kaj vse bi se dalo storiti posebno na nerazvitem Jugu s
tisoči milijoni dolarjev, ki jih zdaj požira vojaštvo. Tudi poročilo agencije za razorožitev navaja, da ni ameriško gospodarstvo nujno odvisno od vprašanja oboroževanja. Agencija trdi, da si je treba samo prizadevati, da se ohrani ravnotežje med javnim in zasebnim povpraševanjem ter da se pravilno uporabi denar, ki ne bi šel več za oboroževanje. Denar je treba uporabiti za zadostitev najbolj nujnih potreb Ministrstvo za narodno o-brambo je uvedlo posebno sekcijo, ki naj bi proučila, katere pokrajine bi bile prizadete, ko bi se skrčila vojaška naročila. Ko je bilo prepričano, da ne bo mogoče izposlovati potrebnega denarja za druga gospodarsko utemeljena naročila (torej nevojaška), je sekciji naročilo, naj iztakne druga vojaška naročila, ki bi lahko zagotovila delo ljudem.
(Nadaljevanje sledi)
Ned
MEDNARODNA TRGOVINA e
Trst in dunajski velesejem
PREDSEDNIK REPUBLIKE V NEAPLJU. V petek je predsednik republike Anton Segni uradno obiskal Neapelj. Tu so se mu predstavili vsi župani neapeljske pokrajine. Prof. Segni je obiskal tudi glavni štab Atlantske zveze (NATO) in si je ogledal ameriško ladjo-nosil-ko letal «Enterprise», ki je zasidrana v pristanišču.
LAŽJE OZRAČJE NAD JUŽNIM TIROLOM. Po naj novejših vesteh so italijanske oblasti preklicale ukrep, s katerim je bil zopet uveden potni list za potovanje Avstrijcev v Italijo, in sicer z vizumom pristojnih italijanskih diplomatskih predstavništev. Italijanske oblasti so tedaj uvedle vizum, da bi tako laže nadzirale prihajanje Avstrijcev v Italijo v času, ko so bili na Tirolskem kaj pogosti atentati na javne naprave. Južna Tirolska se je zdaj pomirila in zato so tudi italijanske oblasti odpravile vse ovire za potovanje Avstrijcev v Italijo, med temi tudi vizum na potne liste. Organizacija združenih narodov se bo še bavila z južnotirolskim vprašanjem, vendar ne bodo Avstrijci, kakor napovedujejo italijanska poročila z Dunaja, nastopili več tako ostro. Avstrijsko delegacijo bo vodil zunanji minister Krei-sky. ki je tudi poročal o tem vprašanju na zadnji seji dunajske vlade. V kratkem pride menda do novega sestanka med italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem in avstrijskim zunanjim ministrom, in sicer v Salzburgu ali Celovcu. Vsekakor bodo prej Avstrijci počakali, da zaključi svoje delo posebna komisija v Rimu, zn katero je dal pobudo minister Scelba in v kateri so tudi predstavniki južnih Tirolcev.
ALI JE ITALIJA NEHVALEŽNA? Vodja oasovcev (pristašev francoskega nacionalističnega gibanja OAS — tajne francoske armade, ki bi streže po življenju predsedniku De Gaullu) Bidault se je hotel zateči s svojim sodelavcem Sou-stellom v Italijo. Toda italijanska obmejna policija ga je zavrnila. Bidault verjetno ni pri čakoval kaj 1 takšnega; Mar ni bil prav on tisti državnik, ki je kot ministrski predsednik marca leta 1948 prišel na obisk v Italijo in v Turinu svečano prečital izjavo treh zahodnih velesil (Francije, Anglije in A-merike), naj se Svobodno tržaško ozemlje — tudi cona B — izroči Italiji. Morda poreče kdo: »Kakšna nehvaležnost Italije, ki je tako hitro pozabila na to veliko uslugo«. Toda Bidault se mora kot politik zavedati, da se politika pe vodi po čustvih, mednarodna še celo ne. Stvar je zelo preprosta: kolo politične sreče se vrti silno naglo, toliko bolj v dobi raket in a-tomskih bomb,- Pravijo, da se je Bidault nato zatekel v Avstrijo.
ZOPET SE PLETE OKOLI KUBE. Cd trenutka, ko so kubanski izseljenci z dveh ladij streljali na Kubo, in sicer proti hotelu, kjer so nastanjeni sovjetski in češkoslovaški gosp> tiarski strokovnjaki, se je napetost med Kubo in Ameriko povečala. Fidel Castro je obdolžil Američane, da podpihujejo izseljence, ki imajo v Floridi svoja taborišča. Napetost se je nato prenesla na širše mednarodno področje, ko so Rusi sklenili s Kubo dogovor glede dobave o-rožja. Nekateri Američani se vznemirjajo in zahtevajo oborožen nastop proti Kubi, da bi tako preprečili širjenje sovjetskega vpliva na Kubi in v Južni Ameriki sploh. Sovjetska vlada je v posebni noti opozorila Ameriko na svoje stališče v tem pogledu: ako bi prišlo do napada na Kubo, bi to pomenilo začetek vojne. Zanimivo je, da je sovjetska vlada v isti noti izrazila svojo pripravljenost, da odloži sklenitev ločene pogodbe z Vzhodno Nemčijo in počaka do volitev, ki bodo v Ameriki novembra. Sicer ni napetost zaradi Kube popustila. Američani so celo poostrili nadzorstvo okoli otoka in skušajo z vojno mornarico in letalstvom preprečiti dovažanje o-rožja na otok. Američani imajo ha otoku lastno vojaško oporišče, sicer je Kuba oddaljena od Amerike (Floride) samo 150 kilometrov.
OSEBNI STIKI MED SOVJETSKIMI IN AMERIŠKIMI DRŽAVNIKI. Prejšnjo nedeljo je iz Moskve odletelo angleško letalo tipa Comet. proti Londonu. Na londonsko _ letališče je prineslo pet zabojčkov vina, ki ga je Hruščev daroval Kenne-dyju. Drugi dan so vino naložili na drugo letalo, ki ga je odneslo v Ameriko. V Sočiju ob Črnem morju je ameriški notranji minister Stuart L. Udall Obiskal ministrskega predsednika Hruščeva, ki je bil tam na poletnem odmoru. Sovjetski minister za kmetijstvo Konstantin Gecrgjevič Pusin bo v sprem stvu štirih sovjetskih kmetij skih izvedencev prebil en me sec v Združenih ameriških dr žavah, kjer bo proučil praktič ne metode ameriškega kmetij stva.
AMERIČANI MORAJO NA LUNO ZA VSAKO CENO. Med svojim obiskom na univerzi v Houstonu je Kennedy spregovoril tudi o ameriškem prizadevanju za nadvlado v vesolju. «Mi moramo biti in tudi bomo prvi, ki bomo pristali na Luni; kajti svetu moramo pokazati, da smo napredna družba.« Poročevalec nekega evropskega lista iz Wa-
Predstavniki političnega m gospodarskega življenja Trsta so letos izkoristili jesenski dunajski mednarodni velesejem, da bi čim bolj utrdili poslovne in promtene zveze med Avstrijo in Trstom. Kakor je bilo o-čitno iz statističnih podatkov za prvo polletje, ki smo jih nedavno objavili, je avstrijski tranzit čez Trst v prvih šestih mesecih tega leta upadel. Prav je torej, da si odgovorni čini tel ji prizadevajo, da bi okrepili zveze z Dunajem.
Letos je obiskal Dunaj sam generalni vladni komisar dr. Mazza, katerega je v spremstvu pokrajinskega predsednika Deli-sa, županovega namestnika Ga-spara in predsednika trgovinske zbornice Caidassija sprejel podkancler Pittermann. Predsednik Caidassi je v spremstvu strokovnjakov obiskal tudi glavnega ravnatelja avstrijskih železnic Schantla in ravnatelja trgovinskega oddelka Krempler-ja. Na sestanku so obravnavali razvoj tržaškega prometa glede na prometne zveze z zaledjem, zlasti iz Zahodne Nemčije, češkoslovaške in Madžarske, kolikor se ta promet razvija čez ozemlje. Dotaknili so se tudi direktnega vlaka «Miram.ar», ki je bil uveden to sezono med Dunajem in Trstom. Predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija je v spremstvu gospodarskih strokovnjakov sprejel tudi avstrijski minister za trgovino Bock. Z njim je tržaško odposlanstvo razpravljalo tudi o vprašanju pristopa Avstrije k Evropskemu skupnemu tržišču. To vprašanje zbuja pozornost tudi v Trstu, ki pripada Italiji eni izmed članic Evropskega skupnega tržišča. Vsekakor je tudi v zvezi z nadaljnjimi možnostmi razvoja tržaškega prometa. Tržaška trgovinska zbornica je priredila v palači Auersperg kosilo predstavnikom avstrijskih poslovnih krogov. Predsednik tržaškega velesejma kap. Suttora, podpredsednik Slocovich in direktor Chiarut-tini so s pristojnimi avstrijskimi oblastmi, tako tudi z avstrijsko zvezno zbornico, obravnavali vprašanje avstrijske udeležbe na tržaškem sejmu. Avstrija bi se zlasti udeležila razstave plastičnih snovi glede na njihovo uporabo v industriji in v gospodinjstvu. Avstrijci se bodo tudi udeležili lesne razstave. Dr. Ri-naldini, predsednik Pokrajinske ustanove za turizem je ob tej priložnosti stopil v stik z voditelji avstrijskega turizma. Glav-
ni ra vatel j Javnih skladišč dr. Bernardi je ob tej priložnosti predaval o razvoju avstrijskega tranzita čez Trst.
Levanlski sejem izredno živahen
V nedeljo so v Bariju slovesno odprli 26. levantski sejem. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik ministrskega sveta Fanfani.
Letošnja prireditev se razteza na površini 315.000 kv. metrov (od tega 128.000 pokritega razstavnega prostora) ter šteje okoli 8000 razstavljalcev, od te ga 5200 Italijanov in 2800 tujcev. Sejem obsega štiri glavna
področja, in sicer kmetijstvo,
industrijski reprodukcijski material, oprema stanovanj in u-radov ter oblačila in modne ar tikle. V okviru kmetijske razstave so razstavljale! prikazal' vrsto namakalnih naprav, kemičnih proizvodov, vinske naprave, kmetijske stroje, umetno in mešano krmo, kmetijske pridelke semena, vino, alkoholne pijače, živino ,itd. Razstava in dustrijskih proizvodov pa obsega merilne in znanstvene naprave, industrijska vozila in nadomestne dele, peči in grelce,
ommmm
DINAR ZOPET NEKOLIKO ČVRSTEJŠI. Na prosti borzi prodajajo zdaj po Trstu dinar po 77 lir za 100 dinarjev; pred dobrim tednom je bil dinar nižji (okoli 72 lir za 100 dinarjev). Banke kupujejo dinarje po 65 lir za 100, prodajajo pa jih po 75 do 77. Povpraševanje po dinarjih je zadnje dni nekoliko večje, in sicer zaradi atletskega prvenstva v Beogradu in velesejma v Zagrebu; vsaj agenti tako pravijo. Tudi sicer odhaja v Jugoslavijo še mnogo potnikov is Italije.
KREDITNE POOSTRITVE V AVSTRIJI. Avstrijska vlada je sporazumno z narodno banko uvedla nove kreditne poostritve, in sicer z veljavnostjo že od 1. avgusta. Odstotek posojil iz novih vlog se je znižal od 50 na 40 odsto. Okvir, v katerem se bodo odslej lahko sukale avstrijske banke v svojih kreditnih poslih, se je tako zožil za približno 1 milijardo šilingov.
tud: frank in nemška
MARKA KOT DEVIZNA REZERVA? V ponedeljek se sestaneta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka v Washing-tonu. Sestanku bodo prisostvovali predstavniki 81 držav. Poleg običajnih vprašanj so na dnevnem redu tudi razni nred-logi. Tako na primer predlaga
Bogat izbor italijanskih proizvodov
(Nadaljevanje s 1. strani)
Že tretji italijanski paviljon v Zagrebu
v
leta
govii
podjetij razstavlja svoje izdel- j aatk ke na odprtem prostoru in v j _ E drugih paviljonih. Med temi so I too
nih proizvodov, zlasti glasbila j0 pa ga je tržaško podjetje t iz Milana ladijske stroje in na- tr^a§ko -podjetje «La Clessidra« lQ r, in nakit. Impozantna in visoka «veneta Costruzioni«. Veliko1 domestne dele, UTN iz Trsta (ure)j milansko Ellebi (čopiči) Za
konstrukcija privablja obiskovalce v paviljon, v katerem so razvrščeni razstavljavci iz Zahodne Nemčije, ki nudijo bogat izbor strojev. Ko preidemo paviljon z jugoslovansko keramiko in steklom, pridemo do sovjetskega paviljona, ki je letos urejen bolje kakor kdaj koli, tako da omogoča obiskovalcu pregled čez celotno proizvodnjo te države.
Lesna industrija je zavzela tri paviljone, in sicer št. 13, 14 in 33. Tu si kupec lahko neposredno naroči izbran izdelek, ki mu ga pripeljejo na dom iz skladišča v najkrajšem času. Nato je na vrsti kitajski pavi-
zgradbo obkroža 12 narobe postavljenih piramid ter jo je lahko zagledati, ker sama prh teguje nase pozornost zaradi svoje izvirne konstrukcije.
Italijansko gospodarstvo prikazuje na velesejmu v Zagrebu velik izbor proizvodov od tkanin do steklenih mozaikov do velikih graditev, težkih strojev in vozil. Na področju težke in kovinske industrije izstopa Gruppo Siderexport s podjetji Dalmine (Milan), Italsider (Genova) in Terni (Terni), ki razstavljajo proizvode črne metalurgije. Najbolj številno je zastopana strojna industrija, katero predstavljajo najvažnejša
stroje za gradbeništvo, sanitar- John Mainard Keynes, da bi
Ijon, v katerem so razstavljav j italijanska podjetja. Tako raz-ci iz vseh držav in končno do-; stav'ljajo na tem mestu Gruppo
spemo pred novi italijanski paviljon, ki je najbolj privlačno poslopje na velesejmu. Če .jo odtod mahnemo proti Heksago-nu, pridemo najprej v paviljon ZDA, nato si sledijo paviljoni Grčije, «Rade Končara», «Ener-goinvesta« in velik paviljon znan kot «gondola», v katerem je nameščena razstava motorjev in avtomobilov.
Ne glede na to, ali se je ob-
ne proizvode, šivalne in pletil I se ustanovil mednarodni kli-1 isltovalec odločil za ogled celot-
ne stroje, stroje za obdelovanje kovin in lesa .pisalne in tiskalniške stroje .naprave za suho čiščenje. mo-om= čolne. lake. barve itd. V okviru razstave opreme so prikazani izdelki o brti in industrije, hotelske o-nreme, gosnodin<=1ri stroji, nohi-štvo za stanovanja in urade, radijski in televizijski sprejem niki ter ooričol izde'ki. četrta razstava pa obseta nanravljena oblačila, usntarske izdelke in obuvala ,iprače, izdelke iz srebra, ure ,d'šave in lepotila.
Na tej 26. prireditvi sodelu-'eio rezste"Mavci iv 30 dvžav 'n sicer iz 13 evronskih, 11 azijskih. 4 afriških in 2 ameriških držav. Tu so namreč uradno prisotne Avstrija. Belgija. Francija, Zahodna Nemčija, Grčija, Jugoslavija, Nizozemska, Španija. češkoslovaška, Poljska, Madžarska, San Marino, Sovjetska zveza, Jordanija, Irak, Izrael, Libanon, Jemen, Ceylon, Japonska, Indija, Pakistan, Tajska, Sirija. Maroko. Egipt, Tunizija, Liberija, Brazilija in Urugvaj.
Jugoslavija ima letos v Bariju tudi trgovinski informativni urad, ki ga ,ie organizirala Zvezna zunanjetrgovinska zbornica v Beogradu oziroma Zvezna gospodarska zbornica.

shingtona pripominja, da je pri Američanih izredno razvit instinkt za tekmovanje, toda zdi se, tako piše, da ameriško jav: nost tarejo druge bližje skrbi. «Kaj nam pomaga govoriti o Luni, medtem ko Rusi lahko vsak trenutek zasedejo Kubo!« To čuješ pogosto v ameriški javnosti. V zadnjem času se oglašajo odprte kritike Ken-nedyjeve politike. Tako je prof. H. Morgenthaus v časopisu «Commentary« očital Kennedy-ju, da ne razlikuje politika od državnika. Morgenthaus je blizu ameriškim demokratom.
AMERIKA IN KUBA. Na tajni seji zunanjepolitičnega odbora in odbora za vojaške zadeve v predstavniškem domu je zunanji minister Rusk izjavil: glede Kube: Ameriška vlada ne bo trpela, da bi Kuba postala oporišče, s katerega bi bilo mogoče napasti Združene ameriške države ali katerokoli drugo državo na ameriški celini.
BEN BELA OBVLADA POLOŽAJ V ALŽIRIJI. Položaj Ben Bele se v Alžiriji čedalje bolj utrjuje. Ben Bela je v svoje govoru po radiu začrtal nekatere smernice političnega urada, ki mu načeljuje. Dejal je, da bo poleg vlade, ki jo bo postavila ustavodajna skupščina, še ne-dalje obstajal politični urad, k; bo odgovoren za stranko. To bo enotna stranka. Ben Bela upa, da se bo politični urad dal še razširiti. Volitve v ustavodajno skupščino bodo 20. septem bra. Po njegovem mnenju se mora vojaštvo pokoriti politič ni oblasti. Sedanjo ljudsko vojsko bodo skrčili od 150.000 na 30.000-35.000 mož.
Sovjetski hlodi v Italiji
Na poti v Italijo je ladja s tovorom 5.000 ton sovjetske hlodovine. Poleg tega je tržaško podjetje CILLE (Centro Italia-no Lavori Legnami Esotici) zaključilo s sovjetskimi izvoznimi podjetji posel za dobavo okoli 20.000 ton sovjetskih hlodov. Sovjetski les je iz severnih predelov, to je iz Karelije. V zadnjem času je konkurirala avstrijskemu in jugoslovanskemu lesu zlasti Romunija. Ponudbo hlodovine so italijanska podjetja toliko laže sprejela, ker je mnogo italijanskih žag, med temi tudi v Furlaniji, premalo zaposlenih, odkar ne Avstrija ne Jugoslavija ne marata več izvažati hlodovine. Tako se dogaja, da se italijanske žage večkrat združijo in skušajo s posredovanjem uvoznih podjetij, kakor je CILLE, nabaviti hlodovino od drugod iz tujine. Takšni posli niso za velika podjetja združeni s posebnim rizikom prav zato, ker jima je odkup s strani žag že zagotovljen.
ring, ki bi uvedel novo denarno ' nega sejma ali samo posamez-
svetovno enoto <ibancorr>. Drugi gospodarstveniki predlagajo, naj bi tudi francoski frank, švicarski frank in zahodnonemška marka postali rezervne devizne valute in prevzeli del bremena, ki ga zdaj nosita dolar in funt šterling.
S. Kraigher v Pragi
Na povabilo češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino je državni tajnik za zunanjo trgovino S. Kraigher te dni obiskai Prago, kjer se je sestal s češkoslovaškimi državniki, med temi tudi s predsednikom širokim. Po svojem povratki.! je S Kraigher razložil časnikar jem, da so dane ugodne možnosti za okrepitev trgovine med obema državama, pa tudi za sodelovanje na industrijskem področju. Navezati bi se dali tudi stiki med jugoslovanskimi industrijskimi in trgovL-skimi podjetji na češkoslovaškem, dana je možnost tudi sklenitve dolgoročnih sporazumov med podjetji iz obeh držav. V Pragi so se dogovorili, da bi se dale nekatere nove konkretne zamisli uresničiti na pogajanjih obeh delegacij
Sodelovanje vzhodnih držav
(Nadaljevanje s 1. strani)
nih področij, se izplača napra viti majhen sprehod po velese
Finmeccanica s podjetji Alfa Romeo (Milan), Ansaldo San Giorgio (Genova), Fabbrica Macchine Industriali (Napoli), Imam Aerfer (Napoli). Offiei-ne Pistoiesi (Pistoia), OTO Me-lara (La Spezia), Statailimenti di San Eustacchio (Brescia), Termomeccanica Italiana (La Spezia); na tej razstavi najdemo stiskalnice za konserve, pogonske stroje, industrijske naprave in vozila. Podjetje Inno-centi prikazuje metalurške stroje, naprave za valjalnice in o-rodne stroje, medtem ko pod-
jemskem parku in si ogledati l jetje Nuovo Pignone prikazuje «park skulptur«, ki je na <>d-j0premo za industrijo nafte. Tu prtem. To zanimivo razstavo j bomo našli tudi šivalne stroje jugoslovanskega kiparstva diči-1 podjetja Necchi, stiskalne stro-
1 — J „ 1 «	n J L rti 1 ni Irt i i yVrt y-x (Vrt ilrATf	’	--	- •
,io dela najboljših umetnikov, kakor na primer Avauštinčiča, Radauša, Kršiniča, Bakiča. Si-kirice, Janeša, Lozice in drugih.
In tako, ko se obiskovalec poslavlja — truden in zdelan od silnih doživljajev, — od tega svojstvenega mesta na južni obali Save, v njegovih paviljonih še vedno vre kakor v pa-niu. Vrstijo se tisoči in tisoči
je in črpalke Termomeccanice, stroje kladivarje tovarne Batti-sta G. Mino, nakladalne lopate in vibracijske nabijače podjetij Orenstein in Koppel in mnogo drugih strojev.
projekte ladij itd. S področja i
elektroindustrije moremo navesti komandne plošče, prenosne krake za elektrovode, itd., izdelki podjetja Tagliaferri iz Milana .razne elektrotehnične proizvode tovarne Pellizzari, releje, programske, komandne in kontrolne naprave SPII (Milan).
Tudi področje kemijske industrije je številno zastopano. Podjetje ALCREA razstavlja u-metne smole za barve in lake in plastične mase, podjetje F.lli Corti (Lissone, Milan) lake, podjetje Sicedison polivinilklo-rid in polistirol, Montecatini bogato izbiro svojih proizvodov od umetnih gnojil in insekticidov do umetnih vlaken in farmacevtskih proizvodov. Italijansko tekstilno industrijo predstavljajo podjetja Manifat-tura Donotex (Cisterna del Fri-uli), ki razstavlja volneno in
in delniška družba Serio, prav £da
tako iz Milana (prenosni in u- j yej radniški pisalni stroji, račun- j gev ski stroji itd.). Proizvodi šte- | vilnih italijanskih proizvajalcev so razstavljeni tudi v okviru j razstav njihovih jugoslovanskih Lihe zastopnikov. V tej skupini so j japc zlasti proizvajalci avtomobilskih | Qry delov, kakor Fren-Do (spojke Itali in deli koles), Ceccato (napra- I jIol£ va za pranje in mazanje avto- . % j
mobilov), Botto Federico (krog- 1 y * lični ležaji),) Efel (električne1-1
naprave, diname in deli), G. Gianetti (obroči za kolesa, bobni za zavore), Atumin - brev. A. Ricchini (zaščitni ventili za gume), Soica (dizelski material), A. Rejna (vzmeti za vozila in prikolice), Sila (spojke in spojni ovitki), Trione (ležali za orodne in druge stroje)
Brai
Drži
Skm
SZ
Svet
Pan
Dan
6pai
Bra:
itd.	.	... ifn!
Izbor proizvodov ,ki jih italijansko gospodarstvo prikazu-
bombažno predivo, Lane Marije na zagrebškem velesejmu, je
zotto (volneno predivo in tkanine), milansko podjetje ACSA razstavlja razne tkanine, pletenine, preproge, sintetična pokrivala, Italviscosa predivo iz rajona in tkanino iz rajona in umetnega vlakna. Na italijanski kolektivni razstavi so prikazane tudi klavirske harmonike, električne pianole in klavi-jete, izdelki podjetja Marinuc-ci iz Recanatija: naravno brusno kamenje podjetja Zanza iz Pradalunge; zidne ploščice iz ke. ramike in emajlirane ploščice
(moza'k), izdelki podjetja Mo-
TUDI
TRŽAŠKA PODJETJA
Italijanska proizvodnja suho-
saici Italiani iz Milana in stekleni mozaiki podjetja Croci prav tako iz MUana. čeprav smo s tem navedli glavne skupine italijanskih proizvodov, še zdaleč nismo zajeli vseh proizvodov, ki jih obsega italijanska kolektivna razstava, ki jo je organiziral ICE (Istituto Com-
obiskovalcev, medtem ko doma-;p_av tako ]epo zastopana. Tu
zemskih in pomorskih vozil je « merciale Estero) v novem pa-
či in tuji poslovni ljudje sklepajo kupčije za nabavo najraz-novrstnejših tovarniških proizvodov iz 37 držav, in to s kup ci z vsega sveta.
nja lažjih tipov prepuščen drugim državam Sveta za vzajemno pomoč. Železniška oprema se proizvaja zlasti na Poljskem j njih, a v katerem kljub temu in v Romuniji; Poljska je tudi ni bilo prostora za vse itali-
IT ALI JANŠKI PAVILJON
Med tujimi državami je vredno omeniti zlasti sodelovanje Italije, ki se odlikuje ne samo po velikem številu razstavljavcev, temveč tudi po trgovinskem nastopu na tem jugoslovanskem tržišču.
Nikjer drugje niso morda sosedski odnosi med dvema državama rodili lepših sadov, kakor prav med Italijo in Jugoslavijo. Kako pomembno je to za obseg blagovne izmenjave, kaže najbolje dejstvo, da je I-talija v petnajstem letu po vojni zgradila že svoi tretji paviljon, ki je večji od prejš-
zlasti razvila svoje ladjedelnice ter je postala na tem področju eden izmed glavnih dobavite-
janske razstavljavce. Novi italijanski paviljon stoji na vzhodnem koncu obsežnega sejmišča
ljev v vzhodnih državah, ue- ob začetku «Aleje narodov«, ki
prav podonavske države še vedno gradijo manjše ladje.
Na področju izdelovanja strojnega orodja se je specializacija najmanj razvila. «Eko-nomska gazeta« pripominja, da so s sodelovanjem (kooperacijo) prihranili mesečno delo 12.000 delavcev na področju železarske industrije v obdobju 1957-60. Prihraniti bi še morali 64.000 mesečne delovne sile s sodelovanjem na področju izdelovanja strojnega orodja.
Med zasedanjem Sveta za vzajemno pomoč letošnjega junija so zlasti naglasili potrebo, da je treba pri sodelovanju posvetiti pozornost izdelavi novih tipov strojev, ki jih potrebuje čedalje bolj se razvijajoča industrija v vzhodnih državah.
se konča pred avstrijskim paviljonom. Projektiral ga je rimski arhitekt Contigiani, zgradi-
srečamo tudi znana imena, kakor so Fiat, Alfa Romeo, OM in njihove proizvode: avtomobil cGiulietta«, industrijska vozila OM. prikolice «Perlini«, modele lokomotiv itd.; nadomestne dele za vozila pa razstavlja podjetje FIAMM iz Vidma. Tržaško podjetje CRDA prikazuje modele ladij, ladijske mo-
vilionu.
Proizvode italijanskih podjetij so razmestili tudi v paviljonu XI. Tedna kože in obutve (stroji za izdelovanje in šivanje čevljev, izdelek podjetja Tuttoscaroa iz Vigevana, avtomatični stroji za šivanje odej in blazin, proizvodi podjetja SIRI iz Benetk, stroji za .izde-lovanie čevljev podjetja Ghini
torje in dvigala, podjetje CRM ! iz Bologne. Nekaj italijanskih
torej bogat in raznovrsten. Italijanska udeležba v veliki meri prispeva k sp'ošnemu uspehu sejma, saj poveča obsežnost njegove ponudbe, hkrati pa predstavlja vidno spričevalo o pro; izvodni sposobnosti, kakovosti obdelave in umestnosti umetniškega oblikovanja proizvodov e-ne marljive države. Toda predvsem je to manifestacija miroljubnega sodelovanja, ki naj bi se še bolj razširilo in pospešilo v snlošno korist narodov o-beh sosednih držav.
M. V.
MINISTER PRETI IN TRŽAŠKO ODPOSLANSTVO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Ob priliki italijanskega dne na zagrebškem velesejmu obišče sejem tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Preti. Iz. Trsta namerava oditi v Zagreb posebno odposlanstvo, v katerem bodo dr. Vatta kot predsednik tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice in član ožjega odbora Tržaške trgovinske zbornice, dr. Maurel, načelnik urada za zunanjo trgovino pri Trgovinski zbornici, nadalje dr. Rustia Traine, načelnik oddelka za kmetijstvo pri isti zbornici, ter predsednik sejemske uprave kap. Suttora.
MM
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S . P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101. 38-045 brzojavni naslov; BANKRED
Jug<
Fin:
S
Libč
Beli
Tur
Kiti
Bori
Avs
Bor:
Kar
Izra
Ind
Bili
Veri
Bak
Ciie
2ai Kov J. ,
6vi Mel Trsi Ber Ko: Hoj Bol i. : Ku Dn Cgj Boi Isl; Ma Ga
Kit
Ku
Ko
Ira
Bu
Ali
Bk
Mc
Ta
Ba
Vi«
Ni;
B?
Dr
Tu
6l<
Se
Ru
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
Ustanovljena leta 1909
InisMuhOfta fcbfl&N
MEDNARODNA ŠPEDICIJA N TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517
LESNA INDUSTRIJA SRBIJI V MCIMMIJI PODJETJA
JUGODRVO
BEOGRAD, Trg Republike 3
Tel. 21794,5,6 - Telex 01-235 P.O.B. 60
Podjetje za prodajo, izvoz in uvoz lesa in lesnih izdelkov, zastopano v vseh svetovnih centrih
Obiščite naš paviljon št. XIV na zagrebškem velesejmu, kjer boste lahko videli vse izdelke proizvajalcev lesne industrije Srbije:
Drvni kombinat Novi Sad Drvni kombinat Sremska Mitroviča
Drvni kombinat Kruševac Drvni kombinat Uroševac Drvni kombinat Jasen Kraljevo Drvni kombinat «Blagoje Ne-škovič« Leskovac Drvni kombinat «Stara Planina« Pirot
«Nova budučnost« Subotica '(Umetnost« Bačka Topola
«Srem» Indjija «8 Oktobar« Bečej «Tisa Senta« Senta «Žarko Zrenjanin« Zrenjanin «Polet» Pirot
«Crvena zastava« Svilainac ((20 Oktobar« Beograd «Jela» Šabac »Okvir« Beograd «Virag Balaž« Cantavir «Spik» Ivanjica
((Dubrava« Sremska Mitroviča
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd. Zagreb. Ljubljana. Rijeka, Maribor, Sarajevo Sežana. Subotica Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice. Nova Gorica. Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče ■ Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
SPLOSNA PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA
(Rijeka . Split . Neapelj - Genova - Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry - Tacoradi . Tema, Rio de .laneiro - Santos - Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko . ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22. 035-23, telefoni- 72-170 do 72-177 tn na naše AGENTE PO VSEM SVETU
IMPORT EX PORT
«TECHNA»
TRSI
Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907
TELEGR: «TECHNALUIN >
RONKE (GORICA) DREVORED SERENISSIMA 18
RIJEKA - Jugoslavija
Nove m udobne ladje eJadrollmjea (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l aOrebič« in m/l dOpatijan odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, i’aira», Itej n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik aLastovim odpluje iz Trsta vsakih 14 dni m pristaja v ie navedenih lukah ter v Herakll""« na Krc’i Cene prevoza so konkurenčne usluge nu krovu pivo-istn« Za .n-
formacije se obrnite na »senčijo V. Bortoiuzzi, Pia/t* "v:i di*'i Abruzzi, 1 Trst aH direktno na JadiolL-uj^ R-j*kw
h
k-
Bt
Po
Ce
fli
V,
I.i
Si
Održava osam Unija i to:
SJEVEHNA EVROPA	.
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull.
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Antwerpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za
London, Hull, Hamburg, Rotterdam i Antvverpen. SJED1NJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) lz Ri-
jeke do New Vorka. Philadelphie i Baltimora.
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos
LEVAN'I (svakih 1 dana) iz Jadrana do Lattakije, Beiruta i Aiexandrije.
IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahrau
INDIJA, PAKISTAN BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna.
UALEKl 1STOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do iapanskih luka.
UALEKl ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine 1 Japana.
Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, kojl imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan-kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BHOUOV1MA eJUGOLlNlJEa
Svetovna trgovinska mornarica
V začetku junija letošnjega leta je bila sestava svetovne trgovinske mornarice — po podatkih Statistik der Schiffahrt — naslednja (vključene so samo ladje z več kakor 300 bruto registrskih ton):
Zastava	štev. brt.
ZDA	2.645	21.066.753
Vel. Britanija in Sev. Irska	2.934 20.562.768
Druge članice Brit. skupnosti 215 Norveška	1.588
Liberija	845
Japonska	2.272
Grčija	868
Italija	981
Holandska	1.380
Z. Nemčija	1.514
V. Nemčija	81
Francija	668
Države Franc, skuunosti	61
SZ	1.134
švedska	789
Panama	559
Danska	499
Španija	564
Brazilija	321
Argentina	206
Indija	171
Jugoslavija	216
Finska	297
Poljska	189
Hong Kong	155
Libanon	158
Belgija	102
Turčija	166
Kitajska	211
Portugalska	128
Avstralija	144
Formoza	105
Kanada	215
Izrael	62
Indonezija	217
Filipini	98
Venezuela	55
Pakistan	52
Čile	63
ŽAR	54
»ova Zelandija 88 J- Afrika	46
Švica	34
Mehika	47
Irska	54
Peru	46
Kolumbija	31
Honduras	44
Bolgarska	31
J. Koreja	38
Kuba	34
Hrugvaj	28
C8SR	H
Romunska	23
Islandija	32
Maroko	19
Gana	9
Nigerija	7
Kuwait	2
Kostarika	16
Iran	9
Burma	9
Albanija	9
Ekvador	10
Monaco	3
gajska	20
Paragvaj	18
Vietnam	21
Nikarsgua	7
Š?n Don-jr.n-0	7
šaud. Arabija	9
Hrvgvaj	11
Tunizija	5
Slonok. obala	3
Severna Koreja 3 Sudan	2
Irak	1
""dagaskar	5
Ptiopija	6
Senegal	4
Cejlon	5
Gvatemala	2
Vemen	4
2
Sirii a.	2
Skupaj	23.799 131.212.197
PETROLEJSKO LADJEVJE
Zastava
Vel. Britanija in Sev. Irska Druge članice Brit. skupnosti
485.159
12.004.643
10.507.841
7.872.768
6.394.100
5.402.365
5.071.379
4.772.220
263.844
4.736.690
187.358 4.345.755 3.976.722 3.923.448 2.283.737 1.727.227 1.177.974 1.096.842 930.379 922.309 820.070 785.868 751.591 738.348 689.145 621.456 580.001 558.383 504.169 494.229 452.959 358.163 334.992 332.268 321.910 288.638 248.784 222.760 216.378 201.963 190.840 185.665 150.718 128.912 112.303 111.906 101.289 99.164 98.211 91.722 72.587 72.310 59.244 48.514 46.293 33.048 32.783 30.366 26.257 25.451 25.405 25.203 18.755 17.919 17.138 16.446 15.475 14692 13.438 11.939 11.883 11.871 8.127 7.300 5850 5.755 5.390 4.174 3 851 3629 2 980 2 646 1 362
ima
n.l a
ce Franc.
emčija
emčija
ntina
Kong
države
štev.	brt.
670	7.363.562
27	126.458
371	6.874 4(8
526	6.593 103
446	4.796.727
159	2.250.934
173	2.161.900
10	50.461
224	1.986.102
457	1.985.988
121	1.539.417
119	1.532.520
138	1.384.036
170	1.184.143
72	901.575
98	740.381
9	57.453
72	491.431
65	514.681
51	375.384
22	242.684
26	?9Q .894
14	184.401
15	133.137
19	127.361
45	101.578
13	101.415
19	89.623
10	84.781
9	75.480
11	67.831
5	54.638
14	46.870
4	44.247
6	41847
11	40.112
6	39.301
3	33 802
5	30.835
58	207.180
4.293	44.887.750
Petina jadranske proge v prometu
Že v začetku sedanjega stoletja so se Srbi začeli baviti z mislijo, da bi iz Srbije speljali železnico na morje, toda tedaj je bila Srbija obdana od Turčije in Avstro-Ogrske, zato je bila izvedba te zamisli toliko bolj težavna. Tedaj so Srbi nameravali prodreti na morje čez Solun, pozneje so ta načrt menjali in proučevali možnosti za graditev železniške proge čez Kosovo in Albanijo, v smeri
Skadarskega jezera in nato na Jadran.
Skoraj v istem času je turška vlada imenovala posebno komisijo strokovnjakov, ki je v Carigradu proučevala načrt za graditev železniške proge, ki bi peljala od srca Balkana do Jadranskega morja. Turki so si zamišljali, da bi od proge Skoplje - Mitroviča na najprimernejšem mestu, to je pri Frišti ni, zgradili drugi trakt, ki bi
čez Kosovo, Metohijo in Ska-dar peljal v Medovski zaliv (na Jadranu). Srbska vlada je tedaj vnesla v državni proračun izdatek 100.000 dinarjev za izdelavo načrta za graditev timo-ške železnice Kladovo - Nego-
Gospodarsko šolstvo na Koprskem
Nov gospodarski razvoj koprskega okraja je terjal v zadnjih letih vedno več kvalificiranih delovnih moči, ki jih je bilo treba vzgojiti v prvi vrsti v samem okraju. Tako je nastala
__„ _______ ________ -.-o--! vrsta nižjih, srednjih in celo viš-
tin - Zaječar - Knjaževac - Niš, j jih strokovnih šol s točno določeno usmeritvijo. Med prvimi je bila srednja ekonomska šola v Kopru, ki vzgaja že vrsto let kandidate in kandidatke za razne gospodarske, pa tudi u-radne administrativne pisarne. Tem se je zdaj pridružil še oddelek za gostinstvo in turizem.
Druga pomembna gospodarska strokovna šola je industrij' ska šola kovinarske stroke, razdeljena na dve skupini, šoli za kvalificirane delavce in mojstre ter srednje tehnike. V prvo skupino sprejemajo absolvente osemletke, v drugo pa absolvente nižjega oddelka iste šole. Mimo tega je združen s šolo tudi poseben oddelek, ki nudi pomoč pri pouku študentom kovinarskega oddelka ljubljanske univerze s tega ozemlja, posebno tistim., ki študirajo med zaposlenostjo v podjetjih. S šolo je združen internat.
V Piranu je nastala najprej srednja pomorska šola za ka-
a od Niša bi železnica peljala do Prokuplja in dalje do Kor-šumlije ter Merdara na srbsko-turški meji in čez turško ozemlje do Prištine, Kosova, Prizrena, Skadra in končno na Jadransko morje.
Nobeden izmed teh načrtov ni bil izveden, saj je Balkan kmalu postal požorišče taka imenovanih balkanskih vojn, to je osvobodilne borbe balkanskih narodov izpod turškega jarma.
Po prvi svetovni vojni so se okoliščine za graditev tako imenovane jadranske proge občutno zboljšale, saj so stare meje med posameznimi državicami, ki so se združile v enoti.c Jugoslavijo, izginile in vse ozemlje od Beograda do Jadranskega morja je bilo v enotni državi. Tedaj so strokovnjaki izdelali nov načrt za jadransko progo, ki bi neposredno vezala Srbijo, Cmo goro in Makedonijo z morjem, to bi bila proga
Tudi v Švici dražje življenje
Beograd-Kotor. V ta namen je i pitane in strojnike obalne plov-Jugoslavija tudi najela znano j be, pozneje pa so ustanovili še Blairovo posojilo, ki pa ni bilo j pomorsko višjo šolo za kapita-
Italijanski ribiči in sporazum o ribolovu
V Jadranu premalo rib za italijanske ribiče
Genovski dnevnik «L’Avvisa-tore Marittimo* (7. septembra) je objavil zanimiv članek o ribolovu na Jadranu. List najprej omenja, da je sporazum o ribolovu med Italijo in Jugosla vijo zapadel 31. marca in je bil začasno podaljšan pod istimi pogoji, to se pravi, da bodo italijanski ribiči lahko vso sezono lovili v določenih ju6o-slovanskih teritorialnih vodah ter da bo Italija kot protraed-nost izplačala Jugoslaviji 900 milijonov lir, Ribolovna sezona traja kakor znano od 1. sep tembra do 20. aprila oziroma od 1. marca do 28 avgusta, pač različno po kraju. Italijanski ribiči smejo loviti okoli otona Jabuke in Pelagruža ter na področju, ki se razteza 16 morskih milj južno od Kotora, od Rta Veslo do Skočidevojka. To drugo cono so Italijani prejeti v zameno za prejšnji pas ob istrski obali, ki pa ni nudil dovolj plena. 1 List nadaljuje, Ja ni«o italijanski delegati med zadnjimi pogajanji za obnovitev veljavnosti stare pogodbe dosegli pri Jugoslovanih nobenega u-speha, saj so podpisali sporazum, ki se v ničemer ne razlikuje od prejšnjega, ki je zapadel konec marca letos.
V zadnjem času so se začeli italijanski ribiči, zlasti tisti, ki lovijo na Jadranu in v jugoslovanskih teritorialnih vodah, za-
nimati za možnosti ribarjenja na Atlantiku. Glavno, kar spod buja italijanske ribiče, da bi šli na Atlantik, je pač možnost velikih zaslužkov, toda deloma jih tudi pripravlja k temu bojazen, da bi Jugoslavija v kratkem času tako razvila svoje r;-barsko ladjevje, da bi vzdolž jugoslovanske obale ne ostalo prostora za tuje ribiče
L’Avvisatore Marittimo meni, da italijanske oblasti niso znale rešiti zadovoljivo in v ce’oti vprašanja ribolova v jugoslovanskih in tudi v tuniz4 iških teritorialnih vodah Več kakor polovica italijanskih ribiških čolnov danes lovi v teh vodah, in to pomeni veliko odvisnost za to pridobitno panogo. Res je, da so to nujne posledice izgubljene vojne, toda vprašanje ribolova bi se dalo kljub temu bolje urediti s pametno ribar-sko politiko. V našo srečo, nadaljuje list, sta Tunizija in Jugoslavija zelo navezani na italijansko gospodarstvo. To u-stvarja odlično priložnost, da se Italijani skušajo domeniti tako s Tunizijci kakor tudi z Jugoslovani, da bi združili sredstva in ribarska ladjevja ter bi iz določenih pasov na Jadranu in ob Tuniziji naredili «skup-na morja*. Sporazum bi se lahko razširil tudi na gradnjo ribiških ladij, na vzajemno pomoč, izmenjavo blaga, itd.
uporabljeno v namen, za sate rega je bilo najeto. Tik pred izbruhom druge svetovne voj. ne so pričeli strokovnjaki v Beogradu, kakor piše inž. Radovan Tomovič v listu «Pobjeda> (Titograd), zopet proučevati traso za jadransko progo, ki bi se zaključila prav tak'1 v Kotoru.
Šele po drugi svetovni vojni so pričeli izvajati načrt za graditev jadranske proge, ki pa so ji dali nekoliko drugačno smer, tako da bi pripeljala na morje pri Baru. Smer nove proge je naslednja: Beograd Resnik, Vreoci, Lajkovac - Valjevo. Kosjerič - Užička Požega - Titovo Užice - Priboj - Prijepoije-Bijelo polje - Mojkovac - Kola-šin - Titograd - Bar. Ko je bil odobren novi načrt, so takoj pričeli z delom na posameznih odsekih, kakor Resnik - Valjevo in Titograd - Bar. Pozneje so se lotili dela na najtežjih mestih, to je predorov, kakor je Drenovački Kuk (na odseku Valjevo - Požega), predora skozi Zlatibor (na progi Požega -Priboj) in končno predora Mojkovac (na progi Bijelo polje -Titograd). Kasneje je bilo delo na nekaterih odsekih od Valjeva do Titograda ustavljeno; vendar pa so bili dograjeni od seki Resnik - Valjevo (dolžina 38 km) in Titograd - Bar (dolžina 54 km). Na prvem odseku se je začel promet leta 1958, na drugem pa leta 1959. Računajo, da je bilo tako od cele proge dograjenih 20 odstotkov vse dolžine.
Kmalu po pričetku obratovanja vse proge naj bi promet na progi dosegel 2,900.000 ton, čez 30 let pa celo okoli 5,800.000 ton. Temu primerna naj bi bila zmogljivost novega pristanišča v Baru.
Gradnja proge Sarajevo-PIoče
Dela za gradnjo normalnotir* ne železniške proge Sarajevo Ploče potekajo letos skladno po načrtu, in sicer na najtežjem odseku med Sarajevom in Konjičem. V prvem letošnjem polletju so za ta dela potrošili 2,4 milijarde dinarjev. Za dela v letošnjem letu so dokončno določili kredit 5,3 milijarde dinarjev.
ne in strojnike dolge plovbe. Vanjo sprejemajo pretežno absolvente srednje pomorske šole, ki študirajo prva ava semestra med zaposlitvijo.
V Piranu je dalje nižja ribiška šola, prav tako razdeljena na ribice in strojnike ribiških ladij. Ker je potreba po novih kadrih manjša, sprejema gojence le vsako drugo leto. Iz Kopra, kjer je bila ustanovljena, se je zaradi pomanjkanja prostorov in možnosti nastanitve gojencev, preselila v Piran tudi nižja gostinska šola z oddelkom za strežno in za kuharsko osebje. Ustanovitev šole je terjalo pomanjkanje kvalificiranega osebja te stroke, ki zavzema v razvoju turizma v obalnih krajih vedno večji gospodarski pomen. V Izoli deluje vajenska šola trgovske stroke, ki dobi v kratkem lastno šolsko poslopje in internat.
četrto središče strokovnega šolstva je Postojna. Tam so u-stanovili šolsko središče za gozdarske stroke, ki vzgaja v treh oddelkih nižji in srednji gozdarski kader. Tudi to središče ima svoj internat. Absolventi srednje gozdarske šole morejo študirati dalje na gozdarskih visokih šolah in postanejo inženirji. Mimo teh šol je v okraju več strokovnih tečajev za pridobitev polkvalifikacije in kvalifikacije. Nekateri taki tečaji so tudi po podjetjih, zlasti industrijskih.
R. G.
Nedavno je švicarska vlada postavila nove usmerjevalne cene, ki predstavljajo podražitev važnih živil, kakor mesa, kruha in sladkorja. Cene za odraslo govejo živino žive vage se povišajo za 15 do 23 stotink (Rappen); prav tako se poviša cena za krušno žito, in sicer za 2 franka za 100 kg pšenice; nadalje se poviša cena sladkorne pese, ki jo bodo pridelovalci izročili sladkorni tovarni na podlagi proizvodne pogodbe za letino 1962, na 7 frankov 50 stotink za 100 kg, kar predstavlja povišek 15 odsto v primerjavi z lanskim letom oziroma 20 stotink. Cena repice je bila povišana za 10 stotink pri kg, in tako dvignjena na 1,20 franka za kg.
Švicarski živinorejci so zahtevali, naj bi se goveja živina povišala za 25 stotink, vendar jim vlada ni popolnoma ustregla. Zanimivo je, da je vlada čutila potrebo, da zviša Ceno krušnemu žitu, ki je sicer ostala nespremenjena od leta 1957 do leta 1961. Vlada je ob tej priložnosti v svojem poročilu tudi obrazložila, da je že upoštevala tudi povišanje cene mleka, do katerega bo prišlo 1. novembra. Zvišanje cene krušnega žita in sladkorne pese ne bo obremenilo neposredno potrošnikov, temveč ga prevzame nase država, ki razpolaga za urejevanje cene pšenici oziroma za razne nagrade v zvezi z mletvijo s 34 milijoni frankov; prav tako razpolaga vlada s kreditom 6 milijonov frankov za kritje trgovinsko neutemeljenih izdatkov sladkornih tovarn. Prihodnje leto bodo primanjkljaji teh tovarn dosegli 11 milijonov frankov.
stanovanjska stiska, ki večini italijanskih delavcev onemogoča, da bi pripeljali s seboj družine, z druge strani pa Švicarji ničesar ne store, da bi stisko omilili. Nadalje podjetja ne izplačujejo družinske doklade Italijanom, ki prihajajo v Švico in pustijo svojo družino v Italiji. Naj še omenimo, da so v socialnih zadevah pristojni kantoni, v časih celo sama podjetja. Nekateri kantoni so ustregli željam italijanskih priseljencev, toda s tem vprašanje socialnega položaja Italijanov v Švici še ni bilo rešeno.
TfliMlPI«!
Hotelske cene v posezoni
Posezonske cene veljajo od 1. septembra dalje, le v nekaterih krajih, ki se odlikujejo po milem podnebju, nastopi posezonski čas 16. septembra. Cene veljajo za penzion (enoposteljna soba, hrana in postrežba) :
NA MORJU. Ankaran hotel Adria 1760—1925 dinarjev, Izola hotel Zora 1350—1650, Koper hotel Galeb 1700—2100, hotel Triglav 1620—1800, Piran hotel Metropol 1265—1375, hotel Sidro 1375—1485, Portorož hotel Central 2100—2240, Jadranka 2100—2240, Palače 2450—2650 dinarjev na osebo.
Za hoteie v hrvatskem Primorju navajamo sezonske cene v sezoni. Pripominjamo pa, da uprave hotelov dovoljujejo v posezoni do 30 in do 50 odstotkov popusta na omenjene cene: Cres Bristol 1700, Crikve-nica Crikvenica 2300—2700, Vila Danica 2300—2900, Esplana-de 1800—2800, Mali Lošinj Al-hambra 2300—3150, Čikat 2200— 2850, Veliki Lošinj Mignon od
ski dvor 1400, Rateče - Planica Dom v Planici 1408—1488, Lo* gatec hotel Krpan, cene ugod. ne, Tolmin Km 880—1040, Trenta Trenta 1200, Tržič Pošta 1000—1200, Velenje Paka od 2185 do 2300.
Nova Gorica Park hotel 1720, Sabotin 1300, Lokve Poldanovec 960—1120, Log pod Mangrtom Mangart 1000, Kranjska gora Mangart 1000, Kobarid Zvezda 1000, Kanal ob Soči Soča 1230, Črni vrh nad Idrijo Pri Metki 900 dinarjev na osebo.
ZDRAVILIŠČA. Radenci Zdravilišče 2150—2350, Rogaška Slatina Slovenski dom 1600—1970, Bohor 1500, Laško Hum 1120, Dolenjske toplice Zdravilišče 18n0—2900 (samo dvoposteljne sobe), Rimske toplice Turistično podjetje 950—1000. šmarješke toplice Zdravilišče 800 do j 1000 dinarjev na osebo.
Nemci kupujejo po Trstu
Rekord s svojimi nakupi po Trstu in Gorici so med tujimi obiskovalci gotovo dosegi! i Jugoslovani, pa tudi Nemce in : Avstrijce srečaš tu pa tam po tržaških trgovinah. Trgovci računajo tudi nanje. Zato so si i tudi poskrbeli posebna priporo-| čila, ki naj bi jih privabila v trgovine. Tako opaziš pri vhodu nekaterih tržaških trgovin tablico: Auriandreisedienst : (Ard) — Empfohlen, kar bi po | naše pomenilo: Služba za pot o-i vanje v tujino — priporočamo. V Zahodni Nemčiji pride po en damski čevelj izmed petih iz 1 tujine. Mnogo žensk si namreč I nabavi čeveljčke med svoj’m bivanjem v tujini. Tudi v Trstu naletiš v trgovinah s čevlji na Nemce, oziroma Avstrijce.
Življenje Italijanov v Švici
Poročali smo že, kako so se itaii.iansko-švicarska pogajanja i 1800 do 2000, Lovran Beograd za ureditev socialnega položaja I 3000—4000, Belveder 2600—3400, italijanskih delavcev v svici pred nekaj meseci razbila. Življenje Italijanov v Svici utegne zanimati tudi naše bralce, saj se je tudi s Tržaškega izselilo 2800 do 3500, Kontinental od nekaj naših ljudi v Švico, da | 2700 do 3200, Kristal 2200 do bi tam našli zaslužek. Poglej- i 3300, Kvarner 3000—4200 Slamo, kaj piše «Citta nuova», kilv,ia 29C0—4100, Palme 2200—
Primorka 2700—3200, Moščeni-ška draga Miramar 2450^-2800, Vila Biser 2000—2200, Opatija Avala 2500—3000, Belvedere od
Manj motornih koles
Italijanske tovarne motornih koles preživljajo težke čase. V prvih 5 mesecih letošnjega leta so proizvedle le 22.658 ton proizvodov, medtem ko je proizvodnja znašala v ustreznem razdobju lanskega leta 26.472 ton. Delo v tovarnah se je torej skrčilo za 14%. K temu je pripomoglo tudi nazadovanje izvoza, ki se je zmanjšal od 12.244 ton v prvih 5 mesecih 1961. leta na 10.379 ton v letošnjem letu. Italija uvaža le manjše količine motornih koles. V omenjenem razdobju od januarja do maja je uvoz znašal 237 ton (v istem času lani 139 ton).
Ubral sem jo čez naše ograde
-Boj PROTI RAKU v SOVJETSKI ZVEZI. Že leta 1945, takoj po vojni, so v Sovjetski Zvezi pričeli pripravljati načrt Za načrtno pobijanje raka. Pred vojno, to je leta 1940, je bilo ? Sovjetski zvezi 36 dispanzerjev za zdravljenje raka, lani njihovo število narastlo na ‘53. v bolnišnicah in klinikah s° posebni odseki in kabineti Za pobijanje raka. Takšnih od-Jelkov je danes 2000. V 12 le-tih se je število zdravnikov, ki Se bavijo z zdravljenjem raka, Dovečalo od 1700 na 26500.
Nisem šel le skozi vasi, temveč sem jo ubral zdaj na to, zdaj na drugo kraško področje, kar prek ograd, njiv in vinogradov, čez gmajne in skozi borove nasade. Takoj povem, da je bil moj namen pogledati, kako suša, ki je že nekaj časa predmet žive in tiskane besede, učinkuje na to in ono, tukaj in tam. Celo kraške školje sem — smešno ali ne — vzel «na pikov in prav tamkaj mogel opazovati, kako narava po svoje živi in utripa. Na glavah gričkov same oprane skale, razbeljene od sonca, a v špranjah hrastič gaber, rašeljika, rej — vse zeleno, niže na gmajni pa vse rjavo: trava, grmičevje in drevje. Nedvomno mora biti med školji več pogojev za življenje: več hrane, bolj vlažna in zračna zemlja, kot tam v bližini; hrano dobe ti samotarji v razpadlih rastlinskih odpadkih (listje, veje), v njih — v humusu'— pa zrak in vlago Tako si rastline same strežejo, se ohranijo in obnavljajo.
Poznate lišaje, recimo one sive, rumene, zelenkaste ali črne pege na kamenju? Nič čudnega, če bi jih ne poznali, saj se zanje nikdo ne zmeni! Te komaj opazne pege so živa bitja na mrtvem kamenju so pr-ve rastline, ki spremljajo ne-organsko snov (rudnine) v organsko in tako pomagajo k razvoju bolj razvitih rastlin. Naj jih sonce še tako pripeka, a življem jim ne more vzeti, čudovita je njihova odpornost.
Malo bolj poznamo mah, ker nam večkrat škodi, zlasti na traviščih, a lahko tudi nekaj
koristi. Mah je že bolj razvita rastlina in se večkrat vrine med lišaje; ti so namreč nekaki njegovi pionirji:	pripra-
vijo mu nekaj pogojev (hrane) za začetek življenja. Tudi ta je trdoživ, a ne tako kot lišaj; prijajo mu bolj osojne (severne) in vlažne (senčne) lege. Tamkaj se celo v najhujši suši dobro počuti, kot se ne zmeni za sončno pripeko njegov pajdaš bršljan, ki se je tukaj krčevito vsesal v steno, tam v deblo. Zelen je kot bi mu stalno prilivali. Ta zajedavec (para-sit) je na kamnu v okras, na gozdnih rastlinah pa ropar, ker se preveč razraste, da bi mu zadoščala hrana iz zemlje in si zaradi tega pomaga z ne-številnimi zračnimi koreninami, ki se vrastejo v kamen ali rastlino. Pa poglejte brinje, ki se vanje tako zaletujemo, a nam le čuva in, čeprav skromno, zboljšuje zemljo po naših pašnikih! Naj je njen življenjski prostor še tako siromašen, ta rastlina se v suši, drži kot bi ne potrebovala kaplje vode. Vse prenese: vročino, mokroto, veter, pomanjkanje hrane — nekam tako kot njegov sorodnik bor. Ta dva ne kažeta rjavih znakov na listih (iglah), kot je to pri listavcih (hrast, gaber itd.). Tako hvaležna in za naše razmere vprav izvoljena rastlina, kot je bor naj bi pokrivala in s svojimi odpadki (igle, skorja, veje) zboljševala mnogo več naših pustih površin!
Nekaj drugega pa je. ko po-brzi pogled čez naša polja in njih kulture. Poljske rastline niso tako samožive in odpor-
ne. Njih življenje zavisi od našega sodelovanja z naravo.
Prav zaradi tega se zapazijo na njih precejšnje razlike. Vzemimo na primer «vinogra-de» (saj drugo je že šlo po zlu). Nekateri vinogradi bodo v vsakem primeru pridelali v enakih okoliščinah še enkrat toliko kot drugi. Pravimo, da trta ljubi suha tla, seveda ne tako suha, da bi mogla živeti brez vode. Nobena rastlina ne živi brez vode, razlika je le, da nekatere rastline potrebujejo več kot druge. Tudi trta je mnogo použije. če pa je v suši tako vzdržna, je to zaradi njenih korenin, ki se razrastejo v globini. To pa je njena velika prednost in posebno «za Kras* v sušnih letih neprecenljive vrednosti. Treba je le trti prizadevno in umno streči in nuditi, kar je za njeno rast in zdravje potrebno. Nikakor torej ne moremo zahtevati, da bi nas zanemarjen vinograd — in takih je polno — z letino zadovoljil, zlasti ne, če smo ga v suši prepustili njegovi usodi.
Obšel sem naše kraje, razočaran nad sliko, kot nam jo vtisne kraška suša in jo povečajo tožbe ,ki jih čujete od vsakogar, ko z njim menjate besede. A sem se drugič tudi s prijetnim občutjem, ki so mi ga izzvale besede razumne Kraševke, češ: cRes ni dobro, če se človek muči zastonj, in je hiša skoraj vsega prazna. Gospodinje najbolje vejo, kaj to pomeni. A če slišim po radiu in čitam v časopisih o nesrečah v drugih krajih, kaj morem reči drugo kot to, da smo
mi na tej ogoljeni zemlji nasproti onim revežem srečni. Suša nikogar ne rani, ne ubije in mu ne vzame strehe, mislim, da nas ne bo niti izstradala, tudi upamo, da nam bo drugo leto prizanesla. Ali ni tako?*.
Kdo more reči, da ni tako? In da ne bo suša prihodnje leto ali kadarkoli bi se pojavila ,toliko žela, zavisi v določeni meri tudi od nas. Učimo se od narave in dobrih zgledov ,kot jih vidimo pri naprednih gospodarjih; učimo se iz tiskanih in, če je prilika, tudi ustnih nasvetov (predavanja, kmetijski tečaji). Kolikim kmetovalcem pomaga knjiga! A žal, ne našim! Menda se še ni nihče oglasil v slovenski knjigarni v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20) in povprašal po tej ali oni kmetijski knjigi, da bi se iz nje učil in to tudi praktično izkoristil.
j. f.
Sam sredi narave
«Navsezadnje sem ostal sam na zemlji... pregnan kakor po splošnem soglasnem dogovoru.* Toda prav v naravi, kamor se je Jean Jacgues Rousseau zatekel, pravi komentator, ga je čakalo nadomestilo; narava ga je vrnila k samemu sebi in mu nudila mir: zKrasne cvetlice, emajl travnikov, sveže sonce, potočki, gozdiči, zelenje, pridite in očistite mojo domišljijo, ki so jo omračile te grde reči... Zdi se mi, da sem v senci gozda pozabljen, svoboden in miren.»
izhaja v Rimu, o življenju Italijanov v Švici.
Italijani v Švici nimajo doma. Tiste lepe in čiste hišice po švicarskih mestih - vrtovih so na znotraj vse drugačne. Italijani žive v njih strpani po štiri in tudi po šest v eni sobi. Za takšno stanovanje plača vsak Italijan 10 do 15.000 lir. Ti so pravzaprav srečni, kajti mnogo žive tudi po barakah, prav tako strpani po štirje v sobi. V teh je treba plačati 8 do 10.000 lir na glavo vsak mesec. Običajno stanovanjce bi stalo kar 100.000 lir na mesec. V Svici je namreč stanovanjska stiska in italijanski priseljenec mora trdo štediti, ako hoče kaj poslati od svojega prihranka svoji družini v Italiji.
Tudi hrana je draga. Italijani se težko privadijo na mrzlo hrano po menzah. V restavracijah naročiš lahko espaghetti alla bolognese*, toda ti stanejo 3 do 4 franke; 500 lir za makarone je vendar mnogo. Marsikdo bo vprašal, zakaj pa priseljenci ne pokličejo za sabo svojcev v Švico, švicarski policijski zakoni to prepovedujejo in priseljenec ne more vzeti s seboj svojih otrok. Za tiste, ki se rodijo v Švici, ni mogoče odpreti otroških vrtcev ali šol v italijanskem jeziku.
Industrijski razvoj v Švici potrebuje čedalje več tuje delovne sile. V državi, ki ima okoli 5 milijonov ljudi, živi danes že okoli 800.000 tujcev, med temi okoli 500.000 Italijanov, pa tudi Špancev in Grkov, ki so jim zdaj odprli vrata, je precej. Na vsakih 5 prebivalcev pride torej skoraj po en tujec. Seveda se Švicarji bojijo, da bi ti tujci vplivali na življenje in življenjske razmere ter spremenili stara švicarska izročila. Zato ne dovoljujejo izseljencem, da bi pripeljali s seboj o-troke. V določenem smislu pa so že pupustili. Kdor namreč dela v Švici tri leta nepreta-no lahko pripelje s seboj otroke, toda dela ne sme prekiniti niti za 14 dni. šele po 12 ler tih nepretrganega dela pridobi tujec iste pravice, kakor jih ima švicarski državljan.
Tujci se ne mešajo s švicarskimi državljani. Opaziš jih mnogo po vrtovih, ulicah in cestah. Tudi morala trpi zaradi tega. Sicer je treba priznati, da število uvidevnih Švicarjev, ki razumejo, da je takšen položaj nevzdržen, narašča. Vprašanje socialnega položaja tujcev je težko rešiti z mednarodnimi dogovori tudi zaradi tega, ker ima vsak kanton — in takšnih kantonov je v Švici 22 — pravico, da sam postavlja socialne zakone.
Razpoloženje priseljencev skušajo izkoristiti razna radikalna socialna gibanja, na drugi strani tudi okoli 60 italijanskih misionarjev, ki so razdeljeni v 43 misijah, skuša nanje vplivati; švicarske cerkvene oblasti ne delajo tem težav.
časopis cRelazioni intemazio-nali» piše, da je v pogajanjih med Italijo in Švico, da bi se revidirale določbe dogovora iz leta 1951 glede socialnega položaja Italijanov, nastopilo mrtvilo. Na poti do sporazuma so razne ovire. Italija se na primer pritožuje, da v Švici ni obveznega zavarovanja proti bolezni, kar je značilno za popoln gospodarski liberalizem. Treba je omeniti še drugo protislovje: z ene strani vlada v Švici
2900 dinarjev na osebo.
V PLANINAH. Bled hotel Jelovica 1900—2200, Krim 1840— 2080, Park Hotel 1540—2310, Toplice 2430—3450, Triglav 1600, Bohinj hotel Bellevue 1600 do 1900, Pod Voglom 1470—1705, Zlatorog 1400—1800, Bohinjska Bistrica Stara Fužina 1200, Bovec Golobar 1120, Kanin 1360, Črna na Koroškem Planinka 1125, Idrija Nanos 900—1200, Jesenice Pošta 2000, Jezersko Korotan 1200, Kranjska gora Erika 1720, Podkoren Vitranc 1200—1360, Pohorje Bellevue od 1000 do 1400, Poštarski dom 1000—1400, Pokljuka šport-Ho-tel 1450, Postojna Javornik od 1700 do 1800, Radovljica Graj-
R.AJŠI ENA STOPINJA POD NIČLO! Vprašali smo fotografa ob pomolu sv. Karla (Audace), ali kaj zasluži s turisti. «Zame je bolje, ko je ena pod ničlo na toplomeru, je odgovoril. Turisti imajo fotografske aparate s seboj, Nemci včasih tudi po dva, z njimi ni zaslužka.* Tudi brivci pravijo, da jim turisti ne prinašajo pos°bn°sra zaslužka, ker imajo sami s seboj brivski pribor.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST
UL MOR ERI Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne pre-voze za tu iu inozemstvo — Po strežba hitra. — Cene ugodne
Vransmlriii
e*. h. A.
I M P O R T . K X P O R T
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — TpI. 30-214 Skladišče: Scalo Legnumi
Vse vrste lesa • eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrije
TRAMS- TRIESTE
Societa a r. L
TRIESTE TRST, V. Donota 3 — Tel. 38 827, 31 906, 95 880
UVAŽA:	vse lesne sorlmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
l/la nio*i\e in c« planine!
HOTEL «ADRIA> Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
pa&ezanblte cene
Izkoristite nizke
v gostinskih podjetjih
GORIŠKEGA OKRAJA
Cene pensiona 800 -	1460 dinarjev
Vse informacije dobite pri Turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči. Idriji, Kanalu, Ajdovščini, Vipavi in pa pri
GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI
NOVI GORICI
Qa ITALIJANSKA BIENALA U ORODNEGA STROJA
V prostorih milanskega velesejma od 6. do 15. oktobra 1962
Te specializirane razstave se bodo udeležili proizvajava, agenti, predstavniki in trgovci orodnih strojev in mehaničnih proizvodov sorodnih kategorij.
Vljudno so vabljeni posebno tuji obiskovavcl, kateri bodo imeli brezplačen vstop s predložitvijo potnega lista.
Via Palestro 22, Milan Tel. 700.167 - 700.353
Obrnite se na UCIMU
C. G. R.
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z 0. z.
import	TJ ST - TRIE ST E	export
TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: C1GIERRE
VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185
TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883
Destilacija esenc JANOUŠEK
TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963
Lastna proizvodnja in izvoz;
eteričnih olj za lekarniško uporabo im izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov.
adriaimpex

S. p. A.
TRST, Via della Geppa, 9 Tel.; 38.770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena su prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, Rt V v Jugoslavijo
TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA
A
Nudi najboljše pogoje
pri nabavi in prodaji
vsakovrstnega blaga
damič
TRST, Via S. Lazzaro 23-11 - Tel 28-449,31-996
Andrej Bolko
mr. ph.
FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE
TRST, Ul. Torrebianca 21-11 • Tel. 31-315
IMPORT - EXP0RT
imel
EXPORT-IMPORT
KOPER
Nabrežje Jugoslovanske mornarice 1-a s samostojnim obratom AVTO-MOTO SERVIS KOPER
Predstavništva:
Beograd 27-331 Ljubljana 20-413 Zagreb 39-718 Osijek 29-57 Rijeka 42-74 Ljubljana telex 03-174
Glavni direktor 21-539 Uprava, komerciala 21-080 Finančno-rae. sektor 21-544 Grosistična dejavnost 21-254 Široka potrošnja 21-569, 21-505 Avtomoto servis 21-272 Telegram IMEX Koper Telex 035-11
EXP0RT: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije
IMPORT:
vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave m opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin m vseh ostalih industrijskih proizvodov
Obiščite nas na ZAGREBŠKEM VELESEJMU v paviljonu XII., razstavni prostor št. IS
PROIZVODNJA DIESEL VOZIL:
Kombi-bus «TAM 2000 CB», 12 sedežev Diesel motor 55 KS - nov proizvod TAM
Kamioni »TAM 4500«, 4,5 t.
Avtobusi »A 3000 S in T«, standardni in turistični, 32 sedežev.
Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti.
Kamioni »TAM 2000«, 2 t.
Tovarna
Avtomobilov
in motorjev
Maribor
REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA
Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih.
TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR
Kamion-hladilnik «TAM 2000 H» za prevoz lahko kvarljivega blaga
Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom
KO VINO TEHNA
Import-Export
CELJE - Mariborska, 17 - Telefon 39-71, Telex 034-16
VABIMO
vse poslovne prijatelje in ostale sodelavce, da obiščejo naš stand št. 541 v paviljonu VI — ZAGREBŠKEGA VELESEJMA (tel. 53-555, interna štev. 367).
UVAŽAMO IN IZVAŽAMO:
VSE IZDELKE IN POLIZDELKE ČRNE METALURGIJE,
VSE VRSTE ORODJA,
VIJAČNEGA BLAGA, VODOVODNO INSTALACIJSKI MATERIAL, GOSPODINJSKE POTREBŠČINE,
POSODO, GRADBENO OKOVJE,
VSE VRSTE ŽIČNEGA PLETIVA IN
OSTALE PROIZVODE KOVINSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE.
V NAJMODERNEJŠIH in tehnično najsodobneje opremljenih skladiščih
RAZPOLAGAMO:
z najširšim asortimentom kovinskega blaga, zlasti pa s pestro izbiro proizvodov — kovinsko predelovalne industrije celjskega industrijskega bazena.
želimo, da se prepričate tudi sami o solidni postrežbi - prompt-ni dobavi in konkurenčnih cenah naših trgovskih uslug.
KOVINOTEHNA
Import - Export
CELJE
MARIBORSKA LIVARNA
PROIZVODNI PROGRAM Z 1. Vlečeni proizvodi bakrovih zlitin (vlečena medenina in varilna žica) C 2. Odlitki zlitin barvnih kovin - a) v pesek - b) v kokile 5 3. Tis-njenci zlitin barvnih kovin - a|) brizgani in tlenjem liv Z 4. Bloki barvnih kovin -a) Ms bloki - b) bron bloki - c) bloki Al zlitin - č) bloki Zn zlitin - d) bloki iz bele kovine Z 5. Armature - a) vodovodne - b) parne - c) sanitarne Z 6. Industrijske cevi -a) gibljive iz Fe in Ms - b) gibljive cevi za sejalne stroje - c) gibljive cevi za tahome-tre - č) gibljive tekalemit cevi - d) cevi za prednapeti beton
MARIBOR«. Heroja Jevtiča 11
Telefoni: 39-63 do 39-65 Brzojav: LIVARNA MARIBOR
INDUSTRIJA MODNIH TKANIN
-ePTM - MIRINKAs
MARIBOR
(Prej: PREDILNICA IN TKALNICA MARIBOR ter MERINKA MARIBOR)
IZDELUJE: bombažno, volneno, slanično prejo in prejo
iz sintetičnih »lahen e številkah od 1 do 6U (surovo, barvano, melanzirano in mešano) Bombažne, volnene, stanične tkanine in tkanine iz sintetike, Itarirane, progaste, enobarvne in surove
GLAVNI ASORTIMENT
JE SLEDEČ: Bombažne: kreteni, cefirji in popelini za moške
srajne, hanafasi, (lanele za pižame
in športne srajce, plenice in surove tkanine
Stanične: modne tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z etektnu sukano prejo, vozličasto in prejo z acetatnimi vlakni
Volnene:	modne tkanine iz sukane in česane
preje, volneni vatelin
Sintetika: modne tkanine za ženske obleke in kostume
Asortiment tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci - Vse stanične tkanine so oplemenitene z apreturo proti mečkanja - Naše tkanine so znane na domačem m inozemskem tržišču kot izredno kvalitetne, solidne in cenene
j
z
82'
ju.
hi;
lol
Iri
z
od
od
na
24;
lir
Iri
za
do
ne
ta
za
Iri
dc 31 le bc ap kc eri ci. nr bi b< se . tr je PC
n<
te
Pi
a\
PC
se
gl
n:
11]
p
gi
Cl
v
S1
k
n
u
sl
b
P
sl
P
Zvišanje pristojbin na hladilnike
Kot smo že poročali, so bile z zakonom 27. junija 1962, št. 820 (Uradni list št. 181, dne 19 julija 1962), povišane takse na hladilnike (frižiderje) v javnih lokalih in sicer:
Za hladilnike z močjo do 350 frig.-ura od 1.000 na 2.000 lir; z močjo od 351 do 600 frig.-ura od 2.000 na 3.000 lir; z močjo od 601 do 1050 frig.-ura od 3.000 na 4.000 lir; z močjo od 1051 do 2400 frig.-ura od 4.000 na 5,000 lir; z močjo od 2301 do 3750 frig.-ura od 6.000 na 7.000 lir; za hladilnike z močjo od 3751 do 5000 frig.-ura ostane taksa nespremenjena (8.000 lir). Prav tako so nespremenjene takse za aparate z močjo nad 5000 frig.-ura.
Na podlagi novega zakona bodo dosedanja pooblastila z dne 31.12.1962 ukinjena in zamenja le jih bodo posebne knjižice, ki bodo morale vedno spremljati aparat. Na podlagi novega zakona ne bo več mogoče imeti eno edino pooblastilo (avtorizacijo) za več hladilnikov, ki se nahajajo v istem lokalu, kot je bilo to mogoče do sedaj, ampak bo potrebna za vsak aparat posebna knjižica. Letno takso bo treba plačati pred 31. januarjem tistega leta, na katero se pooblastilo nanaša. £a vsaki nov aparat bo moral lastnik v teku 15 dneh po instalaciji zaprositi finančno intendanco za avtorizacijo, priložiti fakturo in potrdilo o plačilu takse. Kdor se roka ne bo držal, bo plačal globo v višini ustrezne takse.
V primeru oddaje aparata ali na splošno, če se aparat več ne Uporablja, je treba to javiti pred 31. decembrom finančni in-
tendanci in plačati takso 200 lir za stroške zapečatenja. Kdor uporablja v istem lokalu več aparatov, plača za tistega, ki ima največ moči takso v celoti, za vse ostale pa polovično takso. Lastniki sezonskih licenc plačajo polovično takso in morajo ob koncu uporabe zaprositi za zapečatenje aparata. Omenjeni poviški pridejo v poštev že s 1. avg. letos. Zato vabimo člane, ki so že plačali navadno takso za letos, naj plačajo še razliko poviška za čas Od 1.8.1962 do 31.12.1962.
Tudi prispevki za INPS povišani
Nove zakonske odredbe določajo povišanje pokojnin od 1. julija dalje. V zvezi s tem so bili povišani v dveh stopnjah prispevki za pokojninski sklad (FAPAMP) in sicer: je bil s 1. julijem 1962 dosedanji prispevek povišan od 17.25 odsto na 21 odsto (za 3.75 odsto) in 1. julijem 1963 na 22.80 odsto (za novih 1.80 odsto).
Ti poviški so za 2/3 v breme delodajalca in za 1/3 v breme delavca; ustrezne kvote so sledeče:
od 1. julija 1962 delodajalec: 14 odsto in delavec 7 odsto; od 1. julija 1963 delodajalec 15.20 odsto in delavec 7.60 odsto.
Novi prispevki v odstotkih, ki pridejo zaporedoma v veljavo:
a) od 1. julija 1962 do 30. junija 1963:
FAPAMP 14 odsto v breme delodajalca, 7 odsto v breme delavca. TBC 2 odsto. DS 2.30 odsto. ENAOLI 0,15 odtso. Skupno: 25.45 odsto.
b)	od 1. julija 1963 do 31. decembra 1963:
FAPAMP 15.20 odsto v breme delodajalca, 7.60 odsto v breme delavca. TBC 2 odsto. DS 2.30 odsto. ENAOLI 0,15 odsto. Skupno 27.25 odsto.
c)	od 1. januarja 1964:
FAPAMP 13.35 odsto v breme
delodajalca, 6.65 v breme delavca. TBC 2 odsto. DS 2.30 odsto. ENAOLI 0.15 odsto. Skupno: 24.45 odsto.
OBVESTILO ČLANOM:
Te dni so nekateri člani prejeli od davkarije obvestilo glede plačila prispevka v znesku 1.200 lir Generalni italijanski konfederaciji za trgovino in turizem. Obveščamo člane, da niso dolžni plačati omenjenega prispevka.
Prijava dohodkov za družinski davek
Dne 20. septembra zapade rok za prijavo dohodkov oočm-skemu davčnemu uradu, ki pridejo v poštev za družinski davek. Za določitev družinskega davka pridejo praktično v poštev vsi dohodki ,ki jih ima neka družina ,razen dohookov vojnih pokojnin. Le dohodki, ki ne presegajo letno 350.000 lir niso podvrženi davku. Kdor je že prijavil omenjene dohodke v preteklosti in že plačuje družinski davek ,ni dolžan naplaviti prijave, ako ni prišlo do sprememb. Spremembo dohodkov je treba prijaviti občinskemu davčnemu uradu na posebnih obrazcih, ki jih člani lahko dvignejo pri tajništvu združenja. Ker so predvidene globe za zakasnele prijave, priporočamo članom, da se gornjega roka točno držijo.
DELAVCI KOVINARSKE
STROKE STAVKAJO
Sindikalne organizacije so organizirale splošno stavko delav cev in uslužbencev, zaposlenih v manjših podjetjih kovinarske stroke (izven sklopa IRI). Stavka ima vsedržavni značaj. Pri nas na Tržaškem se je stavke udeležilo okoli 3000 ljudi, ki so stavkali v četrtek, petek in soboto. Za prihodnji teden je napovedana prav tako tridnevna stavka, in sicer tudi v četrtek, petek in soboto.
TRŽAŠKA GOSPODARSKA
Delegacija tudi v Innsbrucku. Odprtja innsbruške-ga velesejma se bo udeležilo tudi odposlanstvo tržaških gospodarstvenikov, ki jih bo vodil predsednik velesejma kap. Sut-tora.
DELAVKE PODJETJA S TOČK STAVKAJO. Po razmeroma ze. lo dolgem času so tudi delavke zaposlene pri podjetju Stock v Trstu (v žganjarni v Rojanu in v obratu v starem pristanišču) stopile v stavko, ki je trajala že več dni. Delavke — Stock zaposluje skoraj samo žensko delovno silo — zahtevajo višje prejemke in prilagoditev delovnih pogojev stanju, ki velja v drugih podobnih obratih v Italiji.
NA TRŽAŠKI UNIVERZI. V akademskem letu 1961/62 je doktoriralo na tržaški univerzi 74 akademikov (največ v farmacevtiki in v ekonomskih vedah). Vpisanih je bilo 3.767 študentov, in sicer 684 na pravni, 943 na ekonomski, 371 na leposlovni in filozofski, 424 na pedagogiki, 515 na znastveni, 187 na farmacevtski in 643 na tehnični fakulteti.
SPOROČILO VZAJEMNE
Bolniške blagajne za trgovce, Dne 13. septembra se je sestal upravni svet blagajne za tržaško pokrajino. Predsednik E. Puppi je poročal o poteku, med deželskega sestanka Predsednikov blagajn v Bologni in o sklicanju glavne skupščine, ki bo v Rimu 30. septembra. Pokrajinski ravnatelj Mase’ je razložil postavke obraču-ha za leto 1961. in proračuna za tekoče leto. Upravni svet je bil obveščen, da je občinski U-terjevalni davčni urad pobiral izredni prispevek za <tConfede-razione Generale Italiana del Commerciov; vzajemna bolniška blagajna nima s tem ni kakšnega opravka, kajti prispevek za zdravstveno oskrbo je
označen na izterjevalni listi pod dajatvijo št. 529.
XV. MEDICINSKI DNEVI
Na tržaški univerzi so se v četrtek začeli «XV» medicinski dnevi, katerih se udeležuje ve liko število italijanskih in tujih učenjakov .Letos zdravniki razpravljajo o temi ((Nevrologi ja in zdravljenje notranjih organov.
J\A ŠE SOŽALJE
V Trstu sta umrli 68-letna Angela Sancin in Adriana Ciani por. Domio, v Bazovici Antom-ja Žagar, v Idriji 60-letni hotelir Ivo Didič.
POSLOVNO ZDRUŽENJE LESNE INDUSTRIJE V Ljubljani je bilo pred kratkim ustanovljeno Poslovno združenje lesne industrije, ki bo skrbelo za vskladitev proizvodnje lesne industrije v Sloveniji in za skupen nastop treh samostojnih izvoznih podjetij (Slovenijalesa, Lesnine in kooperative) na tujih trgih. Združenje bo skrbelo tudi za sprotno urejanje vseh potreb lesne industrije, za nabavo opreme iz tujine itd.
Ko bodo otroci dorasli
Kaj nam porečejo otroci, ko dorastejo, ako jih nismo pravilno usmerili v življenje, ako jim nismo dali prave vzgoje in izbrali prave šole zanje? Kdo bo kriv, ako bodo na svoji življenjski poti zadeli ob neprehoden zid? Le pomislite dobro, starši, ki nosite to odgovornost! Pomislite, kako bo vaš otrok živel in delal, ko doraste v zrelega fanta ali dekle. Ce bo le mogel, bo živel tu, na Tržaškem, Goriškem ali Beneškem, kjer živita dva naroda drug ob drugem, kjer sta torej za uspešno udejstvovanje vedno potrebna oba jezika. Vaši otroci bodo živeli ob meji, v stiku z prostranim slovanskim svetom, ki se gospodarsko in kulturno dviga. Njegov vpliv se čuti zlasti ob meji in to v trgovini in vsakodnevnih stikih. Starši, otroka boste vpisali v šolo, v kateri se bo naučil obeh jezikov in ki mu je tudi zaradi krvi, vaše krvi, ki se pretaka po njegovih žilah, bližja. Zato se bo v takšni šoli, to je v slovenski šoli, laže učil.
Uspeh slovenskega okteta
Milanski «Corriere della S°-ra» je v nastopu slovenskega okteta v milanskem gledališču Naviglio Grande objavil nas!?'i njo kritiko: Zbor je ubran in dobro izvežban ter se zna z lah-Koto približati občinstvu. Njegov repertoar je obširen ter obsega nekaj zelo lepih in zalo živih pesmi, štirje tenorji, obu baritona in oba basa (Lipov-šček, Dermota, Grošelj Kogoj, Kozlevčar, štrukelj, Štefančič in Ognjanovič) imajo na repertoarju tudi antične skladbe ter posedujejo dovolj umetniškega čuta, da jih lahko odlično izvedejo. Spored, ki je obsegal jugoslovanske, bolgarske in ruske narodne pesmi, čustvene, živahne, resne in poskočne, je žel velik uspeha.
POMORSTVO
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta
Proga Jadransko morje . Indija - Pakistan Dinara 30/9 Lika 25/9, Triglav 21/9.
Proga Jadsansko morje - Indonezija - Daljni vzhod Lika 25/9, Triglav 21/9.
Proga Jadransko morje - Japonska Triglav 21/9, Lika 25/9. Proga Jadransko morje	eer■
zijslci zaliv Romani j a 5/10. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 10. septembra odplula iz Monrovije za Takoradi, vemo, Lome in Lagos, kjer jo pričakujejo 23 septembra. Motorna ladja *Bohinj» je prispela na Reko 8. Scptem-bra, nato je nadaljevala pot v Koper in Trst, od koder ;;e namenjena še v Benetke Pričakujejo jo 18. septembra Motorna ladia «Bovec» je 2. septembra prešla Gibraltarsko ožino in 10. septembra prispela v Hamp-ton Roads.
((INTERNACIONALNI EHO JUGOSLAVIJE)). V založništvu Gospodarskega vestnika je v Ljubljani izšla II. številka časopisa ((Internacionalni Eho Jugoslavije«, ki izhaja v tujih jezikih. Ta številka je izšla v angleščini, francoščini in nemščini in obravnava poleg industrijske proizvodnje tudi zunanjetrgovinske probleme, v tej številki je obdelano tudi ladjedel-stvo. Revija je bogato ilustrirana, naslovno stran krasi pogled na Bled.
EXP0RT-IMP0RT-SEŽANA
SEŽANA - Tel. 4,62,66,109,110 Telex 03122
izvoz in uvoz
VSEH
ARTIKLOV PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
z obratom LIPICA, kjer deluje pitališee goveje živine za izvoz in kobilarna z jahalno šolo ter z obratom «MARMOR»

Na političnem
obzorju
PROSLAVA BAZOVIŠKIM ŽRTEV. Na mestu, kjer so bili pred 32 leti ustreljeni znani borci proti fašističnemu nasilju (Bidovec, Miloš, Valenčič in Marušič), to je na bivšem strelišču avstrijske vojske, je bila preteklo nedeljo proslava obletnice tega velikega dogodka v dolgoletnem boju Slovencev za narodnostne pravice. Proslavo je začel Vekoslav španger, ki je sam bil v istem prosecu fašističnega tribunala obsojen na 30 let ječe. španger je po svečanih govorih, ki so jih imeli prof. Zorko Jelinčič, G. Posto-gna in dr. Pincherle, obesil venec na spomenik žrtvam. Od spominu na žrtve je prof. Jelinčič orisal tudi današnji politični in kulturni položaj Slovencev v Italiji in grajal zlasti sistematično naseljevanje tujega življa na slovenski zemlji. G. Postogna je govoril zlasti o organizaciji splošnega odpora Italijanov in Slovencev proti fašizmu, medtem ko je- dr. Pincherle podrobno opisal pot na kalvarijo štrih obsojencev na smrt in njihovo junaško vedenje do zadnjega trenutka. Med predstavniki političnih strank so bili tudi posl. Vidali, prof Šema in Arnaldo Pittoni. Tudi ob tej proslavi se je pokazalo, da ni bil možen neposreden stik med govorniki in pevci na eni strani — bazoviški zbor je namreč zapel več žalostink — in po slušalci na drugi, ker so vsi nastopili kar na tleh, hkrati je bil pa tudi zvočnik prešibak. Pokazalo se je, kako bi bile nujno potrebno, da se za takšne priložnosti postavi ustrezen oder; tako bi tudi dvignili zu nanje vso proslavo. Ko gre za takšne svečanosti pač ne bi smeli gledati na morebitne stroške, ki bi bili sicer malenkostni..
TRŽAŠKI ŽUPAN NA OPČINAH. Dr. Franzil, tržaški žu-pan, je v nedeljo pred volivci na Opčinah podal poročilo o štiriletnem poslovanju tržaške ga občinskega odbora, ki mu načeluje kot pristaš Krščanske demokracije. Skromno je naglasil, da ne gre za volilni shod — občinske volitve bodo 11 novembra — temveč za go’o poročilo. V resnici je bil shod, kij so mu za uvod postavil’ film I o tržaški luki in industrijskem pristanišču ter značilnosti tržaškega mesta, Miramara in Devina. Film je prav gotovo učinkovito propagandno sredstvo: pristaniške naprave, promet in mesto se ti prikažejo v vse lepši luči, kakor so v resnici, še posebno če je v barvah. Vrh vsega še težko ločiš kaj je naredila občinska irorava in kaj druge javne ustanove in oblasti. Prav ta učinek je očitno hotel doseči dr. Franz’1. da bi tako novečal - -zasluge -občinske unrave v očeh gledavcev.
V	svoji volilni strategiji je takoj v uvodu sicer napravil taktično zgrešeno potezo, ko je Opencem očital, da živ/io m sodiio o delu občinske unrave nekako izolirano, češ da vidijo nred seboi samo svoie 'astne krajevne zadeve, ne na koristi vse tržaške občine. Da se Slovenci čutijo izolirane in ločene od tržaške občinske uprave, je umljivo, saj nimajo nri njej nobene o=ev,e] tudi občinski delegat na Ončinah je Italijan. Po naselitvi istrskih beguncev štejejo Ončine, kakor je poveda' dr. Franzil, no zadnjem štetju 8.300 Dudi, kar pomeni, da je na Opčinah noleg 2500 Slovencev. preišpjih prebivalcev še okoli 5.000 Istranov. Kakšno razpoloženje ie med Istrani, ne vemo. Res pa je, da imajo pri snre.iemanju v občinske službe absolutno prednost pred Slovenci. Dr. Franzil je v svojih pripombah k poročilu včasih snustil kakšno puščico proti Vi-daliju in skrajnim desničarjem, sicer je iz govora odseval strah, da bi kdo krščanskim demokra tom ne očital, da niso v svoji politiki dovolj Italijani.
Morda prav zato ni župan omenil, da živilo na Ončinah tudi Slovenci. Med raznimi zaslugami javne in občinske u prave je omenil ureditev «kri-žišča smrti», spojitev obeh že lezniških postaj, zboljšanie razsvetljave oziroma poti, načrt za modernizacijo openske vzpenjače, za katero bodo porabili 350 milijonov lir, sodelovanje občinske uprave pri graditvi romarske cerkve na Griži, napovedano graditev osnovne šole v italijanskem naselju Viha Carsia itd.
KOMUNISTIČNI TISK NA TRŽAŠKEM. Poleg «Dela» izhaja zdaj v Trstu kot tednik tudi «11 Lavoratore«. V zadnjem času je komunistična stranka organizirala na Tržaškem več «!> stivalov« za komunističen tisx.
V	Trst prihaja iz Milana tudi dnevnik «L’Unitži».
URARNA IN ZLATARNA
Ml KOL J KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 93-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kur Java, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
6
I
1
8
I
I
8
1
8
8
I
8
8
8
1
I
1
I
8
I
a
i
i
i
8
I
5 Mudil eteliUod
Železarne
Jesenice
«A VALA»
DEBELO OBLOŽENA ELEKTRODA RUTINSKO KISLEGA TIPA.
«EM0MA>
ELEKTRODA ((EMONA*. JE KVALITETNA, DEBELO OBLOŽENA ELEKTRODA RUTILSKO KISLEGA TIPA ZA VARJENJE JEKLA OD C. 0245 (St 34 DO St 52, PLOČEVINE ZA KOTLE (I, II, H I in H II), LADIJSKE PLOŠČE IN JEKLENEGA LIVA.
<£4 VA»
ELEKTRODA «SAVA» JE VISOKO PRODUKTIVNA, DEBELO OBLOŽENA ELEKTRODA, RUTILSKO KISLEGA TIPA, Z VISOKO STOPNJO IZKORIŠČANJA — PRIBLIŽNO 150% NA PRETOPLJENI DEL ŽICE.
«PR0KR0N 18-8-6
ELEKTRODA ((PROKRON 18/8/6» JE SPECIALNA AUSTENITNA ELEKTRODA ZA VARJENJE VEZANIH IN NEVEZANIH VRST JEKLA Z VELIKO ZATEGOVAL-NO MOČJO, NERJAVEČIH VRST KROMOVEGA JEKLA, NEPREGORLJIVEGA JEKLA, TRDIH MAN GANSKIH JEKEL, TAKO POSAMEZNO, KAKOR TUDI V KOMBINACIJI Z OSTALIMI VRSTAMI JEKLA IN KONČNO ZA VARJENJE SPECIALNIH ANTIMAGNETSKIH JEKEL.
«CrWC600>
ELEKTRODA «CrWC — 600» JE SPECIALNA VISOKO VEZANA (Cr, W, C,), OBLOŽENA ELEKTRODA ZA VARJENJE POSEBNO TRDIH IN ODPORNIH VRST JEKLA. VARJENA SKUPINA SE ODLIKUJE PO NENAVADNI TRDOTI IN VISOKI ODPORNOSTI (600—700 HB), ČEPRAV JE NEKOLIKO KRHKA ZA UDARCE.
1
8
8
8
8
8
8
8
I
1
l
8
8
8
8
8
8
I
I
8
8
e
8
8
8
8
j
SOVUTIKS^
iVcre menic
BS
-eC
Foersterjeva 10 Telef.i 31, 71 Telegr.: Novoteks - Novo mesto
55
c/a
čti
M
E-*
Tovarna volnenih izdelkov
vseh vrst:
Tkanine iz voSne in umetnih vlaken Tkanine iz česane volne Volnene odeje
nnnuun
LJUBLJANA . BEETHOVNOVA 11
N a'večje slovensko podjetje
za izvoz lesa in lesnih izdelkov
I
Izvažamo
Mehak in trd les . Zaboje - Gozdne proizvode Celulozni les - Drva za kurjavo - Vezam- .ti panel plošče . Lesovinske plošče . Stole iz upognjenega lesa. Oglje - F urnir je - Parkete - Lesene hiše - Leseno galanterijo - Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo.
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
I klane v Italiji 550-650, uvožene i belo 10,5-11,5 stop. 755-775, belo | naravna XXX 1270-1290 S. Do-zmrznjene 400-530. zaklane pe- vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 705- mingo 1340-1360 Portoriko 1430-Na italijanskem trgu s sad-	}000"1200- zaklani golobi 725, rdeče 10,5-11,5 stop. 675-605, 1470, Kamerun ’ 1030-1050 Kon-
1. 1000*1100, TT onn_m n	~	* t-»—i - ■*-•*•-—*•— ■* * + *• ~±.— r>nr- —	- - -  -- ’
jem in zelenjavo se kupčije razvijajo ugodno, čeprav so cene posebno zelenjavi, precej visoke, in to kot posledica suše Trg z žitaricami je zelo živahen za pšenico, katera se prodaja po dobrih cenah. Tudi rž, ječmen in pšenična moka se dobro prodajajo, medtem ko ne gresta od rok riž in koruza. Na trgu z živino prevladuje ponudba goveje živine za zakol in cene težijo navzdol. Kupčije z živino za rejo so zmerne, boljše pa so za konje in pa za debele prašiče za zakol. Povpraševanje po perutnini je dobro, samo zajci in kokoši za rejo ne gredo preveč od rok. Trg z maslom je zelo živahen, kajti na trg prihaja čedalje manj masla in prekupčevalci ga odkupujejo sproti. Cene so zelo visoke in na nekaterih trgih so dosegle celo 900 lir za kg. Oljčno olje se dobro prodaja in posebno boljše vrste gredo hitro od rok. Povpraševanje po vinu se veča in cene se višajo. Posebno zanimanje vlada za sicilska vina.
ZELENJAVE IN SADJE
n- 900-910’ žive P«- Barlettano extra 14-15 stop. 605; go naravna 1010-1030, Sionoko-re _5S„ uvožene zmrznjene | do 685, navadno 13-14 stop. 645 ščena obala 1040-1070, Gimma
do 655, Sansevero belo 11,5-12,5 1250-1270, Harrar 1280-1300. Ke-stop. 700-710, rdeča filtrirana vi-1 ni j a 1470-1490, Java 1209-1240,
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Fige 30-45, hruške 30-35, hruške VVilliam extra 90-100. bele breskve extra 120-150, I. 90-110, rumene extra 110-115, I. 80-100, češplje extra 130-150, I. 70-90, grozdje 60-75, grozdje extra 80-100, I. 65-80, grozdje moškat 50-70. «regina» 80-100, limone 180-190; suh česen 280-380, pesa 30-40, zelje 50 do 80 korenje krajevnega pridelka 30-40, čebula 25-35, svež fižol 130-160, fižol «boby» i20 do 170, gobe 2000-2200, cikorija 50-80, endivija 80-100, solata 120 do 170, trokadero 130-160, melanza-ne 30-50, zelena paprika 30-55, rumena 35-45, paradižniki 30-60, peteršilj 100-150. zelena domačega pridelka 50-80, krompir 43-37, bučice 90-100, buče 30-37 lir za kg.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, takojšnja izročitev in plačilo, embalaža, trošarina in prometni davek ne vračunani. Fina mehka domača pšenica 6750-6950, dobra merkantile 6500 do 6550, merkantile 6250-6350, trda domača pšenica, dobra merkantile 8750-9050, Manitoba 8600-8700, pšenična moka tipa «00» 9500-11.000, krušna moka tipa «0» 8900-9200, tipa «1» 8500 do 8600, uvožena koruza 4275 do 4300, koruzna moka 6900-7000, domača rž 6300-6500, uvožena 6100-6200, uvožen ječmen 4500 do 5100, domač oves 4600-5100, uvoženo proso 4100-4300; neoluščen riž Arborio 8200-8900, Vialone 8200-8300, Vercelli 7500-7800 R. B. 7800-8100, Rizzotto 7800-8200, P Rossi 8000-8200, Maratelli 7600-7900, Stirpe 136 7000-7300, Ardizzone 7100-7300, Balillone 7000-7300; oluščen riž Arborio 14.300-14.800, Vialone 14-14.500, Vercelli 12.900-13.400, R. B. 12.400 do 12.600, Rizzotto 12.900-13.200, P. Rossi 12.200-12.500, Maratelli 12.500-12.700, Stirpe 136 10.600 do 10.800, Ardizzone 10.700-10.900 lir za stot..
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: laneno seme 11.300 do 11.500; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 30.300 do 30.500, iz sončnic 29.600-29.700, iz koruze 24.600-24.700, iz tropin 25.700-25.900, navadno olje iz kokosa 17.700-18.200, laneno olje za industrijsko porabo 25-25.300, ricinusovo olje za industrijsko porabo 31.500-32.500, olje iz soje 26.800-27.000; semensko jedilno olje:	iz zemeljskih lešnikov
33.200-33.400, iz sončnic 33.100 do 33.300, iz soje 31.800-32.000, semensko jedilno olje I. 32-32.200, II. 30-30.600: oljčno olje: «lam-pante» 51-51.500. retificirano 55-55.500 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi domači piščanci extra 950-980, I. izbire 800-850, piščanci iz umetnih vališč 400-430, zaklani domači piščanci izbrani 1000-1100, zaklani navadni 850-950, I. 520-570, II. 450-500, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 400-500, danski piščanci 500-550, žive domače kokoši 600-680, zaklane domače kokoši 900-950, uvožene kokoši za-
pure 500-550, živi purani 650-700, uvoženi zmrznjeni purani 400 do 500, žive gosi 450-480, zaklane 550-700, gosi iz umetnih vališč 250-320 lir gos, race 900-1400 lir raca, živi zajci 450-460, zaklani s kožo 500-580, brez kože 530-640 lir za kg. Sveža domača jajca I. 29-30, navadna domača jajca 24-26, uvožena ožigosana jajca 21-22, n. 18-19 lir jajce.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
MANTOVA. Goveja živina za zakol; voli I. 270-290, II. 210-240, krave I. 240-260, II. 150-180, junci I. 310-330, II. 280-300, biki 1. 300-320, II. 260-280, junci in junice 290-310, teleta 50-70 kg težka 500-540, 70-90 kg težka 510 do 540, čez 90 kg težka 540-580 lir za kg. Voli za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 550-650. 70-100 kg 530-630, junice 100-105.000 lir glava, voli za vprego 280-300 lir kg, krave mlekarice 150-170.000 lir glava, navadne krave 110-140.000, ne-odstavljeni prašiči 20-25 kg težki 650, suhi prašiči 30-50 kg težki 510, 50-70 kg 470, 70-100 kg 400, debeli prašiči 100-125 kg 350, 125-150 kg 360, 150-180 kg 363, prašiči čez 180 kg težki 362 lir za kg.
KRMA
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek navračunani. Celi ali zrezani rožiči 4200-4400, seno majskega reza 3800-4000, II reza 3800-4000, detelja 3600-3800, slama 1000-1100, koruzne krmne pogače 4600-4800, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5800 do 5900, kokosova moka 4900-5000, iz sončnic 5400-5500, iz sezama 5900-6000, iz surove soje 5550 do 5600, iz prepečene soje 6100 do 6200, iz koruze 4400-4500 lir za stot.
VINO
na iz Brindisija 10.600-10.800 lir stot, iz Barlette 10-100-10.300, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 675-685, rdeče 13,5-14,5 stop. 635-655 lir stop/stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, brez embalaže, Maslo iz centrifuge 920-930, lombardsko maslo 880-890, domače maslo 890-900, emilijsko 880-890, maslo iz sladke smetane 810 do 820, sir reggiano proizv. 1960 720-780, proizv. 1961 630-680, gra-na iz Lodija proizv. 1960 700-750, proizv. 1961 600-660, grana svež 425-440, uležan 445-460, sbrinz 470-480, Emmenthal svež 445-470, uležan 650-660, originalni švicarski Emmenthal 740-770, pro-volone svež 510-540, uležan 570-590, italico svež 400-410, uležan 460-470, crescenza svež 315-320, uležan 410-430, gorgonzola svež 315-325, uležan 550-570, taleggio svež 340-360, uležan 450-470, pasterizirani švicarski sirčki (6 kosov) 160-200, svež slan sir 145 do 150, uležan 220-230 lir za kg.
Malezija AP/1 1000-1030, Hodei-dah 1370-1390, Sanani 1300-1380 lir za kg.
PAPIR IN LEPENKA
FLORENCA. Fin bel tiskarski papir 165-175 za kg, navaden tiskarski papir 155-190 pisarniški papir srednje vrste 165-195, barvan pisarniški papir 190 210, bel pisarniški papir 170-225, bel pisemski papir finejše vrste 200-240, navaden papir za embalažo 120-160, boljše vrste 165-220, siva lepenka 60-95, bel fin kartončin 240-310 lir za kg
mm KMECLE ZVEZE
Kmetje čakajo na javno pomoč
Okoli poldruge milijarde škode zaradi suše
Konkurenčni boj med energetskimi viri
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 740-780 lir stop/ stot, 11-12 stop. 780-800, barbera superior 13-14 stop. 830-880, moškat 18.300-20.300 lir stot, Oltre-Pč pavese 10-11 stop. 740-780 lir stop/stot, mantovansko rdeče 10-11 stop. 700-720, Valpolicella Bardolirp 10,5-11,5 stop. 760 do 780, So;* e belo 11 stop. 790-820, raboso 10-11 stop. 690-710, Merlot 11-12 stop. 820-840, Reggiano 10-11 stop. 710-720, rdeča filtrirana vina 11-12 stop. 8500-9000 lir stot, modensko vino 10-11 stop. 710-720, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 690-710, rdeče 10-11 stop. 680-700, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 400-440 lir toskanska steklenica, Aretino
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 160-170 lir kg, v škatlah po V2 kg 185-190, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 170 do 180, po V2 kg 200-210, v tubah po 200 gr 55-63 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 110-120 lir škatla, po 500 gr 60-65, po 300 gr 38-40; grah v škatlah po 1 kg 150-175, po ‘/z kg 160-170, droben fižol v škatlah po*/2 kg 210-220, zelene oljke 350-380, zrezane gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2600 do 2900, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 300-330, kumarce v kisu 330-370, paprika v kisu 180-200; marmelada v škatlah po 5 kg 200-210 lir kg, mešana marmelada iz sliv in jabolk 180-200, breskve v sirupu 210-240, marelice v sirupu 270-300; tuna v oljčnemu olju 1120-1200 lir kg, tunina 600-650, sardine v olju 490-520.
KAVA
MILAN. IBC 940-1070 lir za kg, f.co prodajalca na debelo, Santos superior 1270-1290, Santos extra 1300-1320, Santos Fan-cy 1320-1340, Pernambuco 1220-1240, Kolumbija 1360-138'!. E-kvador extra superior 1210-1230, Venezuela 1420-1440, Peiu naravna 1230-1250, Salvador 1380-1390, Gvatemala oprana 1400-1420, Kostarika 1400-1420, Honduras naravna 1210-1230, Haiti
Dinar (100) Amer. dolar Kanad. dolar Nemška marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato < gram)
VALUTE V MILANU
5.9.62 13.9.62
60.00	63.00 619,70 619.70
573.00	573.00 154,90 154,95 125,02 126,02 143,40 143,40
24.00	24,00
1736.00	1736,00
6100.00	6100,00 5650,00 6000,00
707.00	708.00
BANKOVCI V CURIHU 13.9.62
ZDA (1 dol. )	4.30
Anglija <1 funt št.) 12,20 Francija (100 n. fr.) 88.0U Italija (100 lir)	0,695
Avstrija (100 šil.)	16,63
ČSSR (100 kr.)	13,00
Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100 b. fr.)	8,60
Švedska (100 kron)	83,00
Nizozemska (lOOgold.) 118,75 Španija (100 pezet)	7,10
A -gentina (100 pezov) 3,00 Egipt (1 eg. funt)	600
Jugoslavija (100 din.) 0,52 Avstralija (1 av. funt) 9,45
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO		27.8.62	5.9.62	13.9.62
Pšenica (stot. dol. za bušel) . .		207 V,	207 7,	205,—
Koruza (stot. dol. za bušel) . .	. .	106 ■/•	107 7.	107.—
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .		31,—	31.—	31.—
Cin (stot. dol. za funt) ....		109,-	108,75	109.12
Svinec (stot. dol. za funt) . .		9,30	9,30	9.50
Cink (stot. dol. za funt) . . .		11,50	12,50	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt) . .		24,—	24,—	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . .		79,—	79,—	79,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		35,20	34,95	34.95
živo srebro (dol. za steklenico)		193,—	192,—	192,—
Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) . .		33 -/,	33 7«	33.50
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) .	, ,	234 \/,	234 7,	234 V«
Cin (funt šter. za d. tono . . .		857,—	850 ‘/2	855,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .		63 7,	64 7,	63 3A
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• •	50 7,	50 7j	52 7«
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		1180,—	1186,—	1188.—
Na mednarodnem trgu s surovinami je v tednu do 7. septembra cena srebra nadaljevala svojo pot navzgor ter je dosegla svojo najvišjo kotacijo po februarju 1920. Baker je ohranil prejšnjo pozicijo, medtem ko je cena cina nekoliko popustila. Na trgu s kavčukom je mirno, volna je nekoliko napredovala, medtem ko je cena sladkorja in drugih vrst blaga ohranila prejšnje kotacije.
ŽITARICE
V	Chikagu je cena pšenici v tednu do 7. septembra napredovala od 207 1/4 na 209 1/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Cena koruze je tudi napredovala, in sicer od 106 5/8 na 107 7/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR KAVA KAKAO
Cena sladkorja je v New Yor-ku ostala neizpremen j ena pri 3,35 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi, kava je v pogodbi B nekoliko nazadovala, in sicer od 32,77 na 32,61 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Kakao je tudi popustil, in sicer od 19,15 na 18,83 stotinke dolarja za funt proti ozročitvi v septembru.
VLAKNA
V	New Yorku je bombaž popustil od 35,00 na 34,95 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; volna vrste suint je napredovala od 124 na 126 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi Na londonski borzi je vrsta 64 s B napredovala od 991/4 na 1001/4 pe-
nija za funt proti izročitvi v septembru. Cena je poskočila tudi v Roubaixu, in sicer od 13.25 na 13,40 franka za kilogram. Juta je v Lodonu (vrsta first marks) ohranila prejšnjo kotacijo 105 funtov šterlingov za tono.
KAVČUK
Na londonski borzi je vrsta RSS napredovala od 213/4— 21 7/8 na 21 7/8—2115/16 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena o-stala neizpremenjena pri 27,70 stotinke dolarja za funt. Prodaja naravnega kavčuka iz strateških zalog se nadaljuje. Board of Trade je prodala v septembru 700 ton naravnega kavčuka, v avgustu pa je General Services Administration razprodala 5.168 ton. Angleške zaloge naravnega gumija znašajo zdaj samo še 16.400 ton.
KOVINE
Na londonski borzi so v tednu do 7. sep. 1962 zabeležili naslednje kotacije: baker 234 1/4 (teden poprej 234), cin 853 (teden poprej 8541/2), svinec 511/8 (515/8), cink 64 3/8 (ne-izpremenjen). V New Yorku pa so bile kotacije naslednje (stotinke dolarja za funt): baker 29,24 (prejšnji teden 29,33), svinec N. Y. 8,50, 9,50 (neizpre-menjeno), cink St. Louis 111/2 (neizprem.), aluminij v lingo-tih 26 (neizprem.), antimon La-redo 28-28,50, (neizprem.), stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; lito železo 66, Buffalo 66,50 staro železo povprečen tečaj 26,83 (27,50) dolarjev za tono; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192-195 dolarjev jeklenka.
Proizvodnja vsega goriva je lani napredovala za 2,8 odst. v primerjavi z letom 1960, proizvodnja samega črnega premoga pa za 2 odst. ter je dosegla 106,6 milijona ton. To pomeni, da je proizvodnja prekoračila za 1,1 milijona ton količino, ki je bila določena za prvo leto petletnega načrta (1961-65). Proizvodnja rjavega premoga je napredovala za 11 odst., še hi. tre j e napreduje pridobivanje naravnega plina, ki se je povečalo za 34 odst. in lani doseglo 735 milijonov kubičnih metrov.
Letos bi v smislu petletnega načrta proizvodnja goriva morala napredovati za 3 odst. v primerjavi z letom 1961; proizvodnja črnega premoga bi se morala povečati za 2,4 milijona ton v primerjavi z lanskim letom ter doseči 109 milijonov ton, to je 1,3 milijona ton več kakor predvideva petletni načrt. Tudi proizvodnja rjavega premoga bo napredovala za 5 odst. in zemeljskega plina za 5,6 odst. Predelava mineralnega olja bi se morala povečati za 40 odst. in sicer zaradi novih čistilnih obratov.
NAFTA IN ELEKTRIKA IZPODRIVATA PREMOG Podatki o porabi pogonske e-nergije v Veliki Britaniji so značilni za odnose med posameznimi vrstami goriva. Potrošnja električne energije in petroleja se je lani na Angleškem dvignila, toda potrošnja premoga in koksa je nazadovala. Poraba plina je bila približno na isti ravni kakor leta 1960. Hladno vreme je 1. 1960 pospeševalo potrošnjo goriva, medtem ko je bilo lani razmeroma topleje.
Po navodilih urada za premog (National Coal Board) so lani skrčili proizvodnjo premoga. Zaloge premoga so ob koncu lanskega leta znašale 21 milijonov 500.000 ton, pred dvema letoma 35.500.000 ton. Termoelektrarne so lani potrošile več premoga kakor leta 1960. Kakor rečeno, se je potrošnja e-lektrične energije dvignila, in sicer v zadnjih 10 letih za 120 odst. Upadanje povpraševanja po premogu je v glavnem posledica povečanja potrošnje drugih vrst goriv. Petrolejske čistilnice so proizvedle 4.500.000 ton več goriva kakor lani.
ŠE VEČ PETROLEJA IZ MORJA
V Perzijskem zalivu ob robu Arabije je dežela Abu Habi Dhabi. Tam je družba Adma, pri kateri je British Petroleum udeležena z dvema tretjinama glavnice in Compagnie Fran-caise des Petroles z eno tretjino, privabila izpod morja, petrolej; petrolejske naprave lahko zajamejo 65.000 ton nafte. Ob otoku Das pristajajo lahko petrolejske ladje ki zajamejo tudi 65.000 ton. Na otok prite-1 ka petrolej izpod morske vode; ‘ naftovod bo lahko tako pripeljal 1.500.000 ton petroleja na leto. Njegovo zmogljivot nameravajo prihodnje leto podvojiti.. Ako upoštevamo to novo odkritje, bo razpolagal s 500 milijoni ton petroleja, to je z večjo količino, kakor sosedni Qatar. Vrelce v Murbanu izkoriščajo družbe Iraq Petroleum Company, podružnica družbe Iraq Petroleum Company, ki so jo ustanovile Royal Dutch, Shell, British Petroleum, Compagnie Francaise des Petroles, razne ameriške skupine in podjetje Gulbenkian.
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta poslali uradu za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisariatu pismo, v katerem poudarjata, da je podelitev pomoči prizadetim kmetom nujna. Suša je namreč prizadela zlasti vinogradnike in živinorejce in bi tudi zapozneli dež ne mogel popraviti, kar je suša pokvarila..
ter, toda zadrugam v Sloveniji je moralo podjetje plačevati 55 dinarjev za liter, če pomislimo, da je podjetje prodajalo na re-škem trgu mleko doslej po 56 dinarjev liter, je pač jasno, da je morala nastajati zguba. To naše živinorejce ,da bi prodali zgubo, in sicer 12.500.000 dinar-živino po nizki ceni. Tako jim ‘ jev, je plačevala občina. Žani-
nekateri ponujajo nič več kot 120.000 lir za kravo, medtem ko stane krava mlekarica v notranjosti Italije tudi do 220.000 lir. Mešetarji računajo, da bodo kmetje prisiljeni prodati živino tudi po nizkih cenah, ker ne bodo imeli dovolj krme. Prav zaradi tega je nujno potrebno,
V nekaterih italijanskih po- da v vso zadevo poseže država krajinah, ki jih je kakor trza- j in čim prej priskoči na pomoč ško prizadela letošnja huda su- \ živinorejcem, da bodo lahko
ša, so oblasti že razdelile nekaj pomoči in sprejele nekaj ukrepov v prid oškodovancem. Pri nas pa še niso ugotovili točne škode, ki jo je povzročila suša. Najprej so jo cenili na milijardo lir, toda poznejše cenitve navajajo škodo poldruge milijarde lir. Najhuje sta bili prizadeti živinoreja in vinogradništvo, najvažnejši kmetijski panogi na našem področju. Cenijo, da je suša uničila okoli dve tretjini pridelka.
Posebno odposlanstvo tržaške federacije Komunistične partije Italije je bilo te dni pri tržaškem županu, da bi obrazložilo najbolj pereča vprašanja v zvezi s škodo, ki jo je kmetom in živinorejcem prizadejala letošnja suša. Odposlanstvo, v katerem so bili G. Pogassi, M. Ber-netič in F. Gombač, je zahtevalo, naj bi se občina zavzela pri generalnem vladnem komisariatu za izvajanje zakona št. 739 z dne 21. julija 1961, ki določa izplačilo odškodnine v razmerju 80%, in pa člena 47 zakona št. 1572, ki predvideva v takih primerih znižanje nekaterih davkov.
župan je odgovoril, naj kmetovalci do 20. septembra predložijo skupaj s prijavo o družinskih dohodkih tudi izjavo, za koliko se jim je zmanjšal dohodek zaradi suše. Obljubil je, da se bo zavzel za čimprejšnjo rešitev zadevnih vprašanj. Odposlanstvo je zahtevalo še, naj bi občina znižala tarifo za dobavo vode vrtnarjem in naj bi kmetom razdelila določene količine krme in močnih krmil, semen in gnojil.
Repentaborski župan Jože Bizjak je preteklo soboto predložil viceprefektu dr. Pasinu poročilo o stanju kmetijstva v tej občini. Ravnatelj za kmetijstvo pri generalnem vladnem komisarju prof. Zotta si je na lastne oči nekaj dni pozneje ogledal pašnike in vinograde okoli Repentabra.
prehranili živino.
Podražitev mleka drugod
Na Reki je doslej stal liter mleka v prodaji na drobno 56 dinarjev, odslej pa bo mleko po 65 dinarjev. Potrošnja mleka se na Reki veča, leta 1959 je znašala 5 milijonov litrov, medtem ko se zdaj giblje na ravni 7 milijonov litrov. V reški okolici, v Gorskem Kotaru in drugod nimajo dovolj mleka za prebivalstvo na Reki, temveč ga morajo kupovati iz Slovenije. Doslej je podjetje «Veleži-to», ki preskrbuje Reko z mlekom, plačevalo živinorejcem mleko po 26 do 31 dinarjev li-
miva je pri tem druga okol-nost. Ker je «Veležito», plačevalo kmetom tako malo (26 do 31 dinarjev za liter) za mleko, so ti pričeli krmiti z mlekom prašiče; to se jim je bolj izplačalo, ker lahko bolje prodajajo prašiče.
Tudi po drugih jugoslovanskih mestih se je mleko podražilo; tako v Ljubljani od 54 na 65 dinarjev, v Zagrebu, Beogradu, Titogradu in Sarajevu pa od 65 na 70 dinarjev liter.
PODRAŽITEV MLEKA TUDI V ŠVICI
Že meseca aprila so švicarske oblasti ugodile želji švicarskih živinorejcev, da bi mleko podražili. Vlada je pristala, da se podražitev izvrši 1. novembra. Poslej bo mleko pri živinorejcu za 2 stotinki švicarskega franka (okoli 3 lire) na liter dražje in bo stalo 74 stotink (okoli 106 lir liter). Tudi v Švici se je krma podražila, vendar ni prišlo do podražitve mleka morda zaradi suše, temveč je bila podražitev dogovorjena že spomladi.
Bela griža pri piščancih
Čudna proizvodnja v živinoreji
V	naši živinoreji nastopajo v zadnjem času nekam čudni pojavi. V času namreč, ko je ponudba živine zaradi suše mnogo večja, so se cene mesu vsaj na drobno dvignile. Danes stane v Trstu teletina brez kosti že do 2000 lir kg. Naj navedemo še drugo protislovje: zaradi suše se bo cena sena in krme sploh gotovo dvignila, na drugi strani pa oddaja živinorejec mleko še vedno po stari ceni, to je po 50 lir za liter, ki je glede na proizvodne stroške res nizka, živinorejci upravičeno trdijo, da je mleko v primerjavi s svojo hranilno vrednostjo in . v primeri z drugimi pijačami, kakor na primer raznimi brezalkoholnimi pijačami, katerih proizvodni stroški so nizki, preveč poceni. Vprašanje je seveda, na koga naj se zvišanje cene mleku pre-vzprevrže; saj je gotovo, da se bodo povišanju upirali potrošniki pa tudi podjetja, ki se bavijo s tem.
Kmet prejme premalo za mleko
V	tej zvezi naj omenimo, da so v okolici Pordenona povišali ceno mleku; in sicer stane navadno mleko v prodaji na drobno zdaj že 100 lir (poprej 70 do 80 lir), pasterizirano mleko tudi 100 lir (poprej 80 do 90). Do tega poviška je sicer prišlo brez posredovanja oblastev, in sicer v času, ko je suša napravila neizmerno škodo na krmi.
Zanimivo je, da skušajo nekateri prekupčevalci prepričati
t'tnnflolin
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst
VIA
TRST
S. MAUltlZlO, 1
Bela griža piščancev (puluro-za) je zelo huda bolezen, ki je razširjena po vsem svetu. Povzroči jo poseben bacil — me-tasalmonella pullorum — ki spada v skupino tistih kužnih kali, ki povzročajo tako pri živalih kot pri ljudeh (tifus) nevarna obolenja. Pojav in razvoj te hude bolezni pa je sledeč: Na videz zdrava, a s povzročitelji kokošjega tifusa okužena kokoš, nese, okužena jajca. To pa zato, ker se nahaja povzročitelj bolezni pri okuženih kokoših v jajčniku, kjer se jajca tudi okužijo. Okuženost jajčnika zmanjša pri posameznih kokoših nesnost. Pogosto ostanejo jajca takih kokoši neoplojene. Iz okuženih oplojenih jajc se pa izvalijo piščančki, pri katerih se takoj ali največ po 4 do 6 dneh pokažejo znaki bele griže, za katero tudi 50 do 80 odst. piščancev pogine v prvih tednih življenja.
Za pulurozo oboleli piščančki so takoj po izvalitvi klavrni, ne jedo tako radi kot zdravi ali pa sploh prenehajo jesti 4 do 6 dan po izvalitvi. Perje oziroma puh jim je naježen. Perutničke štrlijo od telesa ter so povešene, piščančkom je hladno. Zato iščejo sončnih mest, kjer se tresejo in stojijo s priprtimi očmi. Vzporedno z opisanimi znaki se pojavi tudi bela griža. Blato bolnih piščančkov je tekoče in belosive barve. Puh bolnih piščančkov je ob danki zamazan od teh iztrebkov, ki se navadno še zasušijo. Piščančki zastajajo v rasti. Večina jih pa pogine že v prvih dneh bolezni, nekateri pa šele po tednih in celo mesecih bolehanja. Ti, kakor tudi tisti redki, ki bolezen prebole, ostanejo bacilonosci ter okužijo dvorišča, pašnike in sploh vsa mesta, po katerih se gibljejo. Prav zaradi tega ne smemo piščancev iz okuženih gnezd nikdar uporabljati za pleme. Iz takih gnezd izvirajo na videz zdrave kokoši, ki pa nesejo o-kužena jajca. Našim kokošerej-cem svetujemo, na.i bodo previdni pri nabavi jajc za valjenje. Kupujejo naj jih le tam, kjer z vso gotovostjo vedo, da so kokoši zdrave. Na samih jajcih (lupinah) ni mogoče u-gotoviti okuženost, čeprav je po naj novejših dognanjih tudi jajčja lupina okužena in ne sa-
mo rumenjak. Dovolj je eno samo okuženo jajce, da se okužijo vsa ostala v gnezdu.
Kot zdravilo za bolne piščančke lahko uporabljamo pirimi-dinske sulfamide, ki jih razstopi mo v napajalni vodi v razmerju 0,2 gr na liter vode. Tako zdravilo vodo naj piščančki pijejo osem dni in ne več, ker bi v nasprotnem primeru sul-famid negativno vplival na rast piščančkov.
Ozdravljeni piščančki pa o-stanejo kljub vsemu bacilonosci za celo življenje. Zato jih ne bomo uporabljali za pleme, ampak le za zakol.
Da ne zanesemo bolezni v kokošnjake je važno, da ugotovimo, katere odrasle kokoši so nositeljice bacilov puluroze. To pa spoznamo s serološkimi poskusi na krvi, ki smo jo v majhni količini odvzeli kokoši. Nositeljice bacilov bomo vedno zaklali.
ŠKODA ZARADI TOČE
škodo, ki jo je povzročila toča po vinogradih in vrtovih Opčin, Rojana, Trebč, Banov m Barko vel j, cenijo na 50 milijonov lir. Cenitev je izvršila komisija za kmetijstvo, ki jo je imenovala pokrajinska uprava. Generalni vladni komisar dr, Mazza je določil vsaj za delno poravnavo škode 4 milijone lir.
Pišejo nam od Oreha
Letina je letos slaba, pozna in mrzla pomlad, potem dež in nestanovitno vreme, nazadnje pa še suša! Pridelkov smo imeli malo, nekateri bodo samo za seme. Tudi sena je bilo malo. Moram pa reči, da ni zanj posebnega zanimanja, ker redimo vedno mani živine, še nekaj preživelih češnjevih dreves, to ie vse. kar ie še ostalo od našega sadjarstva. Nekoč smo vozili na tržaški trg polne vozove breskev, danes pa jih mi sami kupujemo na trgu. Nekdaj je bila živina steber našega gospodarstva, danes je še pravzaprav nadležna zadeva. K nam vedno bolj prodira Marzotto z vstekleničenim mlekom. Pomislite: sami kupujemo mleko, namesto, da bi redili živino in poleg mleka imeli tudi gnoj, ki je tako potreben za kmetijstvo in še posebno za vrtnarstvo. Slišali smo, da se družba Mon-tecatini zanima za zemljišče, kjer so bile nekdaj soline, da bi tam postavila tovarno umetnih gnojil. Tako bomo gnojila kupovali, kakor da ne bi vedeli, da umetna gnojila ne zadostujejo. Naj še povem, da je bila suša tako huda. da je pričelo listje odpadati celo s trt. V času suše je bila zelenjava toliko bolj draga. Tako smo ra-dič lahko prodajali na debelo tudi po 300 lir kilogram.
S. R.
»GOSPODARSTVO-
izhaja trikrat mesečno. • UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst Ul. Geppa 9, tel 38-933 CENA posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 ur. Pošt. tek račun »Gospodarstvo® št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3/1, tek rač št. 600-14-3-375.
Za ostalo inozemstvo 3 dolarje Jajca za valjenje, ki prihaja- letno. • CENE OGLASOV, za
jo iz nepoznanih kokošnjakov, pa pomočimo, preden jih damo pod kločo, v neko lahko razkuži ji vo tekočino. Tako zmanjšamo možnost okužbe v kokošnjaku.	Dr. D. R.
vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir ■ Odgovorni urednik: dr Lojze Berce • Založnik: Založba «Gospodarstva». Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst.
(Ex Magazzini del Corso)
TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) • Tel. 29-043
Bogata izbira sviIonih, mako in naylon drznih plašrov. oblrk in jopičov za moško, žonsko in olroko
Obiščite nas s polnim zaupanjem!
BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
TVRDKA
SILA JOŽEF
uvoz
izvoz
TRST Riva Grumula 6 • I . Tel. 37-004, 55-689
MORILI MARALOSSO
1RST-TRIES1E, ul. XXX Ottobre vogal ul, Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva dnevne sobe ■ opreme fila/rine	za urade • vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo. 29 Ul. F. Filzi. 7
IMPEKPORT
UVOZ - JZVUZ . ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Tele! 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blaeo Ul. del Bosco 20 • Tel. 50010 Telegr.: lmpexport - Trieste
CEMENT IN (iHAU-MESU IN ŽIVINO
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES BENI MATEHIAL
I ZVAZA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAU0
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem m goriškem sporazumu
intermercator
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEDEŽ
TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr IN TERME K CATOR. TRSI
Poštni predal: 141
PODRUŽNICE
Gorica: Via Cravos 2, tel 25-65 Milan: Via uegli Zuccaro 7. tel. 423160
Rim; Via L di Montreale 16, tel 504924
New York: 1457 Broadway, 36 N. Y„ tel. BRyant 900034
IZVOZ . uvoz
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij