OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITT J NEODVISEN DNEVNIK 2A SLOVANSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 24, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 231 jerry telich Po dolgi bolezni je umrl vče-. N popoldne Jerry Telich, star let. Bil je samski, doma iz va-žerovnica pri Cerknici na Notranjskem, kjer zapušča bra-^ Matijo in sestro Marijo Čaha-ter več sorodnikov. V Ame-se je nahajal 32 let. Tukaj zapušča brata Antona Parkgrove Ave., bratranca ^ranka v Ely, Minn., in več so-^dnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega Zavoda Joseph žele in sinovi, 458 152 St., in nato na pokopali-Calvary. * Pogreb pokojnega Joseph F. Jezerinac Pogreb pokojnega Joseph F. Jezerinac se vrši v četrtek zju-^•"aj ob 9. uri iz Grdinovega posebnega zavoda, 1053 E. 62 St., ^ cerkev sv. Vida ob 9. uri in nana pokopališče Calvary. to ^®9reb pok. Frank Lach Pogreb pokojnega Franka se vrši v sredo zjutraj ob ^•45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph ^Žele in sinovi, 458 E. 152 uri in nato na pokopa-'šče Calvary. KOREJO NAJ REŠIJO ZN! DEBATA SE ZAČNE TA PETEK PANMUNJOM, 23. novembra—Ne vprašanje vrnitve vojnih ujetnikov, ne politično vprašanje Koreje ne gane naprej.'Švedski zastopnik v komisiji za vrnitev ujetnikov je predlagal, da naj se vsa vprašanja prepusti enostavno Združenim narodom v rešitev. V politični komisiji pa komunisti sami čakajo na izid debate v plehumu zasedanja Združenih narodov, ki se bodo zopet pečali s Korejo. Gre za sestavo politične komisije za Korejo. Glede politične komisije je še ^©selitev Stakicheve Wsatne Podjetje Stakich in sinovi, ^adbeniki in zemljiški prodajal-se je po 35 letnem bivanju na 5813 Waterloo Rd. preselilo v večje in modernejše pro-na 815 E. 185 St., poleg ^°®ojilpice St. Clair Savings 8 Co. V novih prostorih jim ttiogoče nuditi svojim klijen-boljšo in točnejšo poslugo priporočajo, da jih ob pri- '>ki - obiščete. K ixon na ^Uipinih ^lANlLA, 23. novembra — j^'^^riski podpredsednik Nixon ^ danes gost novoizvoljene-wPredsednika Magsaysaya. je mnenja, da naj novo-^Ijeni predsednik Filipinov najprvo doma, kako je ožen izpolniti dane obljube in Javljati državo. ^otem, ko bi dosegel ta cilj, bi Off Pripadla druga naloga, da Sanizira vzhodno azijske dr-ob Pacifiku na skupni na-mednarodni, v prvi ^.zijski komunizem. ^ 2A SAMOSTAN! ^^.QLLYWOOD, 23. novembra jg ^''ftska igralka June Haver čas pustila posvetnostj v samostan v Kansas City, lu ^r^'^'Jala se je za nuno. Kma-Ug samostansko življenje ni in je, kakor je trdila, ^ slabega zdravja zapustila vedno odprto vprašanje, kdo naj jo sestavlja. Predvsem ali naj bo zraven tudi Sovjetska zveza ali ne. Je lahko, pravi ameriški delegat Dean, toda sedi naj na klopi, kjer sedijo kitajski in severno korejski komunisti. Torej ne kot nevtralna država. Druge azijske države, ki jih predlagajo komunisti, pa naj bodo po svojih zastopnikih na konferencah le kot opazovalci, torej brez pravice glasovanja. Politična pogajanja na Koreji se vršijo že peti teden, brez pozitivnega uspeha. * $ Glavna skupščina Združenih narodov bi morala začeti v New Yorku s plenarnim zasedanjem že v sredo, 25. novembra. Glavna skupščina se je odložila na petek, 27. novembra. Razlog, da se je skupščina odložila, so ameriške obtožbe o grozodejstvih kitajskih komunistov nad vojnimi ujetniki, s poročilom o teh grozodejstvih pa naj se pQdrobno '^nani drža^^a ^/-lani^a Združenih narodov. Važna izjava tajnika Združenih narodov Glavni tajnik Združenih narodov Hammarskjold, je namignil, da se da predrugačiti sestava komisije za Korejo, kakor jo je že svoječasno imenovala skupščina Združenih narodov. Gre za dosega glavnega cilja na Koreji, ta pa je: mir, zboljšanje standarda življenja, varnost in svoboda. Za dosego tega cilja se ne sme postaviti kak okorni aparat, ki bi bil sposoben spremembe. Mir in napredek na Koreji— ta cilj naj se doseže, potem pa kakorkoli že. Združeni narodi se bodo pečali tudi z ameriškimi obtožbami. Te obtožbe se nanašajo na ravnanje komunistov z zavezniški- mi vojnimi ujetniki. Poročilo navaja, da so komunisti zagrešili okrog 57,000 vojnih zločinov, med katerimi je bilo tudi 6,113 zločinov nad ameriškimi vojnimi ujetniki. Koitiunisti so uganjali zločinstva tudi nad civilisti, južnimi Korejci, katere so odpeljali s seboj. Glavna skupščina Združenih narodov naj sklepa o ameriškem predlogu zoper komunistične zločince, kot vojne zločince in naj izbere tudi sredstva za postopek in za kazen. Predlog je enostranski, ker ga je stavila le Amerika. Vendar pa ameriška delegacija pričakuje, da si ga bodo osvojile tudi druge države članice Združenih narodov, predvsem pa tiste, ki so se aktivno udeleževale bojev na Koreji. Poroka Na Zahvalni dan, 26, novembra, se poročita v cerkvi sv. Kristine Miss Louise Veda Recher, hčerka Mr. in Mrs. Louis J. Recher, ki imajo gostilno na Lake Shore Blvd., in Mr. Frank Troglia. Poroka bo Zjutraj ob 9. uri, poročna slavnost pa zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu! Pobiranje asesmenta Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment v sredo zvečer v spodnji dvorani. Enako bodo pobirali asesment v sredo zvečer med 6. in 8. uro tajniki društev, ki zborujejo v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Članstvo se opozarja, da pazi, da ima svoje prispevke plačane pri društvih pravočasno. NEKAJ POGLEDOV NA SVET SE BO TA POSKUS POSREČIL? Na Koreji ne bo prišlo do formalnega miru in je računati s tem, da bosta tam stala oba tabora s puško ob nogi, to je, da gre vsaj za relativno stanje premirja in ne miru. Glavno italijansko vprašanje obstoja vsekakor v tem, kam z italijanskim prebivalstvom, ki ga je doma preveč. Gstan. Haver se je sedaj poja-fij prvič v javnosti, recimo v družbi. Lasje naravne y kakršne je morala nositi \f^^.^°8tanu, so bili zopet pobar-g ,'■ June Haver pa le ni hotela ^ na dan in je dejala, da Ve, kam jo vede pot živ- Rusija ne bo šla v nobeno vojno, katere izid bi bil zanjo negotov. Rusija pa je vznemirjena radi ameriških vojaških oporišč, ki jih Združene države grade okrog ruskih meja. Gre za taka oporišča v Španiji in nameravana oporišča v Pakistanu. Ame-rikanci morajo Ruse razumeti. Kakšen bi bil občutek Ameri-kancev, če bi Rusi imeli enaka oporišča v sosednji Mehiki ali pa na Havajih? * Zapadna Nemčija gradi svojo trgovsko mornarico, kakršno je imela leta 1939. Njena proizvodnja jekla je trenotno višja kot je bila leta 1936. Nemci ne čutijo, da bi bili oni krivi zadnje svetovne morije, marveč jim je le žal, da so izgubili vojno. * Francija bo — hočeš, nočeš, moraš, končno pristala na oborožitev Zapadne Nemčije. Anglija se je od slavnosti "dneva kronanja" dvignila tudi moralno. Socializirana medicina bo v vsakem slučaju v Angliji ostala. Churchill se ne bo umak nil iz politike, četudi bo izpolnil kako konkretno dano nalogo, katero je šel na volitve. V dru gem slučaju bo našel drugo na logo, samo da ostane krmar konservativno stranko v britan ski notranji in zunanji politiki. za za To so politična mišljenja zna nega ameriškega publicista Mr. Hugh Baillie-a, predsednika časopisnega koncema "United Press." Po našem mnenju svetovni položaj zadenejo prece; točno. Predvsem so realna njegova izvajanja, v kolikor gre za Za padno Nemčijo, pa tudi za politično razpoloženje Rusov, ki Za-padu očitajo, da jih ta obkrožuje. SVET SE OD VOJNE ŠE NI OZDRAVIL V ameriškem velemestu Philadelphia je bilo pretekli teden aretiranih Wcrog tisoč mladih zločincev. Pač življenje v velemestih! lastni avtomobil je Ame-rikancu prvi realni ideal, pred poroko in pred lastnim domom. Tudi na počitnice gremo z avtomobilom. Samo za počitnice prevozi Amerikanec povprečno 1,200 milj in potroši za vožnjo z avtomobilom $140. Pa če ni mogoče priti z lastnimi sredstvi do lastnega avtomobila? Ga pač ukrademo. V letu 1952 se je v A^ieriki pokradlo 215,320 avtomobilov, ali povprečno 588 na dan. ' V Rusiji je trda za denar, ni pa tudi svobodne izbire oklica in dela. Posledica— široko razpredene tatvine denarja in prekrški zoper zakon o delu. Če naj namreč delavec zapusti dosedanje službeno mesjto in gre kam drugam, mora dobiti dovoljenje od sovjetske oblasti. Mnogi delavci gredo preko tega in mesto na novo službeno mesto—pred sodni jo in v zapor. Ti zadnji slučaji so v Sovjetski zvezi tako številni, da značijo za sovjetsko socialistično družbo "pravi kriminal" in se Sovjetska zveza pod vodstvom Malen-kova bavi, kako bi z bolj svobodoljubnimi zakoni ukrotila ta pr6Uem. Tržaško vprašanje pred rešitvijo! Potegnitev narodnostne meje Zadnji poskus Amerikancev, da dosežejo vrh gorovja Hima-aja, na katerega do sedaj še ni stopila človeška noga, se je ponesrečil. Lavorike so odnesli Angleži in Nemci, ki so dosegli višine Himalaja. V Californiji se je sedaj organizirala turistovska ekspedicija iz znanstvenih krogov, ki hoče doseči vrh gore Ma-kalu, visoke 27,790 čevljev. S pripravami bodo na Ucu mesta začeli meseca marca, naskok vrba kot takega pa naj bi se izvršil šele meseca maja. Stroški so jroračunani na $45,000. V RUSIJI— TELEVIZIJA V BARVAH MOSKVA, 23. novembra — Moskovski radio je javil, da bodo v Sovjetski zvezi začeli prinašati televizijske barvaste predstave že kmalu začetkom eta 1954. (Združene države severne Amerike napovedujejo, da bodo ti poskusi doma končani do konca leta 1953). OTVORITEV LOVA COLUMBUS, O., 23. novem bra—Danes se otvori v Ohio lov na zajce, fazane, divje peteline in jerebice. Otvoritev lova se je zavlekla za en teden, to pa radi tega, ker je bilo po raznih krajih države več gozdnih požarov Zadnje deževje je napravilo svo je, veliko število gasilcev prosto voljcev pa tudi, da so se gozdni požari pogasili. AVSTRIJA IN JUGOSLAVIJA S PROSTO LUKO V TRSTU? Zadnjo nedeljo so se vršile v Jugoslaviji državnozbor-ske volitve. Maršal Tito je nekaj dni pred volitvami in to v Beogradu, kar je važno, dejal: Radi Trsta Jugoslavija ne bo šla v vojno. Tito je pripravljen pristati na to, da se Trst vrne Italiji pod pogojem, da se slovenski deli zone "A" priključijo Jugoslaviji. Tudi zona "B" v Istri j i naj defini-tivno pripade Jugoslaviji. Italijanska vlada je neposredno po dnevu volitev v Jugoslaviji, v pondeljek zjutraj, javila, da je za konferenco petih držav, ki naj določi končno mejo med Italijo in Jugoslavijo. Glede svoje soudeležbe pri tej konferenci Italija ni stavila nobenega pogoja. Italija je zahtevala, da naj se* ]i zona "A" v celoti vrne v njeno upravo, potem šele bi Italija pristala na razgovore o meji med ugoslavijo in Italijo. To stališče je sedaj definitivno opuščeno. Jugoslavija je zahtevala nevtraliziran Trst. Tito je dejal in to je bil končni volilni program, da naj gre Trst k Italiji, slovenski kraji pa k Jugoslaviji. Italijanska vlada je priprav-jena, da prepusti tako Avstriji, cakor Jugoslaviji svobodno zono v tržaškem pristanišču. Vsaj tako se je javilo iz italijanskega zunanjega ministrstva. Za svoje blago, ki naj se na-tovarja in iztovarja v tržaškem pristanišču, naj dobita tako Jugoslavija, kakor Avstrija del tr-žaMtega pristanišča, ga uprav-jate po svoje in nosita zase vse stroške. Tudi italijanski carinski uradniki bi pri tem ne imeli nobene besede. To je pojm svo-Dodne zone kake države v pristanišču, ki njej ne pripada. Jugoslavija ima tako svobodno zono v grškem pristanišču So-un. Zadnja statistika izkazuje, da znaša promet v tržaškem pristanišču za Jugoslavijo natovorje-nega in iztovorjenega blaga 6%, onega za Avstrijo pa 26% celokupnega prometa. Italijansko zunanje ministrstvo tudi namiguje, da naj bi se definitivna meja med Jugoslavijo in Italijo potegnila na podlagi narodnostnega principa. Potrebna pa bi bila zamenjava prebivalstva. Ali bo ta princip res obdržal na bodoči konferenci med zastopniki Jugoslavije, Italije, Amerike, Velike Britanije in Francije—to vprašanje prepustimo konferenci sami. Enako vprašanje, če bo prebivalstvo povprašano ali ne. Znano je namreč, da Jugoslavija ni bila naklonjena plebiscitu, razen ako bi se tudi glasovalo o tem, da Trst postane svobodno mesto pod mednarodno kontrolo. Ko govorimo o zoni "B," ne smemo misliti na Istro kot celoto, marveč le za ozemlje okrog mesta Kopra z italijanskim imenom Capodistria. Ko govorimo o zoni "A," mislimo na mesto Trst s pristaniščem in s pasom, ki se vleče nekaj kilometrov v notranjost ob morski obali. Ti kraji razen onih v neposredni bližini Trsta so odločno slovensko naseljeni. Nedvojbeno bo šlo za ureditev pravic manjšinskih narodov, predvsem Slovertcev in Hrvatof, v Trstu. O pomenu in realnosti takih dogovorov o narodnih manjšinah smo že razpravljali. Vprašanje je, kako jih bodo spoštovali ravno Italijani. Slovenci imamo z njimi slabe skušnje. Morda pa gremo nasproti dalj. njemu razvoju mednarodnih dogodkov, ko se bo v interesu Za-pada kompromisno rešilo mejno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo, Italija pa naj bi zopet v interesu Zapada sklenila posebne pogodbe z balkanskimi državami, z Jugoslavijo in Grčijo. Mimo sožitje med Jugoslavijo in Italijo je v interesu obeh držav zaželjeno. Obe državi se tr-govsko-gospodarsko spopolnju-jete in Italija ima velik interes, da ima onstran Jadrana v Jugoslaviji prijateljsko in ne sovražno državo. Sicer pa pričakujmo bližnjih dogodkov tudi v tem kočljivem vprašanju. Washington je od svoje strani tudi ob tej priliki zatrdil, da se ameriške čete umaknejo iz zone "A," Trst pa mora priti pod Italijo. V tretje gre rado? Včeraj je angleška kraljevska dvojica odšla na pot po britanskih morjih in dominijonih. Veliko časa se zamudi na obeh dominijonih v Avstraliji in Novi Zelandiji. Kraljica Elizabeta se s svojim možem vojvodom Edin-burghom povrne nazaj v domovino, če bo šlo vse po sreči, v mesecu maju prihodnjega leta. Otroka ostaneta doma. Kraljevski par je odletel z letalom na Bermudo, v Pacifiku pa se bo vkrcal na ladjo "Gothic," ki pluje iz Atlantika preko Panamskega kanala v Pacifik. Ta naloga je ladjo "Gothic" zadela že tretjič. Britanski kraljevski par se je namenil že leta 1949, da gre na potovanje v Avstralijo. Do potovanja ni prišlo, ker se je moral oče Elizabete, kralj Jurij VI. podvreči operaciji. Potovanje po kolonijah in dominijonih se je obnovilo februarja 1952. Elizabeta je bila s svojim možem že v afriških kolonijah. Ob obisku kolonije Kenya jo je dočakala vest, da je oče Jurij umrl. Ladja "Gothic" jo je čakala v pristanišču Mombasa, v koloniji Kenya, a vrnila se je nazaj v Anglijo z letalom. PREVEČ IN PREMALO HRANE JESENSKI KONCERT ' MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA SLOV. DEL. DOMA na Waterloo Rd. se vrši v NEDELJO. 29. NOV. Pričetek ob 3.30 uri popoldne Prijazno ste vabljeni na obilen poset. RIM, 23. novembra—Danes sel je tu začela konferenca mednarodnih predstavnikov svetovne organizacije, ki študira kmetijstvo in vprašanje živeža po svetu. Severna Amerika, predvsem Kanada in Združene države, tako trdi poročilo, pridelujejo "preveč" hrane in žita. Na splošno je pridelovanje hrane vsaj vzporedno z naraščanjem prebival stva. Toda glavno vprašanje ostane slejkoprej — porazdelitev hrane. Severna Amerika je sicer dvignila svoj konsum hrane, vendar pa je produkcija ta^o na-rastla, da je izvoz hrane državna potreba. Toda kam izvažati in kdo naj jo plača? Stojimo pred nevššečnim pojavom, da bo na eni strani blok dobro hranjenih, na drugi strani pa blok ljudi v pomanjkanju. (Najnovejša poročila iz Sovjetske zveze, in sicer izpod peresa opazovalcev ruskega gospodarskega življenja na licu mesta, pravijo, da Sovjetska zveza hiti z produkcijo pšenice in ho če doseči produkcijo te žitarice v višini, kakor jo producirata Združene države in Kanada skupno). Dobila poškodbe Pred par tedni je padla na dvorišču Mr. Anna Zaje iz 9419 Reno Ave. Dobila je težje poškodbe po glavi in nalomljena rebra. Odpeljana je bila v bolnišnico, nato pa zopet domov, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo, mi ji pa želimo, da bi kmalu popolnoma okrevala! HITREJŠI KAKOR GLAS LON ANGELES, 22. novembra—Ameriško reakcijsko letalo tipa "Douglas" je pri svojem poletu doseglo brzino 1,327 milj na uro. Doseglo je tako dvakratno brzino človeškega glasu. V bolnišnici Mr. Louis Valenčič iz 20450 Tracy Ave., je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. Sve-tek. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja. Vile rojenice KAKO ZATRETI STAVKO SANTIAGO, Chile, 19. novembra—Učiteljstvo, ki je v državni službi, je stopilo na stavko. Državni upravi je grozilo, da iz simpatij do učiteljstva stopi tudi drugo državno uradništvo v stavko. Vlada si je pomagala na ta način, da je oklicala izjemno stanje z izjemnimi zakoni in kaznimi. Stavkujoče učiteljstvo se je naravno moralo udati. Vile rojenice so se zglasile v nedeljo, 22. novembra pri Mr. in Mrs. William Ash iz Thompson, Ohio, in jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Mati, katere dekliško ime je bilo Ruth Vidrich, in dete se nahajata v Lake County Memorial bolnišnici v Painesville, Ohio. Poznana društvena delavca Mr. in Mrs. Frank in Mary Vidrich iz Chardon, Ohio, sta s tem postala prvič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Joseph Ash iz Chardon, Ohio, pa drugič. Vsi so preje živeli v Collinwoodu. Čestitamo! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ti ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndei8on 1-5311 — HEndersMi 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holiday! SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) _______ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -910.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__ For Six Months—{Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.00 _ 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE KDO BO PLAČAJ.? 104 BODO REŠILI UGANKO MOSKVE? (1) Povej mi, s kom se družiš in jaz ti povem, kdo si— tako pravi stari vsenarodni pregovor. Dostavimo še, da naj nam dotični, katerega sodimo, tudi pove, kje je in kako privatno živi in kaki so njegovi odnošaji do okolice. Končno izvirajo ideje vendarle iz človeka, ta pa je živa stvar, ki se giblje v okolici. Ali vsaj bi se moral gibati v njej. Za praktično življenje imamo notranjo in zunanjo politiko. V zunanji politiki gre iz ust do ust, iz dneva v dan, iz meseca v leta in tako dalje, tisto stalno in skoraj nerešljivo ali je mogoče sožitje med dvema današnjima svetovoma—med Sovjetsko zvezo in njenim blokom ter med ameriško republiko in njenimi zavezniki. Stojimo pred durmi važne konference na Bermudi, ki se začne dne 4. decembra. Amerikanci, Angleži in Francozi naj se porazgo-vorijo kako bodo odslej gledali na Sovjetsko zvezo. To bo ena glavnih točk dnevnega reda tega sestanka. Ponovimo trditev, da je današnja diplomacija, ki ima nalogo, da urejuje mednarodne razmere, postavljena čisto pred druge naloge kot pa so ji narekovala do sedaj izgla-jena diplomatska pota, ki so imela že svojo rutino, kakor pravimo, svoj sistem, o katerem so poučevali že na šolah. Zgodovinarjem je bilo lahko pisati diplomatsko zgodovino. Svetovni komunizem je postav^ ta načela in to prakso na glavo. . — Povej mi kako živiš ti komunistični diktator, pa ti jaz povem kdo si! Vredno je obstati pri tem vprašanju. Da gre pri komunizmu za diktaturo, to hi več vprašanje. Osnovna podlaga marksizma je itak diktatura proletariata. V diktaturi proletariata izhaja diktatura navzdol iz diktature navzgor Od zgoraj doli! Po tej poti pridemo do vrhovnega komunističnega diktatorja recimo Ljenin, Stalin ali pa Malenkov. Kako živijo in kako so aveli ti ljudje? Diktatura ni poročena samo s komunizmom; ni najnovejšega datuma. Ce listamo po zgodovini, naletimo pri starih Grkih na ime Pisistratus. Pisistratus je bil tiran v Atenah in je umrl menda leta 527 pred Kristusom. V starem Rimu naj bi bil diktator Julij Cezar, ki je bil leta 44 pred Kristusom umorjen. Rimska republika "senat in rimsko ljudstvo" so videli v tem velikem človeku prikrite namere, da postane tiran. Nič ni pomagalo, da je bil Cezar sicer odlični državnik, odlični pisatelj in zgodovinar, eden največjih vojskovodij zgodovine, koristen tudi za rimski imperij! Cezar je moral iti v smrt! Celo v angloskasonski rasi imamo pojav poskušane diktature. V Angliji je živel Oliver Cromwell, ki je ukinil monarhijo in nad Anglijo vladal v letih 1653-1658. Na Cromwella je ostalo še nekaj spomina v upravni razdelitvi današnje Anglije, toda sicer nič drugega kot slab spomin. Diktatorje je imela Francija v državljanski vojni—v francoski revoluciji, najbolj znan med njimi je bil Napoleon Bonaparte. Diktatorja so imeli Nemci, kakor tudi Italijani; prvi Hitlerja, drugi Mussolinija. Diktatorja ima Španija v osebi Franca, pa tudi razne južno ameriške države, da imenujemo le Argentinijo in njenega diktatorja Perona. Toda primera med vsemi temi diktatorji in recimo med Stalinom ali Malenkovim, nam pokaže, da gre kakor v političnem sistemu tudi v osebah diktatorjev za dvoje popolnoma različnih karakterjev. Tudi v značaju teh diktatorjev bi lahko rekli, da gre za lik vzhodnega in za lik za-padnega diktatorja. Kakor je diktatura sama na sebi pač sila, oblast enega človeka ali enega kroga ljudi, ali enega razreda, ima diktatura še to skupnost, da nima trdne prav-re podlage. Država sem jaz! Ljudstvo in njegovi interesi torn jaz! Ljudski možgani naj bodo moji možgani! Ena glava, ena misel! Ce pa pogledamo na diktatorja v njegovem življenju kot osebe, vidimo, kakor smo že povdarili, cgromno razliko med Stalinom, Malenkovirii na eni ter v^emi drugimi diktatorji na drugi strani. Morda je ta okol-nost važen izhod, ko se pečamo s težkimi vprašanji sovjetske notranje, posebno pa še zunanje politike. Zadnje nas predvsem interesira. * L.C. Bazar krožka št. 1 Progresivnik Slovenk CLEVELAND, Ohio—Priprave za bazar, ki ga priredi naš krožek št. 1 Progresivnih Slovenk v soboto, 28. novembra, so v polnem teku. S temi pripravami je veliko dela, ampak naše pridne članice se tega ne ustrašijo. Da bo lepa zbirka za bazar, so našile veliko predpasnikov, blazin, rjuh, robcev, oblačila za posteljno odejo, itd. Poleg tega pa bomo imele tudi naglavne rute iz Jugoslavije, suho robo iz Ribnice, košarice iz Mehike, cvetje iz Californije in več vrst božičnih kart. Seveda peciva bo pa tudi vsake vrste na razpolago! Zvečer se servira večerja proti mali odškodnini, ko pa bomo vse razprodale in bo večerja končana, se prične prosta zabava s plesom, za katerega igra Grabnarjeva godba. Imele bomo tudi posebno mizo, na kateri bodo članice lahko razstavile na ogled svoja ročna dela. Članice, ki želijo pokazati, kako lepo ročno delo, lahko isto prinesejo na dan bazarja. Vse te dragocene reči bodo pod oskrbo članice, ki bo pazila, da se nič ne zgubi. Članice, ki še imajo ročna dela, namenjena za bazar, so pro-šene, da iste prinesete k predsednici Ani Zaic, in sicer do petka, 27. novembra. Ako vam tega ni mogoče, pa isto lahko odda-ste tudi na dan bazarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Isto tako tiste, katere ste obljubile prinesti pecivo, ste prošene, da ga prinesete na dan bazarja. Torej, v soboto, 28. novembra se vidimo v velikem številu na našem bazarju in zabavi. Naša letna seja se vrši v soboto, 5. decembra. Članice ste prošene, da se iste udeležite. Po seji se bo serviralo prigrizek. Za odbor: Zapisnikarica. MED KOREJO IN KITAJSKO PEIKING, 23. novembra — Med Severno Korejo in celinsko komunistično Kitajsko je prišlo do važne pogodbe, ki naj velja za dobo 20 let. Po tej pogodbi bo Kitajska pomagala Severni Koreji pri obnovitvi dežele, posebno pri gradbi železnic. Kitajski strokovnjaki bodo vodili tehnična dela. Kitajska bo oddala Severni Koreji posojilo v dolarski valuti $180 milijonov, in sicer v letih od 1954 do 1957. Pomoč Kitajske Severni Koreji, odkar so se z dne 25. junija 1950 začele sovražnosti na Koreji, se smatra kot prostovoljno pomoč in Kitajski ne bo povrnjena. Nova pogodba bo razburila predsednika Južne Koreje, Rhee-ja, ki zahteva, da se Kitajci umaknejo čimpreje iz Severne Koreje. Nova pogodba kaže obratno, da Kitajci ostanejo na Koreji. o ta naša mladina! CLEVELAND, Ohio — Drugo leto bo že 20 let stara in imela svojo 20-letnico. Seveda, kdo pa drugi kot Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Ta mladež zopet ima svoj jesenski koncert v nedeljo, 29. novembra, točno ob 3.30 uri popoldne. Zastonj sem skušal izvedeti, kaj neki vse bodo dali na program, izvohal sem pa le, da del tega bo igrica iz francoščine, v kateri nastopajo sama dekletca, vse drugo pride pod našo lepo pesem, ki jih je to pot prav skrbno izbral njih pevovodja g. Gre-gorinčič. Dobro se pripravljajo za vse to, in ako je zadnja priredba merilo za to, bo res treba rezervirati to nedeljo za našo mladino. Človek si ne more kaj, da bi ne povedal, da tudi moja Florence je prišla iz vrst te mladine, da je bila srečna z njimi celih 10 let. Vedno Se spominja nanje in vprašuje ". . . no kako jim kaj gre sedaj?" Lojalnost naše mladine je velika in močna, mi pa moramo to podpreti s tem, da jim damo vso priliko, da to delajo v okrožju svojega zbora, ki tako navdušeno nastopa. Ko so malo bolj odrasli, pa hajd med zbore naših "starejših," kar smatrajo mladci in mladenke za izredno priliko in čast. Po tem koncertu imajo v mislih vpeljat nekaj novega, vsaj taka je sedaj govorica: ločili bodo prav ta mlade in potem pa ta starejše otroke v svoja dva dela. Drugo povedo, kako in kaj odborniki, ko pride čas za to. Mi slovenski starši pa to lahko močno podčrtamo s tem, da na dan koncerta in pozneje dobimo najmanj 25 novih pevcev in pevk za pomladansko prireditev. Malo spodbude, malo korajže, pa boste prav z lahkoto spravili vaše otoke v ta srečni "zbor. Kaj lahko kdo postane v bodočnosti s to spodbudo, lahko razvidite iz napredka marsikaterega, ki je začel tukaj. Naša Florence je imela svoje začetke v zboru, pri njih! Zato kličem vsem, ki čutimo slovensko pesem v srcu, vsi na plan v nedeljo, 29. novembra v Slovenski delavski dom na Waterloo—na koncert naše mladine! . Po koncertu pa prav prijetna zabava in ples. Joseph A. Siskovich. NAROBE LOVSKI BLAGOR COLUMBUS, O., 24. novem-bra—Včeraj se je začela lovska sezona. Do večera je bilo poleg ustreljenih živali tudi na strani lovcev nekaj smrti. Štirje lovci mrtvi, 10 ranjenih. Na lov je šlo včeraj v državi Ohio okrog pol milijona lovcev. Lov na fazane in jerebice traja do 5. decembra, na zajce in divje peteline pa do 1. januarja 1954. « Tudi v Clevelandu narašča število smrti vsled prometnih nesreč. Včerajšnji dan se je zaključil 8 številko 104, aH 17 več kot lansko leto ob istem času. SPOR MED KANADO IN U. S. A. NEW YORK, 23. novembra— Kanadski zunanji minister Lester ^earson se nahaja v New Yorku. Za časa njegove odsotnosti so glavni kanadski listi napadli Združene države, češ, da Washington hoče od Kanade nekaj izsiliti, ko naj bi bil ponovno zaslišan ruski bivši komunist Gouzenko, in to radi sovjetske špijonaže v Kanadi in Združenih državah. Pearson je pred svojim odhodom v New York odklonil omenjeno zahtevo Združenih držav. Gouzenko se nahaja v Kanadi ]f)od varstvom kanadske policije. Washington naj bi se skliceval na neke izjave iz leta 1946, da je bil Lester Pearson tisti, ki je dajal informacije sovjetskemu poslaništvu o Kanadi. Pearson sam ni hotel dati nobenih nadalj-nih komentarjev. VOLITVE V/ JUGOSLAVIJI BEOGRAD, 23. novembra — Računa se, da je znašala volilna udeležba okrog 90^f. Volitve so potekle popolnoma mirno. Od oddanih glasov, tako se računa, je 96% odobravalo politiko Tita in njegove vlade, oddanih glasov pa se ali niso izjavili, ali pa so proti politiki Tita in njegove vlade. Mnogo je naših ljudi, ki se spominjajo prve svetovne vojne. Res se ne omenja prepogosto, a vendar dovolj, da se ne pozabijo krivice, ki so se dogodile številnim svetovnim narodom. Jugoslavija je bila tedaj v rokah Srbov—vse od kralja doli. Kako so razumevali naše težnje, se najbolj vidi po mejah nekdanje Jugoslavija. Lahom prijazni Angleži in tudi Američani so dali Italiji vse—Jugoslaviji pa torbo, da molči. Slovani smo sploh dosti izgubili s prvo svetovno vojsko. Kdor je mogel, je odlomil večji ali manjši kos. Kadar je_ kdo jemal nam, je bilo vse tiho v javnosti. Imeli smo plebiscit na Koroškem in ga izgubili. Znani pustolovec Anuncio je pridrl s krdelom in pobral Reko. Nikdo se ni škandaliziral—Reka je ostala Lahom. Srbi so namreč tako malo poznali nas, .Slovence, da smo bili pri njih znani največ z imenom "Švaba," kar je seveda pomenilo Nemce. Da tudi razmere do Hrvatov niso bile nič boljše, ve vsak, kdor je zasledoval potek dogodkov med prvo in drugo svetovno vojno. Mesto da bi se bili zbližali južni Slovani, so se pa' oddaljevali eden od drugega. Ko je privrela druga svetovna vojna, so bile razmere med Srbi, Hrvati in Slovenci take, da bi moralo priti do medsebojnega spopada tudi brez Hitlerja in Mussolinija. Pravijo, da se na svetu vse ponavlja, če ne v eni, pa v drugi obUki. Vzemimo čase po prvi svetovni vojni vse do velike depresije. Bilo je—okroglo vzeto— deset let. V tistih desetih letih ni bilo drugega, kakor večne veselice in zabave. Plače so se višale, cene so vstajale, denarja je bilo kakor toče. Investicije so nosile take dobičke, da smo bili vsi skupaj—če že ne veliki milijonarji, pa vsaj mali. Ljudje so kupovali avtomobile, rajali in zapravljali, da je bil vsaj v naših državah večni predpust. Ker je vse delalo, je bilo med ljudstvom kar dovolj denarja za vse. Ekonomi so vstajali in dajali take nasvete, da se jim človek ni mogel ustavljati. Kazalo je tako, kakor da so vsa stara pravila in zakoni kar za smetišče. Koliko stotin milijonov premoženja je bilo priigranega, sicer ne vem. Vem samo to, da je bil vsak drugi človek bogatin, vsak deseti pa milijonar. Zdaj pa poglejmo na prvih deset let po drugi svetovni vojni. Ni treba, da ponavljam vse, kar sem zapisal poprej. Bila je —oziroma je še—zlata doba, plače kraljeve, in to še predno smo doživeli prvih deset let. Mi imamo od konca druge svetovne vojne le osem let, kar bi se ;eklo v primeri s prvo svetovno vojno—nekako v letu 1927. Tedaj je še cvetelo in kazalo, kakor da se je za človeka odprl sam raj. Leto 1929, ko se je začela depresija, je bilo enajsto leto od končane vojno. Torej imamo mi za novo depresijo kake tri leta časa. Časnikarji iz Amerike hodijo po vsem svetu. Danes se zmisli— jutri je že na eroplanu, dva dni kasneje pa nekje v Evropi, Aziji—drugih delov še ne omenjam. In ti ljudje nam pravijo, kako sodi zunanji svet o naših razmerah. Slednji vpraša, če je že depresija pri nas. Vprašujejo zato, ker niso v takem slučaju prizadete samo naše države, ampak ves svet. Pri nas radi govorimo o dobrih časih. Baje smo se toliko naučili za časa prave depresije, da se bomo kar lahko ognili druge. Mi, ki to čitamo, nosimo vprašanja na obrazu. Ne vemo, če bi verjeli vse to ali ne. Pregovor pravi: dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti. Pa poglejmo malo po svetu, kaj delajo drugi narodi. Mogoče bomo imeli jasnejši pogled v naš položaj. Vzeli bomo, kar imamo pred sabo. To je Rusijo in Itahjo. Rusija sklepa z vsemi državami na svetu trgovske ^godbe, in sicer čisto po svoje. Mesto denarja igra glavno vlogo blago. Jaz ti dam to—ti mi daj pa ono. Kupčija je gotova. Blago za blago brez vsakega denarja. Italija dobi pšenico, surovo petrolje,' nafto, manganez, krom, les, trdi premog, asbestos, kožuhovino in razno drugo blago. Vsega tega nima Italija doma, ker je strašno revna na naravnih zakladih. To bo torej jemala mesec za mesecem. Dajala bo pa sledeče blago: Sadje, pred vsem limone in oranže, mandelje, rajon, tkanine, umetne niti, električne kab-Ije, razne stroje in podobno blago. Dobila bo torej Italija pred vsem surovine, katerih nima, dala pa industrialne izdelke in nekaj drugega blaga. Kaj pa nas to briga tukaj v bogati Ameriki. Mi—aha, zdaj pride pa tisto, kar boli. Mi imamo vsepolno blaga na prodaj. Toda za dolar in ne za kak drugi denar. Dolarjev pa svet nima. Torej si pomaga z—barantanjem. Ali bi ne mogli tudi mi porabiti to barantanje za naš prid ? Ne gre. Prvič, mi ne raBimo dosti surovin, ker smo več ali manj založeni z njimi. ' Drugič, ne rabimo izdelanega blaga, ker ga imamo sami na prodaj. Torej — z barantanjem ni nič. To pa pomeni, da izgubljamo svetovno trgovino, brez katere tudi mi ne moremo živeti, čeprav imamo vsega več, kakor kdo drugi. Naši izvozi padajo leltp za letom. Do zdaj—r^ič ne rečem, je kazalo kar dobro. To pa zato, ker smo založili vse mogoče narode z dolarjem. Samo Evropa jih je dobila nad 35 milijard. Mi smo milijarde dali, ne posojili. In ker smo dali, ni bilo treba dosti gledati na cene. Se tudi ni spodobilo, da bi nam kdo drugi zijal pod roke. Tako smo plačevali visoke cene za vse, kar smo naročili v industriji. To so izvohale unije in hitro planile za zlato priliko. Unije niso nikdar prej imele take prilike, kakor v času, ko smo tržili z našimi dolarji. Višje plače so zahtevale višje cene, kakor jih imamo še danes. In cene na trgu? Farmer dobi primeroma en kvoder za vsak funt žive vage za meso. Na drobno pa velja funt govedine en dolar. Kdo ima 75 centov, kar je vmes? Kdo drugi, kakor produ-cent s profitom in delavec z visoko plačo. Hočete še nadaljnje primere ? Evo jo: Pšenica je pod dva dolarja na trgu za bušelj. To pride malo manj kakor dva centa za vsak funt. Funt kruha pa velja povprečno 20 centov. Kdo ima 18 centov v ti kupčiji? Odgovor je zgoraj. Vzemimo še eno primero. Grozdje je v povprečni ceni po 15 centov funt. Če ga greš kupit na tone, plačaš po dva centa funt. Ker se na veliko kupuje v tonah, tedaj dobi farmer ?a vsako tono po $40—tisti pa, ki na drobno trži, dobi $300. Kdo spravi to, kar je razlike, v tem slučaju $260 na tono? Lahka bi naštel na stotine primer, pa je odveč, ker bi povedale eno in tisto. Zdaj pride vzrok, zakaj so nam godi slaba, kljub temu, da imamo dolar in kljub. Mi enostavno ne merome iti v mcšetarijo. Z dolarji pa ne gre, ker jih ljudje zunaj nimajo. Pa tudi če bi jih imeli, bi ne bilo dosti pomagano. Cene našim izdelkom so take, kakor place napram ostalemu svetu. Če vzamemo samo našo Jugoslavijo, bomo takoj videli razliko. Tam zasluži povprečen delavec po štiri do pet tisoč dinarjev na mesec. Pri nas v Ameriki dobi povprečen delavec to plačo v pol dneva —zakaj štiri tisoč dinarjev po ceni 325 dinarjev za dolar, ne znese več kakor 12 dolarjev. Res je, da so vselej razlike na svetovnem trgu. Toda takih, kakor so danes, jih ni bilo nikdar in jih tudi ne bo. Svet mora biti med sabo nekako tako, da shaja. Zato pa izgubljamo na svetovnem trgu, zakaj take pogodbe, kakor med Rusijo in Italijo, so danes že skoro med vsemi državami. Blago za blago—to je princip. Tudi Jugoslavija ima take pogodbe. To so torej vdarci od ene strani. Pridejo pa tudi od druge. ^ Vedno čitate, kako je dobila ta ali ona* država velik kontrakt v inozemstvu, Nemčija največ. Amerika ne more v tem slučaju niti vprašati, ker ne more izdela* _ ti produktov za tisto ceno, kakor zunanji svet. Svet rabi velike tovarne, vse mogoče stroje, ima jih pa Nemčija in Japonska- Veste, Amerika mora zato delati s polno paro, da lahko pobira velike davke. Če ni dela, # tudi dohodkov. Ali je kje kakšna sila na svetu, da bi mogla spraviti zadeve, to je delo in plaČe^ t je, kamor spadajo ? Ne brez depresije. Ljudje se motijo, če mislijo, da je mogoče to doseči 2 novimi zakoni ali krpami, kakor jih mečemo v javnost zadnje Čase. Trenutno nekaj pomaga slednje mazilo—nazadnje je pa tako, kakor z beraškimi hlačami: Či® več krp imajo, bolj se jih vidi. Zanimivo je to, da je Amerika najbogatejša dežela na svetu-Pravijo, da je h temu največ pri" pomogel sistem, v katerem živi in s katerim operira. Ampak de-, lo je, delo. Ali rabiš roke ali stroj —ni toliko razlike, kakor se mi®' li. Amerika je bogata zato, ker ima bogate zaklade in pa dosti prostora, da ni človek človeku napoti. Amerika je imela vsega do.volj tudi tedaj, ko, ni bilo drugega, kakor človeška in živalska sila. Stroj tudi ni vse. Pred vse0 velja dosti, izrabi se ga hitro ak pa zastara, vsled kake nove iznajdbe. Če bo Amerika našla pota, kako bi hodila na svetovni trg svojimi izdelki, pojde polagoin^ na slabše in slabše. Veste, to godi, seveda za enkrat tako na malem, da se dosti ne vidi. pak z depresijo je tako, da za.C' ne vselej polagoma in od ve® strani. Z vsakim dnevom pridob' nekaj na velikosti in obširnosti' dokler nazadnje ne zagrabi vsega skupaj in ne vrže ob tla tako, kakor nepoznana znanka iz ta 1929. Ne mislite, da ji bom" ušli, dokler ne vdari sila, ki b" trla vse od kraja in postavil® novo bazo. In potem ? Bomo pa nadaljevali od t®""' koder nas bo počakalo. Dan^® smo na višku—jutri ali kasneJ® bomo pa na trdih, robatih, ® močnih tleh. Padalo bo vse-^ ljudje in blago.! Nauk za Zahvalni dan Petindvajset milijonov rikancev je debelih nad norma^' lo. Vsak si je svoje debelosti sa^ kriv. Izgovori, da je kdo takeg® rodu, ker so bili tudi starši gnjeni k debelosti, ne drži. Vs» je odgovoren sam zase. Glavni razlog nesorazm^r^ debelosti pa je v tem, ker uži^ mo ene vrste hrane preveč-velja tudi za Zahvalni dan, ko puranu na pretege. Tako pr® ^ zdravnik dr. Goodman, ki sc vi z vprašanjem pravilne dict^' (K temu dodajmo še nje: Sandwichev se v Am^ri ^ poje na dan približno 58 nov; 20 milijonov v času ka, 10 milijonov za večerjo ma in 28 milijonov v restavr® jah)! Najdena ura . ^ Našlo se jo uro v Holmes Ave. Kdor jo je je dobi nazaj če se /glasi na E. 160 St. # ENAKOPRAVNOST STRAN S imenik društvenih uradnikov za leto 1953 Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave. I^edsednik Frank Žagar; podpredsednik Joe Susnik; tajnik An-wew O grin, 18508 Shawnee Ave., ^ 1-1107; blagajnik Theodore ^cher ml., zapisnikarica Gusti Zu-PanciC; nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo Bostjančič in John °arlcovich; gospodarski odbor: *fank Rupert, predsednik, Frank 4Eel in Louis Godec; publicijski Qbor: Frank Rupert, Gusti Zupan-Andrew Ogrin; ostali direk-wrji: Prank Derdich, Frank Segu-"H, Prances Gor jane in Josephine ^nikman; poslovodja John žig-KE 1-9309 in oskrbnica Mary '^edvešek, IV 1-3822. Seje se vršijo vsako tretjo sredo ®esecu ob 7:30 uri. * "Carniola Hive" št. 493 L TM Bivša predsednica Mary Bolta, F^ednica- Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, du-ovna voditeljica Mgry Tekaučič, jPfemljevalka Mary Mahne, vra-Pauline Zigman, stražnica Vesel, zapisnikarica in tajni-* bolniškega oddelka Julia Breao-1173 E. 60 St., EN 1-4758, fi-tajnica Pauline Debevec, E. 169 St., IV 1-2048, nadzor-Frances Tavčar, Ursula Unetič J? Pauline Stampfel; zastopnici za fjiub društev SND Josephine Stwan Julia Brezovar. se vrše vsako prvo sredo v p®secu v dvorani št. 1 SND na St. ^iair Ave., ob 7.30 uri. Carniola Tenl" št. 1288 T. M. Častni predsednik Thomas Mli-S Pi^edsednik Joseph Babnik, jPopredsednik Joseph Sušnik, taj-John Tavčar, blagajnik Louis J?®; zapisnikar Ivan Babnik, nad-odbor: Joseph Skuk, Anton jUpan in Paul Praust, bolniški od-Thomas Mlinar, John Grbec in Sušnik, odborniki za otvo-e/f.Y, seje: Paul Praust, Anton Sn! 1 ' Joseph Drobnich, Frank Anton Debelak, vratarja: JpK Subel in Frank Meserko, za-j3>nika za Klub društev SND, "In Tavčar in Joseph Babnik. jj se vršijo vsako četrto nede-gr v mesecu v Slov. nar. domu na m Clair Ave.,' dvorana št. 1, ob ■ dopoldne. _ "Cleveland" št. 126 SNPJ w ■Predsednik Louis Smrdel, pod-j„?^ednik Louis Virant, tajnik J-«Gabrenja, 22100 Ivan Ave., l-6fj58, blagajnik Frank Yako-zapisnikar Blaž Ngvak,. 'i Jlohn Pire, nadzorniki: An-. ony Yuretich, Victor Gruden, Virant st; mladinski reditelj "larevu r*,,ml are\y Curry (Korenčič), ml, ^ f^vniki vsi slovenski zdravniki 'Velandu in okolici. Zastopniki ^deracijo: Blaž Novak in Jo-T^^hrovšek; za farmo SNPJ; k ^Novak in Frank Yakovac ml.; Za Jpf Anton Smith in Louis za Klub društev S.N.D.: Pire in Anton Smith. 5Q®P''ejema se članstvo od 16. do Wa n otroke od rojstva do 16. Prosta zdravniška preiskava D,j(j^®Srade za novo članstvo v oba vrše vsako tretjo nedeljo ob 9. uri v SND na St. Collinwoodske Slovenke" b. ^ St. 22 SDZ {iort^®Osednica Fannie Brezovar, Hip Predsednica Stefi Koncilja, taj-kel ^°se Mickovic, 19612 Chero-tel. IV 1-6500, blagajni-Št. Frances Tomsich, 693 E. 160 Hgj Zapisnikarica Rose Šimenc, SM^prnice; Filomena Sedaj, pred-^rosei^' Cernigoj in Alice V se vršijo vsako drugo sredo Ave v Slov. domu na Holmes ■ ob 7.30 uri zvečer. ♦ "f Noble" it. 450 SNPJ fttejf^jednik Joseph Mačarol, pod-Mar« 5nik Matt Klemen, tajnica Ohin Dodič, 977 E. 239 St., Euclid, JustiL \el. RE 1-4099, blagajnik ?UDa^v.®^artinčiC, zapisnikar John • nadzorni odbor: Frank Jia^.'*c, Pred Martin, Andrew Yer-iMg' Zastopniki: za Clevelandsko SNPJ Frank Habič, za "^lEa ^.^'■uštcv AJC Fred Martin, ^ Matyažič in Frank Tegel. ^3o Se vršijo vsako drugo nede-'Mesecu v Ameriško jugoslo-centru na Rccher Ave. v. C lev. društev S.N.P.J.'" ^red^®^nik Camilus Zarnick, pod-John Krebel, drugi pod-Anthony Gcrchman, Josephine Tratnik, 6505 »ka ^ve., EN 1-0991, blagajni-•^n o ^gnes Stefanic, zapisnikar T^^anič, nadzorniki: Blaž No-, Kikol in Eddy Mramor. ®lov vršijo vsako četrto soboto • Kar. domu na St. Clair Ave. Glasbena Matica" > ^09 Frank Bradach, r 1 lb. mlečne čokolade 1 lb. kakava 10 zav. Noodle Soup PAKET No. 5 -$^.60 100 lbs. moke Extra Gold Sun all Gold Medal 100 lbs. koruznega zdroba 5 lbs. kave Minas 5 lbs. pralnega mila 1 lb. toal. mila 10 lbs. riža Splendor 10 lbs. sladkorja 10 lbs. testenin TEKSTIL PAKET I — $35-50 3 m najboljšega voln. blaga moško obleko s kompletnim priborom 1 srajca 1 sp. hlače 1 kravata 2 žepna robca 2 para nogavic ___ TEKSTIL PAKET II — $33.00 3 m najboljšega volnen. bl8&* za žensko obleko 6 m popelina za perilo 6 m flanela za domačo obleko 1 par Nylon nogavic TEKSTIL PAKET III — $32.00 3 m najboljšega volnenega bla* ga za moški ali ženski pla=^ s kompletnim priborom POSEBNA PONUDBA: Najfinejši bicikli, moški in ženski« kompletni, znamke "Puch" in "Steyr" $44.00 postavno meja $60.00—ocarinjeno franko prejemnik) NAŠI ZASTOPNIKI: v U S A STEVE F. PIRNAT CO. TOM SARAR 6516 St. Clair Ave. 5412 Partrige Avenue CLEVELAND 3. OHIO ST. LOUIS 20, MISSOURI Phone: HE 1-3500 Phone: E. V. 6869 ____ JOSEPHINE POGAČNIK 1957 E. 34th Street LORAIN, OHIO Phone; 74419 JOHN BRIŠČEK 6202 St. Clair Ave. CLEVELAND 3, OHIO Phone: EN 1-8230 MIHAEL STAVDOHAR 2050 W. 23rd Street — CHICAGO 8, ILLINOIS P. N. MARDESICH & COMPANY . 683 S. Santa Fe .^^ Tucjier 1650 —LOS ANGELES 2 l^CAii ...... ■ ~v k A N A D I...... TRANSMUNDIAL GEORGE PETERMANEC GIFT PARCEL SERVICE 58 Stewart Street _ TORONTO, Ontario TORONTO, ONTARIO^ 258 College Street Phone: MI 4868 S. Phone: Ured EM. 6-4323 Stan RE. 1451 J. KOROŠEC 1524 Hickory Road WINDSOR, ONTARIO Phone: 5-6765 KOSER 46 Hudson Bay Ave. KIRKLAND LAKE ONTARIO TONY SPEHAR 122 Birch So. CHARLES ILINIČ 48 Machar Ave. PORT ARTHUR, ONTARIO TIMMINS, ONTAIUO^^ TRANSMUNDIAL GIFT PARCEL SERVICE MONTREAL ggg 2098 St. Catharine Str. W. v bližini Foruma—Phone: FI Id Obraiajt* I* prevrnem PREVZEMAMO VPLAČILA NASIM ZASTOPNIKOM. • ■ popolnim Mupanjem n« nmle mmmiopnlk#. Id lo naročU In Inkaso danar|a l*r so Vam na raipoluo la vjia pol"f^[N MAMO VSO ODaOVORNOST ZA PREVZETA NAROČILA NASIM ZASTOPNIKOM. .jJ Vplačila se'lahko izvršujejo tudi pri NORTH AMEBIC BANK CO., 6131 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, v korist Cuna Aleksander Goljevšček. . Garantiramo za vsako pošiljko rok dostave pošiljke 15 PoillU* Vaia naročila In bančna Monay Ordara naUm laslopnUcom diraktno na __ CITRUS IMPORT.EXPORT ALEKSANDER GOUEVSCEK Tri#mž*. Trsi, Post Box 522 Via Torrebianca 27 Telefon