Raznoterosti. Ognjenik, ki ima v žrelu ledenik. — Ruska znanstvena eksRedicija, ki je raziskovala pogorja v Armeniji, je odkrila ledenik v žrelu ugaslega ognjenika. Kljub temu, da se zdi ta vest neresnična, je to vendar le resnica in 5000 metrov visold ugasli ognjenik Alages v Armeniji ima v svojem žrelu mogočen ledenik. To bo kropa, če začne ognjenik zopet bruhati. Trgovanje z mumijami. Mumija je balzamirano človeško truplo, ki se oetij. Znane so nam pred vsem mumije staroegipčanskih faraonov, ki so ostale dobro ohranjene do danes in jih je videti po muzejih. Kraljev pa niso balzamirali samo Egipčani, ampak še drugi narodi in med temi tudi Indijanci v osrednji in južni Ameriki. Po južnoameriški republiki Čile se raztezajo puščaye, ki so na debelo pokrite s salpetrom, i__i je znan kot umetno gnojilo po celem svetu. Salpetrova puščava v Čile je Atacama, ki leži 130 ikm od mesta Antofagasta dalje v notrajnost. Imenovana puščava je znamenita po staroindijanskih grobovih, katerih je tamkaj vse polno. Indijanskih glavarjev po smrti v Čile ni bilo treba balzamirati, ampak sta izvršila ta posel riarava in salpeter. Umrlega poglavarja so odnesli v puščavo, skopali v salpeter jamo in vanj položili mrtveca v čepeči legi. Poleg njega so privezali živo vdovo, oba zasuli, plesali običajne posmrtne plese in se vrnili zopet v svoje rodovitne kraje. Na ta način je nastalo po puščavi Atacama vse polno od daleč vidnih gričkov, ki so sto- in stoletja stari grobovi, v katerih je najti dobro ohranjene mumije indijanskih poglavarjev in njihovih živo zakopanih žen. Na ženskih obrazih je še danes čitati strah in grozo, ki sta razjedala žrtev, dokler se ni zadušila pod plastjo salpetra, Egipčanskih mumij že skoro ni več, ker so že vse izkopane, pa so se vrgli razni špekulanti na trgovanje s čilskimi mumijami. Ker se je trgovina čilskih mumij potom prekupovna muzeje in bogatejše Amerikance ter Angleže preveč razpasla, je čilska vlada strogo zabranila, brez njenega dovoljenja se dotakniti indijanskega groba v Atacama puš.avi. Kljub prepovedi in zastraženju pa staroindijanske mumije nimajo miru. Med smrtninii nevarnostmi vedno izkopavajo in premetavajo puščavske gričke črnci in Kitajci, ki zaslužijo z najdenimi mumijami več, kakor če bi kopali zlato. Po čilskih puščavah je danes dobičkanosna kupčija z mumijami kljub spremstvu neštetih smrtnih nevarnosti v polnem cvetju.