86
Šolske stvari.
Čemu v Kočevji gimnazija?
Obljubili smo unidan, ko je hranilnica kranjska Kočevarjem za njihovo gimnazijo podarila 1000 gold., da kaj več rečemo o tej zadevi.
Pred vsem naj omenimo, da nemška „kočevska gimnazija" je, kakor se nam iz Dunaja poroča, maslo dr. Klunovo; on je najel agenta, naj dela na to, da Ko-čevarji napravijo poslopje, vse drugo jim bo vlada pri-vrgla. In delali so ter prišli celo z deputacijo v Ljubljano do hranilnice, in hranilnica je vzela pod svoje peruti nemške KoČevarje s 1000 gold.
Mi ne zavidamo Kočevarjem sol, tedaj tudi gimnazije ne in tudi universitete ne, kajti čem več šol, temveč je poduka in ved na svetu. To iz ozira omike in človečanstva sploh. — A še tudi iz ožega ozira jim nismo zavidljivi, kajti ako se Kočevarjem napravi gimnazija in cela gimnazija ali realna gimnazija, potem vsi, kterim je slovenska gimnazija v Ljubljani gnju-soba, lahko gredo v Kočevje in mladi Recherji, Schrevi, Schafferji, Laschani, Kalteneggerji in vsa druga taka množica se ondi napiva nemške kulture.
Vprašanje je potem le: odkod denar za vzdržanje kočevske gimnazije, to je, odkod plača učiteljev, stroški za učne pripomočke itd.? Ako ga dado dr. Klun in drugi
87
meceni Kočevarjev, dobro! Vsak ugovor bil bi krivičen, ki bi nasprotoval taki napravi. Ako pa bi vsi ti stroški se plačevali iz državnega denarja, potem moramo pro testo vati zoper take stroške, kajti državni denar je denar deželi, in med tem tudi denar kranjske dežele.
Ker tedaj bi bil tudi denar naše dežele vmes, moramo vprašati: ali je navadne ali realne gimnazije v Kočevji res tudi treba ali ne?
Kranjska dežela z 463.273 prebivalci ima zdaj 3 gimnazije, in sicer tako, da gorenska stran ima nižo gimnazijo v Kranj i, dolenskapa, kamor Kočevje spada, višo gimnazijo v Novem mestu. Kako daleč je iz ^Kočevja v Novomesto, to vsak ve.
Če štejemo prave Kočevarje, jih ne soštejemo po vseh kotih več nego 20.323; naj jih pride sama „jungfrava Germanija" štet, ne bode jih naštela več, in še 400 manj, kajti samo v kočevski fari je najmanj 400 slovenskih duš.
Odštejmo tedaj 20.000 nemških Kočevarjev od celega gori imenovanega zneska kranjskih prebivalcev, tedaj bi 443.273 Slovencev (Nemcev v Weissenfelsu in drugod je tako malo, da jih šteti ni vredno) imelo le 3 gimnazije, 20.000 nemških Kočevarjev pa eno posebno za-se. Tu naj memogrede omenimo še to čudno prikazen, da v nobenem drugem kranjskem okraji ni toliko žensk v primeri z moškimi kakor v kočevskem, kajti ko so lani šteli vse prebivalce (tedaj tudi Slovence) v kočevskem okraji, našteli so jih 38.106, med temi pa 22.420 žensk in le 15.686 moških. Ako tedaj od 20.000 gori naštetih pravih Kočevarjev odštejemo po tej razmeri ženske, ktere ne hodijo v gimnazijo, ostane moških le kakih 8233, in za te hoče dr. K lun ustanoviti lastno gimnazijo?!
Pa vzemimo statistiko na dalje v roke in poglejmo, koliko Kočevarjev, to je, Vollblut-Kočevarjev hodi v gimnazijo in realko? Letopis lanske gimnazije novomeške nam jih kaže 6, realke ljubljanske tudi 6, in gimnazije ljubljanske 2 — tedaj celih 14, reci: štirinajst Kočevarjev. In za teh 14 glav mede dr. Klun Kočevarjem maslo gimnazije?
Pa nam morebiti poreče kdo: bodo pa drugi ob-iskavali kočevsko gimnazijo? Razen gori imenovanih mladih Recherjev itd. bode težko kterega mikala njihova — kakor Kobe pravi — „grda sodrga starjevine frankonske krpane s slovenskimi županci".
Cem bolj tedaj statistiko obračamo, tem bolj se nam smešna zdi ideja kočevske gimnazije.
Pa je morebiti obrtnijstva (industrije) in kmetijstva toliko, da, kedar bode realna gimnazija v Kočevji, bodo Kočevarji v veliki množici vreli v gimnazijo?
O kmetijstvu ne govorimo nič, ker kočevska zemlja sama po sebi ni ugodna kmetijstvu. Al tudi z obrtnijstvom se ne vkvarja Kočevar. Kakor se judje ne pečajo s kmetijstvom in obrtnijstvom, ampak najbolj le s kramarijo, tako tudi Kočevarji, zato Kočevarje po svetu radi imenujejo „kranjsjie jude" in tisti Dunaj-canje, ki niso pogledali čez Štefanov turn, Kočevarje celo imenujejo „Kraner", ki jim pomaranče in drugo tako robo prodajajo in ž njo veliko svetd obhodijo. Da se Kočevarji res tudi z obrtnijo ne vkvarjajo, kaže ogled po njihovih krajih. Kje je kaka fabrika razen kočevske na pol podrte glažute? Edino v vaseh Neu-und Altfriesach v Koprivniški fari volno predejo ter belo sukno in kočevski loden izdelujejo — pa to še v Kolpi Slovencem mongati dado. Tudi živinoreja je tukaj na taki stopinji, da se Bogu smili. Delalci se klatijo po svetu, doma zemljo obdelujejo ženske, a kako! — živine ni videti druge, nego prav tršaste buše. Kako malo je Kočevarjem mar za živinorejo, to se prav očitno
razvidi iz tega, da vsako zimo prodad6 na tisoče centov mrve „Kranjcem" — očividno tedaj, da bi lahko se enkrat toliko goved redili, a tudi bolje gnojili polje. Prav prazen je tedaj izgovor, da se Kočevarji domd ne morejo rediti. Le delati nočejo. Zato tudi služi le malokter Kočevar ali Kočevarica — zato so delalci ondi zel6 dragi. Kamor koli tedaj pogledamo, nikjer ne dobimo odgovora: čemu bi bila gimnazija ali realka v Kočevji? Zato tudi mislimo, da ministerstvo ni nikoli mislilo na to, da bi se v Kočevji napravila gimnazija, in da le dr. Klun je Kočevarjem to misel vcepil, kajti razen „Tagblatta" nihče ne ve o tem nič. Če pa bi vendar kak minister od te strani se silil v to, bode mu dolžnost, preiskati šolske razmere na Kranjskem ter stvari ti 400.000 Slovencem na Kranjskem slovensko gimnazijo; misliti mu je tudi na slovensko vseučilišče za blizo poldrugi milijon slovenskega naroda; če je pa državna blagajnica res bogata, naj pripomore k napravi več ljudskih šol, kjer so občine prerevne, da jih same napraviti ne morejo.