Žen§ki :fvet £emk m. Mate€ 1928. Številka 3. VSEBINA 3. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE: M, ELEONORA HUDOVERNIK. - (Marija Kmelov«.). . Sir. 65 JUNAKINJA ZVESTOBE. - Nadaljevanje. - (Lea Faturjeva.)........67 PtAMENICO V ROKAH. — Pesem. — (Etna Deisinaerjeva.)........71 NAD MORJEM NOČ MOLČI. - Pesem. - (Dora Grudnova.).......72 PÖiOAMENTI. — Pesem. — (Jela Spiridonović-Savićeva-Karlo Kocjančlč) . . , 73 POVEST O USAHLEM STUDENCU. - (Milena Mohoričeva.) . . . . . .77 BAJKA O LJUBEZNI. - (France Bevk.)................78 DISONANCA. - Pesem. - (Igor Volk.) . ...............80 IDRIJSKO ČIPKARSTVO. - (Igor Volk.) ............... .81 PISMO S PEVSKEGA POTA. - (Pavla Lovšetova.). .......... .84 DVE PISML — Pesem. — (Poldi Lesfcovčeva.)..............85 V MOČNI VERI. — Pesem. — (Ema Deisingerjeva.).......... .86 NEKA) BESED. - (Uredniilvo.)...................87 IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena. — Materinstvo. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. h naše skrinje. — O lepem vedenju. — Književna poročila. Str. 90, 91, 92, 93, 94,95, 96. ROČNO DELO. - UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. - ff ŽENSKI SVET it zhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. Naročila in naročnino je nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20. Uredništvo in glavna uprava: V Trstu, ul. Torre bianca 39/1 Feitne pašiljatve nasloviti na: „Ženski Svet*, Trst (Trieste), posta •entrale, Casella postale 384. - izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu. Z* ktnsorcij odgovorna Milka Martelančev«. Tisba tiskarna ,£dmost" v Tratu, Via S. Francesco d' Assisi Stev. 20 Prosimo ceni. naročnice, da pialaio vsai tetrtlet-no naročnino naprej!!! ŽENSKI SVET Obrazi in duše. k M. Eleonora Hudovernik. V somrak in sijaj luči in rož lepe uršulinske cerkve v Ljubljani se že dolgo vrsto let izlivajo umetniško zbrani zvoki orgel in petja, tako da jg zaslovela uršulinska cerkev po tem in zbirala in še zbira v sebi duše, ki so žejne notranjih lepot in lepot glasbe. Zakaj v gledališčih, zabavah, koncertih je hrup in zunanjost; v cerkvi pa je tihi dom pogleda v dušo. Ta pogled je še bolj poglobila umetnost ženske — skladateljice, katerih baš med Slovenci nimamo. I/ Rn-^r^vliici na Gorenjskem je bilo, kjer se je 25. marca 1. 1863. rodila Josipina Hudovernikova, s sedanjim redovniškim imenom mater Eelonora Hudovernik. Že kot otrok v najnežnejših letih ni poznala drugega veselja in zabave ko petje. Sloneč ali sedeč na oknu je prepevala domače in cerkvene pesmi, ki se jih je naučila od svoje matere, dobre cerkvene pevke iz Radovljice. Prišedši v osnovno uršulinsko šolo v Ljubljano, SG vsi občudovali velik zaklad pesmi, ki jih je znala peti mala osemletna učenka. Šolala se je dalje pri uršulinkah. Dovršila je ondi učiteljišče in se ves čas učila glasbe, izprva le pri domačih učiteljicah redov-nicah-uršulinkah v Ljubljani, zlasti pri odlični pevki m. Serafini Pleničar, ki je pela nekoč celo vpričo bivše cesarice Elizabete. A ko je dovršila maturo, ji je ponudil tedanji ravnatelj dunajskega konservalorija, profesor Dumba, prosto mesto na dunajskem konservatoriju. Mlada umetnica si je bila pa že prej začrtala drugačno pot: izbrala si je samotno, težavno stezo, odločila se je za redovniški poklic in postala učiteljica-uršulinka. Kot taka je napravila pred državno izpraše-valno komisijo v Ljubljani vzposobljenostni izpit za osnovne šole in za meščanske slovenske in nemške z odliko- Mimo tega, da se je bavila tudi s študijem francoskega jezika, je vendar posvetila vse svoje moči glasbi; klavirja jo je učila konservatoristinja Valentina Haringer, petja učiteljica petja Berta de Pap-Stockert, orgel pa ravnatelj ljublj. stolnega kora in STRAN .66. ' 2ENSK1 SVET štev. 3. LETNIK VI. skladatelj Anton Foerster. Posebni izpit iz petja, klavirja in orgel je naredila m. Eleonora z odliko pred izpraševalno komisijo v Ljubljani. Vsa leta od mature, ko je vstopila v uršulinski red, do leta 1913 je poučevala na notranji osnovni in meščanski šoli, tudi je bila v letih od< 1903 do 1923 ravnateljica notranje uršulinske šole in dve leti tudi ravnateljica uršulinskega učiteljišča. Po 32 učnih letih se je posvetila le glasbenemu pouku na notranjih uršulinskih šolah. Že od L 1879 je pri šolskih mašah oskrbovala orglanje, od leta 1887 in vse do danes pa vodi cerkveni kor v uršulinski cerkvi in poučuje petje in deloma tudi klavir v zavodu. V teh letih je imela tudi priliko spoznati cerkveno glasbo Italijanov v Benetkah, Padovi, Bologni, Anconi, Lorettu in nekaterih manjših krajih, in tudi glasbo Nemcev na, Gorenje Avstrijskem. V cerkvi benediktincev v Kremsmiinstru je igrala na velikanskih orglah, čemur se je čudil ondotni ravnatelj cerkvene glasbe, ki jih je — po lastni izjavi — on sam kot moški težko obvladal. 2e zgodaj se je m. Eleonora poizkusila v kompozicijah. Ko je imela 15 let, je vglasbila po naročilu svojo prvo pesem: «Ad majorem Dei Gloriam» — V večjo čast božjo — in ta izrek sv. Ignacija je postal značilen za njeno glasbeno delovanje. Saj je večina njenih kompozicij — nad 100 pesmi — nabožne vsebine «u večjo čast božjo», poleg tega tudi domovinske in priložnostne in med njimi tudi latinska maša in Te Deum. Njena dela so izvečine namenjena samostanskemu koru in domači šoli in se odlikujejo zlasti po pestri harmoniji. Nekaj kompozicij, (da omenimo le zbirko «Osem blagrov»), je izšlo v tisku, druge so ohranjene v rokopisa v partiturah ali le v posameznih glasovih. Partituro ji nadomešča njen odličen, muzikalični spomin, običajno spremljevanje pa njena zmožnost poljubnega preludiranja in fantaziranja. Dasi je ^Cerkveni Glasbenik^- in bivši list cLaibacher Zeitung» večkrat pisal o cerkvenih izvajanjih, o raznih cerkvenih slavnostih in glasbenih izvajanjih v zavodu, torej o delu m. Eleonore, ki je 26. 5. pr. 1. praznomla tudi 40-letnico svojega pro-fesa in glasbenega delovanja, vendar je ta umetnica, prav zato, ker je ženska, vse premalo upoštevana v naši javnosti. Marsikak koncert odreče marsikje, da je razočarano občinstvo. V uršulinski cerkvi v Ljubljani pa so koncerti, vse lepši in globokejši ko v javnosti. Zdi se, kakor bi se zvoki orgel, na katere igra m. Eleonora, oprijemali tvojih najtišjih misli in prošenj vi pogovoru z Bogom. Da si kdaj slišal to igranje pri polnočnici o Božiču! Če nikoli poprej, pa si prepričan tedaj, da je m. Eleonora velika umetnica, virtuozinja na orgle, in da baš našo glasbeno kulturo bolje in bolj širi ko marsikaka druga, javno priznana osebnost. Njeno vsestransko in dolgoletno glasbeno delovanje je našemu narodu v čast in je v čast uršulinskemu redu, iz katerega je izšlo že toliko kulturnih delavk, in je tudi v čast vsemu ženskemu svetu. «Ad majorem Dei Gloriam» pa je tisto, kar je vodilo in vodi m. Eleonora na vsej njeni življenjski poti, in radi česar bodi tudi ta opis njej o spomin. Marija Kmetova. LETOIK VI. ŽENSKI SVET ŠHev. 3. STRAN 677 iea Faturjava junakiiija zvestobc. Povest iz turških časov. Srebrna je pokleknila pred sultano: «Da me obvaruješ sramote in me pustiš domov.» «Domov?f» Sultana se je nasmehnila. «Takih lepotic ne puščamo s Turškega, Če misliš s sramoto; glede mojega očeta, ti pa rada ^strežem. Že poskrbim, da te ne vidi Soliman nikdar. On izve lahko, da mu je poklonil Uzref lepo sužnjo, toda Alahova pota so čudna in sužnja je lahko nagloma obolela in umrla in Soliman se ne bo zanimal dalje zanjo. Ti tojeviti begi in paše bi se radi prikupili sultanu in ga privedli na Bajezidovo stran, ker ljubi Selim bolj pesem in .glasbo kakor vojne pohode. Škoda res, da ni mogla moja mati uničiti še Bajezida — vsako delo se mora korenito izvršiti, če naj rodi uspeh.» Kruto se je zarisalo okoli ustnic Solimanove hčere. Srebrna je trepetala. Toda sultana se je dotaknila z roko njene glave in rekla: «Ne boj se! Pod mojim varstvom si. Živi se tudi pri nas. Mnogo odličnih glav je bilo že pribežalo iz krščanskih razprtij k nam in mi smo jih sprejeli častno. Mi nismo tako grozni, kakor govore pri vas.» «Naša vera,» — je začela Srebrna. Ponosno je odbila sultana: «Mi ne silimo nikogar, da pusti svoje krivoverstvo. Sultana Mara je ostala pri svoji veri, imela je svojega duhovnika in pošiljala je letni dohodek, ki ji ga je dajal Dubrovnik, za cerkev sv. Arhangelja v Jeruzalemu. Tako dobro se ji je godilo pri nas, da je nazaj prišla iz Srbije k nam. Tako bi tudi ti, ko se privadiš. Ako bi šla domov, bi te ugrabili zopet. Saj izvemo pri nas ■vse, kar se godi pri vas.» Srebrna bi bila rada ugovorila, da se je zaobljubila prelepa Mara, da se ne bo nikdar več omožila, ako jo Bog reši iz harema, da je ni maral Mehamed in da ji je oslepil dva brata. Pa spomnila se je Uzrefovega svarila m krutosti, ki je bila zalila ravnokar Mirmajlin obraz. Pogledala je bistreje v oči žene, ki so gledale globoko v njene, in začutila je: ta sultana -ni srečna kot ženska. Lepa ni in njen mož je bil gotovo razočaran, ko si je po-poroki odgrnila obraz. Pa saj si vzame lahko še tri zakonite žene in ■več suženj... Srebrna se je spomnila, kako so se smejali Tomaževemu pripovedovanju, m prišlo ji je, da bi se nasmejala iz bridkosti in prestalega strahu, nasmejala se na glas, ker bo zdaj nekak gost sultanove hčere... 13. Pesnikovo bolno srce. _ Gosto mrežo oken prebadajo oči, lakomne sveta, dogodkov. Vprašujejo: Kdo je moški v belem plašču in s turbanom, ki stolpa tako malomarno po haremskem dvorišču, ne da bi se ozrl navzgor? Sabljo damaščanko odkriva plašč v hoji, safijanaste čevlje in zlate ostroge, višnjevo, z zlatom STRAN .68. ' 2ENSK1 SVET štev. 3. LETNIK VI. obšito obleko. Junaška je postava, a hoja lahka kakor dekliška. To ni hakim efendi, sultanov zdravnik, to ni Kizlar-aga, ki poveljuje tristotim črnim evnuhom, ki stražijo v haremu, in ni Kapu-aga, ki poveljuje tristotim belim evnuhom, ki stražijo izven harema, ni nikdo od Kapid-paš sultanovih komornikov in ni nikdo od čiglu, sultanovih pažev, ki strežejo sultanu. Poglej plemenito čeloi, črno oko, vzbočen nos, mehka usta, obraz bolj ozek v bradi, ušesa kakor prilita. Rečem ti, Ibra, tega ni rodila Turkinja in zibel očetova je tekla tam daleč, kjer govorijo naš jezik, a molijo drugega boga. In kdo drugi bi smel stopiti na haremsko dvorišče, spuščati se napram sultaninim oddelkom kakor Acan-paša, prijatelj Selima, Mirmajle in Sokolovića, ljubljenec Solimanov? Pesnik je, zato ga časti sultanov dvor,, plemenit je, lep, zato gori vsakoi srce v haremu zanj, zato pojejo njegove, pesmi in si pripovedujejo njegove priče. Sultanov hakim je bil njegov oče, v Brusi poleg sultanovih vrtov je njegov dom. Na njegov vrt meji vrt bivšega velikega vezirja Mustafa. Tam so se shajali Selim, Mirmajla in lepa Tamra. Acanu je zasnubila mati Tamro, Mirmajlo je dal sultan Rustenu. Tamra je povila dečka in deklico. Vendar jo je poslal Acan nazaj, se je ločil in je zdaj sovraštvo med njim in njegovim tastom. Ni si pa vzel Acan druge žene, niti si ne kupuje suženj — poje o ljubezni, pa ne Ijubi^ In Tamra se je zaprisegla, da ne bo objel njen mož nikdar brez kazni druge.Acan pa poje, holdi s Selimom po skritih kanih, pije ž njim prepovedane pijače, vino in črno kavo, ki jo je proklelo že mnogo kalifovi, ker upijani kakor vino, Acan je nesrečen. Zato poje in pije. Vemo mi po haremih vse to in vse drugo. Skozi zidovje in mreže prihajajo k nam zunanji dogodki. Vse slutimo, čutimo, si sestavimo. Naj nas Kjaja še tako nadzoruje, vendar se pogovorimo in obvestimo — od harema do harema, od kioska do kioska... Acan se je naslonil na steber dvorane, v kateri je prestala Srebrna pred par tedni toliko strahu. Zazrl se je v napis na steni, napis, ki slavi krepost mož. Senca nezadovoljnosti mu zatemni obraz: Ti, ki te ni nikdar izkušalo vino, ti govoriš lahko o kreposti.,. In kaj mu hoče MirmajlaT Sicer je prav, da ga je pozvala, ker ima tudi on vprašanje, zelo mučno vprašanje, ker ženska ne odpusti nikdar, če jö vprašaš po drugi ženski. Kako prav je imel prerok Mohamed, ko je rekel pred svojo smrtjo: Največje-zlo, ki ga zapustim možem, so njih žene. In kako pomenljivo je povedalr Pogledal sem v pekel in sem videl, da je v njem velika večina žensk. Pogubljene so zaradi svoje nehvaležnosti do mož, zaradi svojega jezika-nja, trme,..» Rahlo je zašumelo, zadišalo. Tak sladek vonj razširja samo Mirmajla, iz šestdesetih vrst trav ji sestavlja dvorski diša.vničar njeno dišečo vodo-Prihaja kakor v lahki megli, zamišljena, trda, odločna. Globoko se je priklonil Acan; «Ukazala si, gospa?.,,» LEa-'NIK VI. _ ŽENSKI SVET štev. 2._STRAN 53. Mignila mu je: «Poglej za prestal, Acan, Ti dvorni pritlikavci se skrijejo lahko za rokavom in imajo povsod nastavljena ušesa, a ko bi ga dobila, ne bi mu treba več odpravljati tega posla. Sedi, Acan, mislim, da si želel :že sam govoriti z merauj?» Prodirno so gledale Mirmajline oči. Acan se je zmedel nekoliko: «Seta res naprošen, da poizvem, kako se gcdi oni sužnji kristjanki, prosil me je 'Omar, ki je zeloi razburjen,» «Morda tudi naš Acan?» se je nasmehnila rahlo sultana, «Lepa sužnja viam zmoti vsem glavo. Moj oče se je razburil, koi mu je povedal Uzref-paša, ■da mu je privedel tako in tako sužnjo. Res, moj oče pogreša miodre besede moje matere. Uzref je računil čisto prav. Toda pomirila sem, očeta z vestjo, da je ona lepa sužnja kraljevske krvi imela pri sebi bodalce in da si ga je vbodla v srce, ko jo je hotela odpeljati Kjaja k sultanu. «Poročena je po kristijanski šegi,» sem mu pravila, «in je raje umrla, kakor da bi prelomila .^vojo zvestobo, Uzrefu ne smeš kratiti priznanja,.,» Za Uzrefa se je iztekla ^tvar dobro, vrnil se je s častjo domov, v pričakovanju, da bo zahteval -sultan Srebrno.» Napeta je poslušal Acan in prijel: «Srebrna je torej živa in zdrava?» Hudoben nasmeh je zazibal Mirmajlini ustni: «Sultana si zna napraviti prijatelje iz sovražnikov. Srebrna je v kiosku, ki je varoval že marsikoga kraljevske krvi.» «V kiosku, kamor zapirate smrti namenjene sorodnike?» se je zdrznil Acan, «V tistem, tam je ne bo nihče iskal,» «In kaj nameravaš z uboga žensko?» je vprašal boječe Acan. Zašilje"-' zobje sultane so se pokazali v jeznem smehu: «Zabavno je, kako trepeče moj prijatelj Acan zaradi Omarove varovanke,» Resno je nadaljevala; «Tudi jaz potrebujem dušo, ki ji smem zaupati. Ne ugovarjaj — vem, da si vedno pripravljen za Selima in zame — soi pa stvari, kjer razume žensko samo ženska — v kolikor je pač sultana drugim enaka... Ta sužnja, ki se je ubranila Uzrefovim ponudbam, ki je odbila priliko sesti na pozlačeni in z dragulji posuti prestol Solimana Mogočnega — ker hoče ostati zvesta svojemu možu, ubogemu kristjanu v večno ogroženi cesarski deželi — ta sužnja bo tudi zvesta in odkrita prijateljica sultane, ki je zalezovana od vseh strani. Izobražena je, govori tudi jezik Nemcev, ki ga ne razumemo pri nas, razume jezik listin, in lahko mi bo raztolmačila tajna pisma Benečanov, Francozov in Nemcev, ki jih dobivamo «d naših vohunov, A to še ni vse,,,» Bila je zopet mala hudobija v Mirmajlinem pogledu: «Povej Omarju, da je Srebrna v varstvu sultane in da je na potu do- najvišje časti. Selim bo postal sultan, Selim: je lahkomiseln, njegovi dve ženi nimata vpliva nanj, treba mu je žene, kakor je bila naša mati...» STRAN .70. ' 2ENSK1 SVET štev. 3._LETNIK VI. «Ali Srebrna hoče vendar ostati zvesta svojemu možu,» je ugovarjal. Acan ves bled. «To je predmet za pesnika... Srebrna se bo privadila. Sčasoma ji b» postala misel, da bi se vrnila v tisto uboštvo, zoprna. Navzela se bo harem-skega duha in laskalo ji bo odločati o usodi dežela, vtikati se v spletke...» «Ne verujem,» je stresel Acan glavo. «Boš videl,» je odsekala sultana kratko, «Zdaj pa k tebi, Acan, kako ti je pri duši? Mislim, da si mi hotel potožiti?.,.» Mehke so postale oči in beseda, Acan je vzdihnil: «Potožiti, MirmajlaL In koliko! Kako me preganja Tamra! Moja teta in drugi sorodniki so se dogovorili, da mi poiščejo nevesto, kajti pravijo; hiša nima gospodinje in otroci ne matere.» Ali ni obolela teta? In da ne poznam strupa — umrla, bi bila... Tamra drži svojo prisego; Ne smem se ženiti, tudi ko- bi se hotel,, saj bo pomorila vse. In otroka hodi obiskovat, sužnji so vsi za njo. Zahteva otroka — pa sem ji sporočil: Kar si prinesla, si dobila, otrok pa nisi prinesla k hiši.» «Glej, Tamro! Ugaja mi njena zvestoba kakor tebi Srebrnina, Zakaj si. jo vendar iznevidel, Acan, ko si bil poprej tako zaljubljen v njo?» «Lepe duše ni v tem lepem telesu. Razočarala me je. Ni hotela poslušatt mojih pesmi, ni me razumela.» Jezno so bliskale pesnikove 'CČi. Sultana je kimala: «Lepa duša v lepent lelesu vas moške tako ne privlači. In zdaj?» «Zdaj?» Acan je govoril strastno, zamišljeno. «Zdaj sem kakor tisti,. ki';,konja vodi, a peške hodi", doma nimam, ker nimam žene, oitroka se mil odtujujeta...- Pa jaz čutim, slutim, da je neka ženska po moji duši — jaz jo kličem po dnevi in po noči — jaz ji poklanjam pesmi hrepenenja...>>- «Kje si?» Moja duša te išče...» je rekla bridko Mirmajla. «Pa _ taka pojem... Vem, da pride. Napovedale so jo zvezde. Pisaler so: Ženska, umna in lepa bo stopila na tvojo pot. Bridka kakor pelin ho njena ljubezen, toda očistila ti bo dušo, Tamrina ljubezen je res zame bridka kakor pelin, dušo mi pa zavaja v vedno huje grehe. Pijem, iščem zabave in pozabe. In da jo najdem — če bi bila sama ciganka, povzdigniE jo bom za svojo pravo ženo.» Globoka žalost je zalila sultanin obraz, zameglila oči. Bila je vsa izpremenjena, skoraj lepa, ko se je nagnila k Acanu in govorila z glasom,, ki je trepetal kakor v solzah; «Acan, prijatelj moje duše! Se še spominjaš, kako sva poslušala: sko.raj še otroka ob ograji naših vrtov slavčkovo tožbo? Do zvezda je šel sladek vonj rož, hrepeneče so obračali tulipani svoje pisane glave — vsa zemlja je bila pesem ljubezni, O Acan! Prazno kakor tvoje je moje srce. Ti iščeš — jaz sem našla že kot otrok — a moja zvezda je zgrešila tvojo',..»" LETNIK VI._ŽENSKI SVET §t&v. 3._STRAN 71. Globoko se je sklonil Acan na roko, ki je ležala kakor bel cvetni list z rdečim robom na ročišču prestola. Gin j en je tolažil: «Sultana, luč našega carstva, nikdo ne more preko svoje usode. Poklicana si bila, da braniš prestol očetu in bratu. Jaz ubogi pesnik...» «Prav imaš,» ga je prekinila sultana z izpremenjenim glasom in dvignila ponosno glavo. «Za brata skrbim. Mehke duše je, ne mara vojska in nemira. Ljubim ga radi tega, kajti vkljub vsem osvojitvam škoduje to večno bojevanje turškemu carstvu. Vsa Evropa nam je sovražna, nas smatra še vedno za nepoklicane vsiljivce in snuje in sanja, kako bi nas pomela nazaj preko morja. Treba je, da se utrdimo z mirnim delom, da si dobimcu sosede.za prijatelje. Selim je za mir. A ravno to daje njemu nasprotni stranki poved, da deluje zoper njega. Pravijo, Selim bo slaboten vladar.» «Saj imamo Sokolovića,» je rekel Acan. Nevoljno je stresla sultana glavo: «Sokolovič, moj svak, je že zdaj bolj — oblasten kakor Soliman. On vodi «eta, sklepa pogodbe, zida mostove, mošeje in karavanseraje, podpira derviše in reveže — vsa Turška slavi njegovo ime. Vprašam te samo, kdaj se mu bo zazdelo in nas bo dal pomoriti vse, da pridejo njegovi otroci na vrh?» Acan je odmajal: «Veš, da je prav za prav krščen... Sadim, da bo ostal zvest sultanu, saj vlast ima tako v rokah.» «Radi tega in podobnega te lepo prosim, Acan: Selim je začel preveč popivati. Drži ga k redu, odpri mu oči. Kaj bo dajal tak vzgled ljudstvu? Prerok je dal v svoji modrosti prepoved piti vino — poglej v zapadne dežele, kake gnjusobe pripovedujejo o njih. Naj se razpase popivanje pri nas kakor pri Nemcih? Potem bi postali mi sužnji drugih narodov. Moj ded Mohamed se je bil zaklel, da bol zavzel ves krščanski svet. Pa koliko ljudi je izgubil samci pre4 'Belgradom. Pešlčica kristjanov se ustavjlja velikokrat premogočni naši vojski, da se moraš čuditi, da moraš občudovati pogum in krepost teh ljudi. Ne da se vse dobiti z vojsko. Majhni Kisek in Siget sta prizadevala mojemu očetu dovolj jeze. Pa še hoče pred Siget, hoče na Dunaj, ko poje ves krščanski svet sramotilke o teh bojih. Prosim te, čuvaj Selima, da ne bodo izrabljali nasprotniki njegovih slabosti in ne poskušali pridobivati sultana na ta ali drugi način za Bajezida. In zdaj — Alah s teboj!» (Dalje prih.) EmaDei^ingevieva: pi^jnejiko V VOkafl.... Plamenico v rokah sem držala, Na vrhuncu svoje poti, plamenico hrepenenja, na vrhuncu nemega trpljenja marseljeza vetrov divjih novo bakljo sem prižgala stalno me je spremljala in šla sebi sem naproti. STRAN .72. ' 2ENSK1 SVET štev. 3.____LETNIK VI. Dora Grudnova: ^^^ mOrjeTTl ROČ UlOlČi. Nad morjem noč molči — in poln melodij je molk noči: skrivnostno vabečih, do zvezd hrepenečih... Kakor objem je molk noči, vabeči objem v nepoznane slasti, vabeči objem vsem sanjam neutešnim; in zibelka željam je grešnim molk tihe noči. Zbegla srce je tišina pojoča in vzdramila misel: vsa vroča obstane mi sredi noči; saj ni še pomlad, a božajoči ta hlad kot dih je pomladne noči! (Ah, tu, pri morja, čuda se gode: včasih, v srcu zime, solnce se zasmeje prav spomladansko; in misli ti ogreje, da še pred časom spomladansko ti vzcvete.) In noč vsa tiha je in noč še topla je: na dna sreč se drami strast — že neizprosna mi veli oblast: naj strast ti v pesem izzveni — zaman najgloblja struna v noč ihti, zaman roke iztezaš — ah, glej: tako vsaj zvezdam ustrezaš, A jaz sovražim zvezde zdaj, ker daljne so in mrzle in ker mi je telo pomlad in duša večen maj... LEa-'NIK VI. ŽENSKI SVET štev. 2. STRAN 53. Pergamenti. (Nadaljevanje.) Jela Spiridonović-Savićeva. - Karlo Kocjančič. V samosianu Vatopedu našega Gospoda Jezusa GOSPOD, prešlo je sedem let, sedem let predolgih, a Te ne najdem", kakor drugim v vesoljni Svoji slavi mi nisi razodel. Gospod... Mogočni! Koliko je ura že v tej noči. To je drugi Siratonik, moj brat, moj mili, ljubljeni brat, ki trpi kakor jaz... ' ' In tedaj neke noči, v sveti samoti, sem začul tih glas, .. ' ' bel kakor golob, mehak kakor perje bele ptice: «Zakrij svoj obraz in pozabi nase. Če boš večno čakal rešitve za sebe in krožil vedno okrog svojega jaza kakor sokol okrog stolpa, odloži črno haljo, čuješ: mesta so blizu in ti znaš pot... 1. 1194. , Kristusa, Ne misli, dragi, da sem krut, a je treba, da zazreš v temini svetli prst in spoznaš: da je nositev križa velika čast. Ti veš, da nisem hotel krone za tvojo glavo; izbral sem ti krono, posuto z drugimi, lepšimi dragulji, ki sijejo na znotraj... '' ' Pa kakor petelin naznanja s petjem novi dan, tako je ta samostan u le za to morda tu, da ž njim se nekaj naznani... Glej, že zarja klije in Jaz ti hočem pokazati pot: Pozabi nase , in na rešitev lastne daše in med tem ko se narodi v nevednosti in črnem sovraštvu dušijo in drug drugega preganjajo in drug drugega na tla podirajo, ti v svoji ozki celici piši preproste, večne besede, ki govore iz duše dušam... Vekovi minejo in nova pokolenja pridejo, pa porečejo: I . I. STKAN 74. ZEiNSKI SVET štev. 3. LETNIK VI.^ '/■Koliko stoletij je prešlo!^' in kakor bivša pokolenja bodo ljubila samo preproste, iskrene reči: vonjavo rož in slavčkov spev. Bodi ti ta iskrena, preprosta beseda in namesto da trpiš za dušo svojo in za večno nebo, delaj v prid bližnjemu: ozdravljaj trpljenja in ljubi. To ti je moje celotno Oznanjenje. Ljubav je najgloblje spoznanje. In tako sedim v celici ozki in pišem iz dneva v dan, med tem ko mi pljuska lepota skozi okna; jaz sem kakor majhna, zlata lupina in vse življenje je sanja. In pisal bom iz dneva v dan, polagal drobec na drobec; ali Ti bom kdaj dovršil veliki dom, ogromno katedralo? Ti vidiš, o Bog, mojo majhno sposobnost in veliko ljubezen mojo. Pomešaj v moje čopiče tiste najlepše barve. da Te naslikam s sedmerimi šarenimi barvami kakor mavrico na nebu... Toda v samoti poslušam drugo pesem: «Le eno samo črto in eno samo barvo» in za njima vidim Tvoje oči, ki me gledajo blago. «Ker ni v varljivih barvah, temveč v bistvu slava Moja; barve so sanje, moj sin, a jaz sem čuječnost...» V tihotni, ozki celici živim, a zunaj poteka vek s solzami, bolečino in jokom... Moji mladi bratje se vojskujejo s kopjem in mečem. A jaz ne vem za drugi šum nego od listov, ki jih obračam; in kakor nepopisana stran naj mi bo življenje čisto... Razen besede v slavo Tvojo, naj ne poznam drugačne barve iz šarenega kroga mavrice. Iz bližnjega loga čujem, da poje slavec kakor nor. Njegove male prsi drhtijo v proslavljanju večne Lepote. LEa-'NIK VI. ŽENSKI SVET štev. 2. STRAN 53. Tudi on /e kakor jaz samo veža in ozka pot, po kateri stopa Tvoj veliki Um. Zjutraj,ko sem pisal v Tvojo slavo, je stopil v mojo celico brat Roman in dejal: «O brat mi v Kristu, .življenje teče zate kakor reka, mirno za jutra, mirno na večer. A meni gori meso; o, da sem poslednji med zavrženci, ne bilo bi mi težje; kakor ogromna, žgoča perut me žgejo vsi plameni-, kje so zdaj Milosti, da me obžalijo? Evo tu nekaj besed. O, da hi mogle ozdraviti to muko in to gorje mesa! Usoda! «Ti si bič, s katerim večni biča polovico človeštva... Ti si stolp na vrhu gore, ki Se mu približajo samo oči v zainiku; ti si globok prepad, M se zaženemo vanj z nasmehom na ustnicah. Ti si svetloba, bol in tema. Toda ti nisi samo bič, temveč tudi služba. Kako je topla in sladka družba s teboj!... Kdor zagleda samo tvoje mehke oči, ve, da se toči tudi tvoja kri z radostjo v. kupo; in kakor mlado vino jo nosiš v roki in ponujaš: -Pij, pij do dna iz čaše te...» A ni to zlo, da si bič, temveč ta vdana služba in da je družba s teboj tako sladka in mehka, da neštevilo duš te čaka... čaka... Kdo ve, iz katerega veka že hrepene po tebi... Ti si zlati ključ zaprte veže; srebrna struna na harfi, ki ječi; slonokoščeno taborišče v globoki gori, do katerega prispemo na kolenih. STRAN .76. ' 2ENSK1 SVET štev. 3. LETNIK VI. In tvoja roka vodi in ubija v istem hipu. Ti si pogibelj, idruzenje, poslednji dih... Na kolenih prihajamo do tebe in prispemo ter z zamaknjenim očesom. In tedaj postaneš križ, tako težak in trd in črn kakor iz ebanovine, A duše pod tvojo oblastjo molijo in kolnejo: «O, razpni, o, razpni me na križ...h Ti si bič, s katerim Večni biča polovico človeštva; ti si poguba duš in grob dostojanstva. O strašni bič, pretežki, s krvjo orošeni in usodnih «Usodni? ^ Brat Roman, ne tako. Ti si še mlado neizorano polje in hrepeniš, ^^ da bi čim dalje bolje služil Najvišjemu... Čemu usodni? Tudi jaz sem poznal te težke muke-, sedem let me je izkušal ta zli duh... Ali če ne moreš odpovedati se mesu, ta mir zapusti, celico in samostan; podaj se v mesto, kjer vihrajo rdeči plameni zastav krvi in solz. A zdaj me samega ostavi.y> In Roman je odšel ves sklonjen. In tedaj sem spoznal v samoti nove vode. V samoti vem samo za bistvo bistveno, med tem ko mi zagrinjajo ljudje s kopreno temno vedno um. Zdaj vem o Romanu, da je zaslnžnejši od mene; s krvjo gostejšo besede svoje piše. In sem začul glas jasen: «Tudi ti trpel si svoje muke. LETNIK VI. ŽENSKI svet Stev. 3. STRAN 77. •ampak tvoj duh je bil močnejši; On bolj trpi, za tebe poželjivost zato je Meni bližji; je bila samo sol. ostane naj, kjer je, ■G zanj in naj se ne boji.» je kruh. (Dalje prih.) ■Milena Mohoričeva: Povest o usahlem studencu. Prazne so moje roke — tako prazne, da ni v njih niti ene rože. In vendar bi hotela položiti na grob toliko živih rož, da bi ga zagrnile, da bi večno živele na njem. Prazne so moje roke, ničesar ni v njih — ne vejice z WagosloKrljeno vodo, ne prsti... Le v očeh je velika solza in v srcu je rana... Kako naj Vam pripovedujem, ljudje božji, o življenju, ki je zašlo, da ga boste dojeli prav, kako naj govorim o njem, ko mi drhti roka? Trudne so roke Tončke Coitmanove, trudne in vse bele so... Tam pri njej stoje mati, sestre, brat in ženin... V ozadju nekje sem jaz in zdi se mi, •da so umrli dnevi moje prve mladosti. i- K: Ko so se križala pota najinega življenja prvič, se mi je zazdelo, da vidim valovanje večnih melodij v teh očeh, zdelo se mi je, da je v tem obrazu, ki je bil lep in svetal, vtelešena človeška žalost. Pristopila sem bližje k njej; roka se je dotaknila roke, ustne so se nasmehnile zamišljeno... Danes vem, zakaj... Mala učenka meščanske šole pri uršulinkah, je risala rože in pokrajine sprva plaho, nato, je posegla po olju... še danes vise tam na steni. Zame so lepe, ker vem za roko, ki jih je oblikovala, in vem še več... Pisarna pisarna... ' ' Ob lepi roži se je zaiskrilo mnogo oči, mnogo src je vztrepetalo. šla le mimo njih in se ni ozirala nazaj. Ko pa je na dnu njenega srca zapel slavec drobno, skrivnostno pesem, - tedaj, tedaj je prišlo. Od zdravnika do zdravnika, od morja k planinam v sanatorij — in domov umret. >> s:« ^ Dejala mi je enkrat neka dama; Kaj imate z njo? Saj ona ne pomen j a ničesar. Jaz pa sem se spcainila tedaj tihih, skritih globin duše, ki niso vidne vsem očem. Pravijo, da so tam daleč na vzhodu puščave, — daljni, čudežni ^a,i;,in v teh puščavah so bistri studenci; stekajo se v nje, da tam usahnejo. Žalostne so mnoge pravljice, a pravljica o umirajočih studencih je najža-lostnejša. Vedno se mi zdi, da mi jo pripoveduje tajen, globok glas, kadar vidim umirati — mladost. STRAN, 78. ŽENSKI SVET štev. 3. _ LETNTK VI. France Bevk: Bajka O IjubeZHi. Davno je od tega, kar se je to zgodilo, v deželi, ki je jaz nisem videl ne poznal in je le glas o dogodku dosegel moja ušesa. V tisti deželi je živel mladenič, ki je imel tako lep obraz in> tako sinje oči kakor deklica, ki je slovela za najlepšo v deželi, in-toliko bogastva, kolikor so veljali njeni zlati lasje, ki so bili neprecenljivi; njegova modrost je slovela ko dekličina čednost in ni bilo deklice, ki bi si ga ne bila poželela. Ta mladenič je srečal deklico, ki je bila po lepoti njemu enaka. Njegov-pogled je obvisel na nji, kakor obvisi riba v mreži, in se ga ni mogel več rešiti. Njegova misel jo je spremljala noč in dan in se ni mogla več ločiti od nje; ko so postale njegove sanje muka in je srce divjalo v sladki bolečini, je šel, dokler je ni znotva srečal. Opazil je, da je ugledala njegov koprneči pogled. Videl je, da občuti bolečino, ki je divjala v njegovih prsih. Vendar se njen obraz ni zganil, njene oči se niso zablisknile niti za trenutek v ognju; šla je mimo njega,, kakor da ga še opazila ni. Bil je prepričan, da ga ljubi. Poznal je žensko in vedel, da skriva: svoje čuvstvo. Zgodilo se je, da sta vrgla on in še nekdo drugi izmed mladeničev vsak po eno rožo nanjo. Pobrala je rožo onega drugega in jo je povonjala, njegovo rožo pa je vrgla v prah in stopila nanjo.,. Povabil jo je na ples, deklica pa je stopila k drugemu, ki ni zinil, in, je dejala: «Prosili ste, naj plešem z vami; evo, tu sem!» Slekel je draga oblačila, oblekel obleko hlapca in se ji ponudil službo. Sprejela je drugega, njega je pustila čakati pred vrati in ga pogledala ni. Mladenič je bil obupan. Sklenil je, da razda svoje bogastvo., da pokvari svojo lepoto, da znori in se ubije. Tedaj pa je priletela ptica na njegovo okno; ta ptica ni bila podobna nobenemu izmed ptičev te zemlje in je dejala: «Blazen si! Ne stori tega., kar nameravaš! Ali si odkril zadnjo tajnost ženske?» Ptica je odletela. Mladenič se je spomnil na earodejko, ki je brala, sanje ljudi. Vzel je mošnjo cekinov, podal se je k nji in dejal: «Beri sanje najlepše deklice; tu imaš plačilo in razodeni, če me ljubi...» Čarodejka je vzela denar, ugasnila luč in dahnila sapo na zrcalo, v katero se je zazrla ob svitu plapolajočega ognja, «Deklica spi,» je dejala. «Njene sanje so lahke, globoko zakrite, in le v njenih obrisih jih je mogoče brati. Vidim srce... vidim solze... Vidim vaš obraz... Ona vas ljubi.,,» «O, blagor meni!» je vzkliknil mladenič. LETNIK VI._ŽENSKI SVET gteT. 3. iTRAjTraT «Vidim noč brez spanja, mokre, zmečkane blazine, zmedene misli... Ona trpi radi vas,» je nadaljevala čarodejka, «O čudovito!» je koprnel mladenič, -Vidim samotno pot... Ona hodi po nji, — ona jadikuje, da vas ni, in vas toži nezvestobe,,.» «Moj Bog,» je dejal, «jaz sem, ki jo ljubim. Jaz sem, ki sem jo pasel na izprehodih in nisem mogel spati. Ona me je prezirala. Jaz sem storil vse, popolnoma vse...» Čarodejka se je skrivnostno smejala. Ogenj na ognjišču je ugašal, sence so se plazile po stenah, ugašale so sanje deklice, ki so se odražale v zrcalu. «Ali si storil vse?» je vprašala čarodejka, «Ali si ji ponudil vsega? Pojdi in stori, kar si pozabil!» Šel je in poslal deklici svoje bogastvo-. Okovane skrinjice, v katerih so blestele dragocenosti. Sijaj, ki je jemal vid in bi bil razveselil in omamil slednje srce... Deklica ni sprejela bogastva. Mladenič se je nad tem začudil, nagnil je glavo in mislil, da je varan in da ni več pomoči. SpoMil se je, da ji ni ponudil vsega. Imel je še svoje teto. Prišel je v njeno bližino in izprosil, da je smel stopiti pred njeno obličje. Dovolila mu je. Ko je stal pred njo, ga ni pogledala. Njene cči so plavale preko njega daleč proč; videl je, da bije pod njenim, z zlatom vezenim modercem toplo srce. ^ «Poznam vaše čuvstvo,» je dejal, «ne mcrete mi ga več prikrivati. Vidim utripanje vašega srca, ne more mi biti neznano. Neznana mi je le želja vaše ljubezni. Kaj naj storim, da bom uslišan? Tu je moje telo, postanem vaš suženj,.,» Deklica se ni ozrla nanj. Dvignila je roko in napravila kretnjo ž njo, kakor da odklanja ponudbo. «Kaj naj ji dam?» je zatrepetal mladenič, «Ostane mi samo duša če dam to, ne bom več živel. In, ali mi je sploh mogoče živeti brez nje? Ali ne umrjem, ako me ne usliši? In ali ne bom tedaj, če zlijem svojo dušo v njeno, živel dvojno življenje, moje in njeno,.,» Ob tej misli je razgrnil pisi, jih raztrgal na dvoje, vzel dušo iz njih in jo položil pred njene noge. Tedaj se je zgodilo nekaj čudovitega; preko obraza deklice je zaplaval nasmeh, ki je pisal ljubezen in življenje. Njena telo se je upognilo, vzelo je mladeničevo dušo in jo strnilo s svojo,.. Bila sta v ljubezni eno... En trenutek je postal cela večnost, večnost je bila trenutek... Na okno pa je priletela zlata ptica, mladenič jo je slišal v drugič in je razumel vse: «Spojitev dveh duš je vir ljubezni in sreče, vtse drugo je ničevo, ničevo'..,» STRA^f 80. ŽENSKI SVET štev. 3. LETNIK VI. Disonanca. L Tudi nocoj je tako lep večer. — Glej, ljubica, ves je s kresnicami posejan, ves je mehak in topel kot baržun, v gube nabran. Nad nama je modro nebo, na njem sijejo miljoni zvezd, v najinih dušah pa je vsepolno belih cest, vsepolno sladkih sartj. Telo Se zdi vrč, ki večnost lije vanj. In vendar, dekle, meni je v duši tako težko: Morda ho nekoč prav tako lep večer. Zvezde bodo z neba sijale, v mladih dušah bodo sanje vstajale in si v nebo želele; rože v vrtih bodo rdeče pesmi pele in nageljni bodo z oken jokali: «Joj, zakaj smo listo noč zaspali, ko so nam fantje dekle odpeljali?}, Vse, prav vse bo ravno tako lepo, samo naju, tebe, dekle, in mene več ne bo. — ^ Nad nama bo samo hribček rjave prsti. — Dekle, meni je v duši težko. IL (Prijateljici Dini v album) Joj, dekle, kako nam srca zvočno pojo, kako nam živeti je silno lepo, kako bister je naš pogled v ta mladi, lepi svet, kako nam je vse samo zlato, ki ga s predrzno roko I.ETNIK VI.___ŽENSKI SVET žtev. 3. ^ STRArTsT mečemo v globoko nebo in lovimo nato zopet v duše mlade, da znova in znova pesmi življenju po/o... (To so leta mladosti, ko pišemo albume.) Glej dalje: Veter raznaša človekov pepel, z njim gre album, spomini, vse kot v jeseni lisi ovenel... Idrijsko eipkarstvo. N'aslov znači predmet, s katerim se je bavil že marsikateri člankar naših dnevnih časopisov, o katerem je tudi lep članek v knjigi «Slovenska žena», ki je bila izdana 1. 1926., o katerem so razmišljali že na mnogih sestankih bodi v Idriji, bodi v Gorici in govorili in sodih O idrijskem čipkarstvu je raztresenih po raznih, zlasti ženskih listih vec člankov m ne samo v slovenskem, nego tudi v drugih jezikih, kar vse znaci, da se ,e za ta predmet pozanimalo že mnoga ljudi in pisalo o njem zgodovmske podatke kakor tudi aktualno življenske. Članki, pisani zadnje čase, ugotavljajo, da je idrijsko čipkarstvo v zastoju, m se bavijo z vprašanjem, kako bi dali temu obrtu nnve pobude. V cem naj bi bila ta pobuda? Predlogi so bili različni. Rekli so, da bi bilo predvsem treba ustanoviti zadrugo, združiti vse čipkarice v eno samo organizacijo, kateri bi naj bil vodja za to delo vnet in sposoben mož. Ta zadruga bi potem kupovala čipke in skrbela za njih prodajo v inozemstvo dajala bi čipkaricam vzorce in skrbela za čedno pa lepo izdelavo. Ona naj bi tudi poskrbela, da bi se čipke všivale v blago že v Idriji in fako všite pošiljale v svet, ker bi tudi v kombinaciji šivanja v blago zamogli najti kaj posebnega, originalnega. Predlog je bil jako dober in je našel dokaj vnetih zagovornic, toda manjkalo je denarja in se ni od nameravanega prav nič uresničilo. Drugi so zopet svetovali, da je treba uvesti nove vzorce, klekljati kaj posebnega, kar bi potem ugled čipk povečalo. Čipkarstvo: pa je medtem stalno lezlo navzdol. Oni članki v listih so malo pomagali. Zadruga se ni ustanovila in se najbrže ne bo. V tem pogledu je treba zlasti računati na dvoje dejstev: Za ustanovitev zadruge je treba denarja, ki ga ni bilo že tedaj, ko so na to prvič mislili, in ga bo danes še manj, potem pa je treba kolikortoliko računati tudi na odpor trgovcev prodajalk, prekupčevalk, ki jih je mnogo preveč, kot bomo iz niže stavljenega seznama videli. Vsi ti bi gotovo delali na to, da zadrugo uničijo To STRAN .82. ' 2ENSK1 SVET štev. 3. LETNIK VI. je gola in kruta resnica, toda realna, sloneča na borbi za kruh in zaslužek. Zanimajo nas zlasti vzroki, zakaj pravzaprav propada ta narodna obrt, ki je nekoč tako bujnoi cvetela. Važno za to vprašanje je tudi dejstvo, da bi danes težko našli človeka, ki bi zadrugo vcdil. Prvi vzrok je silno slaba organizacija, ali sploh nobena. Žene in dekleta delajo kar na svojo roko, kot jim misel da. Le malo določujejo smer trgovci na ta način, da gtttc^ei j,zdelke raje kupujejo kot druge in jih dražje plačujejo. Ženske, delavke se v tako delo navadno vse hkratu zaleti j o in delajo samo ono, dokler ni trg preveč poln; kadar se ene vrste blago več ne odda, začn« šele z drugim. Pa še splošna konkurenca. S te strani moramo upoštevati še konkurenco okolice z mestom. Okoličanke tudi klekljajo in sicer največ pozimi. Njih delo ni ne tako lepo ne tako finoi kot v mestu, ker okoličanke mesto le kcpirajo. Ko prinesejo v mesto svoje izdelke na prodaj, jih morajo prodajati za vsako ceno. Važna je tudi medsebojna trgovska konkurenca, Danes se s trgovino čipk peča v Idriji nič manj kot 22 trgovcev in trgovk. Takih, ki se žive samo od trgovanja s čipkami, je 14, To so predvsem prekupčevalke. One namreč doma blago nakupijo in kadar ga imajo dovolj zbranega, gredo z njim po svetu, največ v Italijo. Vsa mesta severne Italije jih poznajo. Gredo pa tudi v južno, do Napolija, a le bmlj redko. Takih, kine potujejoi, temveč pošiljajo v inozemstvo, je 6, Te pa ne žive samo od čipkarstva, temveč se pečajo tudi z drugo trgovino, V te vrste trgovini se gode največje nepravilnosti. Takih pa, ki se pečajo samo s trgovino čipk in sami ne hodijo v trg, temveč le pošiljajo, sta pa dva. Skupno torej točno 22. In tđ število trgovcev je naravnost porazno za uspešno razpečavanje blaga. Upoštevati moramo še, da je skora Vsaka čipkarica tudi mala trgovka, ki si išče odjemalcev v zunanjem svetu, bodi potom sorodnikov ali potom drugačnega znanja. Poleg vseh teh so še tri šivilje, ki vdelavajo čipke v blago in razpošiljajo! že narejene zastore, prte itd. Povojne politične in gospodarske razmere so tudi marsikje vplivale na izvor čipk. Kar je preje šlo proti severu, proti Logatcu, se je naenkrat obrnilo proti jugu. Vse življenje bivše Kranjske je osredotočala Ljubljana. Nove meje so spremenile razmere docela in izgubili smo z njimi predvsem trge, ki so naše čipke že poznali. Da so se uveljavile, je bilo treba precejšnjega truda in boja na vseh straneh. Saj se ni zgodilo le enkrat, da so dunajski trgovci kupili čipke v Idriji kot pristno blago, prodali so jih v Nemčijo ali Francijo kot «Erzgebirge Spitzen», iz Pariza pa so jih dobili nazaj na Dunaj pod zvočnim imenom «Haute de Paris» ali pa kot bruseljske čipke in so stale lepih denarcev. To je pač znak, da si trgovci niso še upali priti na dan s pravim izvorom čipk. Šele pozneje so' šle naše čipke pod imenom «Idrijske čipke». ženski svet stevTa: stranIsT Po vo,ni smo se znašli docela nepripravljeni in nepoznani v kraljevini Itali,!. Vse delo za zavojevanje trga je bilo treba znova začeti. Da je vsaj deloma uspelo, se je treba zahvaliti predvsem žilavosti naših žen in deklet ter okretnosti trgovk. Seveda je za sedaj uspeh še malenkosten. V novih razmerah so čipke našle tudi dokaj močno konkurenco v beneških izdelkih ki slove že stoletja, medtem ko naše komaj začenjajo dobivati glas v svetu. Glede vzorcev, o katerih je tudi govora, mi je na razpolago dvojen se^am čipk. Prvi je iz leta 1839., ko je ljubljanski muzej prejel v dar dve tabeli cipk, na katerih so navedena tudi zelo originalna imena. Drugi je iz 1. 1927. Obema .dodajem cene zato, da je lahka vsakemu razvidno, koliko le oz. ni napredovala cena, koliko so Idrijčanke s to obrtjo zaslužile nekdaj m koliko danes. Iz seznamov spozna tudi vsakdo, da ono natolcevanje glede starih vzorcev ne drži, ker so zvečine vsi novi, najnovejši. K novim motivom so mnogo pripomogli v Idriji študirajoči dijaki, ki so na prošnjo gospodinj narisali marsikak nov vzorec. L seznam iz 1. 1839.: žabce, 1 laket 2 kr. (merili so jih na laket, približno Va m, raje manj), štiri luknce (luknjice) 3kr., ainzac (vložki) 4 kr., sline 1 laket 3 kr., gabkovce 9 kr., uozke robkovce (ozke...) 3 kr., kolesca 15 kr.', mala kolesca 5 kr„ rezlavke 7 kr., goste ketence, 1 laket 20 kr., hrustavke 6 kr., zoibki 7 kr., luknce 3 kr., škafavke 15 kr., mrižce (mrežice) 7 kr., srčkov-ke 7 kr., okrogli zobki 8 kr. To so nekatere, niso pa vse, ki so jih tedaj delale v Idriji. II. seznam iz 1. 1927. (ob koncu): orli 1.80 L, velike zvezde L 6, srednje L 3.80, male L 2, papige L 1.80, lilije L 6, drevesni listi od L 1 naprej do 16 ali 18 (cena odvisna od sestave listov in velikosti), z rožami (različnimi) je isto. Njih cena je od L 2 dalje do L 10, trobentači L 7, plesalke L 10, plavači L 9 in 15, sadje od L 0.80 do 20 L, zobčki L 1.50, L 3, križčevke L 1,20. Skupno v obeh seznamih najdemo samo takozvane zobčke in križčevke, drugega nič. Kot je razvidno, uporablja čipkarica motive iz živalstva, rastlinstva in pa ljudi (plavači itd.). Vprašanje pa je, če je to zadosti in če odgovarja željam kupca ter času. Zato je treba govoriti o posebnih novih, modernih vzorcih, pa ne samo o «novih». Kaj naj torej store idrijske čipkarice? Edini ödgovcr: vstrajajo naj! Slučajni in začasni zastoj naj jih ne plaši! Ker ni mogoče ustanoviti zadruge, je treba najti novih sredstev za reklamo in povzdigo te obrti. Pri tem bi morali s.odelovati vsi, saj bi bila cvetoča čipkarska obrt tudi njim v prilog,' vsakemu drugemu izobražencu mora pa tudi biti pri srcu splošen napredek našega sveta. if fbiilldl. "" ^ ".STRAN _ŽENSKI SVET štev. 3. LETNIK VI. Pavla Lovšetoua: pfsmo S pcuskega pota.*) Najpomembneiši dunajski koncertni dogodek tistih dni je bila napoved Batti-stinijevega poslovilnega koncerta, ki ga je priredil — seveda — «na i^ecno željo svojih oboževalcev». Poredni Dunajčani trdijo, da se «poslavlja/- že tretjič in, ker je maestro Battistini vkljub svojim 74 letom glasovno še izredno krepko razpoložen, se nadejajo še kaj takih poslovilnih večerov. — V največji glasbeni dvorani Dunaja je koncertiralo delavsko pevsko društvo in Sfrindbergovo «Morfro knjigo». Pa se mi je je bila zelo zanimiva, vendar idejno premalo močna. Sicer pa vem, da imate težko stališče». In Milka G., ki zaključuje: Čeprav sem ves zvezek čitala z največjim zanimanjem, moram vendar reči, da bi SI za svojo osebo želela drugačnih člankov, temelječih na modernejših nazorih o vrednosti moževe in ženine osebnosti. Ali pred očmi imam splošni kulturni pomen vašega dela. Spričo današnjega položaja pač ne morete dajati listu izrazitejših smernic-kakor hitro hi se izneverili dosedanji poti. bi postal list glasilo samo enega dela ženstva; nas pa je tu malo in se ne smemo cepiti. Če si katera želi več verskih naukov, naj pazno posluša pridige naših duhovnikov: one pa, ki jim je list premalo moderen, so pa gotovo v takem položaju, da si lahko nabavijo še drugo čtivo. Res, težko je naše stališče. Komur je na srcu naša stvar, bo uvaževal naš položaj in nam zato tudi kaj izpregledal. Uredništvo. IZ VESTJ A Po Ženskem svetu. Franja Tavčarjeva je praznovala 8. februarja t. L šestdesetletnico. Vsa slovenska ženska društva so .svečano proslavila jubilej najzaslužnejše Slovenke, mestna občina ljubljanska pa jo je ob tej priliki imenovala za častno meščanko. Gospa Tavčarjeva je predsednica Nar. Ž. Saveza, Kola jugosl. seGter, Splošnega ženskega društva in društva «Atena» v Ljubljani. Nad 35 let se slavljenka uspešno udej-stvuje v slovenskem ženskem pokretu, kjer si je stekla posebnih zaslug kot ustanoviteljica prvih ženskih udruženj in zavodov ter kot spretna, obzirna in neumorna voditeljica svojih sodelavk, S posebno hvaležnostjo pa mislijo ob tem jubileju nanjo dolge vrste trpečih in bednih, dijakov, brezposelnežev in poceistnih revežev, ki so v vsaki sili našli pri njej dejansko pomoč in blagohoten nasvet. Javno udejstvovanje gospe Franje Tavčarjeve kaže danes lepe vidne uspehe, njena skrita, plemenita dela usmiljenja pa solnčijo njen jubilej s poisebno toplo zarjo. Zaslužni in plemeniti ženi prisrčne čestitke tudi z naše strani! Žena v konzularni službi. Nizozemska vlada je imenovala gospo Rankelovo za svojo konzularno zastopnico v Jeruzalemu. Prva podpredsednica avstrijskega parlamenta je Olga Rudel - Zeynek, ki so jo pred kratkim izvolili na to odlično mesto. Na Angleškem je mnogo žen. izvoljenih za župane. Uspeh njihovega dela se kaže predvsem na soci.jalnem in zdravstvenem polju. Minuli mesec so imele v Liverpoolu župan-ke velilio zborovanje. Obravnavale so razna vprašanja, ki naj se rešijo v občinskih upravah. Bile so vse enako oblečene: v tem.ne obleke, na glavi trivoglat klbbuk iz črnega baržuna in svile. Materinstvo, Dojenček se slabo razvija. Velike važnosti za otrokovo zdravje je dihanje, spanje, prehrana in toplota njegovega životka. Posebno jc treba paziti na pravilno toploto takoj po porodu. V materinem telesu je bil dojenček na toplem, zato ga ie treba tudi sedaj varovali. Vendar pa več dojenčkov oboli radi prevelike toplote kot radi prenizke, Poleti se povit otrok poli, pa radi povoja ne more pot izhlapevati; pozimi pa imajo otroka v kuhinji, polni sopare. V takem prostoru se zopet ne more koža pravilno zračiti, pa tudi dihanju škoduje. Matere ne verujejo, da vpliva toplota tudi na prebavila. Napačna prebava je kriva, da je dete bledo, da islabo spi, je nemirno in sitno, ne sesa z veseljem, blato }Jrc nepravilno od njega. Nepravilnemu prebavljanju je seveda: lahko kriva še pomanjkljiva, preobilna ali napačna hrana, okuženje črevesa ali pa tudi prirojena napaka na prebavilih. Za dobro uspevanje potrebuje dete tudi svetlobe in zraka. Svetlobe primanjkuje posebno po velikih mestih, a tudi naše kmetske hiše so temačne, posebno pozimi in če niso obrnjene proti južni strani. Zdravniki so ugotovili, da je pomanjkanje svetlobe pogostokrat edini vzrok rahitike. So slučaji, ko ima dete pravilno hrano in povsem higijenično nego, pa je vendar rahitično ter trpi na vseh poznejših posledicah te takozvane angleške bolezni. Zato dajte, matere, otroku dovolj dnevne svetlobe. Če so naša stanovanja senčna, vodite deco na soince, na travo, kamorkoli, da jih bo le obsevalo soince. Ne imejte oken zastrtih in dajte otrokom najsvetlejšo' .3obo. Znano je, da soince zamori bacile, zato so solnčne isobe tudi v tem pogledu priporočljive. Pa -tudi če soba nima solnca, a je vendar svetla.— velika okna, svetlo poisli-kana, svetlo pohištvo, zastori in dr, — je veliko več vredna nego temačna. Vsaka svetloba, celo umetna, uničuje bacile. S tem pa ni rečeno, da bi bilo treba tudi podnevi svetiti z elektriko, ne, ker umetna luč škoduje očesu. Kadar govorimo o vplivu svetlobe na otrokovo zdravje, imamo v mislih le naravno dnevno svetlobo, posebno še neposredno solnčno sijanje. Negovanje prs. Kmalu, ,ko žena zanosi, nabreknjo pnsa in čuti napete one mišice, ki gredo od prsi proti pazduhi. Bolečina je nekako podobna utrujenosti, ki se pojavi po telovadbi ali po težjem vzdigova-nji: z rokami. Pri nekateri ženi je nabreklost prsi prvi in najzanesljivejši znak nosečnosti. Zato je pa dobro, da dobe prsa potrebno oporo že takoj prve tedne. Dokler so bili v modi moderci, ki so se spredaj do pasa tesno zapeli, so dobila prsa državo že v tem. Nekatere žene so si podkladale še prtičke, da so se prsa bolj dvignila. Pri današnji modi pa nosi žena mali moderček, ki ga drže le ozke naramnice. (Glej našo zadnjo prilogo!) V tem moderčku dobe prsa prav primerno oporo in še želodec ostane neoviran. Še bolj potrebna je prsim opora po porodu, ko ise napolnijo z mlekom in sc povesijo. Zato mora imeti doječa mati vedno nrsa v primerni opori, drugače ji bodo po dojenju ovenela in se ji povesila, kar gotovo ni v kras životu. Higijena. Higijena v domačem gospodinjstvu. Svoje zdravje moramo čuvati bolj kot vse drugo imetje. Posebno velika to za delavni sloj, ki mu je zdravje vse njegovo bogastvo. Tu LETOIK VI. ŽENSKI SVFTT štev. 3. STRÄS 917 zdravje je pa pri delavnem ,sloju v veliki pri pospravljanju, otepanju preprog itd Na "tr-"^ vrste dela, ta način prepreči go'podinfa, "da bi prah SL žallfori^^T^ '' P" P-P"vli=>niu nabira na p^^red^ aeiavcev. Zal se pri nas dogaja, da delavec pašniku oz, na obleki, prišel v hrano d"a "IT NepravUno je tudi,' L ^a ^odinja v Vstd 5 , . »brazbi, kuhinji razobešeno posodo po fidu, da L- Tlin^ t^ža delavstvo tudi m dovolj sezna- rejo njeno zunanjo lepoto sosede občudo- pLTnio nP? d" ""If P™^ P^ Po'^b"^" -ako posodo b-fe-iä - IT';; in nevpoštevanje higijene Gospodinje morajo «krbeti za pogosto in ddavX rodbäe NifToT'" S-.PJ'ä^r-t™ t^-Iiito čiščenje rok in nohtov^ Posebno kmeWd^ slnl^' U- ' P kadar mora gospodinja kmetskim s o|em, k,er so posebno starejši z rokami mesiti testo. Za nohti se nabira zttaWoduk"T,W ^^ i® - večkrat pripetilo, da : za TOak poduk. Vsled tega j^e potrebno pre- e visled nesnage, ki je bik za nohti prine-dociti gospodmiam, k, oskrbujejo celo dru- šena na kruh LVoma testo, zL r^a n^r potrebo SieL^'^^T^^'f-f Nohtov snaZo s^o potrebo higi,ene pri gospodin,stvu. z umivanjem, ampak moramo umazanost od- V vsaki sobi, posebno pa v kuhinji mora ^traniti izza nohtov ;s kakim pripravnim vladati največji red in snaga. V sobah spi- Pfedmetom, n. pr. z nožkom ali škarjami, mo, čitamo in jemo, in tako vživamo islab ali krajši so nohti, tem boljše, dober zrak, ki se v njej nabira, V kuhinji Kadar mora gospodinja streči bolniku, pa se pripravlja naša hrana in gotovo ni vsa- posebno če je bolan na kaki nalezljivi bo-kemu brez pomena, koliko nesnage in prahu ali tuberkulozi, mora paziti, da ne s hrano zavžije. Ugotovljeno je, da je v sob- s svojo nepazljivostjo še druge člane nem pranu zelo veliko kali bolezni. Vsled družine. Vsakokrat, ko gospodinja takega moramo čuvati, da tega prahu ne bolnika postreže, se mora dobro umiti, Pa-vdihavamo in da ga tudi s hrano ne zavži- Pa mora tudi', da se perilo in posteljnina vamo. Nikakor ni torej na mastu, če gospo- bolnika dobro' deisinficira, to je, da ga opere dinia pometa na suho v zaprti kuhinji, po- 'očeno od drugega perila in dobro prekuha, vrhu pa pusti še hrano na mizi, v omari in Omeniti bi bilo še polno drugih liedostat-drugod nepokrito. Gospodinja naj redoma l^ov, ki vladajo v domačem gospodinjstvu, pometa v času, ko ničesar ne kuha in vselej Vse pa je odvisno le od gospodinje. Če bo ie pri odprtem oknu in z vlažno metlo. Vse gospodinja pridna in snažna, bo to tudi v jestvine kakor kruh itd. naj ima vedno po- "is^io lastno korist. Vladalo bo okrog nje knte. Grda razvada, puščati jestvine ne- zdravje in veselje. Vselej naj si predeči, da pokrite, ne vlada samo v domačem gospo- zdravje njene družine ni odvisno le od do-din^istvu, ampak tudi v gostilnah in trgovi- brega zraka in zadostne prehrane, ampak nah. Kolikokrat se vidi v gostilnah po mi- od snažno in okusno prireienih jedil' zah kruh, ki se cel dan praši in na katerem (Iz «Zdravja»), na "f"" pa. pridejo' Če se jed zaleti. Večkrat zaidejo drobti- tr.A-l "ä)^azlicne,s.h bolezm, ki so nice ali celo slina v sapnik in povzročajo se zaredile v prahu ah ki ,so ,ih muhe na- hud kašelj. To pa je že prva naravna po-brale na smetiščih raznih odpadkih itd. če moč, kajti z moLim kašljL vržemo drob-oborn^ l\ ^»ržil, tinico iz sapnika. Včasih pa kašelj nima ivf b^lti ; j"?":''''"'^' drugi nalez- uspeha in če si ne znamo v naglic hitro vo kZ 'ie '-r T /^«^razum- pomagati, se lahko, zadušimo. Trkanje in aT nisi^n h v k"'"'"'' '''šo. «š udarjanje po hrbtu navadno ne zadostuje, sa, nismo bih pri nobenem takem bolni- Kako si pomagajo živali? Gotovo sle že vi- pomislito pa, da ,e bolezen pnšla s prahom ščica: ko ga zažene kašelj, stegne glavo ■äofeU z"vzT naj napravi uuoieii zavzil. človek. Položimo ga počrez na posteljo ali (-»ospodinia mora imeti pri kuhi ruto na črez stol, leži naj na trebuhu, roke vprte glavi, kar si lahko privošči še tako revna "a tleh, zgornji del trupa naj tudi visi na- druzma. Tudi ne sme goispodinja štediti z vzdol, pa naj tako globoko in počasi diha. vodo m milom za umivanje rok. Če opravlja P" tem naj ga kdo drugi udarja po hrbtu v času, ko kuha hrano, še druga dela, ka- in po prsih. kor postilja, iztepa preproge in enako, si ,, . . . mora vsakokrat, predno ima opravek z je- KUninja. (delikatesa), štiri man'še postrvi kruhi drug predpasnik, kakor ga uporablja osnaži, operi ter polij ,s kisom, poSešanin, z STRAN .92. ' 2ENSK1 SVET štev. 3. LETNIK VI. vodo. Tako naj leže 10 minut, a v porcela-jiasli posodi. Med tem pokuhaj ll4 I vode, 2 do 3 zajemalke vinskega kisa, nekoliko limonovega soka še končno vmes vlij, osoli, previdno vloži v to vrelo tekočino postrvi in naj naglo prevro, toliko da jim oči ven stopijo. Živalice morajp ostati cele. Potem jih vzemi z lopatico ven, da ne razpadejo. Kisli krop kuliaj še dalje, popravi, če treba, okus in daj v vrelo 16 listov bele želatine. Iz tega lonca vzemi posebej prav malo kropa in ga pobarvaj s 4 listi rdeče želatine, kar ostane za garniranje. Če je krop moten, meglen, prevri v njem sneg dveh beljakov. Potem vse -precedi iskozi cunjo. Konečno iz-plahni posodo z mrzlo vodo, ne obriši je nič in jo napolni do polovice z ohlajenim, prece-jenim kislim kropom. Ko se na ledu strdi, daj na to živco postrvi. Naloži lepo: rep, glava, rep, glava, to se ob strani vrsti. Riba leži na hrbtu. Daj še ostalo polovico hladetine na postrvi in postavi na led. Če nimaš ledu, zadostuje, mrzla voda. Rdečo živco posebej strdi, nareži v zvezde, srčke, liste, po vrhu še belo živco, da se lepo garnira. Strudel). Napravi testo: 35 dkg presejane moke, l^j pecivnega praška, dodaj 10 dkg sladkorja. 5 dkg surovega masla, 1 jajce, malo soli ter dodaj mleka, da ne bo testo pretrdo, ker tse drugače loini. Testo dobro obdelaj in ga razvaljaj za nožev hrbet debelo. Pripravi med tem nadev; prikladna je borovnična marmelada, boljša še jabolčna, kateri prideneš malo ruma, limonove iupince in sladkorja, S tem namaži razvaljano testo, a ne preveč, da ni pretežko, ga zvij, prereži v dva dela, deni' na namazan pekač ter peci v neprevroči peči pol ure' Štrukelj lepo naraste, šele ohlajenega razrezi v male koščke, katere lahko serviraš tudi k čaju. Dunajski flancatij Zmešaj 34 dkg moke, 14 dkg zdrobljenega isurovega masla, 3 rumenjake in toliko smetane, da bo testo lepo rahlo a ne mehke. Tudi žličko sladkorja^ in malo soli. Dobro predelaj na plohu. Počiva naj pol ali le četrt ure. Razvaljaj za noževo hrbtišče debelo, z obodcem naredi oblike ter ocvri v vroči masti. Zraven daš toplo mezgo, Potrosi s sladkorjem. Čokoladna torta. 15 dkg masla mešaj s 15 dkg sladkorne 'sipe in 4 rumenjaki dotlej, da se speni. Prideni nato 15 dkg fine moke ter 15 dkg v peči zmečkane čokolade, ki si ji v to svrho prilila žlico vode. Vse še dobro zmešaj ter vlij v tortni model, katerega si podložila s papirjem. Peci v neprevroči peči. Ko je torta pečena, jo zvrni iz modla, da pride spodnja stran nä vrh. Razmaži po vrhu za prst na debejo gosto marelično mezgo ter povrhu vlij še čokoladno ölazuro. Glazura se napravi iz 10 dkg čokolade, 2 žlic sladkorne sipe in 1 žlice vode. —a— Kakavova torta. Mešaj 7 dkg surovega masla, 1 jajce, K kg sladkorja kake pol ure, potem dodaj K kg presejane moke, 1 pecivni prašek, malo vaniljnega sladkorja ter nazadnje po žlicah dodavaj 4 dkg kakava, prelij malo mleka ter še nekaj časa mešaj. Deni torto v tortni model ter peci pri rahli vročini dobre % ure. Ohlajeno torto prereži, vze-ni nekaj sredice do roba ven ter jo zmešaj z nadevom. Malinov je dober, zelo dober je nadev iz zelenih jabolk — (žele), prideni mu sladkorja, ruma ter nekoliko nastrgane vani-Ije; dobro je tudi, da torto s tem 'nadevom še po vrhu malo namažeš, predno jo glaziraš. Za glazuro vzemi; 6 žlic stolčencga sladkorja mešaj z 1 beljakom K ure, vmes daj malo ruma za duh. Oblita torta je lepa,, dobra ter nadome-stuje prav kakšno dragoceno torto. Trda pogača iz starega kruha in moke. — Zameisi iz K kile črne moke, 5 dkg sladkorja, 5 dkg masla in toliko mleka, da se da ugnesti. Na koncu vmesi še kvasili ora-Šek, potem raztegni testo po pekaču. Zdaj pa vzemi % fino zdrobljenega in prepečc-nega starega kruha, H kg. sladkorja, žličko ruma (če je), žHČko sladke skorje in janeža. Vi kg črne moke in kvasni prašek, zamesi z vodo ali z mlekom precej trdo testo in raztegni ga vrh prvega testa. Peci pol ure pri hudi vročini. Spečenega namaži z raztopino žlice sladkorja v 3 žlicah vode in razreži, ko se je ohladilo, na ogliče. Zato se porabijo lahko ostanki kruha, treba jih je pa prepeći v pečici, da so prav krhki, potem se istolčejo ali zribafo, pfeseiejo in stolčejo Še enkrat. Lahko' se vmeisijo kar med moko. Ta kruh je jako nasiten. Gospodinjstvo. Gobe v podu. V moji sobi so zelo rastle gobe, da radi vlage še ribati nisem pustila več. Končno mi je bilo dosti. Otroci so hodili vsak dan v ono sobo «nabirat gobe». Kupim 1 kg sode ter jo raztopim v 2 1 vode (vroče). S to raztopino sem polivala po malem z žlico po vseh špranjah, kjer so rasle gobe. Seveda sem jih prej, kar jih niso že otroci, iztrebila in pomela. Nič več niso rasle. Čez nekaj dni se je še drugje katera pokazala, pa sem jo brž polila v dnu s sodo. Odslej ribamo vsak mesec z močno sodo.' V drugem' škafu pa imamo toplo vodo in drugo cunjo za brisanje, Treba je seveda skrbno pobrisati, ne pustiti na pol mokro. Dobro tudi zračim in pozimi kurim. Gobe pa ni nikdar niti ene VRČ. Katja. LEa-'NIK VI. ŽENSKI SVET štev. 2. STRAN 53. Iz naše skrinje. O lepem vedenju. NOŠA IN OBIČAJI V TRŽAŠKI OKOLICI. V hotelu, Žcnilovanjski kolački. (Nadaljevanje.) (Nadaljevanje.) Pri vstopu v hišo nevesta lepo pozdravi vljuden s hotelirji in z uslužbenci in potem nadaljuje; «Prinesla sem vam mo- hotela, kjer izstopiš. Ne stavi na uslužbence je kolače» ter pri tem začne skladati na mi- PreUram^ zahtev z nemarnostjo ali netoč- zo določene kolače. Domači gospodar se. ji postio. Obedu) ob določenih urah; če obe- primerno zahvali za lep dar in počastitev, d'hote, ne zahtevaj ponovno že in ker je čas nevesti le skromno odmerjen, 'njrat ponuđene jedi. Bodi prizanesljiv in traja poset le na kratko. Med tem časom se kritiziraj hotela, njega upra- govori seveda le o predstoječi poroki in le n® navad. Če nisi s hotelom zado- na kratko jo povprašujejo, ali se ji bo kaj to- vollen, preseli se drugam in ne kaži se ne- žilo po domu, ali ji je všeč na novem domu, ^adovol|neža. ali je kaj močno srečna. Ko nevesta odgo- Po^^fai dati uslužbencem, ko odhajaš varja na ta navadna, pa vendar ljubka in i® PO«od v navadi. - prisrčna vprašanja, seveda istotako prisrčno " f"pališčih respektiraj vsakogar lastni- zardeva. Pri tej priložnosti povabi tudi ne- "J"' poslužuj ,se tujih kabin ali šotorov, vesta osebe na svatbo' Povabilu se povab- razpolago šotor od kopališkega Ijenci prijazno odzovejo in zahvalijo. Ko samega, ne vabi s seboj svojih prija-«novica», kakor jo navadno zovejo, odda vse svoje kolače, ki si jih je naložila dopol- potovanju sprejemaj le toliko prijaz- dne pri odhodu, se odpravi zopet po drugo kolikor jo lahko vračaš. Na polova-, brašno za novo slično pot; ako se je pa pre- lahko povabiš na obed ali večerjo v več zakasnila, mora seveda nadaljevati šele hotel za revanžo obeda ali večerje v dcma-drugi dan, pa tudi še tretji, dokler niso vsi določeni obdarovani s slastnimi kolači. Vsak „, . . Obiski- hišni gosp-odar ali gospodinja in tudi drugi Ubisk napravimo OGebi, kateri hočemo iz-poedini obdarovanci stisnejo «novici» pri kazati spoštovanje. Iz tega sledi, da se mo-odhodu prijazno roko v slovo, želeč ji obilo vedno lepo sprejeti. Če imaš vzrok, sreče, ter ji kot prispevek za obilne prilož- f!"®'''"''' znanstvo, sporočiš obisku po služnostne troške spustijo v roko tudi kak dar i'' °dpira vrala, da obiska ne sprej-V novcih. Toda ta dar je povsem prostovo- Ijen in ni nikdo k temu ne siljen ne dolžan, pudera, ki so, četudi za hipec časa, pod še manj je pa v nevarnosti, da bi ga «novi- streho, izkazi ljubeznivo gostoljubnost, ca» na kaj takega opomnila. Seveda po sta- Moška obleka, rem: «Roka roko umiva, lice pa obe.» Za moškega je obvezna korektna, skrbno ymeniti moram, da mora ostati nekaj ko- elegantna vnanjost, brez afektaciie in stanu lacev tudi za svatbo. primerna. Rokavice naj bodo v skladu z ictaj pa recite, ali m res lepa ta navada obleko; redingot ali žaket temne barve. Te- medseboine ljubezni m vzajemnosti? Od- lovnik modne, diskretne barve kntosrcno rečem, da mi je kot mali dekli- Pri večernem obisku se nosi smoking, to m sem se s svojima dokaj je črna obleka s kratkim suknjičem brez mlajšima bratcema m sestrico veselila je- žepov na eden ali dva gumba Trfw J'- pusti v predsobi površnik ali prihaiah v hiso slastni kolači. In kako dob- plašč in tudi dežnik Ako v predsobi ni n so bih, navadno za nas malčke bolj majh- služinčadi in tudi ne obešalnika, se vrže m m ze odmerjeni za otroke in kako smo plašč črez roko, dežnik pa se položi v kot. ! ' fffho». Pri dopoldanskem obisku, ali če obiščeš dnuf^ r P 11 polteh po gospoda, ne slači površnika. Zadostuje, ako «dolgi dolmi. v nenasitne želodčke, dasi ga samo odpneš pri vstopu v salon ali v nam ni ničesar manjkalo, ali «kolači» so pisarno. ^ ' i' da iih nismo V principu vstopi gospod v salon s klo- ?osnr ^ t? ^ Tudi palico obdrži v roki in • k^aU nrar nerill ? ? "j"'®' T P""^ »Vložiti ene ko_ ali prala perilo, so tudi dobile take ko- ali druge stvari na mobilje. ttnl,;!,- T iih,katera tudi še Klobuk se drži vedno tako, da se podloga spominja z menoj vred. Bojim se, da je v ne vidi pouioj;« sedanjih vedno slabših časih, ko že vsi stari ženska obleka. f 7"äcajo, že izginila Za ženske je težko določati vizitno oble- iudstt " »«i Vendar ne ljudstva, iz nase lepe vasi. IDalje prih.) zavisi eleganca ženske obleke od bogatega (Rosandra.) nakita, marveč od okusne harmonije cele stran 94. Ženski svet štev. 3. letnik vi. vnaniosli. Preobložen nakit in predragoceno 5. Cercmonielni obisk. To so bl^o napravi nadut in zopern vtisek, obiski, ki se delajo med ljudmi enakega po- Dama, ki gre na obisk, naj je še tako klica: uradniki, vojaki, ob nastopu v službo, iraovita, ne sme vsega nase obesili. Nepri- premestitvah in ob drugih prilikah, memo ali izzivajoče razkošje v obleki škodu- Občinski, deželni, državni in vojaški predio dobremu ugledu mogoče bolj kakor oma- stojniki so primorani ob novem letu, ob na-lovažujoča preprostost v obleki.' predovanju in ob slavnostnih prilikah spre- Lj.udje so zelo ^:;trogi v obsojanju, possbno jemati različne imenitne osebe in predstoj-kadar se tiče ženske. Zato naj se oblači nike drugih uradov. dama vedno svojemu stanu primerno in raj Tudi ti obiski so kratki. Največkrat pose štabno ogiblje kričave vnanjosti. setniki opravijo obisk kar stoje; potem ko 1. Preprosta obleka za obiske k intimni n so povedali par vljudnih fraz, se na-j poslo-znancem in prijateljem, h katerim se delajo vijo in napravijo drugim prostor. obiski tudi izven določenih dni in ob vsa- Pri teh obi:kih vodi in določa konverza-kem času. To so promenadne obleke. cijo oseba, ki sprejema. 2, Boljša prainiška obleka za oficielne Najdaljši obisk ne sme trajati več kakor obiske, ki mora biti po kakovosti materijala deset minut. Ob tej priliki se nosi črna oble-v skladu z lastnimi in tudi z razmerami ka, bela kravata in cilinder, za vojaštvo osebe, katero obiščemo. velja gala-uniforma. Nakit Ge pri obiskih nosi le zelo omejeno. Obligatno je ceremonielni obisk vrniti v Splošno se nosi nakit zgolj zvečer. osmih dneh. Klobuk se pri obisku obdrži na glavi, 6. N o v o' e t n i obisk. Ta obisk se Istotako obdrži dama pri obisku krzno, napravi lahko že zgodaj dopoldan. Ni to kakor tudi muf. obisk zgolj iz vljudnosti, ampak iz spoštova- V predsobi odloži dežnik, galoše in tudi, nja in praznovan-a. To velja za moške in žen-če imaš slučajno s seboj kak zamot. ske. Napravi se ta obisk vsem sorodnikom in Soinčnika ne_ polagaj črez kolena, marveč dobrim prijateljem ter ljudem, katerim si ob-Ža drži ob sebi. vezan pokazati ise naklonjenega. Novoletni. Gospod ne sme s palico kazati na pred- obiski se delajo ves mesec januar, mete, ne tipali ž njo po preprogi ali jo 7. Nastopni in poslovilni o b i -vrteti in z njo obešati klobuk, ski. Uradnik, ki je premeščen v nov kraj Še nekateri obiski. , napr»^' svojemu predstojniku in ink-,,1- -i ■ 1- L kolegom nastopni obisk. Ce je uradnik sam ]. Obiski spostovanja ki vsebu- predstojnik kakega urada, napravi nastopni ,e,o oficielne, slovesne, novoletne, nastop- ^^isk ludi predstojnikom drugih uradov, ne, poslovilne, poročne, bolniške m sozalne nastopnih obiskov se kolikor mo- Ö v 1, , ■ u • , ■ , ■ 1 . ■ Žoe® omeji, 2. Zahvalni obiski, ki vsebujejo če osebe, katere obiščeš, ni doma, ji pu-zahvalo za kako uslugo, danlo, ugodnost „ng ^ pripognjeno vizitka balu" visi,7 ' ° ^ °tisk tudi če obisko- balu, večer 1 al, obedu. ,, vavca nisi sprejel zaradi odsotnosti, in sicer 3. Prijateljski obisk,, katenh ^ davni namen je simpafija Menjavajo ;se g, „ ^ ^^ ^ j ^ med ljudm , kr so v prijateljskih odnosajih "J; namenoma samo vi- m k s, zele od časa do časa napraviti par .jtko, poceni to, da ne želi nadaHnjega ob- ToHcUlni obisk, Kako se napravi . (Dalje prih.) obisk predstavniku države, visokim doslo- KnjlŽeVllOSt in U]TI6tnOSt jancfvenikom, lo je že vnaprej označeno po , ... specielnem ceremonialu. Mladinske pravnice v izdaji belo-modire Ministru se napravi obisk ob času, kakor . biblioteke.^) . ga določi on sam, ali pa se prosi za izjemno Marija Jezernikova: Tri pravljice. Ljub-avdienco, Ijana 1927. Oficielni obiisk traja zelo kratko; ko je Telesno-kulturno društvo Atena v Ljub-tak posetnik povedal namen svojega obiska i® v svojem prosvetnem odseku raž- in prejel tozadeven odgovor, naj vstane in širilo svoj program tudi na duševno kulturo odide takoj, če ga ne zadržujejo. s t®!"- d.a je ustanovilo založništvo, ki nosi- Posetnik titulira osebo, ki ga sprejme, po belo-modre biblioteke. Izdalo je lani njenem činu; gospod minister, gospod žu- «Pravljice o Gralu» v priredbi Anke Ni-pan, gospod predsednik. Posetnik ne sme količeve. letos — kar bi spadalo v gospo-ponuditi prvi roke in ne sme sesti, dokler darsko poglavje, ne v moje poročilo — knji-se mu ne ponudi prostor. Tudi je dobro, da o francosko meščanski kuhinji, O izda- ^^riLrttsioi.""'""""'" ° LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 3. . STRAN 95. n:ih so ze izpregovorili m naj izpregovore razorja umetne pravljice in pravljice sploh, drup. Moja pažnja pa naj velja dvema To delo pa bi zahtevalo dolgega in temelji- drobmma knjižicama, Id sta izšli, prva za tega študija; končno pri oceni pisateljice pri Miklavževo, druga za božično darilo našim nepoznanju vsega njenega dela to danes še otrokom. Kakor slišim, je v načrtu tega za- ni mogoče in spada v delokrog bodočih dni, lomištva, izdajati vsako leto po štiri knjige. Podrekarjeve ilustracije so zelo, zelo lepe' Predvsem je treba opozoriti na pažnjo, Želeti je, da da «Atena» pri svojih bodočih ki )o Atena posveča mladinski literaturi že izdanjih pravljic možnost vsem našim sli- par let sem s prirejanjem pripovedovalnih karjem, da govore ob pravljicah slovenski ciklov pravlfic otrokom; letos pa sta že mladini, -l^r H koncu naj izrečem ponovno željo po u^e^'o-fb ta'^tTe'zi'' Sk a;ža tr'e J- treh pravljicah, ki .o izšle za Bolč v lu- S^tn^n^ma? ' 'T' T/ P" straciji akademskega slikarja Podrekarja, P" '""Sil 'Vt naj se ozremo predvsem na poslednjo kn i- , ,. , Mohoriceya. žico, v kateri se nahajajo sledeče pravljice- . ZaP^avIjivec. Igra v treh slikah. Priredil Rdeči dežnik, Kresniček, Gašperčkova ža- Adolf Robida. Ljudski oder XI, lost. Pripomnila bi le to, da bi bilo založ- Naložila Jugoslovanska knjigarna v Ljub- ništvo storilo bolj prav, da bi, bilo izdalo Cena Dm, 18,—, Igra je prire- V drugi knjižici mesto Kresnička novo prikrojena za naše pravljico. razmere. «Rdeči dežnik» se uvršča polnovredno Tiskovna zadruga je izdala sledeče knjige; med rfiladinske pravljice, polne fantastike, Izidor Cankar; Uvod v umevanje !i- bujnih barv in domislekov, kol jih nahaja- kovne umetnosti (Sistematika stila]. Ljublja- mo pri najlepših Andersenovih. Živahen in na 1926. Izdala in založila Narodna ga- lep slog, ljubeznivi in naivni epizodni pri- 1 e r i j a. 224 strani, 48 slik. zori, ki spremljajo polet deklice z rdečim V današnjo zmešnjavo pojmov o likovni dežnikom v pokrajino dalj izhajajočega soln- umetnosti ter umetnostni zgodovini prinaša ca, barvajo ^ pravljico pestro in zanimivo. Izidor Cankar s svojo knjigo popolno jas- Takoj sta švignila v zrak. Mačke na sosed- nost. Z izredno bistrostjo je obdelal vse pro- nih strehah so bridko zamijavkale, ker jim bleme, katerih sodobni izobraženec sam ne je ušel tako krasen ptič, Dimnikarčku je more rešiti, in nam,dal delo, ki je pravi uč- padlo omelo skozi dimnik na ognjišče tako, benik za pravilno gledanje in presojanje li- da soseda ni mogla skuhati zajutrka. Cer- kovne umetnosti v preteklosti in sedanjosti kovnik se je zagledal v leteči dežnik in po- V dr. J, Slebingerjevi priredbi 11. zvezek zabil zvonil,. Mladi vrabcki so zleteh za Zbranih spisov Frana Maslja - Podlimbar- üeznücom m težko poccpaU v ceslni prah.... skega, Cc na Din, 70, vezano Din, 84, pol- 1 raviiici o Kresničku in o Gašperčkovi ža- plat. Din. 90, losti spadata v vrsto živalskih in rastlinskih Podlimbarski nisat^li teraturi, deloma domači, deloma v prevodih, m^rni .M Pisani sta tudi ti dve pravljici živahno in z ' i; u " bujno fantazijo, tako življensko resniSl da UkfelTeka'^n rfzT "Tt"®^" """ moremo Mariji Jezernikovi, ki je prvič'sa- :'i%ta:ersvetu ' " mostojno nastopila s to knjižico, izreči že- , , ^ f Ijo, da skoro izda večjo zbirko svojih prav- , .J®"'"' Kersnik. Testament. Povest. V Iji»:. Čitateljice «Ženskega sveta» jo poznajo 1927. — Broš. Din. 18.—, v plat- po rastlinski pravljici «Smreka», ki je izšla v našem listu pomladi in ki je bila takoj ii^stament spada ,med najboljše Kersni-prevedena v maloruščino. Pisateljici želimo povesti. Zajeta je iz kmeliškega živ- stalnega napredovanja in uspeha, še mucnej- \ kateri je pisatelj plastično opisal šega poantiranja in morda v poznejših dneh propad Topolščakove kmetije, pažnje, da je ne zanese na polje didaktike. P"Poročamo. Danes pa pozdravljamo njo in njene pravljice Petdejanska. drama «Mariša», posrečeno iskreno. odersko delo češkega pisatelja Mrštika. K članku, ki bi hotel biti več kot poročilo Albrecht. Cena Din. 18.—, m več kot podajanje lastnih impresij, bi Dr. Ferdo Kern, Prva pomoč ponesreče-spadala brez dvoma formalna in stilna ana- nim živalim in nekatera druga navodila liza omenjenih del, z navedbo definicije in lastnikom domačih živali. STRAN 90._2KNSK1 SVET štev. 3._LETNIK VI. Pisec pravi, da je napisal to knjigo, ker siliju Mirku .svojega na)viietejše|ia za.slop- se je prepričal, da je naše ljudstvo o naj- nika. Z njim, ki se je skoro popolnoma navadnejših vprašanjih prve pomoči pri ži- posvetil komorni glasbi, smemo otvoriti vini vseskozi nepoučeno, da so ljudje v ta- brez skrbi v naši glasbeni zgodovini tudi kili primerih brez vsakih pripomočkov in poglavje klavirske literature, čeravno se da se v skrbi za živino lotevajo popolnoma zdi, da našim odličnim zgodovinarjem in brezmiselnih in celo škodljivih sredstev, muzikologom kaj takšnega menda ni znano Bogata-vsebina 128 strani .obsegajoče knji- (glej Dr, Mantuanijev poizkus jugoslovanske ge, ki je opremljena z ,93 zelo poučnimi .sli- glasbene zgodovine). kami, pojasnjuje v kratkih odstavkih sesta- Estetična vzgoja .sloni pretežno na tehnič-vo živalskega života, našteva, katera zdra- ni spretnosti. Pianist, ki hoče biti tudi vila so potrebna za prvo pomoč in kako se umetnik, mora svoj instrument popolnoma jih uporablja in živini daje. Nadalje popi- obvladati, da zamore z njim ustvarjati nove suje, kako se ravna z raznimi ranami ter estetične vrednote. Odtod ona velika važ-kaj .storiti v raznih slučajih nagle obolelosti, „ost tehnične vzgoje, ki zavzema dobre tri Naslovi; «Poškodovanje rogov», «Poškodba četrtine vsega klavirskega poduka in ki je kopita in podkovanje», «Prišč med parklji», marsikomu nepremostljiva ovira za dosegu «Opekline», «Strela», «Zlom kosti.., «Zvi- popolnega uspeha. Tudi se gojenec s takim tje», «Izpad porodnice in maternice», «Izpad podukom težko sprijazni, ker ga njega danke», «Vnetje vimena», «Driska», «Koli- enoličnost in mehaničnost odbija. Mnogo ka», «Napenjanje goved in ovac», «Tuji hvaležnejši pa postane lahko lak poduk, predmeti v požiralniku», «Pretres možganov», a^o zna učitelj zaokrožiti te zahteve kla-«Sončarica», «Nevarnost zadušitve», «Za- virske šole v lepo obliko, ki naj vzbuja pri strupitve», «Ozebljenje», «Postopanje s pop- gojencu zanimanje in veselje. Vsako vzgojno kom novorojenih živali», «Nalezljive bo- delo, ki se hoče smatrati za posrečeno, lezni» itd, že sami dovolj povedo, da se „lora upoštevati ta dva bistvena elementa knjiga peča z vsemi onimi slučaji, v katerih klavirske vzgoje, ki sta tehnična spretnost bi vsak lastnik živine moral vedeti, kaj mu jn zmisel interpretacije. Tega se je Mirk je storiti, da se obvaruje škode. tudi dobro zavedal, tako da se njegove «Po-Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljub- ^esU,, drže strogo tega načela. Posebno poljani, Prešernova ul. 54, ali pa pri Podruž- srečen domislek je uporaba narodne pesmi, niči Tiskovne zadruge v Mariboru, Alek- s tem, da je gojencu glasbena misel že zna-sandrova cesta štev. 13, velja Din 34.—, „a, je tudi omogočeno, da premaga vse poštnina 2.50 Din. ovire, ki bi mu povzročale tehnične težko-Jubllejni zbornik za petdesetletnico Oto- tako da dospe lahko preje do pravilne na Župančiča. Uredil Fran Albrecht, Ljub- interpretacije. Zadostoval bo kot primer Ijana 1928. Izdaja Ljubljan.skega Zvona. Cena zadnji del «povesti o rožmarinu», kjer bo broširani knjigi Din. 42.—, v platno vezani gojenca vodila že narodna pesem, da izlušči Bin. 56.—, poštnina 3 Din, — Zbornik ob- kompozicije pravo glasbeno misel. Tudi sega II- člankov, ki z raznih strani osvet- „povest o vojaškem bobnu» bo lažje do-Ijujejo pe-mikovo življenje in delovanje. V „meti kakor morda kako lažjo skladbo, ki uvodnem članku podaja zbornikov urednik bi pa ne slonela na narodni podlagi. Vendar splošno sliko Župančičevega pesniškega ni niti v tej zbirki podvrgel V. Mirk svoje značaja in razvoja. Posebno zanimiva so glasbene sposobnosti popolnoma omejeni pisma Ketteja, Cankarja in Murna Zupanči- nalogi, nego se je kljub določenemu okviru ču. Za pismi se vrsti več razprav o Župan- zbirke povzdignil v marsičem iznad teh oz-čiču kot umetniku, mislecu. Jako važen del kih zahtev. Kjer mu je dala narodna pesem knjige so bibliogralski podatki o Županči- ^ gyojo več ali manj bogato mislijo prilož-čevem literarnem delu iz veščega peresa dr. „ost, da da duška svoji stvariteljnosti. tam J. Šlebingerja, Ilustracije podajajo pesnika nastala umetnina. Tako «povest o bar-V različnih dobah, njegove stariše, njegovo 5ici», «povest o meglici» in dr. seprogo, družino, pesnikov rojstni kraj Vi- Zbirka bo ustrezala kot pripomoček v na-nico. — Lepo, vsebinsko bogato knjigo prav ših klavirskih šolah. Cena izredno nizka. Le toplo priporočamo. da bi toliko napak ne bilo, ki so v nekate-Vasilij Mirk; Deset povesti za našo kla- rih ozirih celo nevarne. Tako čitaj pri «po-virsko mladino. Zbirka lahkih rondojev na vesti o rožicah na polju» pri časovni meri podlagi narodnih pesmic. Zoložilo in izdalo o s m i n k a enaka 132 oz. 100 in n e t r o-Pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljub- č e t r t i n k a, kakor tudi čitaj na zadnji Ijani 1927. — Cena v Italiji L 8.— (v raz- strani v prvi vrsti, v zadnjem taktu, obakrat prodaji pri Štoki v Trstu in Katoliški knji- c i s in ne c. Ostale napake pa se dado že gami v Gorici); v Jugoslaviji Din. 20__(pri zmiselno popraviti. — Naši klavirski mla- vseh važnejših knjigarnah). dini moramo zbirko toplo priporočati. Slovenska klavirska literatura ima v Va- h. š. * _____♦ t ♦ trganje, ishias, zbadanje, nevralgijo itd. bodete najuspšnejse ♦ I zdravili s preizicušenim zdravilom „^ntŠrheURlin . ki J ♦ se še niti v enem primeru ni izkazal brezuspešnim. MalO- J ♦ krvnOS<^> bledico, splošno šibkost, nervoznost, slab tek ♦ ♦ ozdravi z "gotovim uspehom ?era!brumil1, kateri tudi | I izredno dobro učinkuje pri slabotnih otrocih. Obe zdravili sta j t odlikovani v Parizu z zlato kolajno. ♦ ^ Đ.'rkt^vnTN in rATnniciHfi no nnvzeiiu! ^ X Proizvaja in razpošilja po povzetju: j 1 Mr. Pil. A. mmllt leRarniir ■ ROfiJIC «cejo« t ♦ 2 steklenici 80 Din., 3 slekl. 105 Din. - Poštnina in «avoj franko. ^ Izšle so kolednice!! Književna družina «LuC» v Trstui nam Je podarila ravno za. Božič drugo skupino knjig, in sicer: Roman Slavka Slavca: «Ubofll UStlm», ki se odirava v gforiäki okolici. Kmetsko povest znanega poljskega pisatelja Reymonta «Tomek Baran» t prevodu in z uvodomi Franceta Bevka,- ter _ _ II. zvezek poljudno-znanstvenega zbornika «M«» a sledeöo vsebino: J. Wilfan: Politika in etnika. , , , , ., J. Agneletto: Gospodarsko $tan]e podeželskefla prebi-TalstVB v Julijski Krajini. A. Širok: Pri naših npodabljajočih umetnikih. I. Grbec: Nekaj podatkov o Blasbemem avljenju po TojnJ. A. I.: Hrvatske publikacije. F. Kleinmayr: Naša šolska knjižeivnost. F. B.: Nabožne publikacije. F. B.: Knjižne izdaje I. 1927. L C : I. dodatek k razpravi «Politična in upravna razdelitev JuUJsko Krajine za dobo do 30. novembra 1927.» Zbornik prinaäa tudi eno polo s slikami naših umetnikov. — Knjige so na prodaj v vseh knjigarnah in v tiskarni. «Edinost»; Cena vsem trem knjigam L L—. Za poSUjatve po poäti poleg tega še pristojbina 60 stot. za vsako skupino knjig. ZA JUGOSLAVIJO: Kniigo se naročajo pri upravi „Ženskega sveta" v tjabljani, Karlov-ska cesta 20 in stanejo vse tri skupaj Din. 25. Posamezne knjige 12 Din. P:0§toiiiia piaQaaa v gotoirtel. ~ v»v A ♦ 9 ordinira dopoldne v POSTOJNI v Kutinovi hiši popoldne v ŠT, PETRU Ha Krasu pri Kutinu. PORTABLE Neobhodno potreben v vsaki falSi. Nafboljil spiemljevalec na poto-vsnju, zelo prakUčen v vlaku In na parnlku. Opremljen s tipkami za slevensko pisavo. Tehta četrtino In stane polovico navadnega pisalnega stroja, medlem ko izvršuje isto delo. — Zahtevajte ponudbo s ceniki. Pla211ne olajšave C. A. MOHOVICH, Trst VIA MAZZINI 17 Perilno blago za damske in M. U. dr. D. Sardoč specllallst za ustne in zobne bolezni perJekcioniran na dunajski kliniki ordinira v Trstu Via San Lazzaro 23, II. nadstropje (zraven kavarne „Roma") od 9-12 in od 3-7.