Št. 59. s V sioriei, v sol.olo due 20. julija 1902. Letnik IV. l/.liiij.'i vs;il; jorck in soliolu v Icilnii oh 1 I . uri |>n'il|>uliliie /,;i mcsln cr di, ."». uri |i i|miIi|iii- /.;i. ili'/.i'lu. .\ ko |i;nl«' nill.;i iJin'VJi. pni/nik i/.iile • I;111 |>n-j nli li./vcr<'i'. Slant' pi) 11rc|!¦ in.iii ;i li v (iorici n:i iloin |iM;"'1)(||i puguhlji- voišo( jo mora odvra- čati vsakdo, ki želi dobro tej mladini; smesi jih, da niso vzori mladini vsled svojoga obnašanja fk a k o g a oimasanja, prosimo?!) v soli, ikor navajajo dijako k dobreinu?i, v do/elnom zboril (ker katori prolesor kol poslanoc nastopa proli kakemu intrigantu, ki ^kodujo deželi v gospfjdarskih rečoh?i, v sodnih dvoranah, ikjer kak profosor izrece trpko resnico o j nekomu. katoremu jeljub^evse nego res- \ nical vzorno bratonje s sloparji — — . (kdo se brati s sloparji in s katerimi sloparji'? Van z in eni in verjetnimi ' dokazi in iw z izrnišljotinami in pod- 1 tikanjüi. S takimi srodstvi hoče ta barabski list krasti Cast slovenskim učnim močem in jih spraviti ob vos kredit pri mladini, zato da zdaj. ko jo doloma dosegel svoj c'l p o d 1 o g a o s e b n e g a m a š t o- vanja jedne nouke kroatnro. ki ni vredna odvozati jermonov pri čevljih pojodinomu toh mo/,, da zdaj kažo na te niože. češ: vi la/.i-uzori mladine. krivi ste njenih učnih neuspehov. : Ali tu moramo takoj pr'biti v spo- i min — Terzitu. da so ti profesorji učili že davno pred gori^kim razkolom in da so bili jodnako uzorni kakor so i danes, da pa sloven^ki dijak v p r e j s n j i b letih ni nazadoval. Ali takrat še ni izlivala svojega strupa na v?e kar je narodu in dijaštvu milega in dragega. z n a n a g n i d a in ni še nosila na trg produktov svoje zmožnosti v peklenskem delu, kakor to dela danes ! V nedosta- losti tehtnejsih izgovorov kaže ..SočV na --- „čitalniške veselice in plese*' ter si dovoljuje pobalinsko šalo na kraju. kjer žala nikakor ni na mestu. Ali je „Sočiiv pisec zmožen nare- diti primero mej čitalniškimi veselicami in ,.naprednjaškimi>l kroki in med števi- lom jednih in drugih? Ali hoče priznati, da so ,.naprednjaški" kroki mlademu di- jaku pogubni v vsakem o z i r u ? Ali hoee vedeti da je velik razlocek med ve- seljem in razujzdanostjo — vese- Ijf'.m, kakor^njega smo se udeležovali di- jaki i v minulib dneh in ki zares ni „združeno s prav nobeno nevarnostjo za dijaka"' ? Mej vesolicami, kakoränih ae je dijaAtvo prejänjih časov lahko udeleže- valo brez ,.strašno natanjčnega" očesa profesorjev in pa onimi sestanki. kakoršne prireja in vabi vanjo dijako danasnja ,.naprodna" kiika. je prav velik razloč-ek. ,.Soca" bi nas hotela zares pripraviti do tega, da povemo se več, ali naš namen ni in ni bil, da škodujemo komu osebno, ka- kor zna to le ona. Če smo napisali oni čla- nek, narekovalo nam ga je rodoljubje in pa prava odkritosrOna ljubezen do naše učeče se mladine, ki je poklicana, da vodi jedenkrat naž narod in za kateri poklic je neobhodno potrebno. da si ohrani duševno in telesno zdravje ter zdravo moralno podlago. Več za danes nočemo govoriti o tern poglavju. Le to bi svetovali ^Soči'4, da naj se vsaj ne hlioi s svojim cutorn za mladino. do katere jej ni več nego le toliko. v kolikor naj bi ista služila njenim namenom. marveč naj kar na- ravnost prizna. da dela bodisi po naročilu ali brez naročila o n e s a „z i s t e m a" n a P r i m o r- skem. kateremu jetrn v očeh naš narod in njega dijažtvo! D o p i s i. Iz Št. Ferjaiist. — ^Posn emajmo deželni zbor!) — Če pogledamo pro- račun deželnega zbora, če premodrujemo deželne naklade, kmalu opazimo, da iste niso na vse strani enake. Tu so večje, tu spet raanjše, kakor se je ravno naäim deželnim poslancem zdelo, da ti ali oni davkoplačevalci lažje ali težje iste pre- našajo. LISTEK. Sobotno pisrno. (Piso Ilomuiiciiliis.) „Soča" noče iti v pogin — kakor pravijo — zalo jo nastopila pot, ki jej je kazala da je prava — tako pravijo — v „mrtvi sezoni" — tako pravijo. In kaj še „pravijo'1, g. urednik? „Pravijo" tudi, da se je Uomunculus varal, ko je pri - čakoval, da „Soča" odgovori „Gorici" tudi kaj glede — narocnine, katero za- računa njen promoteni lastnik svojim lah- kovernim Makabejcem za dvakratno iz- hajanje na teden ravno tako kakor so jo ali je tudi niso plačevali proj za trikratno izhajanje. Mc-sto tega je po- stregla s tako duhovito notico, kakoršnje bi zaman iskal v listih, ki iinajo — dobro vest — pravijo. No, „pravijo'', da se ta „manipulacija'' poštenega lastnika „SoOe" tiče onega tisučaka, katorega mora kot „narodni mueenik'1 plačati, da mu ni treba kuhati ričeta in katori tisučak bi mu naj donosle one manj izhajane a jednako zaračunano številke „Soče". Ker so plačniki „Sočine" na- rocnine sami požrtovalni rodoljubi, bodo rade volje pripomogli v to „kompenzacijo". Seveda si bodo za prihodnjič prepovedali take bizarno špase Gabräuekove in mu bodo točno dokazali, da kdor tako slabo opravlja svojo lastno blagajno (!), da niece Lisučake na costo za izgubljone pravde, najbrže ni zmožen dobro opravljati tudi drugih blagajn, pa naj si bodo posojilniške ali — kuhinjske. A propos kuhinjske ! Kakor „pravijo", g. urednik, jollo- munculus na originalen način dolal r o- klamo za „kuhinjsko šolo-t, ker kakor čujem, se tudi „naprednjaki" zdaj de- janski udeležujejo tega slovenskega na- predka s ten), da hodijo na — gulaže. Čudo, da se ne boje takih nasledkov. kakoržni so zadeli nekega Ahasverja ter da bi morali delati podobne oporoke, kakoršnjo je naredil on, ko zapusča ,,broz- plačne celice", ,.brezplačna kosila" itd. itd. onini, katori mu ležijo tožje na že- lodcu kakor vse vode jadranskega morja. Sam o sobi pravi, da je umrl, da je mr- tev, a ljudje pripovedujejo, da so ga vi- doli ininule sobote odpeljati se v gore. Odpeljal so je baje v dvovprožni kočiji, — pravijo pa, da bi bolje storil, ako bi bil odjadral s kakini zrakoplovom naj- novojsega zistoina, da bi tako odšel „broz- placnini celicam" in „brezplacnim kosi- lom", katerih mu nokaj namorava pri- skrbeti Uomunculus, ko bode zato po- sebno dobre volje. Mej tern pa naj visi nad tem „1900-letnim mrlvccemM Damo- klejev meč tega zagotovila. . . . V zadnji seji deželnega zbora sem se zopet nokoliko pozabaval. Zdaj sva se dobro imela pa z — dr. Treotom. Ker se je ta najnovojši poslanoc vedel tako nekako kakor oni, ki se šo le uči plavati, sem ga kot izbo- ren plavač v morju deželnozborskih sej moral vedno držati „nad vodö", da ni „utonil". Stvar je bila težavna, kajti mož je že precej ,.težaki4 in je preveč čutil, da ga njegova ..vstopnica'' ne opravičuje dokaj prod postavno opravic-onimi ..pla- vači" Vsled tega je prišlo do interesant- nega töte—a—-tote med njim in menoj. l/ii/HKucu/us: No. zdaj plavaj ali utoni ! Slabo se priporočaš svojim vo- lilceni suhega Krasa, ako ne pokažeš vsaj nekoliko svoje zmožnosti in ne po- kažeš, da si „vzel"' vsaj jedno lekcijo pri — dr. Abramu. /'/•. Tim: Ali ljubi Homunculus, kako naj to storim, saj vidiš, da se ves tresom ! . . . IIoihhhi'h/h*: Ali hočeš. da ti še srce ,.gori držinr', da ti ne zleze v hlačeV Dr. Trvo: Oh. drži, drži, žo leze ! IIudiuhchIhs: iSTe bodi slabic! Stavim da bi še tvojagospa soproga, ki je pristna Kraševka, bolje igrala v'ogo, ako bi no- sila hlače. Škoda da ni ona kandidirala! lh\ Tiro: Primaruha, Homunculus, ako bi bil vedel, da je tako težko, od- stopil bi njej ta jalov moj mandat. IIohumchIus: Torej zdaj, brez sale : hop ! Skoči! Dr. Trco: Takoj skočim, samo po- vej mi še, kaj naj rečem. HoiHunculua: Reci kar ti pride na um ! Misli n. pr. da slovenski poslanci, deželni zbor, da vlada niti ekzistirala ni, — sploh, da še svet ni stal, dokler nisi bil ti poslanec. Dr. Trco: Veš kaj? Staviti hočem predlog da se ustanovi mesto učitelja za kmetijski pouk na možkem učitelji^u za Gorižko ter da se uvede pouk na nada- Ijevalnih tečajih ljudske sole. . . . Ilnmuncidu*: Dobro! — Sicer nič" novega — a dobro vsejedno ! Dr. Treo: Apelirati hočem tudi na mestne očete. . . . Homunculus: Vein! Še boljše! Se- veda bodo „mestni očetje'' malce debelo gledali, ker prostor za stavbi^če učite- ljišča vlada že ima; a nič ne stori, ti — apeliraj ! Dr. Treo: Viš, nekoliko si me že zmežal. . . . llotnunrnlus: No, da ti vravnam „štreno'4, ti svetujem, predlagaj pa prej, naj se vpelje mej Gorico in Avberjem te- lefonska zveza, katera se podaljšaj potein do Trente. To pa vsled resolucije, katera se je sklenila zadnjič na shodu kozlov v Trenti, zahtevajoč bovške pažnike kot prodpogoj za svoj obstanek. Dr. Treo: Izborno! Telefon med trentarskimi kozli in avberskimi ovcami — izborno ! Hvaležen sem ti za to idejo, Homuncul; ali. . . . Homunculus: Le hitro, le hitro, si- cer ti glavar še zaključi sejo, predno pričneš „dejanjski izvräevati" gvoj mandat. Dr. Treo: Malce se bojim -- suni me v rebra! Bums ! Cast je bila rešena, „krst" opravljen. Napoleonovi vojaki, ko so bredli ledene valove Berezine, niso imeli po koži toliko kurjega polta, ko zdaj dr. Treo — a storil sem svojo dolžnost in prepričan sem, da mi bode dr. Treo za ta pouk hvaležen vse evoje življenje. V proračunu za tekoče leto ravno opazimo, da so naklade na državni zem- Ijiäki davek najnižje, naklade na državno užitnino meaa, vina in mošta pa najvišje. In to je tudi popolnoma praviono, posne- manja vredno ! Vsak, kdor se količkaj s kmetijstvom bavi, hitro sprevidi, da kmet j^ ajvečji trpin na svetu. Delati mora kot živina po leti in po zimi, od zore do mnika. le malo nnvadno pridela, a še tega kar pridela, navadno ne more pro- dati, ako note dati za sramotno eeno. Meseee, mogoce cela leta da mora hraniti doma. a opravil reva ima brez konea in kraja. Denarja jt potreba sedaj za to, sedaj za ono; a vinarja od nikoder. Ako je sliska, beda velika, ko pritiskajo trjatw od vseh stranij, prisiljen je revež nazadnje le vendar svoje pridelke za vsako ceno oddati. Vsaj davke, razne na- klade mora odpraviti, ker drugaee ženo mu äe zadnji rep iz hleva. Gorje ti kmet, v resnici gorje ! In ta žalostni položaj nasega kmetovalca so sprevideli tudi vsaj oni naši poslanei, ki ne trobijo v ,.na- predni" rog. ter skušali so vsaj pri de- želnih nakladah imeti usmiljenje ž njim. Da je bil ,,napredni" Generalmajor drugih misli, se pač lahko razume. Vsaj niegovim kromarjein generalom v ,.na- prednem" izvrševalnem odboru ni niaral in tudi ni smel se zameriti. Bolj ko kmet propada, bolje oni stoje. Kjer se nainreč beda širi, tain se lahko oJeruh šopiri. A tudi z dotičnim svojim predlogom, ko je mislil na korist krčmarjem obesiti kmetu trpinu novo butaro na hrbet. obdariti ga z veejimi deželnimi nakladami, imel je gospod doktore hvala Bogu srnolo, kakor navadno. Njegov predlog bil je glas upi- jočega v puščavi. ter zmagala je pravična stvar. Kmeta so pustili pri miru, obložili so pa krčmarje in take ljudi, ki imajo le malo truda, velike pa zaslužke. Zato mora vsak Človekoljub iskreno častitati nasim poslancem. Poglejmo si naše kremarje! Nimajo li ietos pri vinu skoraj toliko. kakor kmet, kateri se je za nje celo leto ubival, potil? A „naprednjakr' tuhtajo ter si belijo glave, kako bi se vsaj za pri- hodnost odkrižali kmetijstvu prijaznih poslancev. — Pomagaj. kar pomagati more! Radi laži in obrekovanj, sveta nikakor ne bode konec! Zatorej po čifutski metodi udri po ,.farjihkl in ,.farški komandi" da se s tem ljudstvo oslepi, omami, da se odvrne pozornost ljudstva od sebe in svoje umazane sebičnosti na dozdevno „furriko komando1'. — Kakor smo torej videli, pokazali so nam krnečkim trpinom naši poslanei pot, kako si lahko vsaj deloma zmanjšamo neznosno brenie. Posnemajmo jih! Vpli- vajmo na naša županstva, da bodo tuili ona skušala znižati zemljiške, zvisati pa vžitninske naklade! Dragi čitatelj! Vprašaj tega, vprašaj onega župana, koliko »Iol>i j za užitninske laklnde? Vprašaj ga, koliko ' naklad imajo na zemljiSki in koliko na ! užitninski davek? In kmalu Ivules zapa/il ; gorostasno prikazen. Mm'sikateia obeina l vleče m u/itnino komaj par 'norih ilo- setakov, ko bi lahko prijela lepe stotake. ' Marsikje so trikrat, štirikrat veeje zom- '• Ijiske kakor užitninske naklade. Zatoraj ! kmetje, odprile oci! Pomagajte si tarn, kjer > se pomagati da. Vsaj priLodnje leto naj skusa vsako županstvo. kjer imajo kmetski ; trpini večino. napraviti vsaj enake zern- j Ijiske in užitninske naklade, ako že noče ' posnemati deželnega zbora. \ A če bi tudi naša županstva vsaj ! v najbli/ji goriški okolici posnemala de- želni zbor. če bi napravila nekoliko vecje užitninske kakor zemljiške naklade, go- • dila bi se s tnn nikomur najmanjša kri- | vioa ; ampak le zmanjšala bi se dosedanja ! kmet'ke (rpine unicujoča krivica. — Vsaj j ravno kmečki posestniki morajo leto />a I letom plačevati ogromnih boliiišničriih J stroškov. in to veeinoma za take Ijudi. kateri za časa zdravlja, za časa in I a- dosti navadno vse po kirmah zabijejo kakor hilro kaj dobijo. Če bi kdo o tt^ni dvomil, naj pogleda v obe-insko raeune. I Tu naj poprasa. kdo so oni za katere občina leto za letom toliko bolnisničnih stroškov phuuije. in kmalu bode na j cistern. — j Če torej obeine moraje za vinsko bratee. oziroma njih dru/.ine vsako leto toliko plačevati, bilo bi pač pravično. da bi ti bratei vsaj za časa svojega zdravlJM. v dobi svoje zapravljivosti. eetudi no- hote, skrbeli za čas svoje bolezni! Ne pa da žive za časa svoje mizerije, bolezni j in nadloo vedno le na račun ubogega j kmeta! To pa bi bila gotovo tudi naj- ¦, boljSa pomoč nasproti vedno množečim j se, bla*or ljud>tva uničujočim kremam. — Zatorej bratje na delo! Znižajmo si breme, ko se znižati da! Posestni k. S flnmn v Brdih. — V nasem kraju je zadnjič se precej pobila toca. Prizadetih je več vinogradnikov, pos^bno pa je pobila vinograd, katerega ima v najemu A. P., kajti ta vinograd se nahaja na takem kraju, da je bil naj bolj izpo- stavljen nevarnosti. M6ž je vreden sn- čutja zaradi te nesreče. Ali kako pise o tej nosret'i „Piimoree" ? Vidi se, da so ono napisali le ljudje pri „Primorou", kamor je nesel porotilo od tu /e kak škodozeljnik. Očitno se vesele nesreee svojega bližnjei»a, eeš, „vse mu j (> j> o- sekala". Oni pa pišejo se nadaljo: „Ako hi bila loča zadela kakega napiMMl- njaka, l>i klerikaU'i hilro ^ovorili, ila ga j'1 /adel prsl bo/,ji ; ker je pa loi'a ošUo »lila klerikalca, pa lepo niolrijo. Ali za njega ni pr^ta Ixv/joga ?" No, rec'i uuiram, da tako govorili mon\jn sumo ljudje, ki nikoli ne vc»lo kaj govtM-e in kateri sc za kmela sploli brigajo kakor za lanski ili-/„ ki so p;i limli na vsakogar. ki si ne niara naroOili „Sore" ali „l'rinionw. Ali ni pmnilo- vanja vreden vsaki kmet, ki mu pohije tora. pa si bodi liluM'alcc ali klerikalec? In kilaj smo se v o s «» I i I i nesreče svo- jega IdižnjegaV tJovorite! JVlislim pu, da l>i bil la ,.[irst bo/ji*' zadel tudi same^a pisai'a tistih hiitlobnih hesedij v ,.Tri- moiTii". ako bi bi! omenjeni vinograd nj<\i,rov*) r(Mudi }o on menda prav hml ..naprednjak-' ali kaj? — Nazadnje so ..Primorec" s(» pnlivali. da ..naprednjn- kom" ni pri/adojah toča in da lorej niso tako slabo zapisani pri Hogu. P"*a- zite se ! Ne hvalite dneva pred vecerorn! ..Prst bo/.ji" še Ietos ni sei k poeitku. Ali ce vas dolet.i. pa bodite brez skrbi. mi „klerikalei"' so gotovo ne homo vp- selili vaše nesrečo. kakor se veselite vi nasc. In zakaj se veselite? Zato ker ne moremo držati z vašo vrtoglavo stranko. kakor tudi ne dr/.i A. P. na Humu in ^a zato sovražite. Žalostno ! *) To hi mi jokal po i/iriililji'iiil) kvartin- ckih ! -- Op. st. Politiöni pregled. Notranja politika. Prerlvoeranjf»m sta sp ndpeljala min. predsodiiika Koerbor in Szell v Ischi na opsarski dvor, da poročata eesarjn v kakem staniu da se nahajaio nagodbena vprašanja. Pri tej priliki in akn bodo poročila ugodna. so najbržo določi dan, na kateri se skliče državni zbor. Nižeavstrijski deželni zbor. Nižeavstrijski dežtJlni zhnrje vsprejol v vseh treh branjih vladni načrt zakona po katerem se opro^cajo cena in zdrava stanovanja za delavce vseh deželnih na- klad. Kakor je znano je sličen zakonski načrt predložila vlada tndi našemu de- želnemu zboru. Dalmatinski deželni zhor. ; V dalmatinskcm deželnem zboru je predlagal poslanec Milič, župan mesta < Spljet da se prernesti deželni zbor iz Zadra v Spljel. Njegov predlng se je od- stofiil poscbiuMiiu odseku. Ko je prišlo do glasdvanja, so Srbi jn llalijani «!e- inoiislrativno /apuslili zbornico. Kaj se je vstrašil ? Nemški ccsav se j(; imel pod;ili na Poznansko. Prebivalci, ki so Poljaki, ka- ti're hoče tuunski cesar llačiti, kaki»r je sain r<'kel v svojem govoru v Marien- bürgn, In cesar ja spiejeli kakor bi iiuajalo iijiin. To pa, kar ugaja Poljakoiii, ne ugaja naravno nciiiškenni ccsarju Viljemu in zaradi lega I - mu ne ugajal tudi vsprejem kakoršnega so mu misliii prirediLi Poljaki. Zali) pa kakor pišejo lisii, cesar nc pojdt^ na l'o/.nansko. Najbrže se je zbal, — resa, to bode najboljc vedel on in njegov Ivoniiirnik iM.'irowski, Poljak, ki mu od- sveluje potovanjc na Poziiansko. Ljudje pravijo, da kri ni voila. Knnlinal Ltdo howski umrl. Zdaj v Iüiiiii bivajuci kardinal Le- dochow ski, ki je bil svojeOasno nadsko1' na iNemskem in katerega je takrat nemska vlada preganjala in ura celo obsodila v ječo, umrl jo te dni v Himii. Francija. Na Krancozkern so se začele pojav- Ijati prav nevartw» slvari. Clambesova vlada, katero preveva rramasinsko-pru- saski duli. je z vso silo začela preganjati j kongregaeijske sole. I)osli»j je dala zaprtHi nie rnanj riego 2f)')0 lakih šol, katere vodijo redovniki a'i redovnice in v katere šole najrajši po.šiljajo l'rancozki stariši svoje otroke, ker se tarn naj bolje vzgajajo in najvec naure. Kongregacijskih sol za otroke od 6 — 13, leta je na Fiancozkem 22.KJ7 z 1,029 012 olrok mimo 02.192 državnih šol s 2.780.1-Os) otrok. Red ivi vzdraijejo vhu tega še 2905 otročjih v^tc( v z 8(>2 21 i olrok. A v 2574 državnih vrteih je H59.0OI otrok. I.'rzavne in niestne sole imajo 85 599 učiteljev, privatne pa 10. IS2. a sole, katere upravljajo r(?dovniki, imajo 68.825 dijak(nr. A večina dekli.ških sol se nahaja v upravi redov. In vse to ogronino število mladine je vrženo na cesfo, da država sama ne ve kam ž ujimi. Vladni organi nastopajo proli redovnikom z i ajvečjo surovostjo tudi ako so upra- viueni za vodstvo kongregacij. VTsled tega naslopanja vlade je zacelo vreti po vsej Kranciji. Demonstraei1« proti vladi se vr.še po vseh mestib Shodi se skicujejo in ljudstvo je silno '-azburjeno in protestira radi raz pustitve redovniških šol. Po vojni in miru v južni Afriki. Mnenje onih, ki so dvomili o vred- nosti južnna!'rišk«La rniru in ki so še bolj dvomili o zatrdilih angležke lojalnosti nasproli Burom po sklenjenem miru, se sedaj popoinoma potrjuje. — Kakor je posneti iz povse verodostcjnih poročil, je večina F^urov nezadovoljnih s skle- panjern miru in izjavljajo da so bili na- ravnosL oshiparjeni za svojß žrtve. An- gležko židovski listi so na dolgo in široko poročali. da so Huri izmuceni in veseli, da sinejo polo/iti oi'ozje, resnica pa je ravno nasprolnu in so zelo oddaljeni Iz države nebeškega solnca. in. Družabno življeuje pri Kitajcili in vzgoja otrok. Smöter družabnega življenja pri Kitajcib je otroško češčenje starišev in prastarišev, brezpogojna pokorsčina otrok in pa mejsebojna požrtovalnost, ki ne pozna meje. Družina na Kitajskem je mnogošte- vilneja nego pri nas, kajti ondi so pod jedno streho stariši in otroci ter otrok otroci, torej često po več zakonov v jedni sarni družini. Uboge družine imajo večinoma le po jedno beznico v bivanje, ki služi tudi kot spalnica in v kateri je nesnage na debelo. V teh bivališčih je stalno doma epidemija. Vsaka najslabša koča pa ima pri tem jeden kotiček, ki je s v e t vsakemu. V tem kotičku je shranjena rodbinska ploča, na kateri so začrtana imena vseh prednikov rodbine in katera je v najvisji čaati pri vseh članih rodbine. Ženske pri Kitajcih t. j. žene in hčere niso dosti na boljšem nego sužnje. Za rjih vzgojo se ne skrbi najmanje, ne učijo se ni brati ni pisati. Mnogim se povežejo noge tako, da ne morejo niti hoditi, da, niti se gibati. Ženske otroke odkladajo celo v cestni jarek ako so jim v družini odveč, kar pa se dandanes vendar redkeje dogaja. Poglavitno vlogo igra v kitajskih rodbinah — taš^a. Ona imft mod nad ?§o hiio in jo tudi izrablja nad vsemi člani družine na najkrutojši način. Marsikateri sinahi zagreni življenje tako, da se istemu prostovoljno odreče ; zaradi tega so samornori v kitajskih r< d-" binah kaj navadnega in med sto uzroki samomoru je v 99 slučajih — tašča. Sinovi morajo za svoje stariše kar najizdatneje skrbeti in ne smejo niti mrmrati, ako „stari" pri igri in opiju vse imetje sinovo zapravi. Ako se sin brani dati zapravljivernu ocetu kar bi hotel, ga gre oce tožit in sod- nikova razsodba so glasi na — „hambus1' t. j. na batine z bambusom na nepokorno sinovo kožo. Ženijo se Kitajci jako räno, skoraj še v otroški dobi. Ženin in nevesta se pred poroko niti ne vidita, niti ne poznata ker ju zaročijo stariši brez njiju vednosti. Ako so roditelji dveh rod bin medseboj prijatelji, zarocijo otroke še predno za- gledajo luč sveta, ker je to baje — in- teresantno... . S poroko so združene dolgotrajne ceremonije, od katerih je odvisna sreča mladih zakonskih. N;i svatbi ne sme ne- vesta nič jesti, ženin pa kolikor hoče, nasprotno pa se ona druzega dne od- škoduje pri njenih slariyih, tedaj pa mora ženin lačnega želodca gledati, kako ne- vesti tekne. Mladi mož pa sme svojo poročenko tudi koj prvi dan zapoditi od sehe, ako mu ne ugaja in se mu je s čem zamerila, ali ako ne spošluje njegovih roditeljev. Prvega otroka v mladern zakonu operejo äe le öez tri dni po rojstvu, a v jednem mesecu mu ostrižojo glavo. Da bode olrok pokoren, mu zvežejo roke, ali da postane samosvoj in se privadi sam igrati, posade ga v četrtem mescu starosti na stolec, ki je namazan z neko sladko lepljivo zmesjo. Ko je otrok star jedno leto, skuša;o zaslediti na njem nagnjenje k temu ali oiiemu poklicu. Da se to izkaže, posade mah'ga Kitajca v — rešeto, v katerem se nahaja oroclj«^ raztiih poklicov n. pr. pero, knjigu, tehtnica, škarje in drugo in zdaj pazijo: po kateri reči najprej pograbi Kitajček, za tisti poklic je rojen. Najslabše se godi pri Kitajcih bolniku in sicer zaradi tega, ker je zdra- vilstvo ondi še v povojih. JVlazašlvo ](x na Kilajskem dovolje.no vsakornur ne da bi imel najmanjšega znanja. Ker je vsaki mazač tudi samosvoj ,.lekarnar:(, zapisuje. ubognrnii bolniku miksture, na katerih hi poginil sam zlodej. Kilajski zdravnik se tudi zaveda svoje zabitosti V zdrav- niški vedi, zaradi tega se bolj zanaša na dobro narav bolnika in pa na sopomoč — hudih duhov. Ako pa se vendar iz- kaže, da je talc zdravnik po svoji ne- umnosti pnjvzročil snirt kakega pacijenta, tedaj ga obsodijo na smrl in ^a obesijo t. j. po.šljejo ga za njogovirn pacijentom na uni svet. Mrtve obžaljujejo Kitajci na uprav grozen naein. Ob pogrebih ne izražajo žalosti vsled izgub^ svojih dragih kakor mi Kvropejci, marveč lulijo in rjovejo, da jih je stražno aližati. Kar je Logatih, pa Be navadno ne trudijo suini z jokom, marveč plačajo posebne jokavee in tu- livc(!, kaleri izražajo -— za denar — obup in žalost po ranjeem na najrazličueje načine: mečejo se na tla, valjajo se tuleč in rjovec, mabajo z nogami in rokami okoli sebe ter sukajo oči, da je groza in strah; pri lern pa razuniejo potociti to- liko solza, da so popolnoma obliti v obrazn. Da bi se mrtvemii ue godilo onkraj groha slabo, dadö mu seboj vsega do- brega, posebno pa mnogo obleke na se; polcin denarja, nosačo, dotnače o rod je, celo — sužnje žive pokopljejo ž njim. Vendar Kitajci ne izkopljejo jame za mi'lveca, marveč na licu mesta po- slavijo rakev na tla ter zakrijejo z zemljo rak(^v in vse, kar so mu dali seboj. Mej pogrehnirni C(;remonijami narišejo na rodbinsko ploöo inie raiijeega, katero zopet v svečanein sprevodu neso na dorn. Ko so se pogrebei odstranili, zleze Kuli, t. j. suženj, izpod prsti in gre tudi domov. Kako Kitajci ljubijo svojo rodno zemljo, je razvidno iz tega. da izseljenci devljcjo na stran leto in dan, da morejo iti vsaj umreli domov in počivali v domači zemlji. Tudi so nekat(iri dado piepeljali v domovino po smrti in ondi pokopati. Tudi pošiljajo Kitajci svojeem, na- seljenim v inozernstvu, po cele ladije rodnn zemlje, da zamorejo vsaj na Lujetn biti zagreheni v dornačo zemljo in kdor ne more plačati za svoj prevoz v domovino, kupi si na tujem toliko kitajske prsti, da pokrijejo ž njo njegovo rakev. (Dalje pride.) odtlelki Burov izvedeli o sklopu še le, ko je hilo ž« prepozno. Komaj f> stotink Burov je in mod njiin nili no vso žensko, ki soglašajo za mir. - Angležki lisli so lni.li pisali, «la je l)il Kiiigcrjc»- namesinik Schalk Burgher v talionscili z nav- I'u.sonjem sprejel, ivsiiica pa jo, da ga jo morala branili poiicjja prcd lazbur- jenimi Buri. Kako drže Augleži besedo, jo p(>- sneli iz lega, da se vlada bruni zdaj obnoviti lo jodrn> poru.šeno lunno Burom in a!i jini dali lo novčii. odskodnine, vse jo bila lo naslavljona pas!.. Kar se lice povralka vjotnikov v domovino, se dajo dovoljenje /a povratek onim, ki prisezejo zvestobo angležkernii kralju, ki imajo dovolj srod-fov saini in s kalorimi jo. za- dovoljen kapski giivcnicv Milner. V.slod loh in drugih provar ziwladalo je mod Buri toliko ogorcenje da se zbirajo žo novi oddelki, ki horojo nadaljcvali vojno in je vsalc hip pričakovali novili Iminalij v južni Al'riki. Domace in razne novice. Mašiiisko posvocovanje. -— I'ro- vzvišeni knoz-nadškol' jo podelil v or raj zjulraj v nadskolijski kapoli nokaLorini bo- • goslovcem sulxlijakonat, danes dijakonat in julri v stolni corkvi presbiterat. Novomasiiiki. — Jntri bodo v no- vomašnike posvečeni sledoči čč. gg. in sicer: Iz goriške nadškolije jodini Andrej Š t r o k o I j; iz tržaško školije Štelan Bass a, Malija. K u r e I i č, Josip II j e i e in Franjo Vranjac. Kazun imenovauih bo.sta v ma.šnika posvečena oo. kapucina Lavrencij Novak in Rafael B o g a t a j. Premest't'iije. — Učiteljiea ;ia eip- karski soli v Idriji gospodicna Ainalija K o r b a r jo premescena v Bovoc. Na njono mosto v Idrijo pa jo premeščena gosp. Ivanka J e r o b iz Bovca. Ninrtna kosa. - V cctrtek je umrl v Scžani providon s svclolajslvi za umi- rajoče, v 45. letu svoje dobo, bivsi žiipan g. Ivan K e n č e 1. Svetikt inu vcetia Inc. Za ,.Solski Dom" jo projolo nase upravništvo : Goriški bogoslovci K 15'IU. Iskrena hvala ! Letni sklep se jo vrsil v cetrtek na luk. osrednjem seinenišču z zahval- nico. Sklep Solsko^a leta na obrtao- nadaljcvalni soli „Solskoj;a Duma'. — Dno 13. t. in. sejo vršil ua omenjeni šoli sklep »olskega leta v navzocnosti odbora in nekaterih gg. gostov prijateljev to sole. Iz poroeila voditolja to šolo po- snamemo s'i deče : Rodno se je poučevalo na toj soli od 18. sept. 1901 in do If), jun. 1902 in sieer v troh razredih p;> V ur na tedon, skupaj 957 ur. — Solo jo nadzoroval v tekočeu šolskem lotu nanioslnik deželnega šolskoga nadzornika gospoil Stefan K r i ž n i č trikrat in sicor v slovnici in računslvu ter dožolni nad- zornik obrtnih sol, vladni svetnih gosp. Karol viloz lie sky pri risanju. llüoncov se je vpisalo ll(.>, od ka- terib jo do konea Iota oslalo N2, drugi so izostali all se presolili. Po starosti jo bilo učoncov in si- cor: 2 v 12. letu, 13 v 13., 14 v 14., 9 v 15., 10 v 16., 12 v 17., 4 v 18, 7 v It), in 5 v 20. lotu. Čoz 20 lot starih je bilo 7, torej vsdi skupaj H2 uconcov. Bivali so in sicer: 24 v Gorici, 'M- v Solkanu, 8 v Vrtojbi, I v Povnii, 3 v Št. Androžu, 3 v Bukovici, 2 v l'odgori, 2 v Opatjemselu, 2 v ŠI. l'oli-u, 2 v So- vodnjah in I v Mirnu. Po poklicu j(^ bilo : 32 niizarjov, 23 zidarjev, 2 kovača, 4 ključavničarji. 2 sodarja, 2 klesar.ja, 2 rezbarja, 4 ko- larji, 2 strugarja, 2 čovljarja, 2 knjigo- veza, I krojač, I svočar, I urar, I ka- varniear in I trgov(;c. Od toh je bilo 11 rokodelskih po- mocnikov, ostali so bili rokoil. ucenci. Napredovali so tako-le: 15 prav dobro, 19 dobro, 39 zadostno in 9 ne- zadostno. Obdarovanih je bilo 27 učencev s skupnim zneskom K 18050. Dasi učenci niso redno obiskovali sole, so da v primeri s prejšnjimi loti zabeležiti tudi v tern oziru napredek. V šolskorn letu 1900/1 2 uecnca nista za- rnudila nobenkrat, '/l() šolskih dnij je zamudilo 0 učencov, - l0 13učencev. Le- tos 4 učonci niso zaniudili nobenkrat, '/io dnij 14 ucencov, »/,„ 14 uconcev. Najnerodnojše v obče ko obiskovali žolo oni iz Gorico, najrednojšo oni iz Buko- vice in Opatjegasela. Koliko lepsi pa bi so bil napredek, ako bi roditolji in gg. inojstri boljc? skr- beii za to, da inladina rodncjše obiskuj«^ solski pouk, kjer si pridobi noobbodno potrebnega znanja in spretnosti tor se tudi izomika v lepem obnašanju. Kakor znano, jc la sola usla- novljona izkljuctio ah obrtniko in male Irgovoo, fla sc polcg potrjoncga učnega načrla poiK-ujc v materinskem jo/.iku in na poillagi onega znanja. kat(;ro si pri- dolic iičciiri v obč(i na ljudski šoli. Danes jo pat"; noobbodno |)Otrobno, da slohorni obrtnik ali trgovce govori in pišo pravilno ; da nmo scslavljali razno p.o.šnjo ticočo se njogovo obrti ali trgo- vino. da /na pravilno računati, si^slav- Ijati o'.rtniske in Irgovske spiso, da ima pravi pojrn o zavartnanjn, monicah. knji- govodslvu itd. Za rokodHca jo pa iimjz- ttgibim polrebno, da sc privadi ri>ariju. kor lo rokodolec. ki zna dobro risati. dola pravilno, ukusno, ccdno, trdno. sprotno in sttMJIjivo. Izdelki risanja nc- vcščcga rokt)dol(;a so ncmalokrat slabi in neukusni vkljub Icmu. da porabi čosto Vfč snovi nogo risanja vcšči rokodclcc. 0 torn sc more prcpričati vsakdo. V razstavi izdclkov uconcov tc sole so je lahko marsikdo prcpričal o ncna- vadni nadarjonosti našili m!adcni|i z.i v i so k o o b r t n o 1 /. o I) r a a I» 11. In zakaj naj bi mi Slovcnci pri lo- liki nadarjcnosli oslajali vedno Ic na zadnji stopinji lozakov. tujci pa naj bi bili naši gospodarji ? Ako Imceino po slali povsodi sarni svoji. nioram«» skrbcti za to. da n a d a r j o n o s t n a š c m I a- d i n o po«lano tcmolj nasi samoslojno.^ti. a ob jodnciu ,roiiiin;t >ila v motorju na- šoga napredka. In to nadarjonosl mo- romo jariti in kroprati jedino Ic /. v/.traj- nini in v^pcšnim pnnkom. — /ator«*j rodilclji, 2jc bila zofict po^lavljcna in ^I'rcjcta v za-1- nji do/.clnozborski soii b(». Z živimi barvami slika mojstrska roka čarotma poboeja Soške doline, — Ta poozija jo žlahlni kamen v proprosti opravi". ,.Skalnica-' bodi častilceni blagoga pokoj- nega kardinala in popotnikom na Sveto goro idi ..Skalnioo" Ijnb spomim'k. — ,.Skalnico%l jo natisnila ,.Narodna tiskarna*1 v Gorici, založila pisatoljioa volcblago- rodna gospica M. HolzingtM- pi. Weidich, c. kr. učiteljica, ki projema tudi naroc'ila (ulica Sv. Antona, st. \. II. nadsO. Iskrcu» /alivalo izrckajo sIovr<»dati. Pri I'mii pa jo bil /,a>ačen in arotiran. Lüb je bil mesarski poiriočniki in nekaj ca.sa v slu/.bi v neki tuk ijsnji mesnici, sicer pa da mu dejo no di.-i po.sobno. \r nedeljo je pred neko krt'uio v Zdrav.iOini pustj 1 noki gost r>voje kolo ; ko y prisnl pred bi-šo, kolosa ni bilo nikji-r. Isti dan sta dva mladenic'-a za jako Mizko ceno prodajala jed'-n bicikelj v vasi \erso. Zandarjem se je ta kupčija /. leia sumljiva, zato so oba mla«Jeniča aretirali in jih peijali nu sodi.šče v Gra- diit'-e. \i|»aVhka /eh'/jiica. Danes je torej /e golnvo fla «o dokoncajo dela na Vipav^ki železnici do 31. avgusta t I. ter ia se i>ta « 15. sc|»t iznx'-i prom»'tu. I)rla\skr ra/iiMTt* na Vipnvski yi'W'Ziiii'i. Kakur tujc.no. so delavci na \ipavski /.elfznici dokaj nezadovoljni - placo in po«tt)panjcm podjotntka L«'-ta d:t ni odkrto-rcfii na^proti 'i«'lave»'m in /!a«ti slabo nakloriien (iomat.inorn. ki bla: i na progi. Ker ps»djetnik svoje nbljiibe ni drAa! fa zvi>a delavcem plačo od 210 K na 'i K. marveč plac-uje ob uie-et u kakur iijemu ljubo in drago. so v pf'indeljpk popu«tj|i delo nakladalci i.'rarnoza pri hudourniku I.okav^čeku. ka- t.*ri se rabi za na«ipanje progp. Ali t^. >o ni /.adosti. Mesto da se podjetnik v prvi vr-Ji ozira nn domaco ljudi tor ugodi njitiovi upraviceni zahtevi glede zaslužen»* place, pa narnerava baj»* odslej najeti samih vnanjib delavcov tor doma- čino puel ves pijan z drugimi fanti k pri- trkovanju zvoiiov. Kor ni mogel Ptati radi oniotico v glavi. poprime se lestvie-, holet- iti navzdol. V istem easu so lestvice zinaknejo in oslal je viseO na strehi. K sreoi sta bila zraven dva druga lanla. ki sta ga resila strähne in gotovo smrti. Prišpdsi na tla. vsedel se je blizu cerkvo na trato in jol prepevati in vris- kati kakor bi bil v krčmi in to mod službo Božjo. Lepi sadovi! PovtMlonj. — /.0 v zadnji štovilki omenjali smo hudo novihto. ki je raz- sajala pri nas v mostu in v okolici v pondeljok zvečor. Kakor smo pozneje do- znali. je povodenj napravila mnogo škodo po uasi okolici. Tu je odnasala zomljo, tain je nanesla na njive vso polno grušča in kamenja in tako uničila tu in tain poljske pridelke. Hvala Bogu, da skoda ni bila splosna, ali gorje onim posarneznim posestnikom. katerin je voda poskodovala njive in travnike t-'r jim vnioila letošnji pridelek! llujse nego pri nas je bilo pa v Furlaniji. V Musi, v Šlovrencu in v Villa- r.ovi padala jo tudi debola toea ki je napravila veliko škode. V Koprivi v Furlaniji izstopila je iz struge Birsa, razdrla branove in pre- plavila polje ter vnicila poljske pridelke. lliše v vasi saini so mnogo trpele kajti pritličja in kloti so bile vso pod vodo. Cesarski niaiicvri. — Zdaj je že določen progruin, po katerem se vrše letošnji cesarski manevri. Najprej se vrse isti na morju in na kopnem ob obali jadranskega morja in sicer blizu Pulja in na Fvvarnerskih otokih blizu Lošinja. Closar se priprclje nainrec due 31. av- gustu zvee'er v Trst. Od tod se popelje due I. septembra zjwtraj na jahti „Mi- rainar" v Pulj in koj la dan prično vaje nase mornarice na morju, ki se bodo vršlle 1. in 2. septembra. Due 3. sept. skusala se bode nasa mornarica izkreati na kopno proti jugu od Pulja, a pes- polka 97. in 87. imela bodeta nalogo da preprečita to izkreanje. Dne i. sept, si pa ogleda cesar nekatere nove mor- narične stavbe v Pulju. Ta dan 7.ved-er se odpelje na Dunaj. V njegovem spremstvu pri teh vajah bode tudi prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Dne 11. sept, so pa odpelje ceaar v -promstvu nadvojvodo Franca Fer- dinanda, nemskoga [»restolonaslednika in nadvojvode Hajnerja v Szätvär na Ogeskem. kjer bodo volike korne vaje, ki prič-nejo 14. sept, in bodo trajale do 16. sept. Od tarn so povrne cesar s sprem- stvorn zopet na Dunaj. Novi \ojaski kazensko-pravdui vvd. ¦— Kakor poroca ,.Krerndenbiutt" ternelji novi vojaski kazonsko-pravdni red, izdelan od vojnega rninisterstva v riporazurnljenju z oboma miniäterstvoma za deželno branibo. na načelih zatožbe, nopo.srednosti, ustmenosti, svobodnega dokazovanja, uporabljanja pravnih sred- stev proti končni razsodbi, obrambe po tretjih osobab in pripoznanja javnosti. Ilr. Ilinko Vitczic - - V sietrtek 24. t. m je slavil ljubljenec hrvatskega naroda v Istri in starosta isterskih prvo- buritelj v, dr. Dinko Vitezic v Krku svoj osemdeseti rojstoi dan. Dr. Vinko Vitezic se je porodil v Vrbniku dne 24 julija 1822. Skrb za vzgojo Vitozica prevzel je njegov -tarej-i brat Ivan, ki je bil dvorni kaplan na Dunaju. Dal ga je studirati v girnnaziju v konviktu Mga je bilo poslano na lice mesta vojastvo. da brani pred kmetskimi napadi one de- lavce ki bi prisli od drugod ter bi na- mesto domačinov opravljali poljedelska dela. 30 milijonov JIadjarov. — Mad- jarski šovinisti vidijo resitev „madjarskega vprašanja" v tern, da bi poraslo stevilo Madjarov na 30 milijonov. To naj bi se doseglo s tern, da se množi madjar.«ko prebivalstvo in pa da v madjarski papriki potone še nekaj drugih narodnosti. A ne jedno ni drugo ni mogoce, kajti Madjari so vsled paprike in nernoralnega živ- Ijenja v narašeaju najbolj nazadovali in le Francozje so jim v tern pogledu še kos, po drugi strani pa se druge narod- nosti čedalje bolj zavedajo svojih pravic, tako da se Madjarom ne posreei jih po- polnoma potujeiti, to velja v prvi vrsti o Hrvatih. Danes jeMadj. slabih 8 milijonov in pri tem številu tudi ostane. V oeigled temu je dejal glasoviti ogerski državnik Szecheny: ,.Tako malo nas je Madjarov. da bomo morali še ječe in vešala podreti". Koliko porabimo tobaka ? — „Statistična izvestja finanenega minister- stva" priobeujejo ravnokar podatke o uspehu razprodaje tobaka v naši mo- narhiji leta 1901. Iz teh podatkov je posneti, da se je lansko leto prodalo to- baka za 216,111.196 kron, dočim se ga je prodalo 1. 1900 le za 213,134.471 kron torej za 1.4°/0 manj od lani. Od teh 216,111.196 kron pa odpade 2,111017 kron na izvoz našega tobaka v inozern- stvo. — Največ pa se je prodalo tobaka ker se ga najbrže tudi največ pokadi na Češkem in sicer za 55,768.577 kron. Za Češko pride Dolenje Avstrijsko z 51,285 845 kron, Galicija z 27,214.321 kron itd. Smodk narejenih v domačih tovarnah se je prodalo in pokadilo 1.207,512.000 proti 1.282,715.000 pred- lanskega leta. Cigaret se je prodalo in pokadilo 3.080,129.000 proti letu 1900 2.885,252 000. Po vrstah se je prodalo največ tistih „po dva in pol1', narnreč 535,670.586 kosov, potem pridejo ,.kuba-'. Od cigaret je ,.šlo'' največ „dram" namreč 1 406,680.900 kosov, a „sport" je „šlo" 1.128,792.450, Potres. — V Mignanu okraj Ca- serta je bilo v sredo po noči več pojavov precej močnega potresa. To da je v zvezi z Vulkanom, vsled Cesar se pričakuje velikih izbruhov. Vse prebivalstvo je zbe- gano in prenocuje na planem. Iz Kijeva na Ruskem se poroča da je voda v nedeljo v okolici tega mesta porušila nad 150 his in da je na stotine ljudij zgubilo življenje. Železniški promet je tarn popolnorna prenehal. F>oljski pri- delki več okrajev so popolnoma uničeni. Vseučilišče v mestu Kijew je popolnoma pod vodo. Mestne ulice so popolnoma razdrte tako, da je vsaki promet nemogoč. „Naši liberalci". — Pod tem na- slovom je začelo izdajati ,.Obrambno društvo" v Ljubljani brošnrice, Waterih namen je braniti verne Slovence pred napadi v naprednih listih. Prvi snopič je izšel pod zaglavjem „Liberalna vera" in se dobi v Ljubljani v „Katoliški ti- skarni". Narodno gospodarstvo. Sedmi avBtrijski vinarski shod v Krems-u. Sedmi avstrijski vinarski shod vršil «e bode od 14.—17. septembra t. 1. v ffinorodnem mestu Krems. Združena bo s shodorn tudi razstava raznib, za vinogradarslvo in kletarstvo potrebnih strojev in posod. Program shoda je sledeoi: V soboto 1M. septembra: Zveeer pozdrav došlih udeležnikov v hotelu „pri zlatem jelenir1 v Krems-u. V nedeljo 14. septembra: Dopoldne predavanja, popoldne iz- leti v vzorne okolične vinograde iStilt Ciöttweig. Dürnstein itd.i V ponedeljek 15. seplembra: Dopoldne predavanja. pupolilno oku- šanje vina.v veliki telovailni ilvorani V torek 1G. septembra: Dopoldne predavanja, popoldne vož- nja po Donavi s posebnim parobrodoi.i skozi najkrn-nejo krajino Donavske do- line „Waehau" v Molk, kjer se udeležniki v samostanu benediklincev od gospodn pre'ata Karla kot časlneua predsednika shoda vsprejmo. V sredo dne 17. septembra: Pregledovanie deželno vinarske in sadjarske sole v Kremsu. oimldne odhod s posebnim vlakom v Klosterneuburg, kjer bo ogledovanje svefovno znane sp- mostanske kleti in trtnih nasadov ta- mosnje vinarske sole. Shodu predsedoval bode deželni marsal baron Gudenus. Kot glavni poroeevalec pa bo rav- natelj Ferdinand Reckendorfer. Udeležniki shoda dobe v dar slav- nostno knjižico obsegajočo najznameni- tejše kulturne in zcodovinske podatke v tisočletnem vinogradnem mestn Krems, katero je za to sestavil preeastni prošt dr. H. Kerschbaumer. Razstave strojev in posod udeleže se najboljše domače in tuio tvrdke. za koje obdarjenje so se podelile od c. kr. poljedelskega ministerstva in od stro- kovnih skupš^in mnogoštevilne kolajnf in častne nagrede. Shoda udeleži so lahko vsak. Vendar mora prej naznaniti vdeležbo ter si pre- skrbeti v to potrebno vdeležno vstopnico. Priglase sprejema shodni tajnik prof. Fr. Rathsam v Kremsu. Kako prejrnati uši jjovedi? Navadno in dobro sredstvo je močna tobakova voda. ki sp ž njo prav dobro namažejo vsa išiva mesta dvakrat ali trikrat po preteku dveh do treh ur. Čez 4 do 5 dni je mazanje ponoviti. da se unioijo še one oši, ki se med tem časom izležejo iz gnid. Xajboljsa kokoš. Pri nobeni vrsti dornače živali ni toliko plemenitve v sorodstvu, kot pri koknšarstvu. Vsled vedne tuejseboine ozke plemenitve nastäjajo seveda slabici in spo^obnost kokošij za lego močno pojema, posebno, ako jih pustimo nad tri letu pri življenji. J Sicer pa smemo t^diti, da samo s križanjem domačih pasmin s plemenitimi pasmami dnsezemo lahko živali. ki nam dajo najvecji hasek v gospodarstvu. Niti čistokrvne plemenite, nit.i izro- dele deželske živali nas ne morejo niti popolnoma zadovoljiti zato, ker so prve pogostoma zelo pomohkužene, zahtevajo prav skrbno postrežbo, kakor^ne jim preprosti kmetovalci ne moremo dati in pa zato, ker se njihova koristnost obrača po navadi vedno le na eni strani, bodisi da izvrstno neso. ali da se dobro spilajo ali da so pridne valivke; naae deželske živali pa so premajhne. premalo rodo- vitne in tudi za debelenje ne prve vrste Pred vsem pa se imamo jasno od- ločiti: Kaj je naš namen pri kokošarstvu, hočemo li od kokošij veliko jajec ali pa jih redimo bolj radi okusnega mesa. Za prvi namen, ako hočemo doseči zelo rodovitne, kokoši križamo, deželsko kokoš z laškim, andaluškirn ali minorka- petelinom, ako pa hoč(Mno zelo mesnatih piščancev, homo rabili dorkingške lang- shan, — piymouthrock — in wyandotte- ske peteline Ako si hočemo izrediti kokoš, ki bi bila za vse namene najpripravnejša, nekako „univerzalno koko.š", ki bi legla veliko dbelih jajer* oh jednem pa imela dovolj mesa in bi zgodaj dozorela, hi bilo potreba v ta namen opetovano kri- žati na eni strani z velikimi mesnatimi petelini in na drugi strani s takimi, ki izvirajo od pasme, ki da veliko in dehelili jajec. Langshan, andaluška, Piymouthrock, laška, Dorking in Minorka petelini so najbolj pripravni, ako hočomo doseči tak vsestransk smoter in cilj s križanjem. Nikdar ne jemljimo za plerne pozno izpeljanih piščancev, ti dajo po navadi le slabo razvite živali, ki morajo s časoma izrodeti (degenerirati). Pozna gnjezda pridejo v poštev samo tedaj kadar gre za klavno perotnino. Dfwo|/|9 Sponiinjajte so o vsaki nUJCllVI. jn-iiiUi „SolsKe»;» doiiui" Kuhinjska sola l'oii/n'stitnt jf orf/>t/a jo. m. »/. ' kuliinjsko šolo •«' nlii'i \"vtturini st. O, I. nathiioftjc. (lojt'nk, kiittrc sc zrlijo izuriti v knlumjn, sent s/>nji'/a. a f*rostont iiiinnt šf zu vtto, katfio Itiliko hitro sfire/nteni, in />ri s/>rt'Jri>iii iiazmwini tudi frogoje in uini red. Ob ji'dncnt />oi-nstt' s% si'ojim obiskotn ; /><>stnriJini hocini f>o f>m-;> ztncniili ccittth z juko nkns- niini jcdili tako ofiofudnr kakot tudi zvi'tcr. Pri/torocitnt sr />. /;. roditi'ljt'in, katcrih hene sc ži/ifo ftriiiiiti />ra ¦rihwntii in vaiincinu ktihaitjn in (rospodinjstvu z odliinim spoStovanjctn Mari ja livebenc, \ Uistnica-voditeljica ktih. sole. Franc Melink, zidarski mojster vVišnjeviku št. 67, prevzeinii vya zid;irsk;i dela po naj- nižji ceni. — Xjirocona dehi sc licuo izvršujejo. Slov^ri p i'oIVsorji nu'diciiie in /dr.'ivniki priporouajo Tinltnro za zelodec %_ lekarnarja 5 GahriJL'la PiccoJi-ja v Liubliarxi, ^ flvoniBia zalaiatelja Nj. svet papeža kot sredstvo. ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav- ljanje in odprtje telesa, posebno zdravilna za on<\ ki trpe na za- : staranem zaprtju. rinkliiro za zeloilt'C rnzposilja lck;i/nar I'ICCOLI v Ljubljani v škatljicah z 12 sto- kli-iiifanii z;t K 2"52. z 24 stVkliMiicarai za I K -i-80. z 36 .stekleiiicjiiiii za K 7---. z 7U I1 sti'klonicami za 13--. l'oslni paket pixl 5 kir. Se prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu, Trstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. stekienica. Anton Pečenko Vptna ulica 8 (-OKK A Via Giardino 8 '' uriporoča in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih i«i j isterskih w t - ! nogradov. . Dostaviju na ilom in razpo.šilja po žclcz.- nici na vsc krajc avstru-c^rrski! ruon.irhije v \ soditi od t)(\ litrov iiaprrj. i\a zahtevo pošilja i üuli lizorec. | Cene zmerne. Postražba poštena. Jakob Miklus, ! trgovec L lesom in opeko. zaloga I vsakovrstnega trdega in mehkega koroskega in krunjskega lesa ter , |ioliišt.va, rakev (trug), vinskih po- ' sml, sliskalniee za vino in sadje vsake velikosli, kakor tudi kral- | kocasnih iger slovenskih „Mari- jjinic" L. |. lii;iiili in ti'pe/.nih nii/. i/. trdi^ga lesu, ki iinajo znolriij ti'(t- ali šl.iridelno keg- Ijiši-e z vrü'iu'i in kegljavnumo blagajno po najnovejši seslavi. za krčinarjc, zaschüike itd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. obrinstvii svojn Itogalo zalogo. /agol.avlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke on no. Vo ziiKMiii c(kni jr razne vrste. Moko št. 0, 1, 2. 3 i, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namriM- po Vz kjla in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencia v II. Rislrici. Zvoplenke družbe sv. Cirila in Meloda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdov^čini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razposilja v zabojckih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. „ftitta posojili/ v Gorici, registrovana žadruga z omejeno zavezo, sprcjcina hranilne wloge( kalcrc o- brt'stujo po 4'/._, po In iiifscč no; iu'vzdijrnoiH1 obrcsli pripisujf konot: leta h plavnici. Ficntni davck plaÖujo poso- jilnica sama. Dajc posojila ndoin na oscIhi' kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 5'/a- Spn'jciiiia člatie ¦/. g 1 a v ni in i d t>- lcži po 200 K in z o p r a v i I n i m i d (> I t'zi po 2 K. Olvarja članom I c k o č c računc, katore obrcslnjc po rk:tl, satin, hatist. zi'phir svih-, nvile zn prati, Voillc (!«¦ l>aiii<'. Tennis, Okst'onl, pique Inknjasli. Mo/ka sukna po vsaki «•»•Hi v veliki izberi. Nadalje ima. bo«;ato zsiIoro pn'pro^, iHM'^niijal, zaves, l»In«?a za moliilje, platiui, riiillona, ruske^a platna, UiHMppovej?a platna, hlasieviiie, volnenih odej, kuvtrov, sia.je, liombazevin, /epnili rut ltd. Goflpode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15°/» pod cono, dokler je še zaloge. Pod perilo spada Bledeee: bele srajee z barvanimi oprsniki, ovratniki, zapestni.ee, nogaviee, srajee za hribolazce itd. Vse po najnižjih in stalnih cenah! Na žoljo se razpošiljajo uzorci poštnino prosti. Št. 59. V Gor'wi, v solioto dno 2fi. julij« 1902. Letnik IV. |/.li;i.j;i vs.-iI; loi'Hi in suholo v IimIiiii (ill I I . 111* i |>l''il|Hi|iliie /;i incslii cr oi, ;'». 11ri |iii|i./.voivr. Shine po posli projeiiuin ;ili v (ini'ici 11:1. (Iimii |im.iI|;iii i'I'IdIi'Iihi K K., (nillrlno 1- K. in I'i'i 1111 '| 111 > 2 |\ I' I*«> a 1: 11; t ^c v (ii.rni v l(ili;i.k;irn;i li S c h w ;i r/. v ftnlskili iilicah in -' *' '- Icr.sil. /. v l\uiiskih ulic'ili pi) H vin. (YctVnio i/duiijc} l'r«'(liiištvo iii upravnihtvo *»• nahajata v <.\ ;t r o it n i I i a k ;tr i> i>, ulica VcUuriiu h. St. 9. J)i>|iisf j<- nasloviti na tired niStro, '»Llasi- in naročnino |>a na upraviiištvo €(joiicf». Oplasi se racunijo pu pt-cit- vrntah in sicfr ako nc tiskajo 1-krat po 12 vin. 2-krat po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako se vcckrat tiskajo, raču- nijo sc po pogodbi. lzdajatelj in oii^ovtirni nrednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruäic). Mej denuncijacijo in resnico. Ni ririrn namenom, da naš mladini koristimo. Da snio v svojem elanku govorili bfidko resnico. dokazuje — po ,.Soci>l — hi lahko to, da m i na naš članek nismo dobili no!>enega anonimnega pisma in nobenib zasramovanj iz dijaskiti krogov, s kakoršiiitrii se larizejsko in mogoče tudi lažnjivo ponasa „Soča"'. I In kaj .smo rekli mi ? lickli smo, da jr I>iIo met] odličnjaki na goriški c. kr. girnnaziji do prcdzadnjili let t. j. do približno onega časa. ko j<; ,.Sf)(Ja>l in njena garda začcla bluvati strup d(Miuncijacij in zasramovanj na vse one sl.ivenske mož(*, katerim n<1 dovoli ne časi ne oseben pono.s več pajdašili sc ž njo. ¦¦¦- da je bilo do prt^lzadnjili let med tenii odličnjaki vedno več Slovcncev nego Lahov. To je resnica. kalero potr- .jujejo letna poročila tega zavoiJa iz onih let. V svojem elanku smo priznali. da je zislcni ki'iv iKMjspebov. a smo tudi kot je- den p o g I a v i tn i h uzrokov nazadova- njn na-ih gimnazijeev navedli naprednjaš- ko rovanje in naprednjaške veselice ter krokc. To. kar smo pisali. je resnica. kiitero p o t r d i j o lahko n a j v e r- n e j š i p r i s t a š i „Soč e". Foleg tega snio trdili da j(^ innogo krivo nazado- vanju tudi to. ker so vsled zasramovanja in d(Miiincijacij iiasih učnih moeij izgubili nekateri dijaki —hvala FSogu, ne vsi ! — spostovanje do svojih prolesorjev in ker je neki napredni general dijake naravnost zapeljaval v n<-Miiarnost pri učenju. Ali kako odgovarja „Soca" na naše trditve? Zopet na način kakor je zmožen odjjovarjati le s k v a r j c n in n e m o- r a I p n fan tali n. Nie stvarnega ne pove, nič ne dokaže. marveč zopet le smeSi in denuncira, pa se grje in v svoji zlobi navaja imena mož. ki osebno pre- sedajo „Sočinemu"' lastniku. Te inože denuncira kot ,.politicne strankarje"' — ker ne trobijo v rog naprednega barabstva! — oc'ita jim da so trinogi ter da je mladina ,. s v o b o il o ni i s e 1 n p j š a o d svojih p r o I' e s o r j e v" — zadeto ! Ker ta ..mladina" zahaja v naprednjaska gnezda in od kalore ,.svobode%< jo mora odvra- čati vsakdo. ki želi dobro tej mladini; smesi jib, da niso vzori mladini vsled | I svojega obna.šanja fk a k e g a obnašanja, pro.siino?!) v soli, iker navajajo dijake k dobrcmu?), v deželnem zboru (ker kate.ri profesor kot poslanec nastopa proti kake.mu intrigantu, ki škoduje deželi v gOHpodarskili rečehVj, v sodnih dvoranah, (kjer kak profesor izreoe trpko resnico o I nckomu, kaleremu je ljub.se vse nego res- nica), vzorno bratenje s sleparji — — , i'kdo se brati s sleparji in s kale ri mi sleparji ? Ven z i rn e n i in v e r j e I n im i dokazi in no z izmišljotinami in pod- tikarji !i. i S takimi sredstvi hoče ta barabski list krasti Cast slovenskim učnim močem in jih spraviti ob ves kredit pri mladini, zato da zdaj. ko je dedoma dosegel svoj <;il p o d 1 e g a osebnega m a š č e- v a n j a jedne neuke kreature. ki ni vredna odvezati jermenov pri čevljih pojedinemu teh mož. da zdaj kaže na te rnožp. češ: vi laži-uzori mladine. krivi ste njenih učnih neuspehov. Ali tu moramo takoj pr'biti v spo- min — Terzitu. da so ti profesorji ueili že davno pred aoriskim razkolom in da so bili jednako uzorni kakor so i danes, da pa slovenski dijak v prejšnjih 1 e t i h ni nazadovai. Ali takrat še ni izlivala svojega strupa na vse kar je narodu in dijaštvu milega in dragega. z n a n a g n i d a in ni še nosila na trg produktov svoje zmožnosti v peklenskem delu. kakor to dela danes ! V nedosta- losti tehtnejših izgovorov kaže „Soča" na —- „citalnisxe veselice in plese" ter si dovoljuje pobalinsko šalo na kraju. kjer §ala nikakor ni na mestu. Ali je ..Soeiir' pisec zmožen nare- diti primero mej čitalniškimi veselicami in „naprednjaskimi" kroki in med ätevi- lom jednih in drugih? Ali hoče priznati, da so ,.naprednjaškr' kroki mlademu di- jaku pogubni v v s a k e m o z i r u ? Ali hoče vedeti da je velik razloček med ve- seljem in razujzdanoätjo — vese- Ijem, kakor.šnjega smo ae udeleževali di- jaki i v minulih dneh in ki zares ni „združeno s prav nobeno nevarnostjo za dijakatCy Mej vesehcarni, kakor.4nih se je dijastvo prejšnjih časov lahko udeleže- valo brez ..strašno natanjčnega1' očesa profesorjev in pa onirni sestanki, kakoräne prireja in vabi vanje dijake današnja „napredna"' klika, je prav velik razloček. ,,Soča"' bi nas hotela zares pripraviti do tega, da povemo še več, ali naš namen ni in ni bil, da škodujemo kornu osebno, ka- kor zna to le ona. Ce smo napisali oni čla- nek, narekovalo nam ga je rodoljubje in pa prava odkritosrčna ljubezen do nase učeče se mladine, ki je poklicana, da vodi jedenkrat na» narod in za kateri poklic je neobhodno potrebno, da si ohrani dusevno in telesno zdravje ter zdravo moralno podlago. Več za danes nočemo govoriti o tern poglavju. Le to bi svetovali ..Soči". da naj se vsaj ne hlini s svojim Outom za mladino, do katere jej ni več nego le toliko. v kolikor naj bi ista služila njenim namenom. marvec naj kar na- ravnost prizna. da dela bodisi po naročilu ali brez naročila onega ,z i s t e ra a1' n a P r i m o r- skem, kateremu jetrn v očeh naš narod in njega dijaštvo! D o p i s i. Iz Št. Ferjaua. — (Posneraaimo deželni zbor!) —Če pogledamo pro- račun deželnega zbora, če premodrujemo deželne naklade, kmalu opazimo, da iste niso na vse strani enake. Tu so večje, tu spet manjže, kakor se je ravno naäim deželnim poslancem zdelo, da ti ali oni davkoplačevalci lažje ali težje iste pre- nažajo. LISTEK. Sobotno pismo. (IMS)' 110 111 11II4* It 1IIS. ) ,,Soča" noče iti v pogin — kakor pravijo — zato je nastopila pot, ki jej je kazala da je prava — tako pravijo — v „mrtvi sezoni" — tako pravijo. In kaj še „pravijo-1, g. urednik? ,,1'ravijo"' tudi, da se je Ilomunculus varal, ko je pri- čakoval, da „Soča" odgovori ,,Goriciil tudi kaj gledo — naročnine, katero za- računa iijen premeteni lastnik svojim lah- kovernim Makabejcem za dvakratno iz- hajanje na teden i-avno tako kakor so jo ali je tudi niso plačevali prej za t r i kratno izhajanje. Mesto tega je po- stregla s tako duhovilo notico, kakoršnje bi zaman iskal v listih, ki irnajo — dobro vest -» prav:Jo. No, „pravijo", da se ta „manipulacija" poštenega lastnika „Soče" tiče onega tisučaka, katerega mora kot „narodni mučenik" plačati, da mu ni treba kuhati ričeta in kaleri tisučak bi mu naj donesle one manj izhajane a jednako zaračunaneštevilke »S o č e". Ker so plačniki „Sočine" na- ročnine sami požrtovalni rodoljubi, bodo rade volje pripomogli v to „kompenzacijo". Seveda si bodo za prihodnjič prepovedali take bizarne špase Gabrščekove in mu bodo točno dokazah, da kdor tako slabo opravlja svojo lastno blagajno (!), da meee tisučake na cesto za izgubljone pravde, najbrže ni zmožen dobro opravljati tudi drugih blatrain. Da nai si bndo nnsnillniaL-^ A propos kuhinjske ! Kakor ,.pravijo", g. urednik. je Ho- niunculus na oiiginalen način delal r e- klanio za ,.kuhinjsko solo'1, ker kakor čujem, se tudi „naprednjaki*1 zdaj de- janski udeležujejo tega slovenskega na- predka s tern, da hodijo na — gulaže. Cudo, da se ne boje takih nasledkov, kakoršni so zadeli nokega Ahasverja ter da bi morali delati podobne oporoke, kakoršnjo jenaredil on. ko zapušca „brez- plačne celice", ,.brezplačna kosila" itd. itd. onim, kateri mu ležijo težje na že- lodeu kakor vse vode jadranskega morja. Sam o sebi pravi, da je umrl, da je mr- tev, a Ijudje pripovedujejo, da so ga vi- deli minule sobote odpeljati se v gore. Odpeljal se je baje v dvovprežni kočiji. - pravijo pa, da bi bolje sloril, ako bi bil odjadral s kakini zrakoplovom naj- novejšega zistema, da bi tako odšel „brez- plačnim celicam" in „brezplacnim kosi- lom", katerih mu nekaj namerava pri- skrbeti Ilomunculus, ko bode zato po- sebno dobre volje. Mej tern pa naj visi nad tern „lUOU-letnim mrtvecenr' Damo- klejev meč tega zagotovila. . . . V zadnji seji dežolnega zbora sem se zopet nekoliko pozabaval. Zdaj sva se dobro imela pa z — dr. Treotom. Ker se je ta najnovejši poslanec vedel lako nekako kakor oni, ki se še le uči plavati, sem ga kol izbo- ren plavač v morju deželnozborskih sej moral vedno držati „nad vodö", da ni še precej ,.težak>l in je preveč čutil. da ga njegova ..vsiopnica'' ne opravičuje dokaj pred postavno opravicenimi ,.pla- vaci". Vsled tega je prišlo do interesant- nega tete—si—tete med njim in menoj. //oiHiiHculiin: No, zdaj plavaj ali utoni ! Slabo se priporoeas svojim vo- lilcein suhega Krasa, ako ne pokažeš vsaj nekoliko svoje zmožnosti in ne po- kazeš, da si „vzel>l vsaj jedno lekcijo pri — dr. Abramu. l>r. Tiro: Ali ljubi Homunculus. kako naj to storini, saj vidiš, da se ves tresem ! . . . lloiHUHcnlitx: Ali hoceš, da ti še sree ..gori držinr'. da ti ne zleze v hlače? />/•. Tiro: Oh, drži, drži, --- že leze ! IJoiHuncnhts: Ne bodi slabič! Stavim da bi še tvojagospa soproga, ki je pristna Kraševka, bolje igrala vlogo. ako bi no- sila hlače. Skoda da ni ona kaiulidirala! I>r. Trco: Prirnaruha, Ilomunculus, ako bi bil vedel, da je tako težko, od- stopil bi njej ta jalov moj mandat. llomuthnlht: Torej zdaj, brez Sale : hop ! Skoči! Dr. Treo: Takoj skočim, samo po- vej mi še, kaj naj rečem. IIoMHncuhi*: Reci kar ti pride na um ! Misli n. pr. da slovenski poslanci, deželni zbor, da vlada niti ekzistirala ni, — sploh, da še svet ni stal, dokler nisi bil ti poslanec. Dr. Treo: Veš kaj? Staviti hoeem Goriško ter da se uvede pouk na nada- Ijevalnih tečajih ljudske Sole. . . . IliitHUHculu*: Dobro! — Sicer nid ncvega — a dobro vsejedno ! /V. Treo: Apelirati hočem tudi na mestne očete. . . . Homuri- lus: Vem ! Še boljše! Se- veda bodo „mestni očetje1' malce.debelo gledali, ker prostor za stavbižče učite- ljišea vlada že ima; a nič ne stori, ti — apeliraj! Dr. Treo: Viš, nekoliko si me že zmežal. . . . Howunruht*: No, da ti vravnam ,.štreno'', ti svetujem, predlagaj pa prej, naj se vpelje mej Gorico in Avberjem te- lefonska zveza, katera se podaljsaj potem do Trente. To pa vsled resolucije, katera se je sklenila zadnjič na shodu kozlov v Trenti, zahtevajoč bovške pašnike kot p^edpogoj za svoj obstanek. Dr. Treo: Izborno ! Telefon med trentarskimi kozli in avberskimi ovcami — izborno ! Hvaležen sem ti za to idejo, Homuncul; ali. . . Ilomunculus: Le hitro, le hitro, si- cer ti glavar še zaključi sejo, predno pričneš „dejanjski izvrževati" svoj mandat. Dr. Treo: Malce se bojim — suni me v rebra! Bums ! Cast je bila rešena, „krst" opravljen. Napoleonovi vojaki, ko so bredli ledene valove Berezine, niso imeli po koži toliko kurjega polta, ko zdaj dr. Treo — a storil sem svojo dolžnost in prepričan uTaieaon rae »TOje zivyenje. V proračunu za tekoče leto ravno opazimo, da so naklade na državni zem- Ijiški duvek najnižje, naklade na državno užitnino mesa, vina in mošta pa najvisje. In to je tudi popolnoma pravično, posne- manja vredno ! Vsak, kdor se količkaj s kmetijstvom bavi, hitro sprevidi, da kmet je najveeji trpin na svetu. Delati moni kot živina po leti in po zimi, od zore do mraka. le malo navadno pridela, a še tr . kar pridela, navadno ne more pro- dati, ako noee dati za sramotno ceno. Meseee, mogoče cela leta da mora hraniti doma, a opravil reva ima brez konca in kraja. Denarja je potreba sedaj za to, sedaj za ono ; a vinarja od nikoder. Ako je stiska, beda velika, ko pritiskajo trjatve od vseh stranij, prisiljen je revez nazadnje le vendar svoje pridelke za vsako eeno oddati. Vsaj davke, razne na- klade mora odpraviti, ker drugače ženo niu še zadnji rep iz hleva. Gorje ti kmet. v resnici gorje! In ta žalostni položaj našega kmetovalca so sprevideli tudi vsaj oni nasi poslanci, ki ne trobijo v „na- prodni" rog, ter skusali so vsaj pri de- želnih nakladah imeli usmiljenje ž njim. Da je bil ,,napredniu generalmajor drugih misli, se pae. lahko razume. Vsaj njegovim krnnarjeni generalom v „na- prednenv' izvrževalnem odboru ni inaral in tudi ni smel se zameriti. Bolj ko kmet propada, bolje oni stoje. Kjer se namreO beda širi, tain se lahko oderuh šopiri. A tudi z dotičnim svojim predlogöin, ko je mislil na korist krčmarjem obesiti kinetu trpinu novo butaro na hrbet. obdariti ga z večjimi deželnimi nakladami, imel je gospod doktore hvala Bogu smolo, kakor navadno. Njegov predlog bil je glas upi- jočega v puščavi, ter zmagala je pravična stvar. Kmeta so pustili pri miru, obložili so pa krčmarje in take ljudi, ki iraajo le malo truda, velike pa zaslužke. Zato mora vsak človekoljub iskreno častitati našim poslancem. Poglejmo si naše krčmarje! Nimajo li letos pri vinu skoraj toliko, kakor kmet, kateri se je za nje celo leto ubival, pntil? A „naprednjaki"'tuhtajo ter si belijo glave, kako bi se vsaj za pri- hodnost odkrižali kmetijstvu prijaznih poslancev. — Pomagaj, kar pomagati more! Radi laži in obrekovanj, sveta nikakor ne bode konec! Zatorej po čifutski metodi udri po „farjihu in ,.farški komandi" da se s tern ljudstvo oslepi, omami, da se odvrne pozornost ljudstva od sebe in svoje umazane sebičnosti na dozdevno „farško komando". — Kakor smo torej videli, pokazali so nam kmečkim trpinom naši possanci pot, kako si lahko vsaj deloma zmanjSamo neznosno breme. Posnemajmo jih! Vpli- vajmo na naša županstva, da boilo ludi ona skušala znižati zemljiske. zvisati pa vžitninske naklade! Dragi eitatelj! Vprasiij tega, vprašaj onega župana, koliko dohi za užitninske naklade"? Vprašaj ga, koliko naklad imajo na zemljiäki in koliko na užitninski davek? In ktnalu bodes zapnzil gorostasno prikazen. Marsikateni občina vleee za užitnino komaj par borih ile- setakov, ko bi lahko prijela lope slotake. Marsikje so trikrat. štirikrat vee'e zem- ljiske kakor užitninske naklade. Zatoraj krnetje, odprite oei! Pomagajte si tarn, kjer se pomagati da. Vsaj prihodnje leto naj skusa vsako županstvo, kjer imajo kmetski trpini večino, napraviti vsaj enake zem- ljiske in UAitninske naklade, ako že note posnemati deželnega zbora. A eo bi tudi naša županstva vya.i v najbli/.ji goriški okolici posnemala de- želni zbor. Oe bi napravila nekoliko večje užitninske kakor zemljiske naklade, go- dila bi se s tnn nikomur najmanjša kri- vica ; ampak le zmanjšala bi se dosedanja kmeOke trpine unicujoča krivica. — Vsaj ravno kmec'ki posestniki morajo leto za letom placevati ogromnih bolnišničnih stroškov. in to veeinoma za take ljudi, kateri za časa zdravlja, za časa ni 1 a- d o s t i navadno vse po kremah zabijejo kakor hitro kaj dobijo. lie bi kdo o tern dvomil, naj pogleda v občinske račune. Tu naj popraša. kdo so oni za katere obcina leto za letom toliko bolnisničnih stroškov plačuje, in kmalu bode na cistern. — Če torej občine moraje za vinske bratce. oziroma njih družine vsako leto toliko plačevati, bilo bi pač pravično. da bi ti bratci vsaj za časa svojega zdravlja, v dobi svoje zapravljivosti. četudi ne- hote, skrbeli za čas svoje bolezni! Ne pa da žive za časa svoje mize.ije, holezni in nadlog vedno le na račun ubogega kmeta! To pa bi bila gotovo tudi naj- boljša pomoč nasproti vedno množeeirn ! se, bla?or ljudstva uničujočim krčmarn. — Zatorej bratje na delo! Znižajmo si breme, ko se znižati da! P o s e s t n i k. S Huma v Brdih. — V našem kraju je zadnjič še precej pobila toča. Prizadetih je več vinogradnikov, posebno pa je pobila vinograd, katerega ima v najemu A. P., kajti ta vinograd se nahaja na takem kraju, da je bil naj'uolj izpo- stavljen nevarnosti. Mož je vreden so- čutja zaradi te nesreče. Ali kako piše o U\\ nesreii „Primorec" V Vidi se, da so ono napisali le Ijudje pri ,.Primorcu", kamor je nesel poročilo od lu že kak škodoželjnik. Oi-itno se vesele nesreče svojega bli/njega, češ, „vse mu je p o- j s e k a I iv\ Oni pa pisejo še nadalje: „Ako bi bila toc-a zadela kakega napred- i njaka, bi klerikalci hitro govorili, da ga j'* zadel prsl bo/.ji ; ker je pa toc-a oško- 1 vlilit klerikalca. pa lepo moU'-ijo. Ali 7,a i njega ni prsla božjegaV" { No, rec'i ninnim, da tako govorili * morejo sumo Ijudj«1, ki nikoli n pohvali, da „naprednja- kom" ni prizadejala toča in da torej niso tako slabo zapisani pri Bogu. Pa- zite se ! Ne hvalite dneva pred večerom! ..Prst božji" sf letos ni šel k počitku. Ali če vas doleti, pa bodite brez skrbi. mi „klerikalci" se gotovo ne bomo ve- selili vaše nesreče, kakor ,se veselite vi naše. In zakaj se veselite? Zato ker ne moremo držati z vašo vrtoglavo stranko, kakor tudi ne drži A. P. na Humu in ga zato sovražite. Žalostno ! *) To bi on jokal po izinibljonih kvartin- čkih ! -- Op. st. Politični pregrled. Notranja politika. Pre^vceranjom sta sp odpeljala min. predsednika Koerber in Szell v Ischl na eesarski dvor. da poroeata cesarju v kakem stnnju da se nahajajo nagodbena vprasan.ja. Pri tej priliki in ako bodo poročila ugodna. se najbrže določi clan, na kateri se skliče dr/avni zbor. Nižeavstrijski dežeini zbur. Nižeavstrijski deželni zbor je vsprejel v vseh treh branjih vladni načrt zakona po katerem se oproščajo cena in zdrava stanovanja za delavce vseh deželnih na- klad. Kakor ie znano je sličen zakonski nnčrt predložila vlada tudi našemu de- želnemu zhorn. Dalmatinski deželni zbor. V dalmatinskem deželnem /,boru je predlagal poslanec Milič, župan mesta Spljet da se premesti deželni zbor iz Zadra v S[>lj(>t, Njegov pri'dlng se je oH- slopil posclniemii oilsekii. Ko jc prišlo do glnsovsinja, so Srhi in Italijuni ile- inonstiativiio /apuslili zbornico. Kaj se jd vstrasil ? Nemški c:esar se je imel podiili na Poznnnsko. Prehivalci. ki so Poljaki, ka- tcre hoO-e nemški cesar tlačiti, kakui- je sam rekel v svojein govoru v Marien- burjiii. bi cesarja spi-cjcli kakor hi ugajaln njim. To pa, kar ugaja Poljakom, ne ugaja naravno neniškeiiiu resarju Viljemu ii: zai-adi tegn hi mu ne uuajal tudi vsprejem k.-iknrsnega so mu inislilj prir tiajholjc ve da!a zapreti ivc rnanj nego 2f)i)0 takih sol, katere vodijo redovniki ali redovnice in v kat(>re sole najrajsi posiljajo francozki starisi svoje otroke, ker so tarn najbolje vzgajajo in največ nauee. Kongregacijskih šol za otroke od 6-13, lota je na Francozkern 22.167 z 1,629 () 12 otrok mi mo 62 192 državnih šol s 2.780.405 otrok. Red wi vzilržujejo vhu tega še 2905 otrorjih vrtcev 7, 362 214 olrok. A v 2574 državnih vrlcih je 359.661 otrok. Državne in mestne sole imajo 85 599 uciteljev, privatne pa 10.182. a sole, katere upravljajo redovniki, imajo 68.825 dijakov. A vec'ina dekliskih sol se nahaja v upravi redov. In vse to ogromno število mladine je vrženo mi cesto, da država sama ne ve kam ž njimi. Vladni organi nastopajo proti redovnikom z rajvečjo sumvnstjo tudi ako so upra- viceni za vodstvo kongregacij. Vsled tega nastopanja vlade je zaeelo vreti po vsej Franciji. Demonstrate proti vladi se vrše po vseh mestih Shodi se skicujejo in ljudstvo je silno razburjeno in protestira radi ra/, pustitve redovni.ških šol. Po vojni in miru v južni Afriki. Mnenje onih, ki so dvomili o vred- nosti južnoasriškega miru in ki so še bolj dvomili o zalrdilih angle/.ke lojalnosti nasproti Buroin po sklenjenern mini, se sedaj popolnoma potrjuje. — Kakor je posneti iz povse verodostojnih poročil, j(i vecina Burov nezadovoljnih s skle- panjem miru in izjavljajo da so bili na- ravnost osleparjeni za svoje žrtve. An- gležko židovski listi so na dolgo in široko poročali, da so Buri izmučeni in veseli, da smejo polozili orožje, resnica pa je ravno nasprolno in so zelo oddaljeni Iz države nebeškega solnca. in. Družabno življeuje pri Kitajcih in vzgoja otrok. Smöter družabnega življenja pri Kitajcih je otroško češčenje starisev in prastanšev, brezpogojna pokorščina otrok in pa mejsebojna požrtovalnost, ki ne pozna meje. Družina na Kitajskem je mnogošte- vilneja nego pri nas, kajti ondi so pod jedno streho stariši in otroci ter otrok otroci, torej često po več zakonov v jedni sami družini. Uboge družine imajo večinoma le po jedno beznico v bivanje, ki služi tudi kot spalnica in v kateri je nesnage na debelo. V teh bivaliSčih je stalno doma epidemija. Vsaka najslabša koča pa ima pri tern jeden kotiček, ki je s v e t vsakemu. V tern kotičku je shranjena rodbinska ploča, na kateri so začrtana imena vseh prednikov rodbine in katera je v najvišji ^asti pri vseh članih rodbine. Ženske pri Kitajcih t. j. žene in hčere niso dosti na boljšem nego sužnje. Za njih vzgojo se ne skrbi najmanje, ne učijo se ni brati ni pisati. Mnogim se povežejo noge tako, da ne morejo niti hoditi, da, niti se gibati. Ženske otroke odkladajo celo v cestni jarek ako so jim v družini odveč, kar pa se dandanes vendar redkeje dogaja Poglavitno vlogo :~_n .. W!ln!.alr!W tt/~\A KI n O Vl ___ t Q ö /, U Ann nad vsemi člani družine na najkrutejši način. Marsikateri sinahi zagreni življenje tako, da se istemu prostovoljno odreče; zaradi tega so samomori v kitajskih rt d- binah kaj navadnega in med sto uzroki samomoru je v 99 slučajih — tašča. Sinovi morajo za svoje stariše kar najizdatneje skrbeti in ne smejo niti mrmrati, ako „stari" pri igri in opijn vse imetje sinovo zapravi. Ako se sin brani dati zapravljivemu očetu kar bi hotel, ga gro oče tožit in sod- nikova razsodba se glasi na — „bambus" t. j. na batine z bambusotn na nepokorno sinovo kožo. Ženijo se Kitajci jako räno, skoraj še v otroški dobi. Ženin in nevesta se pred poroko niti ne vidita, niti ne poznata ker ju zaročijo stariši brez njiju vednosti. Ako so roditelji dveh rod bin medseboj prijatelji, zaročijo otroke še predno za- gledajo luč sveta, ker je to baje — in- teresantno.... S poroko so združene dolgotrajne cerernonije, od katerih je odvisna sreča mladih zakonskih. Na svatbi ne sme ne- vesta nič jesti, ženin pa kolikor hoče, nasprotno pa se ona druzega dne od- škoduje pri njenih stariših, tedaj pa mora ženin lačnega zelo^'ia gledati, kako ne- vesti tekne. Mladi mož , sue svojo poročenko tudi koj prvi de.a zapoditi od sebe, ako mu ne ugaja in se rra je s čem zamerila, ali ako ne spoštuje njegovih roditeljev. Prvfioa ntrritn v mlnrlfim zaknnu v jednem mesecu mu ostrižejo glavo. Da bode otrok pokoren, mu zvežejo roke, ali da postane samosvoj in se privadi sam igrati, posade ga v četrtem rnescu starosti na stolec, ki je namazan z neko sladko lepljivo zmesjo. Ko je otrok star jedno leto, skušajo zaslediti na njern nagnjenje k te.niu ali onemu poklicu. Da se to izkaže, posade malega Kitajca v — rešeto, v katerem se nahaja orodje raznih poklicov n. pr. pero, knjiga, tehtnica, škarje in drugo in zdaj pazijo: po kateri reči najprej pograbi Kitajček, zr tisti poklic je rojen. Najslabše se. godi pri Kitajcih — bolniku in sicer zaradi tega, ker je zdra- vilstvo ondi še v povojih. Mazaštvo je na Kitajskem dovoljeno vsakomur ne da bi imel najmamjšega znanja. Ker je vsaki mazač tudi samosvoj ..lekarnar", zapisuje ubogemu bolniku miksture, na katerih bi poginil sam zlodej. Kitajski zdravnik se tudi zaveda svoje zabitosti v zdrav- niški vedi, zaradi tega se bolj zanaša na dobro narav bolnika in pa na sopomoč — hudih duhov. Ako pa se vendar iz- kaže, da je tak zdravnik po svoji ne- umnosti provzročil smrt kakega pacijenla, tedaj ga obsodijo na smrt in ga obesijo t. j. pošljejo ga za njegovim pacijentom na uni svet. Mrtve okZaliujejo Kitajci na uprav grozen način. Ob pogrebih ne izražajo /.alosti vsled izgube svojih dragih kakor mi Kvropejci, marvec; tulijo in rjovejo, da iih ie straäno slisati. Kar je bogatih, marveč plačajo posebne jokavce in tu- livce, kateri izražajo — za denar — obup in žalost po ranjeem na najrazličneje načine: mečejo se na tin, valjajo se tuleč in rjovec-, mahajo z noganii in rokanii okoli sebe ter sukajo oči, da je groza in strah ; pri tern pa razuinejo potočiti to- liko solza, da so popolnoma ubliti v o brazu. Da bi se mrtvemu ne godilo onkraj groba slabo, dado mu seboj vsoga do- brega, posebno pa mnogo obleke na se; potein cienarja, nosaco, domače orodje, celo — sužnje žive pokopljejo ž njim. Vendar Kitajci ne izkopljejo jame za mrlveea, marveč na lieu rne.sta po- slavijo rakev na tla ler zakrijejo z zemljo rakev in vse, kar so mu dali seboj. Mej pogrebnimi c(jremonijami narišejo na rodbinsko pločo into ranjeega, katero zopet v sv(ičanem sprevodu n<"so na dom. Ko so s(» pogrebei odstranili, sslez« Kuli, t j. suženj, izpod prsti in gr<; tudi domov. Kako Kitajci ljubijo svojo rodno zemljo, je ra/vidno iz tega. da izseljenci devljejo na strau leto in dan, da morejo iti vsaj urnreti domov in počivati v domači zemlji. rl'udi se nekateri dado propeljati v domovino po srnrti in ondi pokopati. Tudi posiljajo Kitajci svojeem, na- seljenim v inoz(mistvu, po cele ladije rodnn zemlje, da zamorejo vsaj na tujem biti zagrebeni v domačo zemljo in kdor ne more plačati za svoj prevoz v domovino, kupi si na tujem toliko kitajske prsti, da pokrijejo ž njo njegovo rakev. «V oddelki Burov izvedeli o sklepu še le, ko je bilo /.o prepozno. Komaj 5 stolink Burov jo in mod njim niti ne vse žensko, ki soglašajo /,u mir. - Angložki listi so tudi pisali, da je bil Kiügerjev namesinik Schalk Burgher v laborisüili z nav- du.šonjem spro.jet, resniea pa je, da ga je morala branili policija prod razbur- jenimi Huri. Kako držo Angloži bosedo, je P°~ sneti iz tega, da sc vlada brani zdaj obnoviti l<; jedno porušono 1'anno Murom in ali jim dali le novčio: odškodnine, vse jo bila lo nastavljona past. Kar sc lice povralka vjetnikov v doinovino, si; daje dovoljenje 'za puvratek onim, ki prisožojo zvestobo angležkemii kralju, ki imajo dovolj sredslov sami '" s katerirni jo za- ilovoljon kapski guvcrnor Milner. Vslod loh in drugih proviir /.avladalo jo mod Buri toliko ogoreonjo da so zbirajo zo novi oddolki, ki horejo nadaljovali vojno in jo vsak hip pric-akovali novib iiomalij v južiii Alriki. Domače in razne novice. Miisuiskn posvorovanjo. — Pro- vzvišeni knez-nadskof jo podelil vceraj zjutraj v nadskofijski kapoli nokal.erim bo- goslovcem subdijakonat, danos dijakonat in julri v stolni cerkvi presbitorat. Novomasuiki. — Jntri bodo vno- vomašnike pr>svečeni sledeči cč. gg. in sicer: Iz goriške nadškolije jedini AmJroj Strekelj; iz tržaške školije Stefan B a s s a, Matija K u r e I i č, Josip U j c i č in Kranjo Vranjac. Hazun inienovanih bosta v mašnika posvočona oo. kapucina Lavrencij Novak in Rafael B o g a t a j. Preiiiowoonjo. — Uciteljica aa čip- k a it.« k i šoli v Idriji gospodična Amalija K o r b a r je premeščena v Bovec. Na njono meslo v Idrijo pa je premeščena gosp. Ivanka J e r c b iz Bovca. Sini'tna kosa. -- V cetrlok je umrl v Sežani providen s svetotajstvi za umi- rajoce, v 45. letu svoje dobe, bivši župan g. Ivan R e n č e I. Svetila mu vetna hid. Za „Šolslii Do in*1 je prejelo našo upravništvo : Goriski bogoslovci K 15* 10. I.skrena hvala ! Lotni sklep se jo vrsil v četrtek na tuk. osrednjem semenišOu z zahval- nico. Sklep Solskcga lcta na ohrtno- nadaljcvnlui šoli „Šolskcg-a Dotna". — Dne 13. t. rn. seje vrsil na omenjeni soli sklep solskega leta v navzočnosti odbora in nekaterih gg. gostov prijaleljev te sole. Iz poročila voditelja te sole po- snamemo sh deče : Redno se je poučevalo na tej soli od 18. sept. 1901 in do If), jun. 1902 in sicer v treh razredih po °- ur na teden, skupaj 957 ur. — Šolo je nadzoroval v lekočein šolskem letu namestnik deželnega solskega nadzornika gospod Stefan K r i ž n i č trikrat in sicer v slovnici in računstvu ter deželni nad- zornik cbrtnih jI, vladni svetnih gosp. Karol vitez H esky pri risanju. (Jeencev so je vpisalo 119, od ka- terih je do konea leta ostalo 82, drugi so izostali ali se presetili. Po starosti je bilo učencev in si- cer: 2 v 12. letu, 13 v 13., 14 v 14., 9 v 15., 10 v 16., 12 v 17., 4 v 18., 7 v 19. in 5 v 20. letu. Cez 20 let starih je bilo 7j torej vseb skupaj 82 učencev. Bivaii so in sicer : 24 v Gorici, 34 v Solkanu, 8 v Vrtqjbi, I v Pevmi, 3 v St. Andrezu, H v Bukovici. 2 v Fodgori, 2 v Opatjemselu, 2 v St. Potru, 2 v So- vodnjah in 1 v Mirnu. Po poklicu je bilo : 32 mizarjev, 23 zidarjev, 2 kovača, 4 ključavničarji. 2 sodarja, 2 klesarja, 2 rozbarja, 4 ko- iarji, 2 strugarja, 2 čevljarja, 2 knjigo- veza, 1 krojač, 1 svečar, 1 urar, I ka- varničar in 1 trgovec. Od teh je bilo 11 rokodolskih po- močnikov, ostali so bili rokod, učenci. Napredovali so tako-lo: If) prav dobro, 19 dobro, 39 zadostno in 9 ne- zadostno. Obdarovanih je bilo 27 učencov s skupnim zneskom K 18050. Dasi učeuci niso redno obiskovali sole, se da v primeri a prejšnjirni leti zabeležiti tudi v tern oziru napredek. V äolskcm letu 1900/1 2 učenca nista za- mudila nobenkrat, '/t0 Solakih dnij je zamudilo ß aßencßv, - 10 13 učencev. Le- tos 4 učonci niso zamudili nobenkrat, 7,(J dnij 14 učencev, 2/10 14 učencev. Najnerednejše v obce so obiskovali šolo oni iz Gorice, najrednejšo oni v/, Buko- vice in Opatjegasela. Koliko lepši pa bi še bil napnulek, uko bi roditolji in gg. mojstri bol.jo skr- beli za to, da mladina rednejse obiskuje isolski pouk, kjer si pridobi neobhodno UOtrebnetra znania in «nrolnnsM h->p an. Kakor znanr», jo ta nola usta- novljena izkljiirno za obrtnike in malo trgov(;o, da so polog potrjerioga ucnega načrla poučnjo v materinskom jeziku in na podlagi onoga znanja, kal(;ro si pri- dobi' iironci v obče na Ijudski šoli. Danes jo paö noobbodno polrobno, da sloberni obrlnik ali trgovoo govori in pišo pravilno ; da ume sesUvljati razno pro.šnjo licoče se njegove obrti ali trgo- vino. da zna pravilno računati, sostav- Ijati obrtniške in trgovske spiso, da ima pravi pojrn o zavarovanju, rnonicab, knji- govodslvu itd. Za rokodolca jo pa noiz- ogibno potrobrio, da so privadi risanju, kor lo rokodoloc. ki zna dobro risati, dola pravilno, ukusno, čodno, Irdno, spretno in štodljivo. Izdelki risanja rn;- veščoga rokodelca so nomalokrat slabi in neukusni vkljub tomu, da porabi čosto veu snovi nego risanja vešči rokod(;loc. 0 tern so more propričati vsakflo. V razslavi izdelkov učencev t(; sole se je labko marsikdo prepričal o nena- vadni nadarjenosti našib rnladeničev za risanje in splob za v i s o k o o b r t n o 1 z o b r a z b o. In zakaj naj bi mi Slovenci pri (o- liki nadarjenosti ostajali vedno lo na zadnji stopinji težakov, tujci pa naj bi bili naši gospodarji V Ako bočomo po- slati povsodi sami svoji, moramo skrbeti za to, da nadarjenost n a š e rn I a- d i n e po«tane tomelj na^i samostojnosti, a ob jednom gonilna sila v motorju na- šega naprodka. In to nadarjenost rno- remo jačiti in krepčati jedino lo z v/.traj- nim in vspošnim poukom. — Zatorej roditolji, skrbite da bodo vaSi sinovi marljivo hodili v obrtno - nadaljevalno solo, da postanejo razumni in spretni obrtniki, kor le taki postanejo pravi gospodarji domače obrti. Brttzobrestuo posojilo za 1.11)02 in „Sofa". — V proračun za 1. 1902 je bila zopet postavljena in sprejota v zad- nji de/.elnozborski seji svota 20000 K za brezobrestna posojila. Pri tej točki predlagal je poslanec Štrekelj, da bi se povišala ta svota od 20.000 na 50.000 K. Zadnja in predzadnja ..Soca"' pravi, da za ta predlog poslanca Štreklja nasi poslanci niso glasovali. Seveda „Soci>lje na tern malo ležeče, da je-li za jedno debelo laž bogatejša. Mi jej tega tudi ne zamerimo, kajti vsaj v jedni stvari naj bo dosledna, namreč v laganju. Po- vemo pa, da niso glasovali le ,.napredni" poslanci za gori omenjeni predlog, mar- v e č da so to s t o r i 1 i tudi drugi naši poslanci! Ponavljamo: ako „Soča:! dejstva preobrača, ki se gode v javnih sejah in ki ee dajo torej vsak hip konstatirati, kaj dela Se le ta spak tarn, kjer ni — kon- trole ! „Skalnica". — F^den najbolj- ših spisov o pogrebu rajnega kardi- nala Jakoba Missio na Sveti gori je „Skalnica". 0 tej smo prejoli naslednji dopis: „Čital sem „Skalnico" gospice M. Holzinger pi. Weidich in zopet čital tor se Vam zahvaljujem, A[i ste mi priskrbeli duševni užitek tega berila. — lzmed onih listkov dihlja na nas ljubek duh krščanske čistosti, duh vere v skrivnosti prihod- njega življenja, kateri blagodejno vpliva na dušo in jo krepča v njenem čuvstvo- vanju. — Vzlet vzvisenih misli je v res- nici popolnoma pravilen in pesniški. — Zgodovinsko ozadje povisuje vrednost poezije in opominja k resnernu premiš- ljevanju; kakor same od sebe prihajajo iz druženja misli micne podobe. Z živimi barvarni slika mojstrska roka čarobna pobočja Soske doline. — Ta poezija je žlahtni kamen v preprosti opravi". — ,,Skalnica" bodi častilcem blagega pokoj- nega kardinala in popotnikom na Sveto poro ali „Skalnico" Ijnb spnminfk. — ,.Skalnico" je natisnila „Narodna tiskarna*' v Gorici, založila pisateljica veloblago- rodna gospica M. Holzinger pi. Weidich, c. kr. uciteljica, ki projema tudi naročila (ulica Sv. Anlona, st. 4. II. nadst.). Tskivno zjihvalo izrekajo sloven- ske učiteljice, katere so se udeležile du- hovnih vaj v Gorici, velečastitljivemu očetu Hugo'inu S a 11 n e r j u, župniku frančiškansko cerkve v Ljubljani za po- žrtvovalno vodstvo, pa tudi preblagorodni baronici Spaun za Mago gostoljubnost. Bog plačaj ! Prodajalkom kuretinje na zna- lijo. — Mestni tržni komisarji v Gorici ne morejo trpeli, ako ženske nosijo kure zvez ne na nogah, z glavatni nnvzdol in inienujejo to: trpincenje živali. Zaradi tega strogo pazijo na to in ako te vrste trpinčenje živali kje zagledajo, taLo de- janje ludi po predpisih kaznujejo. Naj prodajalke kokoši torej uvažujejo to usmiljenje tržnih koinisarjev z vbogo ži- valijo in naj se varujojo nasledkov! rii.wi; ««!,: .....!..!.„! " i •¦ nekem nnpajališču na F'anovcu celih' JOO rakov. Ali glej, te dni so ti raki npko dobro duso zapeljali da si jo privoSčiln vs«^b I Oo Zdaj ni onega voč v luži. \|'K*j.šnji mosnici, sicer pa da tnu dolo ne disi posobno. V nedeljo jo {>red neko krcmo v Zdravscini pu.stil neki gost svoje kolo ; ko je prisel pred hišo, kolosa ni bilo nikjor. Isti dan sta dva mladoniča za jako nizko cono prodajala jedon bicikelj v vasi Verso. Zandarjem se je ta kupčija zdeia suinljiva, zato so oba mladeniča aretirali in jih peljali na sodi.ščo v Gra- dižče. Vipavska zeloznica. - Danes je torej že golovo da se dokončajo dela na Vipavski žoleznici do 31. avgusta t. I. ter da se ;.sta s If), sept, izroči promotu. Delavsko razinore na Vipavski želoznici. — Kakor čujemo, so dolavci na Vipavski železnici dokaj nezadovoljni s plačo rn postopanjom podjetnika Le-ta da ni odkritosrčen nasproti dolavcem in zlasti slabo naklonjen domačinom, ki dolajo na progi. Ker podjetnik svoje obljnbe ni držal da zviša delavcern plačo od 2 40 K na 3 K, marveč plačuje ob mesecu kakor njemu ljubo in drago, so v pondeljok popusUli delo nakladalci granioza pri hudourniku Lokavsceku, ka- teri se rabi za nasipanje proge. Ali to. še ni /adosti. Mesto da se podjetnik v prvi vrsti ozira na domače ljudi ter ugodi njihovi opravičeni zahtovi glede zasluženo place, pa namerava baje odslej najeti samih vnanjih delavcev ter doma- d-ine pustiti v stran. V Xabrezini pretijo klesarski de- lavci s žtrajkom. Zahtevajo 9-urni de- lavnik in ureditev place. Shod kmetovalcev. — V kratkem času prirodi c. kr. kmetijska družba v Tolminu shod kmetovalcev. na katerem se bode razpravljalo o torn, kako zboljšati ži- vinorejo na Tolminskern ter tudi dolodilo glede tolminike razstave katera se na- merava napraviti v Tolminu za gorato stran naše dežel?. Brnlno druätA?o „Kras" v Sk(>- pom priredi due 10 avg. veselico. V pijanosti. — Na semnju v Selu pri sv. Luciji bi se bila lahko dogodila grozna jiesreča. Neki 26 letni mladenič je prišel ves pijan z drugimi fanti k pri- trkovanju zvonov. Ker ni mogel stati radi omotice v glavi, poprime se lestvic, hoteč iti navzdol. V istem času se lestvice zmaknejo in ostal je viseč na strehi. K sreči sta bila zraven dva druga fanta, ki sta ga rešila strašne in gotove smrti. Prišedši na tla, vsedel se je blizu cerkve na trato in jel prepevati in vris- kali kakor bi bil v kremi in to med službo Božjo. Lepi sadovi! Povodonj. — Ze v zadnji številki omenjali smo hude nevihte, ki je raz- sajala pri nas v mestu in v okolici v pondeljek zvečer. Kakor smo pozneje do- znali, je povodenj napravila mnogo škode po naši okolici. Tu je odnašala zemljo, tarn je nanesla na njive vse polno grušča in kamenja in tako uničila tu in tatn poljske pridelke. Hvala Bogu, da škoda ni bila splošna, ali gorje onim posameznim posestnikotn, katerim je voda poäkodovala niive in travnike ter jim vničila letošnji pridelek! Hujše ripgo pri nas je bilo pa v Furianiji. V Musi, v Slovrencu in v Villa- novi padala je tudi debela toča ki je napravila veliko škode. V Koprivi v Furianiji izstopila je iz struge Birsa, razdrla branove in pre- plavila polje ter vničila poljske pridelke. Hiše v vasi sami so mnogo trpele kajti pritličja in kleti so bile vse pod vodo. Cesarski manovri. — Zdaj je že določen program, po katerem se vrše letošnji cesarski manevri. Najprej se vrše isti na morju in na kopnem ob obali jadranskega niorja in sicer blizu Pulja in na Kvarnerskih otokih blizu Lošinja. Cesar se priprelje namreč dne 31. av- gustu zvečer v Trst. Od tod se popelje dne 1. soptembra zjutraj na jahti „Mi- raniar" v Pulj in koj ta dan prično vaje nase niornarice na morju, ki se bodo vrslle I. in 2. septembra. Dne 3. sept. skaSala se bode naša rnornarica izkrcati preprečita to izkrcanje. Dne 4. sept, si pa ogleda cesar nekatere nove mor- narične stavbe v Pulju. Ta dan zveč-er se odpelje na Dunaj. V njegovem sprernstvu pri teh vajah bode tudi prestolonaslednik nadvojvoda Kranc Ferdinand. l)no 11. sopt. se pa odpelje cesar v spromstvu nadvojvodo Franca Fer- dinanda. nomžkeea prestolonaslednika in nadvojvodo Bajnerja v Szätsär na Ogeskem, kjor bodo volike korne vaje, ki prično.jo 14. sept, in bodo trajale do 16. sopt. Od tain so povrno cesar s sprem- stvom zopot na Dunaj. N'ovi vojaški kazensko-pravdni rod. — Kakor poroča ,.Kremdenblatt" temelji novi vojaski kazonsko-pravdni red, izdelan od vojnega ministerstva ? sporazurnljonju z oboma ministerstvoma za deželno branibo. na načolih zatožbe, noposrednosti, ustrnono.sti. svobodnega dokazovanja, uporabljan.ja pravnih sred- stev proti končni razsodbi, obrambe po tretjih osobah in pripoznanja javnosti. Dr. Dinko Vltozic. -r V četrtek 24. t. rn. jo slavil ljubljenec hrvatskega narodu v Istri in starosta isterskih prvo- boritelj .'V, dr. Dinko Vitez ic v Krku svoj osemdeseti rojstni dan. Dr. Vinko V i t o z i e se je porodil v Vrbniku dne 24. julija 1822. Skrb za vzgojo Viteziča prevzel je njegov starejsi brat Ivan, ki je bil dvorni kaplan na Dunaju. Dal ga je študirati v gimnaziju v konviktu Molk na Dol. Av- strijskern. Obiskal je potem vseočilišče na Dunaju in v Padovi, kjer je postal 1847. I. doktorjem prava. Takoj je na- stopil službo pri finančni prokuraturi v Zadru, kjer je že 1. 1855 postal fin. svet- nikom. Ali ker je Vitezič takoj pokazal da mu bije srce za srečo svojega naroda, so mu Italijani skušali preprečiti vsako nadaljnje povišanje v službi. Sad te^a rovanja je bil. da je bil s"e le 1. 1882 imenovan višjim. svetnikom in prokura- torjem za Dalmacijo, a 1. 188-4 bil je umirovljen, to pa na zahtevo ital. vlade zavoljo nekega govora ki ga je irnel v državnem zboru proti rovanju ital. irre- dente. Po umirovijenju je otvoril svojo odvetnižko pisarno na Krku katero je vedil do 1. 1899. Ves čas svojega Življenja pa je posvetil Vitezič narodnemu delu. L. 1873 so mu poverili isterski rodoljubi državnozborski mandat za kmečke občine iztočne Istre. In od tedaj do 1. 1891 grmel je njegov glas v državnem zboru za od- stranjenje stoletnih krivic tlačenega isterskega naroda. Dr. Dinko Vitezič je še le začel odpirati činiteljem na Dunaju oei, o tem da je v Istri Hrvatov in Slovencev, kar so prej akrbno pri- krivali sovražniki naroda. Irredenta ga je hotela spraviti iz državnega zbora a krepka volja in sloga naroda si ni dala iztrgati svojega dobrotnika, dokler si je po njega odstopu izvolila vrednega na- slednika Spinčiča. Velike so dobrote, ki jih je Vitezič poleg svojega narodnega dela v gmotnem podaril narodu. V Vrbniku je ustanovil ,.Hrvatski Dom", ustanovil je štipendijev v skupnem znesku 80000 kron in usta- novil je rodbinsko knjižnico Vitezičev. Posebno pri srcu mu je bila ,.Družba sv. Cirila in Metoda" za lstro, kateri je pred- sedoval od 1. 1891—1899 ter redno za- hajal čez morje vsaki mesec k sejam v Opatijo. 0 tem možu se sme torej danes po vsej pravici reči s pesnikom: Zarja večerna — slava nezmerna! Zavrateu umor. — V Pazinu je sedel te dni v kavarni poljski čuvaj U I j a n i č s tremi drugimi tovariši ter se ž njimi razgovarjal. Za njim je stal neki 24 letni Ivan F e r e n č i c, ki je imel v kratkem nastopiti službo pri orož- ništvu. H kratu potegne Ferenčič iz žepa nož, ga z neverjetno hitrostjo porine v hrbet Uljančiču in ga še na dveh ali treh krajih tako hudo rani, da Uljančič v petih minutah izdahne svojo duso. Ko je to zločinstvo doprinesel, zdirjal je proč in ga še do danes niso dobili. Pravijo da se je hotel Ferenčič maščevati nad Ulja- nicem zaradi tega ker je pokojnik nje- govega očeta kot poljski čuvaj ovadil in je bil isti tudi kaznovan. ltiilijanske demoustracije ua juž- nom Tiroiskem. — V soboto se je vracal italijanski kralj s svojega potova- nja na Rusko preko Tirolske v Italijo. Potoval je seveda v najstrožjem incog- nito. Ko so trentinski Italijani doznali, da se pripelje ital. kralj na njih ozemlje posebno pa v mesto Trident, zbralo se jih je vse polno ob zelezniäki progi ter so klicali demonstrativno kralju ,. Evviva!" Priredili so tudi razsvetljavo z bengalič- nimi ognji. Nekatere osebe iz dvornega vlaka so tudi odzdravljale demonstran- tom. „Ostdeutsche Rundschau'1 se jako äko irredentovsko demonstracijo v dr- žavnern zboru ko so vsenemski poslanci klicali ,.Hoeh Hohenzollern !*' Na Diinaju vlrgal so jp tudi v pon- deljek večer obiak ter napravil strašanske škode v mestu, posebno pa v preilmestjih. Voda je napolnilu kleti in pritlieja: pre- bivalci so bežali iz his, ker se je bilo bati da se podrejo. Proti italijanskim «lelavcem. — V Dunajskem Ncivem iiuvstu so ziila nova vojaška bolnižnjca. Podjetnik vzel je za to delo same ltalijane. Ko st* jo iinelo te dni delo prieeli. zbralo se je na licu mesta vse polno domačih brezposelnih delavcev, ki so zaeeli vpiti : ,.Proč z Italijani!" Podala se je tudi deputadja brezposelnih ilelavcev k zupanu ter zah- tevala oil njega da posreduje na pri- slojnem mestu da se sprejmo v delo tudi domači delavci. Župan je vstretjel tej zah- tevi, poklical je k sebi podjctmka. ki se je konečno inoral udati ter je vsprejel v delo tudi doniače delavce. Poljski kmetje strnjkajo. — V 12 okrajih Galiäke so zaceli kmetje štraj- kati ter nočejo opravljati dela na polju, ker jih lamoänji veleposestniki, takozvani „žlahčiči* in judje slabo plaoujejo. Kmetje iiočejo zabraniti vsakemu ki bi prišel od koder si bodi ter bi jih hotel nado- me.stovati pri poljskem delu. Zaradi tejja je bilo poslano na liee mesta vojastvo. da brani pred kmetskimi napadi one de- lavce ki bi prisli od drugod ter bi na- mesto domačinov opravljali poljedelska dela. 30 inilijonov Miuljarov. — Mad- jarski sovinisti vidijo rešitev „madjarskega vpraäanja" v tem, da bi poraslo število Madjarov na 30 milijonov. To naj bi se doseglo s tem, da se množi madjp.rsko prebivalstvo in pa da v madjarski papriki potone še nekaj drugih narodnosti. A ne jedno ni drugo ni mogoče, kajti Madjari so vsled paprike in nemoralnega živ- Ijenja v narašuaju najbolj nazadovali in le Francozje so jim v tem pogledu se kos, po drugi strani pa se druge narod- nosti čeda1''1 bolj zavedajo svojih pravic, tako da s '.adjarom ne posreči jih po- polnoma ljčiti. to velja v prvi vrsti o Hrvatih. L^ues je Madj. slabih 8 milijonov in pri tem številu ludi ostane. V oOigled lemu je dejal glasoviti ogerski državnik Szecheny: ,.Tako malo nas je Madjarov, da bomo morali še ječe in vešala podreti1'. Koliko porabimo tobaka ? — ,.Statisti(üna izvestja finančnega minister- stva" priobčujejo ravnokar podatke o uspehu razprodaje tobaka v naši nio- narhiji leta 1901. Iz teh podatkov je posneti, da se je lansko leto prodalo to- baka za 216,111.196 krön. dočim se ga je prodalo 1. 1900 le za 213,134.471 krön torej za 1.40/0 manj od lani. Od teh 216,J 11.196 krön pa odpade 2,111.017 krön na izvoz našega tobaka v inozem- stvo. — Največ pa se je prodalo tobaka ker se ga najbrže tudi največ pokadi na Češkem in sicer za 55,768.577 krön. Za Češko pride Doienje Avstrijsko z 51,285845 krön, Galicija z 27,214.321 krön itd. Smodk narejenih v domačih tovarnah se je prodalo in pokadilo 1.267,512.000 proti 1.282,715.000 pred- lanskega Jeta. Cigaret se je prodalo in pokadilo 3.080,129.000 proti letu 1900 2.885,252 000. Po vrstah se je prodalo največ tistih „po dva in pol1', namrec 535.670.586 kosov, potem pridejo „kaba-l. Od cigaret je „šlo" največ „dram'' namreč 1 406,680.900 kosov, a „Sport"' je ,.älo" 1.128,792.450, Potres. — V Mignanu okraj Ca- serta je bilo v sredo po noči več pojavov precej močnega potresa. To da je v zvezi z Vulkanom, vsled česar se pričakuje velikih Lzbruhov. Vse prebivalstvo je zbe- gano in prenocuje na planem. Iz Kijeva na Ruskem se poroča da je voda v nedeljo v okolici tega mesta poruäila nad 150 his in da je na stotine ljudij zgubilo življenje. Železniški promet je tarn popolnorna prenehal. Poljski pri- delki več okrajev so popolnoma uničeni. Vseučilišče v mestu Kijew je popolnoma pod vodo. Mestne ulice so popolnoma razdrte tako, da je vsaki promet nemogoč. ,,Nasi liberalci". — Pod tem na- slovom je začelo izdajati „Obrambno društvo" v Ljubljani broänrice, Iraterih namen je braniti verne Slovence pred napadi v naprednih listih. Prvi snopič je izšel pod zaglavjem „LiberaJna vera" in se dobi v Ljubljani v „Katoliäki ti- skarni". Narodno gospodarstvo. Sedmi avstnjski vinarski shod v KremH-u. Sedmi avstrijski vinarski shod vršil se bode od 14.—17. septembra t. 1. v Zdruzena bo s shodoni tudi razstava raznih, za vinogradarstvo in klelarstvo potrebnih strojev in posod. Program shoda je sledeci: V soboto \'.\. septembra: Zvečer pozdrav doslih mleleznikov v hotelu ,.pri zlatem jelenu" v Krems-u. V nedeljo 14. septembra: Dopoldne predavanja, popoldne iz- leti v vzorne okoliOne vinngrade (Still (löttweig, Dürnstein itd.) V ponedeljek 15. septembra: Dopoldne predavanja. popoldnc oku- sanje vina v veliki tolovadni dvotani V torek 16. septembra: Dopoldne predavanja, popoldne vož- nja po Donavi s posebnim parobrodoi.i skozi najkrasnejo krajino Donavske . ;;/. ///. ' kuhiitjsko Soli» ¦«> ////<¦/ l'ctturiiii st. !o/t stnhnf\ %f^ostr, da tttojo kuliinjo pinaitč s\ svojint obiskom , postrcči jim hoietu \ l>o prav zntri'itilt cenaii z jako ukns- 1 ;//;/// jvdili tako opohtdnc kakor tudi \ zveccr. > Priporocaiu sc />. //. mditetjeiu, * kiitcrih liiere se helijo />riiuiti /»/52. z 24 stcklfiiicami za I K 4-80. z 36 stcklonicaini /a K ?•--. z 70 i J stfkls'nirnmi za 13'--. Poštiii pakrt. |m..| ö ktr. ' I Se prodaja v lekarnah v Gorici. Tolminu. I Frstu. l3tri in Dalmaoiji po 30 vin. stekienica. Anton Pečenko ; Vrtna ulica 8 (-. /.agolavlja naj- I hitrejšo postrežhu in jako nizko f v.p.m. To /nirrni rrni j\h vises svetilnik (kloča) ki je posebno pripraven za male cei-kv na de/.i'li. — Več se izve pri nasem upravnistvu. Anton Kuštrin Gosposkl ulicih. štev. 25, (v lust ni liisil priporoča rastiti diihovščini in slnvnemu obc-instvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Sanlos. Sandomineo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olj^: Lucca. St. Angeln. Korfü istersko in dalmalinsko. Petrolcj v zaboju Sliulkor razne vrste. Molco st. 0, 1,2. 8 4, ft. Več vrst ri/.a. Miljsveče prve in druge vrste, nam roe po Vs kila in od 1 funta. Teslenino iz Ivornioe Žnideršič & Valcnrir v II. F^istrici. Zveplenke dru/be sv. Clirila in Meloda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v AjdovšOini. Vse blago prve vrst(». Po po.šti se razpošiljii v zabojckih n.MJmanje po 5 Kg. na vse kraje. 3 | „fontralna psoji'tf \\ v Gorici, 5 registrovana zadruga i omejeno zavezo, 3 spi-cjcina hranilne vloge, k;ilorl)ni § k red it po 6"/() i" na vknjižbo po 5'/'.>- =; SpiT'jj-nia Clane z ^laviiiini «I e- 3 \v/. i |)o 2OO K in i. o p r a v i I n i m i I, del " ž i po 2 K. ^ Olvarjn članoin tf'koßo raüuiic, 0 kntere obrrstuje po dogovoru. Za nala- 1 panje in vra^anje so na razpola^o po- 0 ložnicc c. kr. poštnc hraiiilnice, lako da 5 je iiiogocf poslati denar l»rez pošlnib D stroskov. § Uraclne ureso vsalc delavnik od8 12. 5 ure zjutraj in ol) pontlnljkih in oetrtkih 5 tudi popoludne oil 2 -A v ulici Vetturini 9. Najvecja trgovina krojnega blaga „Krojaska zadruga" Gorica ^omjiosksi «lies« šlev. V gorica Priporoča si- v to stroko spsifliiiotV k.-ikovosti l»la«:i /a Itližajočo hi» letiio dobo. kakor: volii«'. »MM'kai, satin, hatist. /ephir svil«-, svilc za prati, Voillc d«> Lani«*, Tt'iinis, Okufonl, pique Inkiijasli. lUo/ka sukiia povsaki «•«•Hi v veliki izlM-ri. Nadaljc ima hoK.-it»/al»ff« pn'pr«^. pn'Ri-iujal, zave«, blat?a /a niobilj««, platua, riiiflona, ruskei?a platna, Kneippov^a platna, hlaci'vine, voln<»iiih odej, kovtrov. Kiajr, l>oinliazeviu. /epitih rut itd. Goppode opozarja na i/.borno perilo, katero se razprodaja 16% pod oeno, dokler je še zaloge. Pod perilo >pada sledeče. bele srajce'/barvanimi oprsniki, ovratniki, zapestniee, nogavico, srajce za hribolazee itd. Vse po najnižjih in sfalnih cenah! Na željo se razpošiljajo uzorci poätnine prosti.