n.i/orno n;ikH/ujc suijo prcMsctvo o naraS-CajoCcni iircplcianjii in /nianjšani iiiužnosil ostrega ra/likovanja umciniškili ohlik in ilru/lK-iiih liinkcij tinicinosii.
Ob koncu sc natn /tli knjigo uinotno priporočili v branje vsakemu sociologu, saj ure za tlelo, ki v pravem, i/vornem |>oiiK"nu hfsedf, v/potlliuj.i sotioloSko imaginacijo. Da bi kiijij;;! bolj mno/iOno tlosegla uitli •slovensko šiuilfntsko populacijo, bi bil nad-v.se koristen lutli Čimprejšnji prevod.
Mtro HAČF.K Irant Grad
Lokalna demokracija - organizacija in volitve Časopisni /avoil L'rai.lni list Kcpiihlike .Slovenije, I.jiihlj.ina iyys
I.okalno demokracijo |e inogoCe ra/.unu-ti n.i več načinov. .Sodobno pojmovanje (zlasti evropsko) .šteje lokalno tleniokracijo nasploh za enega temeljnih .stebrov ilemokra-tiCnega političnega življenja, saj lokalna sam(>u|)rava omogoča lokalnim .skupno-stili), da same Ujiiavljajo / zadevami lokalnega jiomena 1'ravica prebivalcev lokalne .skupnosti, da sodelujejo pri izvaianjii lokalne ohla.sti. pa tvori demokratično vsehino lokalne .saniou|)rave in je lako tudi bistvena prvina k)kalne ilemokracije. I.okalna obia.st je ilemokiatična, če imajo na njeno izvajanje najveCji vpliv prav ol>čar>i .sami bodisi ne|«>-srednt> (/. ra;^ličnimi oblikami neposrednega odločanja kot .sta /:bor občanov in releren-dlimj bodisi posredno preko volitev no.sil-tev lokalnih funkcij. Zato sia organizacija lokalne samouprave in vt)litev njenih pred-.stavniških organov ključni točki pri vzp<v stavljanju in izvajanju lokalne sanuiuprave. I'ri tem sevetla ni |>omemben samo normativni vidik, temveč je bistveno, kako .se lokalna samouprava izvaja v praksi in v kakšni meri je zares demokratična.
Tenui je potiebno dodati, tla je jio/nava-nje lokalne samouprave pri nas .še \edno /.elo pomankljivo. Zaradi tega .so tudi predstave [X)litikov, in tudi prebivalcev lokalnih skupnosti, o njej \elik()krat napačne in prav tak.šno je [logo.sto tudi njeno delovanje. Sele
v zadnjih letih je iz-šlo nekaj pomembnih si-.stematičnih strokovnih del o lokalni samoupravi. pri čemer velja omeniti nekak.šno ".s|o\vn.sko biblijo" k)kalne .samouprave, tt) je Smidovnikovo tlelo o lokalni samoupravi. Dejstvo je, tla bi potrelMnali še \vliko \eč tlel iz tega jiodročja. Se po.sebej takih, ki bi obravnavala posamezna o/.ja področja lokalne samouprave. Dosedanja strokovna dela namreč obravnavajo lokalno .samoupravo kot celoto, zato organi/.;iciji in načinu odločanja v lokalni .samoupravi ne po.sv-eča-jo iMhsebne pozorno.sti. Volitev kot najbolj ključnega %'|5ra.šanja lokalne samouprave pa .se praviloma sploh ne lotevajo. O samih lokalnih volitv^ih pa je bilo vendarle opravljenih nekaj raziskav, ki dajejo podlago /a u.strezno teoretično proučevanje ludi na tem |X)drt)čju.
(Omenjeno vrzel sku.ša zapolniti delo {■)ro-lesorja ljubljanske pra\'ne fakultete Franca Grada, ki nosi pomenljiv naslov I.okalna demokracija - organizacija in volitve. Kot sledi že iz samega naslo\a. avtorjev cilj ni bil obravnava lokalne samouprave v v.seh njenih ra/.sežnostih, temveč je knjiga namenjena eni njenih prvin, ki bi jo lahko poimenovali lokalna demokracija v o^.jem |'M)nienu. i^tudija tudi nima ambicije, da bi bila v njej |io[>)lno obdelana vsa vpni.šanja lokalne tlemokracije, saj prouče\-anje te tematike nedvomno zahteva .še \eliko nada-Ijenega dela. Kljub temu pa .so v tem delu obdelana nekatera najpomembnej.ša področja lokalne .samoupnive.
Materijo knjige tvorita dva vsebinsko ločena dela. V prvem tlelu knjige avtor t)pisuje splo.šna načela lokalne .samouprave s poudarkom na nekaterih njenih prvinah, na katere konkretneje aplicira kasneje drugem tlelu. |>o.sebej seosredotoča na pomen in funkcije neposrednih elementov demokracije znotraj sistema lokalne samouprave, še zlasti na zborovanja «)btanov in referendum. Za sletinjega zelo pomenljivo ugotavlja, da je V' mnogih značilnostih zelo podoben \x)lit-vam. Avtor zelo podrt)bno razlo;^! ludi področja organizacije lokalne oblasti in sistema lokalnih volitev s |X)udarkom na problematiki (raz)delitve mantlalov. Zaveda se problematike dveh različnih volilnih sistemov znotraj enega si.stema k>kalnih volitev.
ki prihaja nenehno Oc> i/.ra/a na primeru slovenskih lokalnih volitev, kjer sc v majhnih občinah uporablja večinski volilni sistem, v malo vcCjih in vclikili ol>Cinah pa proporcionalni volilni sistem s prelercnCnim ghtsoni, ki omogoča večjo (Krsonali/.atijo lokalnih volitev v malo večjili in velikili ol^Ci-nah. Vendar avtor pravilno ugotavlja, ila bi bik) bolje razmišljati o razširitvi sistema večinskih vtilitev tudi na nekoliko večje občine kol sedaj H hodisi v čisti obliki bodisi v kombinaciji s proporcionalnim sistemom. 7. avtorjem .se v \rliki \včini njegovih ugotovitev in predlogov strinjam tudi sam, saj .sedanji sistem proporcionalnih volitev s preferenčnim glasom ne zagotavlja zado.st-nega vpliva volilcev na izbiro članov predstavniškega telesa ter ilaje preveč teže strankarskim li.stam kanilidatov Opaznejša je ta problematika v drugem delu knjige, ki je namenjeni lokalni demokraciji v .Sloveniji. Ta, Z;» politologe veliko liolj zanimiv del (.saj lahko za prvi ilel knjige ugotovim, da je ven-dale izrazito pravniške narave) ima ilva sklopa, ki ju v slovenski strokovni literaturi s področja lokalne samoiipravr v večjem obsegu .še nismo iis(K'li zasledili. Prvi sklop .se ukvarja s področjem organizacije lokalne samouprave v Sloveniji. Na žalost moram ugotoviti, da je nova sprememba (novela) zakona o lokalni .samoupravi (ki je začela veljati novembra 199«) avtorja na nek način prizadela, saj nekatere ugotovitve razmerij med organi lokalne samouprave spadajo v prejšnjo ureditev, ki pa jo je novvla poslala na smetišče zgodovine. Čeprav knjiga ni .stara niti leto, .so nekateri prikazi in ugotovitve tako že zastareli, kar po .sujje naj-lep.še priča o razmerah na fKKiročjii. ki ga avtor obravnava.
Zadnji del knjige pa govori o področju, ki je po mojem mnenju za področje družbenih znano.sti eno najbolj zanimivih. Gre /m problematiko volitev. Te namreč niso samo na državni, ampak tudi na lokalni ravni eno najbolj zahtevnih in zapletenih vprašanj tako z normativnega vidika kot tudi z vidika njihovega izvajanja, zato /jvzema obravnava the vprašanj tudi največ prostora. Sistem lokalnih volitev se naslanja na državno ureditev, tako .se pri obravnavanju teh vprašanj avtor tudi ni izogibal ohrazJožitvi temeljnih
pojmov in jHjgostim [irimerjavam z ureditvijo na državni ravni. To .še jiosehej velja za lokalne volitw, ki jih ni mogoče razumeli, ne da bi ]»znali vsaj osnove teorije volilnih sistemov in temelje ureditve i.lrža\'nih volitev Knjiga razumljivo, in hkrati tudi na primerno strokoven način, razlaga ilokaj zapleten sistem delitve mandatov, .še zlasti vlogo pre-lerenčnega glasu, kar smo do sedaj v strokovnih delih s [MKlročja lokalnih «ilitev (ki jih pa tako ali tako praktično ni) zelo jiogre-šali.
Delo je torej .sestavljeno iz dveh temeljnih delov, oil katerih prvi obravnava teoretična in primerjalna vprašanja organizacije lokalne samouprave in lokalnih volitev, drugi jia slovensko ureditev teh vprašanj. Upoštevana je praktično vsa dostopna slovenska in v veliki meri tudi tuja literatura, pri čemer pa je treba prijTomniti, da je ludi tuja literatura t) teh vpra.šanjih zelo redka, .še posebej če jo primerjamo z bogato literaturo o lokalni samoupravi in državnih volit\ah. V knjigi so up<irabljene tudi avtorjeve l>ogate izkušnje iz njegovega neposretlnega sodelovanja pri .strokovni pripravi zakonodaje o lokalni samoupravi in Se p<isebej zakontnlaje o lokalnih volitvah.
To delo je eden prvih korakov k obravnavanju te pomembne problematike. Kljub temu pa Im) to ilelo. ki je posrečena kombinacija visoko strokovne in povprečnemu človeku Sc vedno v zado.stni meri raziuiiljive razlage, gotovo prispevalo k bolj.šemu p<v znav:inju tega (lodročja lokalne samoupra\e in kot tako v veliki meri koristik) tudi vsem nam, ki .se z njo ukvarjamo.
Miro HAČEK
»aldersheim Harald, Illner Michal, OlTerdal Audun, Rose l.awrence ( ur.) Local Democracy and the Processes of Transformation in East-Central Europe Westview Pre.ss, Boulder, 1996.
I'den prvih velikih projektov nove slovenske države je bil projekt reforme sistema lokalne samouprave, ki se je celo označeval kot eden najpomenjbnejših nasploh. Kefor-