DOLENJSKI LIST PET MINUT PRED 28. FEBRUARJEM Čakamo na republiko! Letos v dolenjskih občinah približno enake davčne in druge obremenitve ......4 Zvezni zakon je določil, da morajo občinske skupščine sprejeti odloke o prispevkih in davkih v letu 1967 najkasneje do 28. februarja s tem, da o njih predhodno spregovore občani na zborih volivcev. Isti zakon je naložil republikam dolžnost, da izdaja svoje zakone o prispevkih in davkih. V času, ko so mnoge občine že pripravile osnutke odlokov, pa v Sloveniji še nimamo republiškega zakona in ne vemo, ali so občinski osnutki dobro in ustrezno pripravljeni ali ne. Še najhuje je, ker bomo morali verjetno zaradi zakasnitve republiškega zakona spet loviti zadnji vlak za zbore volivcev, vprašanje pa je, ali bomo ta vlak lahko tudi ujeli. Torej: čakamo na republiko! Kakor smo zvedeli v sredo, 8. februarja, v Novem mestu na posvetu načelnikov oddelkov za finance in šefov uprav za dohodke iz grosupeljske, trebanjske, sevniške, krtke, brežiške, metliške, črnomaljske in novomeške občine, imajo v vseh teh občinah že pripravljene osnutke odlokov, ki so jih ponekod tudi že pol javno obravnavali. Načelniki in šefi pa so se sestali zato, da bi v i^sed-^ njih občinah uskladili letošnje odmere davkov, prispevkov in drugih dajatev. Kako bodo dolenjske ob-cime, na primer, obračunavale prispevke iz dohodkov Šahovsko prvenstvo slovenskih mest v Črnomlju? črnomaljski Šahovski klub je Šahovski zveei Slovenije predlat;al, du bi bilo 13. brzopotezno šahovsko prvenstvo reprezentanc slovenskih mest za leto 1967 v Črnomlju v mestu ob Lahinji menijo, da bo predlog sprejet. Na prvenstvu, katerega pokrovitelj bosta občinska skupščina in t\»ristično društvo, se bo na fiestlh deskah pomerilo okrog 70 najboljših slovenskih šahistov. če bo predlog sprejet, bo prvenstvo 19. marca v Btekleni dvorani gimni^je. kmetijskih dejavnosti zd&j, ko je zakon odpravil proizvodne okoldše? Vprašanju, ki ni samo zanimivo, marveč eno najtežjih, so tudi na posvetu odmerili največjo pozornost. Predvideno je, da bi bile namesto dosedanjih proizvodnih okolišev — imeli smo štiri — osnovno merilo za odmero dajatev od kmetijstva katastrske občine, s tem da bi vsi posestniki (razen v višinskih predelih) iste katastrsike občine plačevali dajatve po istih merilih. Na posvetu so menili, da se občine za zdaj še niso F)ovsem prilagodile predvidenim merilom zaradi prekratkega roka za prehod na novo obračunavanje, za^ to so se dogovarjali bolj o stališčih za prdiodno obdobje. Kot se da sklefpati ix) raznih mnenjih, bodo dolenjske občine predpisale prispevne stopnje, ki se med seboj ne bC)do bistveno razlikovale in bodo prilagojene novomeškim: 17, 10 in 5 odstotkov od katastrskega dohodka. V prehodnem obdobju naj bi bile dajatve torej odmerje- ne na podlagi bivših proizvodnih okoOišev (brez četrtega). Za hribovske vasi, ki so Mle do zdaj v IV. proizvodnem okolišu, bo obračunavanje povsem neodvisno od merU, ki bodo veljala v nižjih predelih. Načelniki so se na novomeškem posvetu dogovorili, naj bi v nobeni občini ne predpisali davka hribovskim kmetom z manjšim katastrskim dohodkom od 200.000 (Nadaljevanje na 2. str.) Odlikovani vzorni vozniki v Novem mestu 13. februarja je v Novem mestu predsednik občinske komisije za vzgojo in var- Ugodno kljub primanjkljaju! Po Izjavi Zdenka Dularja, predsednika izvršnega odbora pri skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov, ki je zasedala v torek, 14. februarja dopoldne v Novem rrifestu, je sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov lani še kar dobro posloval kljub primanjkljaju 24,5 milijona S din. Samo tolikšen primanjkljaj je ianel sklad zavoljo dobre izterjave prispevkov in gospodarjenja, ki je p>otekalo le v okviru predvidenih dohodkov in izdatkov. S tem se je strinjala tudi skupščina skupnosti in potrdila zaključni račun sklada za leto 1966. Letos skupščina ne predvideva nobenega priimanjkljaja v omenjenem ^ladu, ker bo ta deUl le to-Uko sredstev, kolikor se jdh bo v njem nabralo. Na seji stkupščine so povedali, da bo letos okoli 90 odstotkov sredstev tega sklada porabljenih za zdravstveno varstvo kmetov, ostalo pa za druge nujne stroške. DO 14. FEBRUARJA 3698 novih Še 153 novih naročnikov so nam poslali pismonoše posameznih pošt in zbiralci v raznih krajih od 8. do 14. februarja. Največ uspehov je tudi v tem tednu imel Cveto Križ iz Kočevja, ki nam je pridobil kar 60 novih naročnikov! V času od 20. novembra 1966 do 14. februarja 1967 smo torej pridobili s pomočjo številnih sodelavcev že 3698 novih naročnikov, redna tedenska naklada lista pa se je povečala danes na 27.770 izvodov. Kakor smo objavili že prejšnji teden, bomo nadaljevali z načrtnim zbiranjem novih naročnikov do konca leta. — Vse sodelavce prosimo, da še naprej tako vneto pridobivajo nove naročnike. UPRAVA LISTA nost v prometu Štefan GaliČ v prisotnosti načelnika uprave za notranje zadeve Novo mesto Lojzeta Turka podelil na slovesen način plakete in značke vzornega voznika 15 poklicnim in amaterskim voznikom. Odličja so prejeli: Franc Vajs, Marjan Kuralt, Drzen vlom v Ribnici ponoči med 9. in 10. februarjem je bilo vlomljeno v trgovski lokal GALANTERIJA v Ribnici. Tatovi so odnesli predmete, vredne po prvi ocenitvi okoli 2,5 milijona Sdin. Organi javne varnosti so takoj uvedli preisdcavo. Greti Vrhovnik, mr. Boris Andrijanič, dr. Ivan Smreč-nik, inž. Branko Peternel, Jurij Levičnik, Franc Pučko, Jože Sali, Julij Schmidt, če-domir Černelič in Franc šmid, vsi iz Novega mesta, ter Martin Hočevar iz (jor. Stare vasi in Slavko CJolob iz Šentjerneja. S tem je v novomeški občini podeljenih 64 plaket in značk vzornega voznika, tov. Greti Vrhovnik pa je druga voznica v SRS, ki je prejela to odličje. Vsem odlikovancem iz srca čestitamo in jim Se vnaprej želimo srečno vožnjo! Na sliki: Štefan Galič podeljuje odličje primariju dr. Ivu Smreč-niku (Foto: M. J.) Jutri o doplačilih in nadomestilih Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev bo jutri v Novem mestu razpravljala o doplačilih zavarovancev m posamezne zdravstvene storitve, o nadomestilih do 30 dni bolezni, sklepanju pogodb z zdravstvenimi zavodi, finančnem načrtu sklada za zdravstveno zavarovanje delavcev, o prispevkih in drugem. Jamarji v turističnem letu Na turistično sezono v mednarodnem letu tuirizmase marljivo pripravlja tudi jamarski klub »Vinko Pader-šič — Batreja« v Novem mestu. Med dnigim sd prizade va, da bi ob pomoči pristojnih odprl za javnost Kosta-njeviško jamo. Kaj več o letošnjih načrtih se bodo čland kluba in obeh sekcij — črnomaljske in kostanjeviške — pogovorili na občnem zboru, ki bo 26. februarja ob 9. uri na Loki. Za takrat bodo pripravili tudi predavanje o lepotah podzemlja, ki bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Nad 1000 delavcev v tovarni BETI v začetku lanskega leita je bilo v obratih tovarne Brti v Metliki, Črnomlju, Mimi pe či in Dobovi zaposlenih 827 delavcev, število se je med letom močno povečalo, saj je biHo zadnjega decenkna v vs^ obratih že 1068 delav cev. Največ jih je zajposlenih v Metliki (nad polovico). MORALI BODO UVOZITI VE<5JE KOLIČINE SMREKOVINE Celuloza ponovno v zadregi z lesom Vse kaže, da se bo industrija papirja, zlasti pa Tovarna papirja v Krškem, letos ponovno znašla pred vprašanjem, kako zagotoviti dovolj celuloznega lesa, da bo proizvodnja nemoteno tekla. Vsa gozdna gospodarstva v Sloveniji in izven nje, ki zalagajo krško papirnico z osnovno surovino, so že napovedala, da bodo letos zelo zmanjšala dobavo lesa. Vzro-. ka sta dva: od 16. do 26. februarja Sulio vreme se bliža h koncu — sledilo bo Snežno razdobje. Nekako od 17. do 21. in od 25. februarja dalje pogostne, včasih tudi mo-cnejfie snežne padavine. Vmes izboljšanje z **irazom ponoči. Dr. V. M. mm ZIMSKE POCiTNICE SO PLAVALCI »CELULOZARJA« iz Krškega izkoristili za trening v zhnsOcem bazenu v Zagrebu. Vodil ga je trener Niko Žibert. Zimski bazen je v Krškem vedno bolj potreben, če hočejo plavalci vaditi in ohraniti kondicijo tudi v mrtvi sezonL — Na sliki: krški plavalci med treningom v Zagrebu. (Foto: Stane Iskra) Nekatera gozdna gospodarstva se bodo združila s predelovalno industrijo na njihovem področju in računajo, da bodo lahko ves letni posek celuloznega lesa predelali doma. Les za papirno industrijo mora biti kvaliteten, dosti bolj kot tisti, ki ga uporabljajo rudniki za jame. Pri jamskem lesu gozdna gospodarstva bolje zaslužijo, zato surovine raje usmerjajo tja. Celulozni les, ki ga dobavita krški papirnici GG Brežice in (jG Novo mesto, predelajo v nekaj dneh. Ce hočejo v podjetju zagotoviti nemoteno obratovanje, bodo letos prisiljeni uvoziti precejšnje količine smrekovega lesa. To bi bila vsaj začasna rešitev. Kot misUjo na združitev s predelovalno industrijo Brucovanje belokranjskih študentov v soboto, 18. februarja, bodo priredili belokranjski vi-sokošolci veselo in tradicionalno brucovanje v hotelu Lahinja. Na prireditvi, ki se bo začela ob 19. uri, oblj'Ub-Ijajo veselo raispolož^e, ples, bar, tombolo, licitacije in žrebanje. Vstopnice si lahko leeiemnia^te v knjigonad. gozdna gosipodarstva, tako je potrebna integracija tudi v slovenski papirni industriji V Krškem so o takSni obliki združenja že govoriU, vendar do zdaj Se niso našU reSitve. Pavk Samo 20% na progi T rebn je-^evnica Medtem ko ima cesti^ promet na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb skoraj 50-odstotno povečanje na leto in občutno narašča tudi promet na cesti Trebnje — Sevnica, prevoz na železniški progi Trebnje—Sevnica zadnja leta ne kaže povečanja. Ugotovljeno je, da je propustna moč proge izkoriščena le 20-odstot-no, na progi Izubijana—Novo mesto pa 30-odstotQo. Nov obrat v kočevskem MELAMINU v dveh do treh mesecih bo začel s poizkusno proizvod-rxjo obrat za proizvodnjo me-laminskih smol pil kemični tovarni »Melamin« v Kočevju. Proizvajal bo smole za potrebe podjetja in za trg. Njegova letna zmogljivost bo 3000 ton. V »Melaminu« so te smole proizvajali že zdaj, vendar v neustreznih prostorih. Obrat bo avtomatiziran. V njem bo delalo le malo ljudi, se pravi v glavnem le člani koleiktiva podjetja ki so že doslej delaJii v proizvodnji melaminskih smo: kljub temu pa bo piToJzvod še eaikirat večiisk. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED JUGOSI/)VANSKO TRŽIŠČE V ZAČETKU 1967 Kam drve cene? Tolikšne radovednosti že dolgo ne_ kot zdaj, ko je britanski premier Wilson ob dveh zjutraj poklical svojega gosta sovjetskega premiera Kosigina v njegovi rezidenci v Londonu ter ga prosil, če ga pride kljub tej rani uri obiskat. Pogovarjala sta se dolgo uro, novinarji pa so ostali praznih rok, ker jim ni hotel ne WUson ne Kosigin ničesar povedati. No, sovjetski premier je že v Mosk\i, skupno spo-ročUo o britansko-sovjetskih pogovorih so objavili in zdaj lahko le na podlagi tega, kar je v njem napisano, ugibajo, o čem so se pravzaprav pogovarjali in glede česa so dogovorili ob ves teden trajajočem obisku sovjetskega državnika v Veliki Britaniji. Na koncu tega sporočila je stavek, ki utegne razbistriti uganko. Takole je zapisano: »Obe vladi sta Se sporazumeli, da so bili pogovori med obiskom sovjetskega premiera Jkoristni in da so prispevali k boljšemu razumevanju stališč obeh vlad, četudi obstajajo nekatere pomembne razlike v pogledih na nekatere mednarodne probleme.« To seveda ni nič posebnega in smo takih stavkov brali že precej. Sicer pa tudi lu bilo pričakovati, da se bo ob obisku zgodilo kaj velikega, če pa poskusimo analizirati sporo-čUo, la^o ugotovimo, da sta po širini tem, o katerih sta se pogovarjala, po poskusih, kako bi tudi v prihodnje iskali pot k sporazumevanju, precej prispevala k utrditvi položaja v Evropi. Poudarek je vsekakor na Evropi, čeprav so nekateri pričakovali, da bo teža na problemih jugovzhodne Azije. Ne smemo namreč pozabiti, da sta Velika Britanija in Sovjetska zveza sopredsednici ženevske konference, ki je leta 1954 ustavila takratno vojno v Vietnamu. V tej fui^ciji bi bili upravičeni sklicati novo ženevsko konferenco. Seveda pa bi bilo sklicanje brez koristi, če že vnaprej vedo, da ne more obroditi nikakršnih sadov. Toda britansko stališče je znano. Podpirajo namreč ZDA in na tej podlagi seveda ni mogoče doseči kakšnega posebnega napredka. Zato je tudi tisti del skupnega sporočila, ki govori o vietnamskem vprašanju, dokaj medel. Besedilo je tako sestavljeno, da ZDA sploh Dogovor Moskva-London niso omenjene, niti ni rečeno, kdo je napadalec. Sporazumeli so se le, da je treba to vojno čimprej končati. Obe vladi izražata svojo privrženost ženevskim sporazumom ter se strinjata, da bosta to vprašanje tudi v prihodnje pazljivo proučevali. Nekateri zatrjujejo, da si je Wilson močno priz^eval, da bi prepričal Kosigina, da bi bile ZDA pripravljene ustaviti bombardiranje DR Vietnama, če bi Hanoi tudi v čem popustil. Toda to so samo ugibanja. Uradno ni o tem nič povedanega. Torej ostajajo evropske teme. — Vsekakor so novinarji opazili, da sovjeti veliko bolj cenijo britansko politiko v evropskem prostoru kot pa tisto na Daljnem vzhodu. Zato tudi ni čudno, da so dali evropskim problemom prednost v skupnem sporočilu. Strinjajo se, da sta evropsko sodelovanje ter krepitev miru in varnosti v Evropi zelo pomembni za svetovni mir. Britanija je, kot vse kaže, pristala na sklic evropske konference o varnosti v tem delu sveta. »Obe strani se strinjata, — je zapisano v skupnem sporočilu — da bi bila taka konferenca lahko koristna in da je treba takšno zborovanje skrbno pri praviti.« — Premier Kosigin pa na svojem potovanju po Veliki Britaniji ni izpustil nobene priložnosti, da ne bi govoril o nemškem problemu in o tem, da Sovjetska zveza ne bo nikdar dovolila, da bi se Bon oborožil z jedrskim orožjem. O vsem tem v sporočilu sicer neposredno ni besede, rečeno je le, da se lahko evropsko sodelovanje odvija na podlagi enakopravnosti in ozemeljske nedotakljivosti. Torej je neposredno priznano, da so meje v Evropi nespremenljive in da ne more biti nobenega govora o vzhodni nemški meji na Odri in Nisi. Posebej pa je v sporočilu poudarjeno, da morajo vse evropske dežele sodelovati na konferenci, kar pomeni tudi Zahodna Nemčija. Ob koncu pa še tisto, kar je vzbudilo največjo pozornost: Moskva je ponudila Londonu pakt o nenapadanju. London je na to sovjetsko ponudbo na začudenje poznavalcev političnih razmer pritrdilno odgovoril. V sporočilu je zapisano, da britanska vlada pozdravlja to mr-sel in da se bodo o tem pogovarjali na prihodnjih sestankih. Vsekakor spodbudno! Gibanje cen v januarju daje na prvi pogled precej vzrokov za zaskrbljenost. Ma-loprodaijne cene so v primerjavi z decembrskimi na-rasili Za 2,2 %, življenjsOd stroški pa so narasli za 3,2 odstotka. Glede na to, da gospodarstvo popušča taka nihanja cen, bi ad lahko upravičeno zastavili vprašanje, eU oesne na začetOni letošnjega leta ne nai>oveduje-jejo ponovne inflacdje. Trden odgovor na to vprašanje bodo dale kasnejše analize, vendar se že sedaj 'ahko dado nekatera pojasnila, ki pravijo, da se cene niso dvignile popolncima nepričakovano. Toda istočasno smo lahko opazili take stvari, kailcržine so lansko leto spodkopavale sprejeto politiko cen. cene so narasle po nacrtu Zaradi postopne podražitve stanovanj, id jo [je sprejela reforima, je pretekli mesec piiiglo povprečno do 25,6-od-stotne podražitve. Nove najemnine so se ixxvsem razumljivo otočirtUe tudi pri skupnih družbenih izdatkih v ja-nuai^ju. Ce se to ne bi zgodilo, potem bi življenjska staroški namasOii samo w 9 od-stntfooiv, kar za mesec januar in dmjge zimske mesece ne bi bdio tatoo vznemirjajoče. PniSakovaiLi snio, da se iMdD v januarju zaradi seaoni^dh vzrokov dvignile tudi cene prehrambenih stax3£kov. Razen tega so narasli izdatki za več kot 2 odst. tudd zato, ker so se v reč mestih naše dežeOe avišate oeoe prevoza v javnem ixrometu. zakaj potm večji izdatki? Preseneča nas, da so k temu naraščanju stroškov pri-PKHnogli tudi nekateoi ne-načrtni izdatki. Ravno podatki za janiiar kažejo, da so gosipodinjstva v tem mesecu v primerjavi s prejšnjimi imeila za 2 odst. tvečje izdatke aa obleko in obutev. »Zamrznjene« cene za kožne izdelke in obleko kakor tudi za nekatere druge stvari so popolnoma relativna stvar. Tovarne obleke in obutve uporabljaijo taktiko »vhoda skozi majhna vrata«, kakor temu pravijo strokovnjaki. Ker so že dalj časa odklanja-ili njdhove zahteve aa podražitev izdelkov, so tovarne preplavile zavode za cene s prijavami »novih« izdelkov. V resnici pa gre le za malenkostno spr«nembo v iz-deUiih, kar pomeni, da so na dobičku samo tovarne, ne pa porabniki. Težko je namreč verjeti, da so proizvajalci v decembru iznašli kar 326 novih modelov obutve, kolikor so jih prijavili zveznemu zavodu za cene! zgrešena taktika Prav tako je treba povedati, da to taiktiko uporabljajo tudi drugi proizvajalci v industriji in na ta način izodkopavajo temelje politike cen, ki jo je sprejela reforma. Z administrativnimi ukrepi je teSco zamašiti vse poke, skojd katere uhajajo kontroli cene, kakor je to pokazala prak^. Zato je potrebno, da čim prej ustvarimo pogoje, da se na trgu izoblikujejo svobodne cene. Čnadno je, da odgovorni organi niso storili potrebnih ukrepov, da bi se pričakovano naraščanje stroškov onemogočilo. Izdatki za hrano prevladujejo v mesečnih izdatkih vsake družine, zato bi p>oseg na tem področju bil najbolj učinkovit. Potrebno je poudariti, da je bila cenena prehrana v lanskem letu temeljni činitelj večmesečne stabilizacije cen. m. sokolović; čakamo na republiko! ničarji in borci iz leta 1942. v posameznih občinah oproščeni do 80 odstotkov dajatev, borci iz 1943 in 1944 pa manj. Samo v novomeški občini bi veljale olajšave tudi za zaposlene kmete borce, in sicer zmanjšane za 50 odstotkov. Enake ugodnosti bodo priznavali tudi vdovam padlih borcev. NOVI OBRTNIKI POL LETA BREZ DAVKA! Dohodek obrtnikov bodo, kaikor so si>oročiili nar čelndM občinsikih odd^ov za finance, tudi letos obdavčevali na dva načina. Pavšalisti (letos bodo to tudi zasebaii gostinci) bodo imeli enotno stopnjo 12,9 odstotka, drugi pa stopnjo po ustvarjenem dohodku: do 12.000 Ndin okoli 13 odstotkov, pri 40.000 Ndin okoli okoli 42 odstotkov itd. Obrtnikom začetnikom (v uslužnosti in storitveni obrti) ne nameravajo v nobeni dolenjski ob^^Jii predpL^ti dajatev v prvih š^ih'mesecih, vendar pa morajo o tem odločati pristojni sveti ža finance. ZA DOMAČE IN UVOŽENE AVTOMOBILE ENAKO? Na posvetu so se dogovarjali tudi za enotna merila pri predpisovanju prispevkov in davkov drugih dejavnosti, prometnega davka in podobnem. Tako bo bržčas prometni davek za vino in pivo v gostiščih oikoili 10 odstotkov, v trgovinah blizu 20 odstotkov, za vse druge alkoholne pi* jače pa v gostilnah okoli 20 odstotkov in v trgovinah nekaj več. Menili so se tudi, naj bi bil čimbolj enoten prometni davek ob nakupu motornih vozli. Kaže, da bodo dolenjske občine predpisale za domače in uvožene avtomobile in druga osebna motoma vozila enoten prometni davek po 2 odstotka. Na novomeškem posvetovanju so poskušali najti enaka ali podobna merila tudi za predpisovanje drugih dajatev v letu 1967. ■ TITO NA DUNAJU — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito jo v nedeljo odpotoval na Dunaj, kjer bo pet dni na uradnem obisku. Na železniški postaji sta našega predsednika pozdravila predsednik avstrijske republike Jonas in kancler dr. Klaus. ■ BOJ SE NADALJUJE — V Vi-etnamu se vojna po premirju spet nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Iz Saigona poročajo o diverzantski akci^. Z minami so napadli ameri&o poveljstvo. ■ POTRES V KOLUMBIJI — Pretekli četrtek so se zamajala tla v južnoameriški državi Kolumbiji. Življenje je izRubilo okrog sto ljudi, škodo pa cenijo na okrog 15 milijonov dolarjev. Mesto Campealbre je porušeno do tal. V njem Je živelo 16.000 prebivalcev. ■ EKSPLOZIJA KUBANSKEGA LETALA — V sraku je eksplodiralo štirimotorno kubansko letalo. Vseh deset članov posadke se je ubilo. ■ HUDA ZIMA V ZDA — Vzhodne predele ZDA je zajelo snežno neurje. Otroci dva dni niso mogli v .^olo. Zaradi mraza in snega pa je ob življenje najmanj 77 ljudi. ■ KARDEU V GVINEJI — Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, ki potuje na čelu jugoslovanske parlamentam delegacije po afriških deželah, se je zdaj ustavil v Gvineji, kjer ga Je sprejel predsednik Sćkou Tou-rć. V Gvinejo Je delegacija prispela iz Malija. ■ KOLISEVSKI NA SVED-SKEM — Predsednik zvezne konference SZDLJ Lazar Koliševski ss mudi na Švedskem kot gost švedske socialdemokratske stranke. (Nadaljevanje s 1. strani) S din. Omenili so, da bi bilo v novomeški občini od 2.800 prizadetih le okoli 600 višinskih posestnikov. KOMU DAVČNE OLAJŠAVE? Davčne olajšave (z večjimi ali manjšimi odpisi) so predvidene tudi v letu 1967. Davkov bodo v vseh občinah na Dolenjskem oproščeni tam, kjer dohodki družinskega člana ne presegajo 20.000 Sdin, olajšave pa veljajo ob posebnih pogojih tudi pri večjih dohodkih. Olajšave bodo letos med drugim priznavali kmetovalcem, ki bodo nerodovitno zemljo spremenili v rodovitno, zasajevali z vinsko trto nove parcele, obnavljali vinograde, sadovnjake in druge nasade, na novo pogossdovali in v podobnih primerih. Predvideno je, naj bi za taka zemljišča ne plačevali davkov po več let, med drugim za nov gozd celo 20 let ne. V vseh dolenjskih občinah nameravajo v odlokih določiti tudi posebne olajšave za kmete borce. Predvidevajo, da bodo spome- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLEC ■ DRUGO OBDOBJE PRIPRAV NA VOLITVE. Z^enjamo drugo obdobje priprav na s^pščinske volitve — obdobje kandidacijskih zborov. Zdaj je treba imeti še bolj izostren občutek za resnost naloge, ki je pred nami. Zavedati se je treba, da izbiramo ljudi za odbomiški oziroma poslanski mandat, v času katerega bomo dobili bitko za reformo ali pa je ne bomo dobili. To je v mnogočem odvisno tudi od ljudi, ki bodo sestavljali drugo polovico skupščin, ki se ji bo spomladi iztekel štiriletni mandat. Na zadnji seji IK CK ZKS so opozorili med drugim na to, da bi morali priti pred volivce z ocenami in analizami dosedanjega delovanja skupščin in njihovih prihodnjih nalog. Volivce je treba mobilizirati ne ob pramih parolah, temveč ob razpravah o konkretnih družbenih nalogah. Na seji so nadalje poudarili, da mora sestava kandidatov ustrezati prispevku posameznih področij naše družil k ustvarjanju narodnega dohodka. Poudarili so tudi, da se morajo komunisti bolj prizadeto vključiti ▼ drugo obdobje priprav na volitve, ker v prvem obdobju njihova aktivnost marsikje ni bila zadovoljiva. Ne bi smeli nasedati pojmovanja, češ da se komunisti ne smejo »vmeSavati«, ker Je to v resnici težnja po zanikanju vloge organiziranih političnih sU v pripravah na volitve. To so težnje tistih sil, ki bi želele z demagogijo preslepiti volivce in jih zlorabiti za svoje politikantske namene. ■ 10. MARCA SE BODO ZACELI KANDIDACIJSKI ZBORI VOLIVCEV. V pogo-voru med predstavniki volUne komisije pri GO SZDL Slovenije in novinarji so sporočili za Javnost, da se bodo kandidacijski zbori volivcev začeli okrog 10. marca. Dotlej bodo nadaljevali zbiranje predlogov za možne kandidate. Po podatkih iz 42 od 62 slovenskih občin Je bilo zbruiih do 8. februar^ ja 1690 predlogov za možne kandidate za občinske odbornike (izvoliti jih je treba kakih 1900). Doslej so bolj pridno zbirali predloge na podeželju kot v mestih in industrij-sl^ sre^ščih, zato tudi dosedanja sestava zbranih predlogov ni najbolj zadovoljiva, ker ne ustreza dejanski sestavi prebivalstva Slovenije. Predlagatelji so doslej v premajhnem številu upošteviUi neposredne proizvajalce, ženske in mladino. ■ TISK — KRITiCNaUSTVARJALNA SILA SAMOUPRAVNE DRUŽBE. Na izrednem občnem zboru Društva novinarjev Slo- Volitve -preizkus zavzetosti za reformo venije, ki so se ga udeležili tudi novinarji Dolenjskega lista, so med drugim ugotovili, da Je čedalje boU opazen družbeno-politični, kulturni vpliv tiska, radia in televizije na dogajanja pri nas. Učinkovitost teh sredstev Je odvisna od uspešnosti nadaljnjega uresničevanja načela Javnosti dela družbenih institucij, od pove^nja učinkovitosti in kakovosti demokratične razprave in boja mnenj, nikakor pa ne samo od časnikarjev. Kritike, tiste kritike, ki ni dramatična in senza-cionalistična, temveč sestavni del normalnih družbenih odnosov, ni preveč. Treba pa je dati več prostora in spodbude tistim sUam v naši družbi, Id dobro gospodarijo in upravljajo. ■ KDAJ BODO VOLITVE? Volitve poslancev v vse zbore zvezne skupščine bodo v občinskih skupščinah 9. aprila. Neposredne volitve v zvezni zbor zvezne skupščine bodo 23. aprila. Volitve poslancev zveznega zbora, ki jih v ta skupščinski dom volijo republiški zbori republiških skupščin in pokrajinski zbori pokrajinskih skupščin bodo najpozneje do 15. maja. Volitve republiških poslancev in odbornikov občinsldh skupščin bodo razpisale republiške skupščine. ■ PREŠERNOVE NAGRADE. Na slavnostni {^ademiji v dvorani Slovenske filharmonije so v torek zvečer podelili Prešernovo nagrado za leto 1967 pesniku Božu Vodušku in slikarju Maksimu Sedeju. Nagrade sklada Je prejelo naslednjih 16 ustvarjalcev z različnih področij umetniškega dela: Andrej Hieng, Kajetan Kovič, Vasja Predan, Vilko Ukmar, Tatjana Remškarjeva, Ondina Otta-Klasinc, Slavko Tihec, Floris Oblak, Savin Sever, Oton Jugovec, Aleksander Valič, Sandi Krošl, Rudi Vavpotič, Lojze Lebič, Svetozar Križaj in Jože Bremen. ■ GOSPODARSTVU PUSTITI MOŽNOSTI ZA RAZVOJ. Na seji skupščine zvezne gospodarske zbornice so se zavzeli, da je treba gospodarstvu pustiti več možnosti za razvoj. Gospodarstvo se bo lahko hitreje razvijalo le tedaj, ako bo razpolagalo s presežnim delom svojega dohodka. ■ UKREPI ZA VARNOST NA CESTAH. Lani Je bilo v naši državi 42.806 prometnih nesreč, življenje je izgubilo 2113 ljudi, poškodovano pa je bilo 31.537 ljudi, med njimi več kot 11.700 huje. To je tudi poglavitni razlog za poostritev ukrepov za varnost na cestah. Hitrost avtobusov bo omejena na 80 kilometrov na uro. Tudi tovornjaki v prihodnje ne bodo smeli voziti hitreje kot 80 kilometrov na uro. NA ROB »POTROŠNIKOVEGA RAZMIŠLJANJA« Tujci v Kočevju nočejo investirati Zaradi »Potrošnikovega razmišljanja« in neiudarjati, čeprav uničuje tudi jajčeca listnih in krvavih uši, gosenice, bolšice in celo mah ter lišaje. ^ škropimo lahko od novembra do marca, vendar je najbolje, tik pred«i se prično brsti napenjati. Škropiti je treba temeljito, ker škropivo deluje le, če se dotakne škodljivca — je namreč dotikalni strup, škropimo od tankih proti debelejšim vejam. Vsakega sadjarja gotovo zanima, katero škropivo bo najcenejše in najbolj učinkovito, že deset let so v rabi rumeni pripravki, ki smo jih uporabljali, ker so bili poceni zaradi regresa. Druga škropiva se zaradi višje cene niso toliko uveljavila in so rumene pripravke nadomestila takrat, če je le-teh v trgovini zmanjkalo. % Rumena zimska škropiva ali dinitrokrezolni preparati vključujejo ista škropiva, le da prihajajo na trg pod različnimi imeni: kreozan, rumesan, nitrozan; če pa vsebujejo mineralna olja, pa imajo immu pridano še besedo olje. Rumena škropiva so navadno uporabljale ekipe, ki so v posebnih kapucah in oblekah hodile od sadovnjaka do sadovnjaka. Škropivo ima hibo v tem, da je sila strupeno. Oe nam po neprevidnosti žival vtakne glavo v čeber in se škropiva napije, ne bo tega nikoli več ponovila. Ostanke škropiva moramo zakopati v zemljo, ne pa zliti v potok ali reko. Navadno uporabljamo 2-odstotno razsto-Pino, ki jo naredimo tako, da rumesan pasto razstopimo v vroči vodi, nakar vse vlijemo v čeber z vodo. Ker se škodljivci na stalno uporabo enega škropiva privadijo, kot smo imeli podoben primer z lindanc»n poleti, je dobro škropiti tudi z drugimi škropivi ali pa dodajati rumesanu paration, diazinon ali mineralna olja. Ru-niesan dobro nadomešča parapin, ki je veliko manj stru-^n in ne obarva kože in obleke. Parapin uporabljamo v ^-odstotni razstopini. # Za vsa ta škropiva velja, da jih porabimo približno ^liko litrov za eno drevo, kolikor let je drevo staro. Škropiva ne smemo hraniti na mrazu. Od zimskih škropiv je f^na še žvepleno-apnena brozga, ki jo za zimsko škrop-Vjenje rabimo v 20 do 25-odstotni koncentraciji. pa je nekaj primerov, ko smo izločili iz prodaje banane, česen, limono, ananas in limonin sok v pločevinkah. To blago ni ustrezalo zahtevam pravilnika o kakovosti sadja, zelenjave in sadnih ter zelenjavnih izdelkov. Vse prodajalne mesa imajo na vidnem mestu označene cene mesa in mesnih iziel-kov, kar je v skladu z veljav- nimi predpisi. Prodajalci mesa so tudi seznanjeni, kako lahko prodajajo priklado (kosti). Zgodi pa se, da prodajajo včasih posamezni mesarji slabo meso. Zaradi tega sta bila lani kaznovana dva mesarja s po 15.000 in 16.000 S din kazali, gospodarska organizacija pa skupno z 200.000 S din. Tržna inšp>ekcija in druge inšpekcije čutijo, da so ' iki med njimi in potrošniki oziroma občani prešibki. Vsak potrošnik oziroma občan, ki meni, da je bil v prodajalnah denarno oškodovan, da je dobil blago slabše kvalitete in podobno, se vedno lahko oglasi na našem oddelku, inšpektorji pa bomo zadeve raziskali. Belokranjski čebelarji so pridni kot čebele 22. februarja so se v prvorazredni čakalnici železaiiš'ke postaje v Črnomlju zbrali na občnem zboru belokranjski čebelarji. Zbor je pričel predsednik Ivan Biček, M je kasneje v poročilu prikazal delo upravnega odbora v letu 1966. Upravni in nadzorni odbor sta se šestkrat sestala in zlasti obravnavala organizacijo opazovalne službe za gozdno medenje. Opazovalno postajo so ustanovili v Srednji vasi pri Crmošnjicah, vodil pa jo je Franc Jaklič. Upravni odbor si je lani dal nalogo, da bo ugotovU zdravstveno stanje čebel. Z veseljem je poročal, da ni bilo bolezni v vsej Beli krajini, razen tega pa se čebele tudi niso zastrupljale z agro- Pred spremembami v kooperaciji Potrebno je temeljito preudariti ukrepe, ki so v zvezi s pospeševanjem proizvodnje na kmetih oblikovanju cen poslovalnica ni presegla marž, ki so ji določene z občinskim odlokom. Tudi kvaliteta blaga je bila v glavnem dobra. Bilo V zadnjem času se čedalje pogosteje govori o kooperaciji v kmetijstvu, njenih oblikah, njenih praktičnih rezultatih in vplivu na proizvodne in diružbene odnose na kmetih ne samo v najvišjih predstavniških organih, marveč tudi na sestankih druž-beno-političnih organizacij. Povzetek iz vseh teh razgovorov je bil najjasneje podan na zadnji skup^inski razpravi, kjer so sklenili, da morajo odbori za kmetijstvo še enkrat temeljito m načrtno pretresti vso snov in predla^ gati ukrep«, ki jih je treba storiti, v prvi vrsti pa z zakoni urediti najvažnejša vprašanja iz tega področja. Reforma in novi procesi Dosedanji razgovori so pokazali, da kooperacija potrebuje novih pobud. Gotovo so dade stare oblike dobre rezultate, k T dokazuje razivoj proizvodnje na kmetih, veliko pa jih je življ«ije preseglo. Reforma je tudi na tem področju p>omag»ila, da So se pričela nova prizadevanja za boljšo kmetijsko proizvodnjo. Naš poljedelec se čedalje bolj zanima za sodobno, napredno proizvodnjo, zato iš^ sodelovanje z družbenima kmetijskamd organizacijami in v tem smislu razodeva nove zahteve. Tem zahtevam se je potrebno prilagoditi in z družbenima m^-mi in sredstvi usmerjati pozitivne procese na kmetih. N^catere družbene organizacije, posebno zadruge, se prej^asi prilagajajo novim razmeram, zato ponekod kooperacija hira. Komis^ za kmentijstvo centralnega komiteja Zveze kCMnunistov Srbije je pred kratkim ugotovila, da se v nekaterih zadrugah kaže zelo očiten odpor do zahtev koaperantov, da bi imeli večji delež v upraviljaniju zadružnih zadev in pri delitvi skupno ustvarjeni sredstev. O tem so govorili tudi na razpravi v skupščini, in ko so govorili o kooperaciji, so poudariti, da je treba ix)gumno iskati novih poti in oblik za tesnejše sodelovanje s posameznimi proizvajalci. Izhajati je treba iz postavke, da so zahteve kooperantov povsem naravne in upravičene in da zato morajo biti popolnoma enakofi- avni udeleženci zadrug, to p>a se pravi, da neposredno vodijo organizacijo pirodzvodnje in da so enakopravno udeleženi tudi pri delitvi. Nova razmerja na kmetih Kmetijska komisija CK ZK Srbije je p>osebno poudarila, da ni potrebno, da kdo v imenu družbe sili kmeta v socializem. ■ Naloga družbenih čini- ■ teljev je, da na kmetih I ustvarijo take pogoje za ■ rojstvo tistih proizvodnih ■ razmerij, ki bodo omo- ■ gočila kmetom, da se sa-I mi v svojo in splošno ■ korist bore za povečanje I proizvodnje, da sami v I proizvodnji, odkrijejo naj-I ugodnejše oblike organizi- ■ ranja in združevanja. Po nekaterih podatkih je skoraj četrtina samostojnih kmetov poslala pravi blagovni proizvajalec na kmetih. Zato prav ti povsod upravičeno zahtevajo novo razmerje do zadrug, in prav zaradi njih bi bilo v prvi vrsti potrebno p>oiskati in uiresniči-ti to novo razmerje. Uresničevanje takih razmerij je nujno potrebno na .sedanji stopnji razvoja našega kmetijstva, kajti razumnejše gospodarjenje v • kmetijstvu lahko odločilno vpliva na povečanje n--odn^;a dohodka v nacionalnih merilih. Proizvodnja na družbenih posestvih se lahko meri z največjimi svetovnimi dosežki na tem področju. Taka gospodarstva pa premorejo komaj 13 odst. obdelovalne zemlje in imajo nekaj več kot 10 odstotkov živine. VMidar pa taka gosp>odarstva dajejo skoraj polovico tržnih presežkov, kar zelo zgovorno dokazujejo, kako za njimn. zaostaja proizvodnja na kmečkih posestvih. V zadnjih desetih letih se je povprečna proizvodnja na družbenem sektorju povečala za 17 odst. medtem ko se je na kmetijskih posestvih povečala komaj za 3 odst. Zastareli zakonski predpisi Ena izmed daljnosežndh nalog v pilanu razvoja proizvodnega sodelovanja je sprejem temeljnega zakona o kooperaciji v poljedeljstvu. Ker pa sprejetje takega enotn^a predpisa zahteva daljše razdobje, se nam vsiljuje potreba po delni rešitvi. Se^j se med dn^im govori, da se sprejme 2sakon o kreditiranju proizvodnje v kooperaciji, Ici ga prav sedaj pripravljajo. Se veljajo predpisi, ki so te stvari uredili 1959. leta. Prav tako je potrebno, da republike sprejmejo predpise o hranilno-kreditnih poslih v zadrugah in drugih delovnih organizacijah v kmetij stvu tako tudi priprave za sprejem predpisov, ki naj urede zbiranje denarja od kmeStih proizvajalcev v obliki posojil in skupnih vlog delovnih organizacij in posameznih proizvajalcev v koopenacijd.. Posebno bodo preučili nekatera vprašanja davčnega sistema in njegovega učinka na družbena gospodarstva, dalje predpise o pokojninskem in zdravstvenem zarvarovanju delavcev, o osnutku ekonomskUi in drugih odnosih med kooperanti in nekatera druga vpra-šanja. ST. STARCEVIC tehničnimi sredstvi in tovarniškimi plini. Društvo ima šest čebelarskih preglednikov z opravljenim tečajem. Letos so se v tečaje prijavili še štirje člani, trije iz metliške družine. Upravni odbor ima tudi kartoteko čebelarjev in čebelar-stev v Beli krajini, ki je društvu v veliko pomoč. Čebelarske družine so že začele sporočati spremembe. Vedo, da bi bilo delo še te^e, če ne bd tega upoštevali. čebelarstvo pri nas še nima ugleda, kakor mu pripada. Kmetijske organizacije imajo plantaže sadnega drevja; sajenje, škropljenje in druga dela pa bodo zaman, če ne bodo prispevale tudi kaj za čebele. Pred vojno je bilo v Beli krajini več kot 4(XX) A2 panjev, zdaj pa jih imamo le 2867. Delegat republi&ke čebelarske zveze Vlado Martelanc je povedal, da si zveza prizadeva čebelarstvu utrditi pot in mu najti ustrezno mesto. Nato je predaval o vzreji in izbiri matic. V upanju, da bodo čebele dobro prezimile, smo čebelarji naredili obilo načrtov za vztrajno delo v organizaciji in v čebelnjakih. M. W. Lovska uganka Kakšen j« razloček med inozemskimi in domačimi lovci? Od inozemskih imamo mi (skupnost) kaj spraviti, naši pa sami spravljajo. Iz PUSTNIH NOVIC 1967 Sejmišča Na sejmišču nič posebnega 13. februarja na novomeškem sejmišču , ni bUo posebnega prometa. Naprodaj je bilo 51 prašičkov, prodanih pa je bilo 484. Za muijše so zahtevali 16.500 do 23.000 din, za večje pa 33.000 do 33.000 dinarjev. 540 prašičkov na brežiškem sejmu ll.februarja je bia v Brežicah prašičji sejem, na katerem je bilo n^rodaj 540 prašičkov, prodali pa so jih 512. Manjši so šli v {Hromet po 10 Ndin kg, večji p« po 7 Ndin kilogrsni živcteše. VSI PO ZDRAVILNA ZELIŠČA! Grenke rože v industriji zdravil Odkupna podjetja slabo podpirajo zbiranje zdravilnih zelišč Lani je 3.000 podmladkarjev RK iz vseh šol v novomeški občini nabralo 42 ton zdravilndh zelišč v vrednosti več kot 24 milijonov Sdin. Razen tega so učenci v jeseni preskrbeli mlečnim kuhinjam 25 ton poljskih in gozdnih sadežev, iz katerih so napravili več kot 800 litrov vkuhanih sokov. Zdravilna zelišča je odkupovala predvsem novomeška tovarna zdravU KRKA, ki ima poseben oddelek za organizacijo zbiranja in odkup zdravilndh grenkih rož. O letošnjih akcijah za zbiranje zdravilnih zelišč in odkupa so se pogovarjali v začetku februarja na posebnem dvodnevnem seminarju, ki ga je priredil glavni odbor RK Slovenije. Seminarja se je med drugim udeležilo 34 predstavnikov občinskih odborov RK, zlasti biologi, ki poučujejo na šolah. Na seminarju so vigotovili, da je zbiranje zelišč in drugih zdravilnih grenkih rož potrebno in koristno, predvsem za industrijo zdravil, da pa še niso razčiščena nekatera vprašanja, ki zadenejo precejšr^o brezbrižnost nekaterih odkupnih podjetij za pomoč in organizacijo pri zbiranjiu. Nadalje so meruli, da bi bilo treba akcijo uskladiti z učnimi načtrti šol, in nakazali potrebo, da bi se pedagogi bolj posvetili proučevanju zdravilnih rastl'in, ustanavljali s podmladkarji in zbiralci biološke krožke ter sp>odbudiilii vse, da bi na gredicah šolskih vrtov pričeli gojiti tiste adravdlne rastline, ki jih je v naravi malo najti, p« jih industrija zdravil potrebuje. Zbiranje zdravilnih zelišč je gotovo potrebna in donosna, za industrijo zdravil pa neizogibna dejavnost, zato bi bilo prav, da bi take akcije ne le moralno, marveč tudi gmotno podprli. 25animivo je, da se razen oddelka za zdra-viSoa zeHidča novomeške to- varne zdravil KRKA nobeno odkupno podjetje do adaj ni zmenilo za kakršnokoli pomoč, čeprav so z zelišči veliko zaslužila. Poleg KRKE je v glavnem kril vse stroške glavni odbor RKS s svojimi sredstvi, kar je precej nerazumljivo. Kako bQ pa v prihodnje? MARJAN TRATAR TEKSTILANA gre v korak z reformo Na seji DS so 11. februarja razpravljali in sklepali o zaključnem računu in poslovanju v 1.1966. Uspešno so se vključili v reformna prizade-vaija zlasti glede organizacije dela, povečanja storilnosti in drugega. V vseh obratih se je storilnost povečala za okoli 18 odst., v tkalnici pa celo za 31 odst. Dohodek se je lani povečal za 11 odst. člani DS so menili, da je treba zmanjšati zaloge izdelkov, doseči boljšo kvaliteto ter varčeivati pri surovinah. V. D. Dorothy Seyers: Mojster Budd je sedel v svojem brivskem salonu. Ker ni imel strank, je listal po Večernem listu. Naenkrat se je zganU. Na zadnji strani je pisalo: »Nagrada 500 funtov! Večerni list bo dal nagrado 500 fimtov tistemu, ki bo s svojo prijavo omogočil aretacijo Williama Striok-landa. Išče ga policija zaradi umora Eme Strickland iz Ulice Crescent št. 59, Man-chester. Opis iskanega človeka: Star je 43 let, visok 185 centimetrov, ima goste sive lase, morda pobarvane; nosi brke in brado, morda jih je obril; zobe ima močne in bele, levi zgornji podočnik je zlat; na levi roki mu manjka del palca. Mogoče je doslej že zapustil deželo ali bo to poskušal.« Budd je nekajkrat vzdihnil. Malo verjetno je bilo, da bo William Strickland izbral prav njegov salon za britje in striženje. Prav tako je bilo malo verjetno, da je sploh v Londonu. Od iimora so pretekli trije tedni in morilec je doslej verjetno že zapustil Anglijo. Toda Budd se je trudil, da bi si zapomiUl njegov opis. Pogledal se je v ogledalu. NAGRADA Ni bil videti človek, ki bi lahko sam prijel surovega ubijalca. Bil je star blizu petdeset let in majhne rasti. Zamišljeno je zmajeval z glavo in pri tem odprl vrata delavnice pa pogledal na ulico. Skoraj se je zaletel v visokega človeka, ki je prav tedaj stopil v njegovo brivnicO. — Oprostite, gospod, — je zamrmral Budd. — Britje? — želim, da mi pobarvate lase, — je nepotrpežljivo dejal neznanec. Budd se je razveselil. Barvanje las je stalo sedem šilingov. Neznanec je sedel na brivski stol in Budd mu je dal prtiček okoli vratu. — Veste, — je rekel neznanec, — moja zaročenka ne mara sivih las; pravi, da zbujajo preveč pozornosti. Želel bi, da bi bili moji lasje tranno rjavi. Obrijte mi tudi brado, ker je moja zaročenka prav tako ne mara. Samo brki naj ostanejo. Budd mu je najprej obril brado, natx3 pa mu je o(pa:Tal lase s šampKjnom. Vključil je aparat za sušenje las. Zabaval je neznanca z razgovorom o tenisu in nogometu. Potem je omenil tudi umor v Manchestm. — Kaže, da je policija H. Seidelbast: Oh, te ženske... K psihiatru je prišla ženska. — Prihajam zaradi svojega moža, je rekla. — Kaj je z vašim možem? Obiskovalka je žalostno odgovorila: —.Moj mož si domišlja, da je kura! — Kaj? je vzkliknil psihiater. — Kura? — Tako je. Dtrfctor je, bil malce zmeden. Takšnega primera v svoji praksi še ni imel. — Pripovedujte! je dejal. — Kako se to kaže pri vašem možu? — Kokodaka! — Kokodaka? — Da. Kokodaka. Vsako jutro, ko vstane. — Počne poleg tega še kaj drugega? — Opoldne se povzpne na omaro in spet kokodaka. — Kaj še? — To ponovi zvečer. Preden gre spat, — Kaj pa še počne poleg t^a? Poleg tega žre zrna, — Zrna? — Da. Koruzna, pšenična in druga. Zdravnik si je odpel ovratnik. — To pa je zelo zanimiv primer! je rekel. — In kako dolgo že počne to vaš mož? — No, je menila obiskovalka, — približno tri leta! Zdravnik je zazijal, — Ja, draga žena, je vzkliknil, — zakaj pa prihajate šele danes k meni? — Oh, veste, ko so pa jajca na trgu tako draga! obupala, — je menil neznanec, — Morda bo nagrada vso zadevo vnovič oživila, — je pripomnil Budd. — Kaj pravite? Nagrada? Nisem slišal o njej. — Piše v Večernem listu. Morda bi hoteli pogledati? Neznanec je začel pazljivo brati. Budd p je opazoval v ogledalu. Videl je, kako je mož naglo umaknil levo roko, ki jo je dotlej opiral na stol. Toda Budd je še imel toliko časa, da je opazil, da manjka tojcu del palca na levi roki. Neznanec je nekaj časa gledal v ogledalo, kot da bi Budda opazoval. — Doslej je morilec prav gotovo že pobegnil iz države, — je dejal Budd. — Tudi sam mislim tako, — je dejal neznanec in se nasmejal. Njegov levi gornji podočnik je bil zlat. Budd 'se je mrzlično spomnil na opis v časniku. Vse je bilo tako: velikost, leta, sivi lasje, zlat zob in pokvarjen palec na levi roki. Vprašal se je, ali je ta človek surovi morilec, ki je v Manchestm izropal in ubil svojo teto. Kmalu je bil povsem prepričan o tem. Ko je neznancu posušil lase, mu je ta nestrpno dejal, naj pohiti, ker je že pozno. Kot mimogrede se je Budd napotil proti vratom. Hotel je videti, ali so na ulici kaki policaji. — Kam greste? — je vprašal neznanec. — Hotel sem pogledati, koliko je ura na ulični uri, — je dejal Budd in obstal. — Zdaj je pol devetih. Budd se je odpovedal nameri, da stopi na ulico. Ko je pripravljal barve, je razmišljal, kako bi obvladal tujca. Lahko bi se mu postavil z britvijo za hrbet in mu ukazal naj -vstane in dvigne roke. Potem bi ga prisilil stopiti na cesto in bi ga izročil prvemu policaju. Toda človek bi mu lahko iztrgal britev iz rok in ga ubil. Ce je ubil svojo teto, zakaj ne bi tudi njega? Nenadoma se je nečesa spomnil. Razpoloženo je ?»-čel mešati barve. Medtem ko je barval tujcu lase, je go-^ voril o nepomembnih zadevah. Ko je neznanec zapustil Buddovo brivnico, ga je ta spremljal s pogledi in videl, kako je stopil v avtobus. Nato je ugasnil Itifi v delavnici, zaklenil vrata in se odpravil peš po ulici, v kateri je bil Scotland Vard, Službujočemu policaju Je povedal, da ima važno sporočilo v zvezi z umorom v Manchestm. Stopil je k inšpektorju. Budd mu je dejal, da je prepričan, da je bil malo prej v njegovi delavnici man-chestrski morilec, nato pa mu je povedal še vse dmgo, Scotland Yard je takoj obvestil vse policijske postaje, vsa letališča in pristanišča v državi. Po radiu so bile obveščene tudi vse ladje, ki so ponoči izplule iz angleških pristanišč. Ladja Miranda je pristala v pristanišču Ostende naslednjega dne ob 7. uri zjutraj. Kapitan je stopil v radiote-legrafsko kabino in dejal; — Poklical sem belgijsko policijo. Radiotelegrafist je čez nekaj trenutkov poslal sporočilo Scotland Yardu; »Človek na naši ladji ustreza vašemu opisu. Vozovnico je vzel pod imenom Watson. Zaklenil se je v kabino in noče iz nje. Zahteva, da mu pošljemo frizerja. Obvestili smo belgijsko policijo.« Deset minut kasneje so se kapitan ladje in več policajev napotili proti kabini št. 36. Kapitan je potrkal na vrata kabine. — Kdo je? — je bilo slišati zamolkel glas. — Brivec. Vrata so se odprla in v kabino so naglo skočili kapitan ^ ^ s ' Miro Kugler: OČKA CEPIJO DRVA in policaji ter po kratkem boju vklenili Williama Strick-landa. Kapitan ga je zaprepadeno gledal, — Kratko in malo ne morem verjeti svojim očem! Ta človek je čez noč ozelenel. Bludd ni zaman leta in leta proučeval zapletene reakcije kemičnih barv. Naredil je tako, da so lasje in brki neznanca čez nekaj ur pozeleneli. Večerni list je izplačal Buddu 500 fvmtov nagrade. Nepremagljivi petelin Naj Je resnica ali laž — nekoč je živel tak petelin. Brskal je po smeteh in našel zlatnik. Zletel je na streho in zakikirikal; »Ku-ka-re^lcu^ zlatnik sem našel!« Slišal ga je cesar in ukaaal hlapcem, naj mu zlatnik vzamejo in ga prineso njemu. Hlapci so šli in vrnili zlatnik petelinu, tnik in ga prinesli cesarju. Petelin je zeikikirikal: »Ku-ka-re-fcu, cesar si je moje premoženje prisvojil!« Cesar je vmil zlatniik hlapcem in jian rekel: »Odnesite ta zlatnik in ga dajte petelinu, da ne bo nepridiprav vsemu svertai razglašal!« Hlapci so šli in vrnili zlatni Icpeitelmu. Petelin je spet zletel na strrfv) in zakikirikal: »Ku-ka-re-'ku, sam cesar se me je ustira-šU!« Cesar se je zjezil in likazal hlapcem; »Ujemite negpridiprava, odsecite mu glavo, skuhajte ga in mi ga prinesite. Pojem ga in se ga rešim.« Hlapci so petelina ujeli in ga prinesli cesarju. Petelin pa je zakikirikal: »Ku^ka-re-ku, sam cesar me je v goste .pozval!« Petelina so zaklali in položili v feortel, da bi ga skuhali. Ampak petelin ni odjentjal. »Ku-ka-re-fcu, cesar me je v vročo kopel dal!« je zakikirikal. Petelina so skuhali in ga positavili p(red cesarja. I^lin je spet zakikirikal; »Ku-ke-re-ku, s cesarjem za isto mizo sedim!« Cesar ga .je zgrabil in ugrizanil vanj. Petelin je bil že grižljaj, pa jer še,.an|e-raj kikirikal: »Po ozki ulici se sprehajam, ku-ka-re-tai!« Ko je videl cesar, da se petelin še zmeraj ni unesel, je ukazal hlapcem, naj po-te^ejo sablje in se pripravijo. Ce bo petelin še enkrat zakikirikal, naj usiekajo. Hlapci so potegnili sablje, se postavili v pozoir — eden na to stran, drugi na drugo, tretji zadaj — in čakali. Petelin je prilessel tačas v cesarjev želodec in zakikirikal: »Na belem svetu sem bil, v črno cesarstvo sem pal! Ku-toa-re-toi! Ku-ka-re-kni!« »Po njem!« je uikazal cesar. Hlapci so visekali tn cesarja razpolovili. Petelin pa je skočdl ven, odletel, sedel na streho in z^ikirikal: »Ku-ka-re-ku! Ku-ka-re-tai!« IZ ARMENSKIH PRAVLJIC Mladinska knjiga 1966 Prevedel Ovetko Zagorsiki Ivan Potrč: ■! Fa|moster na Kopišniku Se huje bi se mi smejali, ko bi zvedeili, kako je bilo po novem letu, ko sva začela moliti rožni venec, s fajmoštrom — sama ga nisem nikoli prej molila tn ga najbrž, bog obvar-ji, tudi nikoli več ne bom! Paj-mošter je molil, jaz pa sem mu odgovarjala. In tako se je tudi zgodilo, da sem kdaj tudi zadremala; najhitreje se je to zgodilo pri litanijah, pri tistem večernem ,prosizanas'. In nekoč, ob neki taki priliki, v rahli ^emavici, sem začutila, da se je nekaj ko senca potegnilo preko mojih zaprtih vek. Bila sem v prvem * spancu, v tako rahlem še, da sem se l^ko vsega zavedala; vse v meni je bilo budno, je prisluhnilo, do mezinca na nogi. Lahko sem slišala, kako je fajmošter — imel je zares naduho — zadrževal dihanje in kako me je za las nad čelom, nad ustnicami — imela sem razprte — in nad prsmi križal; bilo je, ko da bi ga skozi veke videla in ko da bi z na stežaj odprtimi očmi in pri belem dneivu sledila vsakemu posamičnemu stegovanju njego^ rok. Zatem so se me te nevidne roke dotaknile; dotaknile so se mojih sklenjenih rok, jih razklenile in jih dolgo motrile, ko da bi jih hotele i>o-božati ali kaj, zatem pa jih potisnile drugo za drugo odejo, odejo samo pa potegnile do moje brade — vedela sem, zakaj, zato, da me ne bi zeblo. Bila sem neznansko sladke volje, napravila sem srečno in blaženo obličje, ko kakšna svetnica, ki se je enkrat in za vse večne čase razveselila nebes. Se vse bolj neznansko pa sem bila radovedna, kaj se bo lahko še godilo — se pravi, da bi se lahko. Tiste roke so šle še enkrat preko obraza, da sem lahko začutila hlad prstov pri križanju, pa čeprav se me tisti prsti niso dotakni, tudi za troho ne, zatem pa sem zaslišala vzdih, rahel in blažen, zatem besede: ,Kako je srčkano zaspala, sirotica! Angel v nebesih nima tako blaženega obličja.. Zatem je bilo dolgo vse tiho, župnik se je po vsej priliki zamaknil vame, nato sem znova zaslišaia stopinje, kako so od-drsavale po deskah, in zatem zaspala; neznansko sladke sa-nje sem zasanjala, mati me ne bi nikoli tako blaženo uspavala. Sčasoma ni bilo noči več, ko b4 ne slišala podrsavajočih copat in ko me župnik ne bi ode-val. Neko noč, moralo je biti že okoli polnoči, me je prebudila hladnoča. Na pol v spanju sem stegnila roko, da bi se odela, a sem se pri tem dotaknila s prsti nečesa hladnega. Odpr- la sem oči in zagledala župni-kovo glavo, kako se je sklanjala preko mene; roka'ali prsti, za katere sem prijela, ta pa je imela odejo v rokah. Ta roka je zatem okamenela, tudi poraščeno obličje nad mano se ni več zganilo, obstalo je sklonjeno in negibno, tako da pravzaprav ^ danes ne vem, ali me je hotel fajmošter razodeti ali pa me je odeval. Dolgo sem tako zrla v njegove oči, bile so mirne, premime, da bi mi kaj razodele, komaj da so bile za troho presenečene. »Gosix)d župnik, kaj je?« sem rekla, vprašala, ne da bi spustila roko ali prste, ki sera jih držala. Fajmoštrove oči so se premaknile, nasmehnile so se, s tiho prošnjo, da bi jih razumela in da si ne bi kaj hudega mislila. No, česa tak^^ v mojih očeh ni bilo, nič se nisem bala. Fajmošter je odtegnil roko, za katero sem držala, prijel odejo in mojo roko, jo narahlo stisnil ter potegnil odejo do brade, da me je do kraja pokril. Pri tem opravilu je rekel: »Da ne boš ozebla, sirotica.« Počakal je, ko da bi se hotel oddahniti, in nadaljeval; »Prišel sem iz cerkve, pa se mi je zazdelo, da ste se razodeli. Pokrijem jo, sem si rekel, dobrih del se kristjani ne smemo ogibati, saj se sirotica ne bo zbudila, ali vseeno ste odprli oči.« »O, hvala lepa, kako ste dobri!« sem rekla ^ vsa pospana, vendar kar se je moje ženske radovednosti tiž^o, sem bila do kraja prebujena. »Gospod župnik,« sem vprašala, »po kaj pa hodite srednočke v cerkev? Ne zamerite, ali tako me mart-ra.« »Za pokoro, deklica,« je rekel, počakal in zatem zavzdihnil, »Zavoljo neke ženske, umirajoče, oh!« Znova je počakal nekaj trenutkov, da je potem še globlje aav^ihnil, ko za mladimi leti. »In zavoljo neke deklice, deklica, ah!« Privzdignila sem se, da bi še kaj zvedela, ali fajmošter je samo zamahnil. »Predolga Storija, Evica, bolj huda ko dolga,« »Vseeno, lahko bd povedali,« že čez sto odgovorov na akcijo miru Okoli 5000 pisem so konec 1966 viniški šolarji razposlali svojim vrstnikom po vsej domovini, razen v Srbijo, odkoder niso še dobili naslovov šol V nekaj dneh so prejeli na akcijo miru, začeto ob dnevu Združenih narodov lani, več kot 100 odgovorov šol in posameznikov — V imenu generalnega sekretarja združenih narodov U Tanta je zaželel viniškim pionirjem mnogo uspeha tudi sekretarjev pooblaščenec Leonid Romanov iz New Yorka onirski odred osnovne šole iz Zagradca, nato Dragica Intihar z Roba na Kočevskem, sledijo Anton Komac iz šentruperta, okoli 80 šol s Hrvaškega in radijska oddajna postaja Ptuj. V mapi, ki jo hrani Anton Troha, upravitelj šole in pobudnik pionirske ak- mnogo uspeha sekretarjev pooblaščenec v OZN, Leonid Romanov. IŠČEJO ZALOŽNIKA ZA KNJIGO Kopico pisem, ki vsak dan prihajajo na Vinico, so začeli organizirano brati v posebnem krožku. — Najboljše med njimi izlo- France Prešeren Kam? Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me: kam? Prašajte raj oblak neba, prašajte raje val morja, kadar mogočni gospodar drvi jih sem ter tje vihar. Oblak ne ve in val ne kam, kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, da pred obličje nje ne smem in da ni mesta vrh zemlje, kjer bi oozabil to gorje! Poročali smo, da je prizadevni krožek OZN na viniški osemletki 24. oktobra lani svečano začel akcijo med pionirji in mladino Jugoslavije- za mir na svetu. Lotili so se velikega dela, ki pa kljub začetnim organizacijskim težavam dobro napreduje. Najprej so v vseh jezikih narodov Jugoslavije pri-prapravili tiskano listino miru, s katero pozivajo šole in posameznike, naj pošljejo pismene proteste zoper vojne na svetu in zoper nasilje nad vietnamskim ljudstvom. »VSAK NASLOV STANE 30 DIN« Skoro dva meseca so zbirali naslove vseh osemletk in strokovnih šol v državi, a vseh še niso dobili. Medtem ko so takoj dobili naslove šol v Sloveniji in na Hrvaškem, so imeli kup težav s šolami v Bosni, črni gori, Makedoniji, zlasti pa v Srbiji. Navzlic vsemu so s pomočjo sekretariatov za šolstvo in društev prijateljev mladine uspeli povsod, razen na področju Srbije, od koder naslove še niso dobili. Sekretariat za šolstvo jim je svetoval, naj se obrnejo na zvezni zavod za statistiko, od tam pa so prejeli odgovor: »Lahko vam ustrežemo, toda vsak naslov stane 30 din.« Krožek OZN v Vinici nima sredstev, zato si še naprej prizadeva zastonj dobiti naslove srbskih osemletk. NAJPREJ SO SE OGLASILI IZ ZAGRADCA Po novem letu je bilo razposlanih okoli 5000 pisem, od tedaj pa so prejeli že več kot sto odgovorov šol in posameznikov. Najprej jim je odpisal pi- Reeital v Prešernov spomin v novomeškem Dopiu kulture je bil 9. februarja zvečer canimiv recital slovenskih ljudskih in umetnih pesmi v počastitev slovenskega kulturnega praznfica. PiipravU ga je Oder miladih v režiji Alenke Bole-Vrabec, g^beni del pa so prispevali gojenci glasbene šole. Recital z okvixnim naslovom »Vrata življenjem je zajel nekaj odliCnih ljudskih pesmi od »Desetnioe« do »Sirote Jerice« in v drugem delu pesmi Lili Novy, Vide Tau- fer in Saše Vegri. Stišali smo t)oa«j predvsem žensko lirike, kar je ustrezalo konceptu prireditve in ne nazadnje tudi izvajalkam, saj so od Odra mladih naštevala le dekleta. Skoda pa je, da je bik> o Prešernu x>ovedanlfa tako malo besed, ker bi vsekakor zaslužil več kot skromen, uvo-donaa prebran povzetek iz odloka, da se »dan Prešernove smrti proglaša za slovenski kulturni praznik«. čajo, da jih bodo objavili v knjigi, namenjeni vsem vplivnim državnikom sveta, okoli 15 tisoč izvodov pa bodo razprodali. Knjiga bo prevedena v ruščino, francoščino in angleščino, opremljena pa bo tudi z lepimi fotografijami oziroma ilustracijami. Jože Gorjup v Trbovljah V soboto, 18. fetoruarja ob 17, uri, bo v Delavcem domu v Trbovljah odprta razstava grafike Jožeta Gorjupa. Letodoben način že predstavljeni nekateri slovenski pesniki mlajšega rodu. O fenomenu »bagdale« piše Miloš Petrovič. Mailerjev »Ameriški sen« Naposled imamo roman amerišk^a pisatelja Normana Mailerja »Ameriški sen« tudi v slovenskem prevodu. Oskrbela ga ^ Mira Mihelič, knjigo pa je izdala Mladinska knjiga. To je poštena, brezobzirna knjiga, v kateri pisatelj snema krinko blaginje in de-naokracije z obraza najbogatejše in najbolj civilizirane dežele sveta — Amerike. Vladimir štoviček: DR. FRANCE PREŠEREN (1947) Jezik največja vrednota »z zanosom ponavljamo pesnikovo priznanje, prižgal si mojster žarls: nam nove luči', ko se znova oklepamo slovenskega jezika kot največje narodove vrednote. Govor naših prednikov naj nam ostane svet, ker sta ga jim narekovala globoka duša in odkrito srce. Samo tak govor je plemenit in pošten in z njim je Prešeren branil slovensko individualnost. — Usoda pesnika ga je zanesla, da je globoko čutil tudi vse tegobe nesvobodnega naroda — in brez tega globokega domovinskega spoznanja bi ne imeli preroške Zdravljice: ,ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak'. S tem naj bo ob stoletnici Prešernove smrti tudi s strani univerze obnovljeno neomajno zaupanje v ustvarjalno moč duha in kulturno poslanstvo slovenskega ljudstva. Tak je narek iz pesnikove dediščine, umetniške, narodnostne in človeške.« (Iz uvodn^a govora rektorja iiiž. Alberta Strune ob podelitvi Prešernovih nagrad na slovesnosti ljubljanske tmiverze, 3, februarja 1967.) 25 000 Slovencev začasno v tujini Na nedavni seji glavnega odbora Slovenske izseljenske matice so sporočiii, da je med okold 300.000 Jugoslovani, začasno zaposlenimi v tujini, tudi 25.000 Slov«icev. Obnvvnaivali so več reči v zvezi z zaposlo\«njem naših ljudi v tujini, ki je dala vse priaaianje Slovenski izseljenski matici pri skrbi za te X}udi. Poudarili so, da bi moral za začasno zaposlene v tujini ttxli sind&at več na-prarviti. Znano je, da so začeli ponekod, dasti v Zahodni Nemčiji, že zapirati vrata pred našimi delavci, za zdaj le v nekaterih gospodarskih deijaivnostih. Zato bo treba raoniditi, da bi povratn&e zaposUli tam, kjer delavcev prinaanjkuije, morda v terciarnih dejavnostih. Obširno raagpraivo so posvetih tudi namenu izsdtjeiKke-ga turizma. Pričakuijejo, da bo ta letos doživel Se večji razmah. Izseljenci, ki se vračajo v domovino, so laldco najboljši ambasadorji našega turksma v tujini. Na dnenmem redu je bila točka: medna- rodno turistično leto in naši izseiijenci. Ko so spregovorili o vik>g: tiska, ki obravnava i2Beljen ska vprašanja, je predstav iz Brežic pcdtvailil pisa nje Dc^et^jakega lista o vpra šanjih naših izsdjencev. Program Slovenske izsedjen 1^ matice za leto 1967 pred videva še boltiše stike z izs^ Ijenci in tviijino. Osrednji Ir sedjenski piknik bo letos ' Velenju. Letos bo pri nr< gostoval tudi slovenski oktf iz Pittsburgha in priredil sc dem koncertov. K. ORA2EP PIŠE EDO ZAJELŠNIK, RAVNATELJ OSNOVNE ŠOLE V BRESTANICI Brestaniška šola-plod sodelovanja Otvoritev nove šole v Brestanici ni praznik 1« za prebivalce naSega kraja, ampak za vso dn '^, zlasU za najmlajde, ki jim je namenjena. Sola v Brestanici ima bogato zgodovinsko .preteklost, saj se je pouk začel že leta 1861, leta 1774 pa je bila takratna farna Sola preimenovana v ljudsko Solo in sodi torej med najstarejše v Sloveniji. Skoraj sto let je bila Sola samo enorazrednica: šele 1871 so jo razSirili v dvorazrednico in 1906 v Sestrazrednico, kakršna je ostala do 1941. Leta 1877 je bil določen obsežen šolski okoliš, ki je segal nekaj časa na področje Blance, do 1927 pa tudi na področje Senovega. Število Šolskih otrok je leta 1911 naraslo na 820, vendar Je bil kljub osemletni šolski obveznosti obisk zelo slab. Do leta 1807 je bil pouk v najetih prostorih v q>odnjem gradu, potem v stari leseni koči v bližini cerkve in nekaj časa v Ivančevi hiši za Savo. Leta 1859 je uradna komisija izbrala prostor za zidavo nove šole, ki je bila naslednje leto že do-(Hlajena. Leta 1883 so zaradi premajhnih prostorov že mislili na zidavo druge šole, vendar so 1804. stari šoli le prizidali dve učilnici. Dokler je bil pouk v najetih prostorih, je za šolo skrbela grajska gospoda, potem pa je prevsel vzdrževanje krajevni Šolski svet, ki Je bil postavljen že 1869. Na Soli Je od začetka do 1941. poučeivalo več kot sto učiteljev. Leta 1855 je Jože Kovač ustanovil šolsko knjižnico, za katero Je večino knjig prispeval sam. Napisal je tudi obširno rajhenbur-ško kroniko, ki se je ohranila do daiuišnjih dni. Velike zasluge za razvoj šole pa je imel tudi Franc Jamšek. 20. aprila 1941 so vodstvo brestaniške šole prevzeli Nemci in začeli s poukom v nemškem jeziku, ki je trajal do leta 1944. Tstoat so šolo zasedli nemški vojaki. Po osvoboditvi se Je pouk začel že 19. maja: vpisanih Je bilo 259 učencev. Sola je bila razdeljena na osnovno in na višjo narodno šolo. Leta 1948 je bilo šolstvo reorganizirano in so v Brestanici ostali le prvi Štirje razredi, učenci višjih razredov pa so nadaljevali šolanje v nižji gimnaziji na Senovem ali v Kr^em. 2e 1957 je bil v Brestanici spet ustanovljen 5. razred, naslednje leto šesti in v šolskem letu 1960/61 še jedrni in osmi razred. S popolno osnovno šolo pa so nastale težave zaradi pomanjkanja šolskega prostora. 100 let stara zgradba je bila s šestimi učUnicaml veliko pre- majhna za 16 oddelkov, bila pa je tudi dotrajala. Nekaj časa je bU pouk v treh izmeruah, nato pa smo dva oddelka premestili v barako, last elektrarne. Šolski odbor in učiteljski kolektiv sta nameravala 1960 dostojno proslaviti stoletnico šole. vendar se stare zgradbe ni več plačalo obnavljati, aato so raje začeli s pripravami za gradnjo nove šole. Začela se Je široka in načrtna akcija, ki je trajala pet let: prebivalci šolsk^a okoliša so prispevali les ta pomagali s prostovoljnim delom, sodelovale so občinska skupščina in delovne organizacije. V dobrem letu smo postavili lepo stavbo z desetimi učilnicami, telovadnico, delavnico, kabineti in drugimi prostori, potrebnimi za nemoten pouk. Po sklepu našega kolektiva nosi So- la ime po Adamu Bohoriču, našem rojaku, zaslužnem prosvetitelju 16. stoletja, avtorju prve slovenske slovnice iz leta 1584. Vsem, ki bodo obiskovali ipouk v novi šoli, želim, da bi se v njej dobro počutili in da bi znali coiiti veliko pridobitev. Zahvaliti se moram vsem, ki so sodelovali pri gradnji šole, predvsem pa občinski skupSčini iz Krškega, delovnMnu kolektivu elektrarne in pa gradbenemu odboru. Upam, da po otvoritvi šole ne bomo ostali osamijo, ampak da bomo Se naprej tesno povezani, kajti le tako b(Mno lal^o dokončali vsa druga dela v Soli ta s skupnimi močmi še naprej dosegali lepe uspehe. ^Otvoritveni govor ob izročitvi šole učencem in delovni skupnosti nove šole.) cije, se kopičijo odgovori. Nekateri so povprečni protesti, drugi pa zaslužijo vso pozornost. Zlasti skrbno in lepo sestavljena pisma, polna pretresljivih izjav, so napisali učenci ekonomske srednje šole iz Karlovca, učenci osnovne šole z Raba, šolarji iz Petrinje in Marija Zakraj-šek iz Velikih Lašč, ki je priložila celo nekaj lastnih , pesmi o miru. i Zelo zgodaj je prišel tudi odgovor na pismo, poslano generalnemu sekretarju združenih narodov U Tantu. V njegovem ime-• nu je zaželel akciji miru // Ljudje časopis radi naročajo " Odlikovanci predsednika Tita Cvetko Križ iz Kočevja je v 14 dneh nabral 166 novih naročnikov za Etflenjski list. Obiskali smo ga in se z njim malo pomenili o tem uspehu: V: Kako vam je uspelo v tako kratkem času nabrati toliko novih naročnikov? O: Predvsem zato, ker časopis najraje preberem, pptem pa ljudem razložim, kaj vse piše v njem o naših krajih in o ostalem, kar jih zanima. časopis ljudje v glavnem radi naročajo. Pridobil bi lahko še več naročnikov, saj precej ljudi še vedno ne ve, da izhaja. V: So kakšne pripombe glede cene lista? O: S ceno je vsak zadovoljen. Drag ni. Nekateri ga hočejo plačevati celo vnaprej. V: Kaj menijo ljudje o vsebini lista? O: O nekaterih zadevah imajo bralci v glavnem enake želje, o nekaterih pa zelo različne. Tako v glavnem vsi želijo, da bi objavljali televizijski program, da bi še naprej pisali o cenah najpomembnejših živil, da bi stalno objavljali podatke o gibanju prebivalstva (poroke, rojstva, smrti j, vendar tudi o tistih naših občanih, ki umro, se po-roče ali rode drugod. Mnenje o športu pa je zelo različno: nekateri ga žele več, drugi manj, vendar obojim ne bo mogoče polnoma ustreči. Seveda pa hočejo vsi, da bi o kočevskem športu več pisali. V: Boste z nabiranjem naročnikov nadaljevali? O: Seveda bom, čeprav je glavna akcija končana. Ves prosti čas bom porabil v glavnem za natiranje novih naročnikov. Trudil se bom, da jih bom do konca leta dobil čimveč! Jože Košir odlikovan z redom dela z zlatim vencem, skupno pa je bilo podeljenih 22 odlikovanj Ob 25-letnici vstaje je predsediiik SFRJ Josip Broz-Tito odlikoval številne druž-beno-politične, fizične in kulturne delavce za njihove zasluge v NOB in i>avojni izgradnji: z redom dela z zlatim vencem: Jože Košir, »Melamin«; z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo (za zasluge v NOB in povojni izgradnji): Peter Popovič, INKOP, Karel Bigler, Turistično društvo Kočevje, in Valerija Starc-Kobol, osnovna šola Kočevje; z redom dela s srebrnim vencem: Andrej Arko, dom telesne kulture, Matija Gre-gorič, KGP, Miloš Humek, Glasbena šoda, Pramc Korelc, rudnik, Franc Lovšan, KGP, Jože Mihelič, KGP, Ivan Prijatelj, KGP, Ivan šporar, KGP, Savo Vovk, KGP, Anton žagaj-. Zidar; Naporno do soglasja Končno so se predstaivniki SAP in turističnega društva Kočevje le sporazumeli, kako naij bo opremljen del prostora kočevske avtobusne postaje, ki je namenjen turističnemu društvu. Obogi so v sivo-jih zahtevah nekoliko pK>pu-stili. Kje so bili kandidati predlagani Evidentiranje možnih kandidatov se nadaljuje —- Doslej predlagani le dve ženski — Še so neevidentirani ljudje, ki izpolnjujejo pogoje za možne kandidate Marsikdo kjub pojasnilom nike in poslaiioe teir kaiko na sestankih in v tisku še ne možne kandidate predlaga- ve, kje so bili predlagani jo. Prav zato smo zaprosili možni kandidati za odbor- predsednika občinskega od- Za ukinitev in proti njej »Bolniški oddelek zdravstvenega doma v Kočevju je treba ukiniti ali pa ga naj vzdržujejo domače delovne organizacije, ker ni pravi bolniški oddelek, ampak z njim rešujejo socialne probleme,« je predlagal republiški sekretariat za zdravstvo. Kočevski delaivci na področju zdravstva pa trdijo prav nasprotno. Lani se je na tem oddelku zdravilo 70 odstotkov taikih bolnikov, ki bi jih sicer morali prepeljati v bolnišnice. Prav obstoj tega oddelka je prihranil socialnemu zavarovanju lani okoli 14 milijonov Sdin (prevoz, nižja oskrbnina itd.). Zato ga ne bi kazalo ukiniti. Pri vsem tem pa je treba tudi upoštevati, da so ljubljanske bolnišnice že zdaj prenapolnjene. UpraivičCTiost obstoja bolni-šk^a oddelka v Kočevju je ixytrdila tudi posebna komisija fe Ljubljane, ki je ugotovila, da so na oddelku samo bolniki, ki bi jih sicer morali i>repeljati v ljubljanske ali druge bolnišnice. Predlog zazidalnega načrta za I. etapo ZAZIDAVE TRATE pri Kočevju Je razgrnjen v prostorih občinske skupščine KOCETVJE (hodnik I. nadstropje, levo). Razstavljen bo od 15. februarja do 15. marca 1967. Občane vabimo, naj si ogledajo razstavljei^ načrt in drugo dokumentacijo, ki jo po želji lahko dobijo na vpogled na oddelku za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini Kočevje (soba št. 27/1.). Temu oddelku sporočite najkasneje do 15. marca 1967 morebitne pripombe in predloge v zvezi s tem načrtom. OBČINSKA SKUPSCINA KOČEVJE z medaljo dela: Janez Ovitlkovič, KGP, Anton Debeljak, KGP, Ivan Dolenc, rudnik, Jože Grabrijan, KGP, Julka Hudoklin, KGP, Andrej Piuzi, rudnik, Anton Repar, rudnik, in Mairtin Volf, KGP. Med odlikovanci je največ kmetijskih delavcev zato, ker niso bili doslej še nikoli odlikovani. Odlikovancem je izročil priznanja 11. februarja ob 10. uri v hotelu Pugled predsednik občinske skupščine Drago Benčdna. Hkrati jim je čestital, se jim zahvalil za dosedanje delo in jih pozval, naj na svojih področjih še naprej čim uspešneje delajo, saj je to potrebno prav zdaj, ko si prizadevamo, da bd uspešno izpeljali gospodarsko in družl^no reformo. Pri slovesnosti ob podelitvi odlikovanj so bili navzoči tudi zastopniki družbe-no-političnih organizacij. Ribiči kritično ocenili Novi odbor bo pripravil plan dela in vlaganja rib -Za predsednika izvoljen Mazzoni, za tajnika pa Krivec bora SZDL v Kočevju, nao nam pove, kako je doslej potekalo evidentiranje v njihovi občini. V vseh terenskih voUlnih enotah iaven mesta so bili možna kandidata za odbornike občanskega zbora in n^ate-ri možni kandidati za poslance evidentirani na krajevnih konferencah SZDL. Možni kandidata za občanski zbor delovnih skupnosti in nekateri kandidati za poslance so bili predlagani na občnih zborih sindikalnih podružnic. Nekatere možne kandidate za poslance in možnega kandidata za predsednika občin-sike skuipš&ne pa je predlagal politični aktiv vseh družbenopolitičnih organizacij Vse dosedanje predloge pa je dal občinski odbor SZDL v obravnavo širšemu političnemu aktivu občane. Občinski odbor SZDL opaža, da neikateri mendjo, da so sedanji predlogi za možne kandidate dokončni, vendar ni tako. Vsi predlogi so dani v. razpravo, občana pa naj povedo o njih svoje mnenje, kar lahko store na vseh sestankih, Ifihko v časopisu ali pa jUi posredujejo volilni komisiji pri SZDL. Občani lahko še naprej predlagajo možne kandidate na ziborih volivcev, zborih delovnih skupnosti in drugih sestankih, razen tega jih lahko pr^agajo tudi druž-benopoilitičine organizacije, društva, samoupravni organi in drugi. Vendar naj predlagatelji vsak predlog tudi utemelje, nato pa ga posredujejo volilni komisiji pri občinskem odboru SZDL. Volilna komisija ugotavlja, da volivci niso iasčrpaJi vseh možnosti in ^ je še precej ljudi, ki bi lahko prišli v poštev za možne kandidate. Opozarja tudi, da sta doslej evidentirani le dve ženski, malo mladih in da je med predlaganimi verjetno premalo neposrednih proizvajalcev. Na občnem zboru ribiške družine Kočevje, ki je bil pred kratkim, so kritično ocenili lansko delo, ki nd bilo posebno plodno. Sprejeli so tudi novi pravilnik družine. Ribiči so sklenili, naj novi odbor pripravi na prvem sestanku plan dela in vlaganja riib za letos. Razen tega se bo potrebno pogovoriti o načrtih dela koordinacijskega odbora za Kolpo, urediti razmerje na Kolpi z Zavodom za ribištvo in se dogovoriti z občinsko skupščino o upravljanju in gospodarjenju z vodami. Okrepiti nameravajo še sodelovanje a turističnim društvom, ki naj bi prodajalo tujim gostom tudi dnevne ribolovne dovolilnice. Ribiči so menili, da bi bilo treba v Rinžo vlc^ti tudi krape, ki hitro rastejo in so konzumne ribe. V zadnjih le- tih p>a žal prav krapov v Rinžo niso vlagali. Razen tega so razpravljali o delu mladinske sekcije in ji določili revir, sprejela so v družino 3- nove člane, določili prisi)evke in način odlova rib itd. Za novega predsednika ribiške družine so izvolili Rudija Mazzonija, za tajnika pa Marjana Krivca. V Kočevju obrt nič več rakovo pot? Podatki o stanju obrti v kočevsiki občini po drugi svetovni vojni kažejo, da je ta gospodarska panoga v primerjavi z leti pred vojno močno nazadovala. Težave so povzročala tudi nerešena vprašanja socialnega in pokojninskega zavarovanja obrtnikov in družinskih članov, nerešena vprašanja kreditiranja in delno pretirana davčna politika. Zadnja leta pa se stanje bistveno popravlja in narašča tudi število obrtnikov, zlasti tistih, ki obrt opravljajo kot dopolnilni poklic. Tej gospoda- -.ki panogi pa bo treba posvetiti še več skrbi in jo obdelati v perspektivnem načrtu razvoja kočevske občine do leta 1970. Mnogi menijo, da se nikakor ne bi smeli zadovoljiti le s 6,8 odstotno povečanim bruto produktom v obrtni dejavnosti do leta 1970 v primerjavi z letom 1965. Takšen odstotek namreč predvideva informacija o izdelavi perspektivnega načrta, ki so jo predložili odbornikom občinske skupščine. Cene v Kočevju V trgovini « sadjem in zelenjavo so bile pretekli i>o-nedeljek naslednje cene: krompir 0,80 N-din kg, pomaranče 4,18 do 4,84 N-din kilogram, čebula 2,20 N-din kilogram, čebula 2,20 N-din, kilogram, jabolka 3,36 do 4,28 N-din kg, zelena solata 4,72 N-din kg, jajca 0,62 do 0,71 N-din kos, kislo zelje 1,54 N-din kg, kisla repa 1,42 N-din kg, sveže zelje 1,96 N-din kg, limone 4,50 N-din kilogram, fižol v zrnju 3,55 do 4,12 N-din kg. Prihodnji teden bomo objavili daljši zapis iz kemične tovarne MELAMIN v Kočevju, ki dosega zadnje čase lepe proizvodne in druge uspehe. Danes: prizorček iz dnevnega dela v tovarni; po vsakem naboju (sarži) morajo polirno ploščo dobro očistiti. (Foto: inž. Miha Briški) Osilniški lovci o ribolovu na Kolpi Po mnenju lovcev sedanji upravljavci slabo gospodarijo s Kolpo in Čabranko Lovska družine Osilnica je predlagala občinski skupščini Kočevje, da bi ji dodelila v upravljanje naj|>rej nekatere potoke, kasneje pa še del Kolpe in Čabranko. Svoj predlog je utemeljila s tem, da sedanji upravljavci slabo gosp>odarijo s temi vo-danu, ker ribe le odlavljajo (cejo z agregati), vlagajo pa jih le malo ali nič. Lovci pravijo, da bi bolje gospodarili z vodami, vložili vanje takoj potočne postrvi, bolje organizirali čuvajsko službo itd. Pripravljeni so ustanoviti sa območje bivše osilniške občine celo svojo ribiško družino. Predlog utemeljujejo s tem, da bi bilo to bolje za vode, razvoj turizma in tudi gospodarstvo njihovega kraja. Občinska skupščina je o predlogu lovcev obvestila ribiško družino Kočevje, ki bo v kratkem o tej F>obudi raz. pravljala. Vendar pa je malo verjetno, da bcxio lahko lovci upravljali z vodami (ker tega ne dopuščajo predpisi) ali da bi ustanovili v občini še eno ribiško druži- no. Razen tega še vedno velja dogovor, ki so ga sklenile občinska skupščina Kočevje, Delnice in Cabar ter prizadete tri ribiške organizacije o . skupnem gospodarjenju s tem delom Kolpe in čabranko. Sedanje gospodarjenje s te- mi vodami verjetno res ni tako, kot bd moralo biti, vendar je v teh pogojih (mejne reka med Hrvaško in Slovenijo, malo slovenskih ribičev, malo denarja itd.) še najboljše, kar so ribiči lahko doslej ukrenili. DROBNE IZ KOČEVJA • CENKNK H)MARANCE so naredile precej hude krvi, pa tudi našemu poročilu v za^Ji številki Dolenjskega lista Je treba dodati, da bo slika jasna, še naslednje: na TRGOPROMET so pri-tiskali potrošniki in trgovinska inšpekcija, češ zakaj ni v Kočevju še poceni pomaranč. Zaradi vse večjega povpraševanja, včasih tudi s pikrimi pripombami, Je pomaranče TRGOPROMET le naročil. Brž ko so priSle, so Jih razprodali. Nekateri potrošniki so kupovali kar oele gajbe. Da zdaj pomaranče gnijejo, ni kriv TRGOPROMET, saj gnijejo tudi v njegovih skladiščih in so jih morali veliko vreči na smetišče. • MINUIA) SOBOTO so imeli v nonstop trgovini spet piščance s posestva Snežnik iz Kočevske reke. Potrošniki jih radi kupujejo, ker so piščanci lepo vzreje-ni, sveži in skrbno očiščeni, pa tudi cena ni prehuda. Kar so po- slali, so hitro prodali. Dobro bi bilo, če bd Jih večkrat dobavili. • PUSTNIH MASK IN P(>1K)B-NKGA Je bilo v trgovinah tudi letos dovolj, vendar so teh potrebščin prodali manj kot druga leta. Pustnih prireditev v Kočevju ni bilo, pač pa le plesi v nekaterih gostiščih. Lepaki, ki so vabili, pa so se končevali tako: Za dobro pijačo in jedačo preskrbljeno — maske dobrodoSle itd. O osnutku Na razširjeni seji občinskega komiteja ZK Kočevje, ki je bila 10. februarja, so razpravljali o osnutku resolucije za sedmo sejo CK ZKS Na osnutek komimisti niso dali bistvenih pripomb. DOLENJSKI LIST &i. 7 (882) v RIBNICI JE ZASEDAL Mali parlament krajevnih skupnosti v sklad za gradnjo šoi naj bi prispevali tudi kmetovalci in obrtniki — Velik delež občanov pri komunalnih opravilih Predstavniki krajevnih skupnosti ribniške občine so na posvetu v soboto, 11. februarja, obravnavali naloge v letu 1967. Pogovarjali so se o tem, kako uresničiti programe krajevnih skupnosti za to leto. Programi predvidevajo precejšnjo soudeležbo občanov pri opravljanju komunalnih del. Računajo tudi na pomoč delovnih organizacij in občinske skupščine. Omenimo naj najpomembnejših del! To vsekakor velja za dokončno ureditev prosvetnega doma v Loškem potoku, za katerega je tamkajšnja krajevna skupnost dala 9 milijonov Sdin (potrebuje Pa še 4 milijone Sdin), za Ureditev vodovoda Jurjevi-ca—Dolenji Lazi, ki ga nameravajo sami plačati (KS Jur-jevica 5 milijonov in Dolenji La2d 1,5 milijona Sdin), za ureditev ribniškega pokopališča itd. Na posvetu so pudarili, da bi moralo imeti stanovanjsko-komunalno podjetje tesnejše stike s krajevnimi skupnostmi, in priporočili, naj bi to PocJuetje čimprej predložilo predračim izdatkov za urejanje cest IV. reda in pluženje snega, in sicer za območje vsake krajevne skupnosti posebej. Ko so obravnavali predlog odloka o krajevnem samoprispevku, so pripKMrmili, naj bi prispevek 3,5 odstotka osebnega dohodka, ki se zbira v skladu za gradnjo šol, plačevali vsi zaposleni na območju občine ( tudi starešinski kader JLA, milice in drugi). V jeseni bo referendum, na katerem se bodo za samoprispevek za gradnjo šol odločali kmetovalci in obrtniki. Prisotni so se seznanili tudi s predlogom o spremembi odloka o prispevku za urejanje mestnih zemljišč (Ribnica in Sodražica). O uvedbi samo: prispevka se bodo odločali na zborih volivcev. Nekateri so menili, naj bi odlok veljal tudi za druge večoe kraje v občini (Loški potok, Dolenjo vas). S sredstvi, ki bi jih zbrali od zasebnikov in delavnih or- Pred nami zbori volivcev v ribniški občini bodo zbori volivcev od 18. do 25. februarja. Na njih bodo razpravljali predvsem o poročilu o delu občinske skupščine v zadnjih dveh letih, o predlogu za spremembo odloka o krajevnem samoprispevku za gradnjo šol, o predlogu spremembe odloka o prispevku za urejanje mestnega zemljišča za območje Ribnice in Sodražice, o leto^jih prispevkih in davkih občanov in o predlogu letošnjega občin-sk^a proračuna. Razen tega bodo na zborih volivcev za volilne enote, kjer bodo letos volili odbornike in poslance, razpravljali tudi o mož-^ kandidatih in njihovem kandidiranju. V Ortneku bi se lahko bolj razvil turizem OrtneŠki turistični delavci menijo, da bi lahko kraj postal še mnogo bolj privlačen za turiste, če bi uredili nekaj stvari, za katere pa so potrebne investlcdje. Jurjeva kapelica poleg razvalin ortenburških gradov je' pokrita in zavarovana pred nadaljnim razpadanjem. Precej pa bi morali še napraviti, da bi lahko vanjo namestili cerkveni inventar, ki je baje shranjen v Pleterjah. O re-stavriranju gradu, h kateremu spada kapelica, pa men-nihče ne razmišlja, prav teko ne o dobri turistični cesti. Lep turistična kraj je tudi Ortnek sam. Ob lepi asfaltni cesti so v okolici bivšega ort-neškega hotela neizkoriščena z^ljišča, kjer bd lahko uredili camping prostore in ko- pališče. Bivši hotel, v katerem je zdaj »dom mladine«, pa bi lahko spet postal donosen lokal odprtega tipa. Tudi bivši Kozlerjev skedenj v Ortneku žalostno propada, a lahko bi ga gospodarno up>orabili kot depandanso ali podoben objekt. Bačvma-mo namreč, da se bo promet skoai Ortnek še nadalje povečeval, saj leži kraj na sreda med morjem in Alpami. Prav tako bi več pozornosti zasflužila Grmada, najlepša razgledna točka v tej dolini, pripravna za letovanje poleti in tudi za šport v zim-času. V ortneški okolici je torej kup možnosti, morali bd najti le investitorje za potrebna dela. Prepričaj^ smo, da bd se naložbe ob dobro razvitem turizmu izplačale. V. P. ko se je malo otoplilo, je prišel tudi Ribničan ® svojo suho robo na plan. V Grčaricah se je takoj ^ njegovem prihodu zbrala ob vozu vaška otročad. ludi gospodinjam je gost prišel prav, saj se je pri ko-"nah zlomila marsikatera lesena žlica. (Foto: N. Ceme) ganizacij, bo v Ribnici (19 milijonov Sdin, od tega 3 milijone Sdin občani) in So-dražici (2,7 milijona S din, občani 700.(K)0 Sdin) marsikaj uredili, sredstva pa bodo namensko porabili za komunalno dejavnost. Podjetja so v ta namen že prisp>evala, zdaj pa je vrsta na občanih, da se odločijo za prispevek. Predstavniki krajevnih skupnosti so bili informirani tudi o predlogu za prispevke in davke in občinski proračim 1967. Razen tega so imeli udel^. ženci posveta pripombe k ne^ rednemu osemenjevanju na območju Slemena, Junjevice in drugih krajev. Spraševali so, zakaj ni stavba pri ribniški veterinarski postaji odprta za govedo (osemenjevanje), če je baje za avtomobile lahko. V Dolenji vasi razmišlja krajevna skupnost, kje bi dobila sredstva za avtobusno čakalnico. V drugi polovici februarja se bodo pričeli zbori volivcev, na katerih bodo v svetih krajevnih skupnosti izjvoliU polovico Aovih članov, predsedniki pa bodo poročali o lanskem delu krajevnih skupnosti. -r Seja občinske skupščine Ribnica Za zvečer je bila sklicana seja občinske skupščine Ribnica, na kateri naj bi razpravljali in sklepali o dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, o spremembi odloka o krajevnem samoprispevku za gradnjo šol, o položaju obrti, davkih, o okvirnem programu delia skupščine in drugem. Res neenakost v gostinstvu? Gostinski delavci, ki so zaposleni v družbenem sektorju gostinstva v Ribnici, menijo, da je treba nujno uskladiti pogoje poslovanja zasebnih in družbenih gostišč. Predvsem predlagajo, da bi bilo treba uskladiti obdavčenje, ker so prepričani, da so družbena gostišča sorazmerno bolj obdavčena kot zasebna. Razen tega trdijo, da družbeni sektor gostinstva ocenjujejo strožje tudi inšpekcije, predvsem sanitarna, in zahtevajo od njih občutno več kot od zasebnih gostincev. Cene v Ribnici v trgovini s sadjem in zelenjavo so bile pretekli ponedeljek nasledje cene: krompir 0,80 N-din kg, pomaranče 4,20 N-din kg, banane 5,40 N-din kg, čebula 2,22 N-din kg, jabolka 4,45 Ndin kg, grozdje 4,85 N-din kf, jajca 0-60 do 0,70 N-din kos, kislo zelje 1,50 N-din kilogram, kisla repa 1,70 N-din kg, sveže zelje 1,10 do 2 N-din kg, limone 4,50 do 4,80 N-din kg. Kaj je na poti delavski univerzi? Letno poročilo delavske univerze v Ribnici prikazuje dobre in slabe strani lanskega poslovanja. Oglejmo si ovire, ki so delavski imiverzi lani onemogočale delovanje. Delovne organizacije so premalo sodelovale in premalo pomagale. Izobraževanje kadrov je zaupano delavski •'i-verzi, zato bi morale delovne organizacije bolj skrbeti za strokovno rast zaposlenih ter glede tega z delavsko univerzo bolj sodelovati. Koristna bo združitev šolske in javne knjižnice, saj knjižnica brez javne čitalnice ne more dosegati namena. V. P. OBISK PRI NAJBOLJŠEM SODELAVCU V OBČINI Čimveč domačega in zanimivega Kaj ljudje radi berejo v našem listu in česa si še žele - Dolenjski list piše o malih ljudeh, zato je zanje privlačen Ivan Rober, ki je v ribniški občini nabral največ novih naročnikov za naš list, nam je o svojem dosedanjem uspehu in o Dolenjskem listu pred dnevi povedal: — Doslej sem nabral 47 naročnikov, vendar bo zame trajala akcija vse leto. Največ jih bom nabral poleti, ko bom hodil več po vaseh. V naši občini Dolenjski list še ni prodrl tako, kot bi lahko, saj je to časopis, ki je blizu preprostemu človeku. Kot sem zvedel pri ljudeh, radi prebirajo našo komunsko stran (ostale komunske strani jih ne zanimajo), gibanje prebivalstva, pogovor z zdravnikom, podlistke (v zadnjem času zelo berejo podlistek »Zibelka francoskih partizanov«, ki ga je napisal prior kartuzije Pleter je) in seveda še d^uge zanimive sestavke. Seveda pa imajo naši ljudje tudi kritične pripombe o vsebini lista. Tako pravijo, da pišete preveč o delu skupščine in iz podjetij. Predlagajo, da bi "{^gosteje obiskovali kmete in obrtnike ter pisali o tem, kaj oni mislijo o gospodarski reformi, o delu skupščine, davkih, gospodarjenju z gozdovi, suhi robi, uvozu strojev. Če bo Dolenjski list pisal o naših ljudeh in o stvareh, ki jih zanimajo, bo imel tudi več naročnikov. Izgovorov, da nimajo ljudje denarja ali da je list predrag, ni. Ljudje želijo le zanimivo branje (zato je precej Tiaročnikov na TT in Nedeljski) in čimveč novic iz domačih krajev (zato so bile bivše »Novice« zelo priljubljene). J. P. Kaj čaka novega odbornika v Vel. Poljanah? Velike Poljane nad Ortne-kom imajo zavidljivo l^o in lepo okolico. Vse je kot nalašč za (turizem, poleg tega pa ležijo še ob cesti, kd pelje na Grmado. Lepa lega in okolica pa nista dovolj za turizem, saj še marsičesa manjka! Slabo vzdrževana cesta ^ozi vas pokvari popotniku sprva prijeten vtis. Pozimi je oesta zatrpana s snegom, ki dTsi s streh. Lastniki hiš iii pač morali letos poleti opremiti strehe s sn^obrani. Drevje ob cesti ovira promet in zmanjšuje preglednost, zato bi ga bUo treba odstraniti. Ponoči raasivetlijuje Velike Poljane ena sama svetilka sredi vasi. 1967. leto je posvečeno mednarodnemu turizmu, ssaJto naj pristojni zagotovijo še dve javni svetUkd: eno na ovinku pri Silcu in eno na ovinku proti Grmadi pri Martinko-vih. Tudi preskrba z vodo ni najboljša! 40 let stari vaški vodovod je treba pregledati, vaško napajališče pa fcraju tuda ni v okras. Zato bi že bil čas, da bi imele vse hiše vodovod! Takšne so naloge, kd čakajo nov^a odbornika v naši krajevni skupnosti. Prepričani smo, da bo pri tem deležen naše pomoči in pomoči z občine! V. P. Nismo zadovoljni z ukinitvijo Veliko se sliši o tem, da bodo ukinili podružnico socialnega zavarovanja v Ribnici, toda zavarovanci smo proti ukimtvi, ker vemo, da bomo miorald zaradi opravkov na tem uradu potem potovati v Kočevje ali v Ljubljano. Zdaj nam tovsuriš Lojze rad, hitro in uspešno svetuje, pomaga in posreduje, ker nas vse pozna. Ce bo res prišlo do ukinitve naše podružnice, bomo zavarovanci vsekakor prizadeti. V. P. Elektrika tudi v Glažuti in Jelenovem žlebu 2e v letu 1957 je gozdni obrat v Grčaiacah na deJovi-ščih v Glažuti in Jelenovem žlebu preskrbel za delavce menzi s toplo hrano. V začetku letošnjega leita pa je na deloviščih prvič zasvetila električna luč. Veselije je bilo razumljivo, saj bo delavcem podjetje rasen razsvetljave presikrbelo še televizijske in radijske sprejemnike, ki jim bodo po končanem de-^ krajišaHd čas. C. N. Kakšni bodo prispevki in davki? 9. februarja je svet za druž-bend pilan in finance pri občinski skupščini v Ribnici razpravljal o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov. Predlagal je, naj bi prispevki iz osebnih dohodkov kmetijskih dejavnosti plačevoili takole: I od kmetijskih zemljišč (osnova katastrski dohodek) 7 odstotkov za katastrske ob- čine (k. o.): Dolenja vas. Gorenja vas, Goriča vas, Jurje-vica, Piigorica, Ribnica, Suš-je in Sodražica; ■ 4 odstotke v k. o.: Pod-poljane, Rakitnica, Sv. Gregor, Velike Poljane, Vinice, Zamostec in Zimarice; ■ 2 odstotka v k. o.: Dane, Gora, Grčarice, Hrib, Retje in Tmvnik. Povedati je treba, da se Sindikati naj sodelujejo! Pri republiškem odboru sindikatov je bil pred kratkim posvet o spremembah v socialnem zavarovanju. Razpravljali so predvsem o tem, koliko naj bi zavarovanec prispeval za zdravstvene storitve. K predvideni soudeležbi so imeli na posvetu precej pripomb in predlogov. Poudarili pa so, naj bi v podjetju, ko bodo (sprejemala sklepe o nadomestilu za čas bolezni do 30 dni, sodelovale tudi sindikalne podružnice. če je le mogoče, naj bi bila ta nadomestila večja od zajamčenih 50 odstotkov. Svet zavarovancev ribniške občine je imei 9. februarja sejo, na kateri je podrobno obravnaval predlagane spremembe in imel več tehtnih pripomb. davek po stopnjah vpelljuje zato, ker so okoliši ukinjeni. V višinskih predelih bodo davek plačevali tudi kmetje, ki so bili do zdaj oproščeni. Davek od lesa je za vse predele v občini enak — po stopnji 15 odstotkov od cene iesa na panju. Predlagana prispevna stopnja iz osebnai dohodkov obrtnikov je nekolikanj večja kot lanidca. Osnova za odmero prispevkov obrtnih dejavnosti je precej večja od lanske, vendar prdmema. Svet je obravnaval tudi predlog o ugotavljanju kosmatih osebnih dohodkov delavcev v letu 1967, na podlagi katerega bodo odmerjali pavšalne in dejanske osnove za odmero prispevkov. Na seji so sklepali tudi o prodaji zemljiSč SLP in znižanju davkov prosilcem, ki so bili do tega upravičeni. -r Matični urad Loški potok Januarja so rodile; Albina Bencina iz Travnika — dečka, Vida Novak iz Retij — dečka; Stana Lavrič iz Travirika — deklico. 7 (882) DOLENJSKI LIST 7 MED POGOVOROM — od leve: Peter Jančan, Branka Praprotnik, Jure šruter in Darko Štrajn KAKO JE POSKRBLJENO ZA MLADINO V ČRNOMLJU Črnomaljska (delavna) mladina - to so gimnazijci! 18 milijonov za borce Te dni jc občinska skupščina Črnomelj začela popravilo stanovanjskih hiš. Letos je na razpolago nekaj več sredstev, ker je 9 milijonov prispeval glavni odbor ZZB iz Ljubljane, prav toliko pa je primal^nila občina, ki kaže za z^eve borcev veliko razumevanje. Tako bodo zbranih 18 milijonov razdelili okoli 50 najpotrebnejšim kmetom borcem, da si bodo s posojilom uredili dostojnejša stanovanja. Za posojila je še veliko zanimanja. Tisti, Id tokrat za posojilo niso prišli na vrsto, bodo verjetno v prihodnjih letih, nekaj upanja pa je celo na ponovno razdeljevali kmetom borcem posojila za gradnjo in razdeljevanje še v letošnjem letu. »Nič ni lažjega kot reči, da v Črnomlju življenje in delo mladine nista dovolj razvita. Toda kdo kaj stori, da ne bi bilo več tako?« To je bila tema razgovora s štirimi dijaki črnomaljske gimnazije: z Branko Praprotnik, Petrom Jančanom, Darkom Štrajnom in Juretom Šrutrom — Kakšen program si je napravil občinski komite ZIVIS in kolikšni deđ tega »bremena« imajo na hrbtu gimnazijci? Peter Jancan: V komiteju je delo razdeljeno po komisijah za idejno-vzgoono delo in izobraževanje, za kitl-tumo-prosvetno dejavnost in šport ter za stike med aktivi, ki jih je v naši občini 34. Komite ima F>oklicno sekretarko s precej nizkim osebnim dohodom in 14 članov. Brez poklicne sekretarke z vsemi 34 aktivi ne bi mogli umeti dovoJj teisndh stikov, čeprav smo med seboj tudi adaj preslabo povezani. Jure štruter: V Črnomlju smo že večkrat poskušali ustanoviti mladinsld aktiv 2& mJadance, zaposlene v gostinstvu in trgovinah, pa to ne gre in ne gre. Nazadnje smo jih 72 pismeno povetoili, pa jih je prišlo le 15. Več kot tega ne moremo storiti, če večina ne kaže prav nobenega zanimanja Branka Prapi otnik: Lani je bil v Črnomlju mladinski klub. Za program ni nihče skrbel, tako da so klub zaprli in ga dali šahistom. Gimnazijci delamo v v^seh orga-nizaci/jah, toda vsega dela vendar ne zmoremo sami. če bi imeli več časa, bi si lahko uiredali svoj klRib, saij imamo že dve leti v gimnaziji zanj pripravljen prostor. Tako pa imamo zdaj v njem arhiv komiteja ... Darko Strajn: Nedelavnost se kaže tudi v tem, da ž« nekaj let Plamen, glasilo gimnazijcev, ni izšel več kot enkrat na leto — zaradi pomanjkanja prispevkov. Vendar pa so tudi objektivne težave s tiskanjem na ciklostil. — Je tudi v Črnomlju kulturno življenje Ahilova peta? Jure Štruter: Kultumo-pro-svetno društvo Mirana Jarca že dolgo ne dela več, čeprav bi v njem veliko mladih rado sodelovalo. Gimnazijcem bi vaelo preiveč časa, če bi delali v društvu sami, dju-god p>a ne kažejo zanimanja. Darko štrajn: Gimnazijska kulturna sekcija pripravlja proslave, že deseto leto iz- VESTI IZ DRAGATUŠA 0 Zamenjava osebnih iz-kaznicje še vedno v teku. 2e od vsega ztčetka akcije pa imajo DragatuSčani težave s fotografiranjem. V vasi fotografa ni, zato so prihajali po postranski saaslužek ljudje od blizu in daleč. Občani so bili tega sicer veseli, bilo pa je nekaj pripomb čez kvaliteto slik. % 2ene iz Dragatuša, Belčoega vrha, Zapudja, Tač-ne gore. Obrha in dnigah vasd so že trikrat sestale na F>evskih vajah, da bi do 8. mafca na&tvidirale lep in do- BELOKRANJCII FOTOGRAF B021C v Črnomlju (pred banko oz. župniščem) izdeluje vse slike ta legitimacije takoj! ber spored žensk^a zbora. Nekatere p>evke prihajajo celo uro hoda daleč, zato so bile tembolj razočarane, ko pri četrti vaji ni bilo udeležbe iz najbližjih vasd. Zbor Je razpadel, 8. marec pa se naglo bliža. Bo res pri tem ostalo? 0 O neurejeni preskrbi z mesom in kruhom so v I>ra-gatušu govorili že na zboru volivcev, a se nič ne spremeni. Po meso hodijo ljudje v Črnomelj, kruh pa kupujejo v gostilnah, kjer ga iz prijaznosti prodajajo, dokler pač je. Gospodinje si želijo, da bi iz Črnomlja vsaj enkrat na teden pripeljali- meso in ga sekali v vasi. Prostor za prodajo mesa in prodajalko knajo, razumljivo pa je, da zasebnica ne bo delala zastonj. Potreben bi bil samo dogovor med čmo-malj-sko mesarioo in Draga-tuščani, pa bd bila zadeva urejena. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ s SAPOM V CELOVEC! Or-nomaljski turistični biro Je protekli teden organiziral z ljubljanskim podjetjem SAP Isolet na dunajsko draalno revijo v Celovcu. V petek in soboto sta iz Črnomlja odpeljala dva avtobusa z 80 obisko^ci ma&karade na ledu. ■ NAJVEČJO POZORNOST izložbam posvete v Črnomlju trgovina Veletekstil. Tu nimajo navade blago sa izložbenimi okni pustiti toliko časa, da zbledi, temveč na noro uredijo izloCbe vsak mesec. ■ GRADBENA DELA ptri razširitvi obrata BETI lepo napihujejo. Lani ao začeli povečevati prostore črnomaljskega obrata zlasti saradi nujnega povečanja proizvodnih prostorov, .sklaritSč in ureditve primerne tovarniške menze. ■ TUDI LETOS so v osnovni toli organizirali za otroke veselo daja Plamen, ki ga upamo letos večkrat izdati, in organizira plese. Sprva smo jih pripravljali sami, interno, EKJzneje pa smo se povezali s komitejem in domom JLA. Med dijaki je veliko zanimanja za dramsko dejavnost, vendar zaradi preobremenje-nosti profesorjev nimamo strokovne p>omoči. Kldub temu pa pripravJjamo proslave in prireditve za ves Črnomelj skoraj sami, potem pa nam-nekateri očitajo, da ne sodelujemo z drugimi aktivi. Peter Jančan: Tako kot mladinski Idub tudi mladinski plesi postajajo že enolični. Ce ne bomo pokazali več življenja in pripravili programa, bodo zamrli. Skoda bi bilo, saj j« to edino razvedrilo za mladino. — Se na gimnaziji veliko mladine vključuje v organizacije in krožke? Branka Praprotnik: Na gimnazsiji dedujejo klub OZN, klub mladih predavateljev, kulturna sekcija z dramskim krožkom, športno društvo, taborniška četa, planinci, marksistični krožek in osnovna organizacija ZK, v kateri pa so vključeni le dijaki. Jure Sruter: Lani Je oil najbolj delaven klub OZN, letos pa Je večina teh članov prešla v marksistični krožek. Tu 25aenkrat še ni pravih debat, največ mentorica odgovarja na vprašanja. Dokaj tesno smo povezani s klubom belokranjskih študentov: lani so nam govorili o načinu dela na univerzi olnil! Pogovor zapisal: SLAVKO SPLIHAL Ta teden zbori volivcev V nedeljo, 12. februarja, so se na čmomeljskem področju zaceli zbori občanov. Trajali bodo teden dni. V vseh krajevnih središčih ljudje z zanimanjem razpravljajo o predlogu letošnjega občinskega proračuna ter o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov. Seveda ob tej priložnosti marsikje obravnavajo tudi krajevno problematiko. 22. februarja bo občinska seja Odborniki obeh zborov občinske skupščine Črnomelj bodo na skupni seji 22. februarja razpravljali in sklepali o predlogu letošnjega občinskega praračuna. Razen tega je na dnevnem redu poročilo in razprava o stno-vanjsko-komunalnem gospodarstvu ter obravnava sprememb dveh odlokov: o prispevkih in davkih občanov ter odloka o prometnem davku. Take proslave še nI bilo Učenci osemletke v Draga-tušu so v počastitev letošnjega kultum^a praznika 8. februarja imeli zelo lepo proslavo. V dvorani zadružnega doma so pripravili program malce drugače, kakor Je bilo doslej i v naveidi. Učenci so iz govora med recitacijami lahko dodobra spoznali lik dr. Franceta Prešerna, dobo, v kateri je živel, in moč njegovega pisanja. Za zaključek piroslave je imel zborno recitacijo še 1. razred, medtem ko je pevski zbor zapel dve pesmi. Butorajčani so se zares odrezali Sedem kilometrov dolga cesta od Butoraja do Črnomlja je že dalj časa zelo slaba, ker je nihče ne popravlja, občani pa si'želijo dobre prevozne poti. Pred kratkim so se Butorajčani na zboru volivcev in hkrati na sestanku Socialistične zveze odločili: cesto bomo popravili sami. Sprejeli so sklep, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo 40 tisoč starih dinarjev z delom in prevozi, občina pa bo dala na razpolago le kompresor. Istočasno kot cesto, nameravajo urejati še vas. Gnojišča bodo prestavili od ceste stran, razen tega pa posekali živo mejo, ki se je močno razrasla in ovira promet. Požrtvovalni prebivalci vasi Butoraj celo pravijo, da ne bo ostalo le pri tem in da že delajo načrte, kako bodo prihodnje leto popravili pokopališče in pot, ki vodi nanj. Primer, kako v tej vasi rešujejo krajevne težave, bi lahko posnemali tudi drugje, pa ne bi bilo toliko starih, neuresničenih želja. Jas *ndc , sefiunrtej^ Tsc^rnembl. ČsefrL Pogled na ČRNOMELJ v drugi polovici 17. stoletja (po Valvasorju). Podlistek o preteklosti Bele krajine začenjamo objavljati danes na tej strani našega lista. pustno rajanje, kakor imajo to 2e v navadi. Med' udeleženci Šolske zabave je bilo nekaj zelo okusnih malih ma&kar. ■ ZADRU2NA MLEC:NA RE-STAVIMCUA je vselej dobro obiskana, vanjo pa so začeli vse 6e-§če zmajati tudi mladoletniki. Tega jim končno nihče ne zameri, saj nimajo kam iU, ni pa zaželeno, da nekateri prinašajo s seboj karte in zahtevajo alkoholne pijače. V zadrugi bodo poskrbeh, da se nelepe razvade ne bodo razpasle. ■ SOLA SE VEDNO CAKA! 2e kak mesec dni stoji popolnoma zgrajena nova osemletka, kamor, so pred Icratkim pripeljali tudi opremo, toda stavba vendarle Se ni vseljiva. Kanalizacija ni izkopana, prav tako morajo zgraditi še cesto do dole. Ce ne bo več mraza, bodo potrebna dela lahko kmalu opravili. Ifc4 BELAKRAPNAV DAVNINI TONE KNEZ Jaz Z bilko sem pripet na tla domača, kaj neki me ta modrijan uči! Naj svet se s tabo vred še bolj prevrača ta moja drobna bilčica drži. Iz belokranjske zgodovine Zemljepisno tvori Bela krajina izrazito prirodno enoto, ki je tako jasno začrtana kot komaj še katera druga slovenska pokrajina: na zahodu jo zapirajo gozdna pobočja Roga, na severu gorski hrbet Gorjancev, na jugu in na vzhodu pa Jo obliva mejna reka Kolpa. Obmejni položaj Bele krajine, ki zaključuje slovensko ozemlje na Jugovzhodu, odmaknjenost pokrajine od glavnih prometnih poti in večjih mestnih središč ter močni kulturni in etnični vplivi z juga, vse to je izoblikovalo svojevrstnost te deželice med Gorjanci in Kolpo. Ta svojevrstnost se kaže skozi vsa zgodovinska obdobja, pa tudi že v prazgodovinskem času in se zrcali tako v arheološkem gradivu, kot tudi v ljudskih običajih in v Jeziku. (Oton Župančič: Bilčica) v preteklosti težko prehodni roški gozdovi na zahodu in Gorjan^si na severu niso dovoljevadi hitre in vaime zveze z ostalimi slovenskimd pokrajinami. Bolj odprta in laže prehodna pa je vedno bila pot preko Kolpe, na jug, v sosedno Hrvaško. Prav zaradi te zemljepisne lege in oblikovanosti tal Je bila zgodovina Bele krajine v preteklosti vedno močneje povezana z dogajanji na jugu, kot pa na severu. Ime Bela krajina Je dežela dobila v srednjem veku zar^ svoje obmejne lege med nemškim cesarstvom in ogr-sko-hrvatskim kraljestvom. Kraji-na Je naziv vseh področij, ki ležijo ob meji (na primer: Savinjska krtina. Bosanska krajina, Negotinska krajina itd.). Prilastek Bela pa je dobila zavoljo bele noše, ki Jo ponekod še nosijo prebivalci te pokrajine, vendar se naziv Bela krajina uporablja šele dobrih sto let. V srednjem veku Je Bela krajina do 12. stoletja politično pripadala hrvatski državi, v cerkvenem pogledu pa škofiji v Zagrebu. Šele v drugi polovici 12. stoletja je bila po prizadevanju gospodov VišnJegoTSkih priključena Kranjski, nato pa je sledila še cerkvena priključitev k oglejskemu patriar-hatu v okviru dolenjskega arhidiako-nata. V prvi polovici 13. stoletja so se v Črnomlju jn Metliki naseliili redovniki nemškega viteškega reda. 1374 je področje Bele krajine prešlo i^pod oblasti goriških grofov pod Habsburžane. Upravno je bila Bela krajina organizirana kot Metliška krajina s sedežem v Metliki. Do 16. stoletja je imelo to področje svojega poglavarja, svoje deželno pravo in plemiško sodišče. V času turških vpadov na slovensko ozemlje je Bela krajina hudo trpela, saj je bila tisto področje, preko ka-ter^^ so Turki na svojih plenilnih pohodih pogostokrat prodirali na Krso^j-sko in proti zahodu. Prvič so priSli Turki na Slovensko že 1408, in sicer prav v okolico Metlike. 2e čez tri leta (1411) so oropali Metliko in CmomelJ, 1415 pa so preko Bele krajine in Dolenjske prišli celo do Ljubljane. Bila pa je Bela krajina tudi zbirališče in izhodišče notranjeavstrijskih (kranjskih, koroških, štajerskih) čet za vojne pohode proti Turkom, kar Je deželici prineslo spet nekaj ekonomskih koristi. Toda ustanovitev Karlovca 1579 NOVICE čm/nrnJtjskž komunt Malo sredstev za kmetijske stroje v metliški kmetijski zadregi so lani začela z akcijo aa nabaivo kanetijsldh strojev. Kreditni sklad pa je bil dokaj šibeik, tako da so dajali posojila predvsem za popravilo gospodarskih poslopij in za pitanje živine. Razpoložljive devize so porabili za nakup manjših kmetijskih strojev, ki so jih nato prodali zasebnim kmetovalcem. Kmetijska zadruga je metliški občinski skupščini dala dva predloga, da bi se položaj kreditne službe izboljšal. Ukinili naj bi občinski prometni davek na kmetijske stroje kot lani, ker ga v Nova oblika »TRIKOTAŽERJA« Glasilo metliške tovarne Beti se je svojim bralcem letos predstavilo s p>ovsem novo obliko. Glasila nič več ne tiskajo na ciklostil, ampak so to delo zaupali tiskarni CP Delo. Kljub povečanim stroškom (Trikotažer izhaja v 1000 izvodih) bodo delavci tovarne Beti svoj list še naprej prejemali brezplačno. tem primeru tudi republika ne predpiše. Koiistno bi bilo, da bi' v kreditni sMad prispevale sredstva tudi delovne organizacije, ker bi se tako doba vračanja znatno podaljšala. . Kooperacija med kmeti in kmetijsko zadrugo je bila lani slaba. Letos pa se pojavljajo interesenti za pitanje prašičev in telet na industrijski način. V začetku bo KZ Metlika za vsak kalogram prirastka plačevala več kot novomeška, da bodo tako spodbudili k sodelovanju še druge kmete. Kooperanti, od katerih jeseni zadruga odkupuje pridelke, imajo tudi prednost pri kreditih. V metliški občini se je v zadnjem času močno razširila koojjeracija v vinogradništvu, kar se drugod ne dogaja: najuspešneje se razvija na področju Bereče vasi, Suhor-ja. Lokvice in Radovice. Zadruga kmetom rigola zemljišče in jim preskrbi cepljen-ke predvsem za črna vina — frankinjo, žametno črnino, kraljevino, laški rizling, por-tugalko in šentlovrenko. Kmetje uvajajo terasni sistem in sadijo trte na tako raisdaljo, da je mogoča strojna obdelava. — si NOVOTEKSOVA predilnica za izvoz Po načrtu naj bi v Novo-teksovem obratu v Metliki letos proizvedli 542 ton preje. številke so enake lanskim, vendar je načrt le orientacijski, ker še nimajo vseh naročil. Po programu bodo letos 61 ton preje izvozili v Sovjetsko zvezo, medtem ko z drugimi državami še nimajo sklenjenih vseh ix>godb. Predvidevajo pa, da bo šlo v izvoz nad 400 ton preje — skoraj celotna proizvo^ja predilnice v Metliki. —si S^chtofi Takale je bila METLIKA v drugi polovici 17. stoletja, kot jo je videl Valvasorjev ilustrator. Osrednje mestno jedro je po sliki še mogoče zaslutiti Za kandidate se bodo odločali volivci sami! Nekateri borci se čutijo prikrajšane v nedeljo so imeli člani borčevskih organizacij redni letni občni zbor na Suhorju in v Drašičfli. V obeh krajih so najprej obravnavali delo v preteklem letu, nato pa iz- Vsak torek nasproti bifeja Za lastnike motornih vozil s področja metliške občine so pred kratkim uvedli dobrodošlo novost. Uslužbenec Medobčinske zavarovalnice iz Novega mesta je namreč začel ob torkih od 13. do 14. ure uradovati na parkir. nem prostoru nasproti b'fe-ja, kjer lahko poslej lastniki motornih voziJ prijavljajo škodo. Potujoči kino naj bi ostal Cez zimo je vsako soboto zvečer prihajal na Suhor potujoči kino ia Novega mesita in omogočil vaščanom nekaj razvedrila. ljudje želijo, naj bi s predstavami nadaljevali tudi v spoanladanakem času, predlagajo pa, da bi bile zarada vedjega obiaka predstave ob nedeljah popoldne. ražali precej nejevolje zaradi odvzetih zdravstvenih izkaznic. Izkazalo se je, da neka-ceri člani še niso uveljivili pravic do zdravstvenega varstva, čeprav so upravičeni, tako pa je nekaterim starejšim članom ta pravica 31. decembra zastar^a. Tudi tokrat je bila razprava precej živahna, ko so govorili o priznavalninah, kajti mnogi člani ZZB so družbene pomoči še potrebni, zato na sestankih vedno predlagajo nova imena. Prav tako so pokazali mnogo zanimanja za kredite za popravilo stanovanjskih hiš, saj nekateri borci še vedno živijo v neprimernih in celo zdravju škodljivih stanovanjih. Predstavniki občinskega odbora ZZB so skušali članstvu pojasniti, zakaj kljub dobri volji ne morejo vsem ustreči. Sredstva za priznavalnine, prav tako pa za dodeljevanje posojil kmetom borcem so omejena in nikakor ne zadoščajo za vse potrebe. Rekli pa so, da bodo skušali še letos, sicer pa v prihodnjih letih, v okviru možnosti pomagati še tiSrtdm, ki doslej niso prišli na vrsto za tovrstno družbeno pomoč. Občinska volilna komisija v Metliki je 9. februarja razpravljala o evidentiranih občanih za odbornike občinske skupščine in za republiške poslance. Sklenili so, da bodo za kandidate predlagali vse evidentirane na krajevnih konferencah SZDL, na kandidacijskih zborih pa bodo volivci dokončo odločali, kc^a i2aned evidentiranih bodo predlagali za kandidata. Prav tako bodo na kandidacijskih zborih odločali, koliko kandidatov bo v posameznih volilnih enotah. Evidentiranje je končano, predlagani pa so bili v občinski zbor: V volilni enoti Metlika 2: Peter Vujčič. V volilni enoti Metlika 4: Frenk Molek, Franc Kobe, Slavo Nemanič in Ivan Jeri-na ml. V Primostku: Ivan Pezdirc in Anton Tome. V Drašičih: Anton Sim<»iič, Julij Nemanič. V Bojan ji vasi: Alojz Mo- lek, Anton Vraničar, Peter Mavrinac in Jože Rajk. Na Lokvici: Ivan Kraševec in Jože Suklje ml. Na Radovici: Jože Janžeko-vič in Jože Nemanič. Na Suhorju: Alojz šavom. Na Hrastu: Anton Jelenič. V čurilah: Martin Pečarič in Franc 2ugelj ml. V Gradcu — desni breg: Rudi Dim ml. V Podzemlju: Anton Kralj, Anton Jakljič Janez štefanič. V zbor deloTOih skupnosti so predlagani: V volilni enoti BETI: Pep ca Jelenič, Prane Vrviščar. Pavlovič Milena in Jože Jakljič. V Novoteksu: Anica 2ugelj, Anton Pezdirc, Ivan Kukman in Ivan Vergot. V Lepisu: Vid Kambič. V komunalnem podjetju: Matija Jerman in Rudi Vraničar. Obrtniki zasebniki so predlagali Karla Hanzija. Delovne skupnosti Merca-tor, Tobak, Elektro, Peko, Na Grabrovcu so ustanovili krajevno skupnost 11. f^ruarja zvečer k) na zboru volivcev na Grabrovcu ustanovili vaško krajevno skupnost. Za usitanovitev so dali E>obudo vaščani sami, ker se srečujejo z vedno večjimi krajevnimi težavami. Predvsem bi radi popravili most med Bušinjo vasjo in Grabrovcem, ki se je lansko jesen udri FMXi pretežkim kamionom, zdaj pa morajo ljudje z vozmi daleč naokrog, če hočejo priti do svojih polj aU v sosedje vasi. Zmenili so se, da bodo naj'prej na- pravili predračun za potrebna dela, nato pa se bodo va-ščarH omočili za samoprispevek, pri popravilu pa bo pomagala tudi občina. Nadalje nameravajo Gri.b-roivčani urejati več vaških poti, radi pa bi imeli tudi gasilski dom s prostori za družbene organizacage. Ob ustanovitvi krajevne skupnosti so izvolili 7-članski svei. in sprejeli statut, medtem ko bodo v kratkem isjvo-lili predsedn&a iz svo^je srede izvoljeni dland sveta. je zmanjšala go&podarski pomen in strateški položaj Bele krajine, kakor tudi Novega mesta. Zaradi vse htvJSih turških napadov so se notranjeav&trijski stanovi odločili, da organizirajo vadolž meje Vojno krajino, ki naj bi v stalni bojni pripravljenosti s sistemom stražarnic in hitrega obveščai^ja javljaHa zaledju o gibanju in številčni moči turških čet. Krajina je obmejno področje s-posebnim voja&kim režimom v odnosu na ljudska noša belokranjskih žena (iz fototeke Dolenjskega muzeja) notranjost dežele. Sčasoma je Vojna krajina postala p>osebno upravno področje z vojaškim poveljnlkom-genera-lom na čelu. Vojna kraj-ina se je delila na Slavonsko krajiiK) s sedežem v Varaždinu in na Hrvatsko krajino s sedežem v Karlovcu. Ob koncu 16. stoletja je bilo v Vojni krajini stacionira-nih od 5000 do 7000 mož vojaške obrambe, ki so jo sestavljale najemni-ške čete in borbeni odredi Uskokov. Posledica silnih turških napadov in krutega ravnanja s prebivalci osvojenih pokrajin je bila naselitev številnih beguncev — Uskokov ali Vlahov iz hrvaških in srbskih dežel v Beli krajini, s čkner je bil v znatni meri izmenjan narodnostni sestav prebivalcev. Prav tej naselitvi uskokov v Beli krajini pa se moramo zahvaliti, da je postala dežela v etnološkem smislu t^o pisana in zanimiva kot noben drug predel Slovenije ter silno privlačna za narodopisne raziskovalce. Belokranjska noša, različni obredni plesi, zeleni Jurij, belokranjske pisanice, vse to že dolgo zavz^a vidno mesto v slovenski narodopisni zakladnici. Vendar ni bil naš namen, da predstavimo Belo krajino v njenih š^ah in navadah v sedanjosti in polpretekli dobi, temveč, da skušamo ob izkopaninah prodreti v skrivnosti te pokrajine v arheoloških obdobjih. • Prvi poljedelci na Vinomeru Navada je, da kadar opisujemo neko pokrajino z arheološkega vidika. storimo to v časovnem zaix)redju, najprej z najstarejšimi najdbami iz človekove ^odovJne. Zato pač moramo vedno začeti z najdbami iz starejše kamene dobe. Ko smo pred leti raziskovali najjužnejši del B^ krajane ob Kolpi, smo v šali imenovali dolino Kolpe od Damlja do Preloke »slovenska Dordogna«, po znameniti rečni dolini v Prancij-i, kjer so v številnih jamah našli izredne najdbe iz stare kamene dobe. Tudi v strmih skalnatih stenah na levem bregu Kolpe je precej manjših pa tudi nekaj večjdh podzemeljskih jam, ki bi lahko služile pa-leolitskemu človeku za bivališče. Domačini te jame imenujejo: zjot, djot in zvonka. Nekatere med njimi smo površno preiskali, vendar ndsmo našli sledov, ki bi kazali na to, da je v njih prebival prazgodovinski človek. Edkio v jami, imenovani Veliki djot, na poti med Vinico in Učakovoi, smo našli črepinje prazgodovinskih posod. Le sistematično strokovno raziskovanje bo lahko potrdilo, če je bila ta jama v resnici dalj časa naseljena v prazgodovini. Tui poizkusno izkopavaixje v jami, imenovani »Judovska hiša« pri Movemi vasi je odkrilo sicer nedvomne dokaze (ognjišče, keramične črepinje) o pra^^podovinski naselitvi, toda brez paleolitskih najdb. Tako zaenkrat še nimamo dokazov o bivanju paleolitskoga čioveka na področju Bele krajine. Seveda to ne pomeni, da takdh najdb ne bomo našli, treba bo le bolj vztrajno iskati v tej smeri Fekarija, Borovo, Silos, PTT in 2P so predlagale Janeza Videtiča. Volilna enota kmetijske zadruge je predlagala inž. Julija Nemaniča, Jožeta Žlogarja, Ernesta Schauerja in inž. Ivana Kastelca. Osnovne šole in Belokranjski muzej so za kandidata predlagali Franca Branclja. Lekarna in Dom počitka sta izbrala mr. jA. Gojka Juga, Občinska skupščina je predlagala Franca Jakljeviča. Občinska volilna komdstja je obravnavala tudi evidentirane za možne poslance. Med nekaj predlogi se je odločila (po dogovoru s čmomaJijsko občino, ker volajo skupno enega poslanca) predlagati za kandidata v republdSki gospodarski :đx>r inž. Cirila Mravljo, za kulturno - prosvetni :^r ^upSčine SRS pa Ivana 2eleta. Za gospodarski 2ft>or sta bila predlagana tudi Peter Vujčič in Franc Vrviščar. PISMA UREDNIŠTVU Ali je predlaganje kandidatov res nesmisel? Tovariš urednik! Nikakor ne mislim zastavljati vprašanja o zakonitosti celotnega evidentiranja kandidatov za predstavniška telesa, bodisi občinska ali republiška. Vsekakor pa m odveč dvom o primernosti izjave odgovornega uslužbenca ObS na nedavni letni konferenci SZDL v Metliki, ki po mojem (in ne samo po mojem) mišljenju ni v skladu z družbenimi gibanji in prizadevanji. Delovni ljudje naj namreč sami aktivno sodelujejo in vplivajo na družbena dogajanja. Stvar je v naslednjem: člani SZDL so se dotaknili tudi nekaterih vprašanj v zvezi 2 bližajočimi se volitvami. Tovariš Molek je povedal, kdo bo v volilnih Okoliših kandidat za predstavniška telesa. Ker kandidata, ki ga je omenil tov. Molek za gospodarski zbor republiške skupščine, v Metliki in tudi sicer v Beli krajini malokdo pozna, je sledilo vprašanje iz občinstva, kdo je pravzaprav tovariš, ki ga bomo voliH. Hkrati je eden izmed prisotnih predlagal, da naj bi kot možnega kandidata za gospodarski zbor evidentirali tudi tovariša Petra Vujčiča, direktorja tovarne BETL Volivci ga v vsej Beli krajini zelo dobro poznmno in »poštujemo. Tovariš Vujčič je izredno sposoben gospodarstvenik in ljudje mu zaupajo. Tako so ljudje povedali, tovariš iz občinskega vodstva pa je nato odgovoril, da se pravzaprav nima smisla spuščati v kakršnekoli spremembe ali dodatne kandidature, češ da je tov. Mravlja edini možni kandidat, za katerega sta se sporazumeli obe belokranjski občini, ki v omenjeni zibor volita enega kandidata. Ta nesmisel naj bi bil tudi, po mnenju tovariša iz ob čine, še v tem, da so volitve posredne. Prepričan sem, da msem edini, ki dvomi o prrmemosti odnosa nekaterih odgovornih tovarišev do volivcev, ki bodo rade volje izpolnili svojo dolžnost, pravico in tudi čast. da s svojim glasom soodločajo o skupnih zadevah preko svojih predstavnUoov. Vprašanje pa je, s kakšnimi občutki bodo ljudje ŠU na volišča, če bodo menili, da je že vse vnaprej lepo urejeno. Nikakor ne gre za dvom o primernosti kandidature tov. Mravlje — gre predvaem za izražen odnos do volivcev. Ali ne -bi, če je tako, občinski skupščini kar sami opravili volitve in o rezultatih ob-vestiU Belokranjce? JOŽE RAJK. CBE 40/a Metlika Vaščani iz Lokvice zdravstvenemu domu Tovariš urednik! Ze večkrat smo slišali o raznih nepravilnostih, ki da se dogajajo v metliškem zdravstvenem domu. Vseh govoric nismo in nismo mogli razumeti. Ko pa smo bra U zadnjo številko Dolenjskega lista, smo videli, da se v našem zdravstvenem domu dogaja marsikaj, o čemer menimo, da ni prav. Predvsem ne moremo razumeti, kako to, da bi moral prav naš domačin zobozdraimik dr. Anton Suklje iti iz ZD Metlika z obrazložitvijo, da »ni dovolj dela«... Ali je morda tovarU Suklje napoti komu zato, ker je domačin in ker mu lahko zaupamo in se lahko z njim tudi po domače pogovorimo? čudno se nam zdi, da je odšel iz Metlike dr. Pečaver; potem je odšla medicinska sestra Stanka Skof in zdaj naj bi bil na vrsti še tretji dornačin dr. SuJdje. Zato prosimo ZD Metlika za odgovor o vsem tem, o čemer se šušlja in govori po vogalih. In zakaj bi moral prav domačin — strokovnjak z univerzo spet iti iz Metlike? VAŠČANI vasi Lokvica (na množičnem sestanku 12. 2. 1967J meHiski'^AirFecInik z IZREDNE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V BREŽICAH Prisilna uprava ne zapira vrat Odborniki so 9. februarja brez obotavljanja glasovali za prisilno upravo v zdravilišču Čateške Toplice — Prepričani so, da je to najučinkovitejše zdravilo ža odpravo nereda v tej delovni organizaciji — O morebitni združitvi s SAP ali z GENERALTURISTOM bo kolektiv še vedno lahko razpravljal pozneje — Letos nameravajo postaviti nov prodajni kiosk na letnem kopališču in zajeti nov vrelec za ogrevanje zdravilišča s termalno vodo. Za te naložbe bi potrebovali 310.000 Ndin Skupščdna občine Brežice je na iksredni seji 9. februarja >pre^jela odločbo o prisdilni -ipravi v Catešldh Toplicah. ia prisilnega upravitelja je oil imenovan Milan Sepetavc. Predlog za ta ukrep je dal svet za gjospodarstvo. Njegov predsednik Ivo Pešak je poročaj, da je svet ras^M-avljal o :ej možnosti že decembra lani, vendar pri zahtevi ni vztrajali in je predlagaj rešitve po normalni poti. OdborodM so issglasovaK prisilno i^aravo brez obotav-janja. Pouda/rili pa so, da s tem ne ssapirajo vrat za more-oitno kasnejšo združitev s SAP 1^ kako drugo turistiifi-no agencijo. Priporočili so Jutri pomenek o brežiški kulturi v Brežicah bo jutri seja, na kateri se bodo člani sveta za kulturo, presveto in teles> no vigojo, predstavniki Zavoda n kulturo, občinskef^a sveta ZKPO, Posavskeira muzeja in drugi pogovarjali o usklajevanju programov in vprašanj v kulturi brežiške občine. sodelovanje z z^jdmi. V uvodni obrazložitvi predsednika skupščine so prisotni zvedeli, da niha usoda zdravilišča med tremi možnostmi. Te so: 1. ohranitev samostojnosti, 2. združitev in 3. prisilna uprava. Zanjo se je skupščina opredelila v prepričanju, da bo to najhitrejše zdravilo za odpravo nereda v tej delovni organizaciji. KnjigoA-odstvo še ni na te. fcočem in ga pomagajo urejati strokovne moči iz drugih podjetij. Za usp^ predlan-skega in lanskega leta bodo natančneje zvedeli šele po zaključnih računih. Za sedaj ga ocenjujejo pKPzitivno. Trenutno je v zdravilišču le 31 gostov. Zasedba je ie nekaj časa zelo majhna. Zaradi tega so začeli odpuščati za-p>oslene, na zasedanju 28. januarja pa je delavski svet , preklical nekaj odpovedi. Iz obrazložitve so odborniki razumeli, da je bil to nepremišljen ukrep, saj si kolektiv ni zagotovil gostov. Iz uvodnih besed povzemamo, da je bilo odiočanje o integraciji po mnenju nekaterih strokovnjakov preuranjeno. V kolektivu so napra- vili do sedaj tri izračune in vsak je pokazal, da bo zmanjkalo denarja za poravnavo anuitet. Zadnji tak izračun prikazuje baje rentabilnost pri 60-odstotni zasedbi ob ustreznem zmanjšanju delovnih mest. Takšne zasedbe sđ letos najbrž ne morejo obetati, ker niso sklenili nobenih dogovorov, možno pa je, da bi pokrili razliko iz dohodkov izletniškega turizma. Skupščina je na seji pretekli teden z razumevanjem sprejela obrazložitev po nujnosti novih naložb v zdravilišču. Letos bi morali tam investirati 310.000 N din. S tem denarjem bi zgradili nov prodajni kiosk na letnem kopališču, zajeli bi nov vrelec in tako omogočili ogrevanje vseh zgradb s termalno vodo. Vodo iz vrtine pa bi napeljali tudi do tušev v vseh etažah. Na gornje investicije je SAP pristal, ni pa sprejel pr- vega pogoja, v katerem sta komisija in delavski svet zahtevala, da so Toplice iposlov-na enota s samostojnim obračunan, samostojnim žiro računom in pripadajočimi samoupravnimi pravicami. Vse druge pogoje (bilo jih je naštetih lepo število) je SAP sprejel. Prvo točko, v kateri je obrazložen položaj zdravilišča v okviru podjetja, ^raminja SAP takole; zdravilišče je enota v okviru ekonomske enote gostinstva s skupnim finančnim knjigovodstvom in skupnim bančnim računom. Nato so podrobno razčlenjene samoupravne pristojnosti Za pogoje GENERALTURI-STA iz Zagreba še ne vedo. Morali bi se sestati minuli teden, pa so jim sporočila, da bo prej pretresala zadevo še občinska skufkščina. Razgovore bodo odložili vse dotlej, dokler si v zdravilišču ne pridejo o vsem na čdsto. J. TEPPEV Novi ZKPO se je sestal Pred kratkim se je v Brežicah sestal novo izvoljeni svet Zveze kultumo-prosvetnih organizacij in sestaivil delovni program za leto 1967. I^o-polnili so komisije in izvolili njihove predsednike. Občanskemu svetu ZKPO letos znova predseduje Jakob Demač. NOVO v BREŽICAH ■ STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE preureja pralnico. Montirali so nov piralni stroj z zmoglJlvt»tJo 12 kUogramoT. Stari pn^ stroj je ^rejti labko le 7 kg perila. V pralnici so napravili tudi DOV8 kadi za namakanje perila iD peljali vso odveCno vodo pod aenAjo, da ddajo perice lahko v ugodoeJHh raeznerah. S preureditvijo bodo pridobili tudi loč^ prostor za Ukalnlco, medtem ko je bila sedaj skupaj s skladiKetn. Za adaptacijo pralnice in Ukalnlce Je Stutovanjsko podjetje namenilo okroK 20.000 Ndin. ■ V NOVEM DELU MESTA gradi sploAno gradbeno podjetje PIONIB stanovanjski blok za trg. Gradk^jo kreditira banka, za kar se je odtofiila verjetno sprite lanske akcije obftinsko skiq)SCine za združeval^ sredstev. Novi stanovanjski blok m potKiajo bo imd 16 dvosobnih stanovanj in 4 garsonjere. ■ ZVEDELI SMO, DA SO V »AE2ISKI OBČINI DO SEDAJ IZDALI 10.105 novih osebaih izkaznic. Približno 5.000 Jih morajo te napraviti. Trenutno delajo le z enim strojem, enega pa so dali v popravilo. Računajo, da bodo to delo kcHičali sredi marca. Fotografije, ki jih i>rinašaJo občani, niso vec^ napravljene po predpisih. Okrog 50 so jih fe zavrnili in zahtevali nove. ■ TAB(HINIK1 SE VSEM DAROVALCEM DOBITKOV za srete-lov na sobotnem plesu iskreno zahvaljujejo. Prav posebno pa izrekajo zahvalo tistim delovnim organizacijam, ki so se odzvale njihovi prodnji z večjimi prispevki. Med njimi so: sindikat Vodne skupnosti Dolenjske — obrat K^ežice, Kmetijska zadruga Bredttce, trgovski podjetji LJUDSKA P0TEtO6NJA in KRKA, občinski sindikalni svet, občinski odbor SZDL in občinska sk\q)Ačina. BREŽIŠKE VESTI Gostje iz Brežic na konferenci Zveze komunistov v Veliki Plani. Od leve na desno sede: Janez Pirnat, predsednik obč. odbora SZDL, IVlilan Sepetavc, predsednik občinske skup> ščine, in Vinko Jurkas, sekretar obč. komiteja ZKS. (Foto »Cane«, VeL Plana) Sindikat zahteva pojasnila tere delovne organizacije veliko breme. Ob tem naj bi dopustili možnost, da je tretjina starih lahko ponovno iz\'o]jena. Kmetijska zadruga v Brežicah bo prodajala na debelo kmetijske stroje in orodje, zaščitna sredstva in umetna gnojila ter tehnično blago za proizvajaj podjetja in obrt. Razširitev poslovanja ji je odobrila občinska skupščina na se^ 9. februarja. Na sliki je del preurc« jenih poslovnih prostorov t^ovine z reprodukcijskim materialom v Brežicah. (Foto: J. Teppey) Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Brežicah 13. februarja so razpravljali o predlogu sprememb zakona o volitvah samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Prisotni se niso strinjali z vsemi spremembami in so našteli precej pripomb. Zahtevali bodo pojasnila za nekatere spremembe, ki verjetno izvirajo ix prakse. Živahna je bila zlasti razprava o različnih možnostih predlaganja kandidatov, o \'plivu družbene skupnosti na izbiro direktorjev v dd ovnih organizacijah, o možnosti, da bi volili samoupravne organe na dve leti, ker so vsakoletne volitve za neka- Na Prešerna so pozabili Pust je v Brežicah spodri-nil praznovanje slovensk^a kulturnega praznika. Prešernov spomin so počastili po vseh ^lah in v lokalni radijski oddaji, nd pa bilo nobene javne prii^itve. Morda tudi ne bi bila kaj prida obiskana, a vseeno ni prav, če takšen dan mine tako neopa-ženo. Odborniki povabljeni v Veliko Piano Na izredni se^ji skupSčine, ki je bila' 9. februarja, sb se-odborniki odločili, da bodo pred potekom mandatne dobe obiskali Veliko Piano. Predlog za ta obisk so dali v Veliki Plani, ker bi tudi njihova skupščina želela obiskati Brežice. Sekcija Izseljenske matice v Brežicah v soboto, 18. februarja, se bo v Brežicah sesta'a s^cija Slovenske izseljenske matice. Njen član Maks Toplišek bo poročal o poteku občnega zbora Slovenske izseljenske matoce, kd se ga je udeležil 10. februarja v Ljubljani. Govoril bo o nalogah sekcije v mednarodnem turističnem letu, ka naj bi jih ta združila s programom občinske turistične zveae. Zanimiva pot v Veliko Piano že v decembru smo se iX)govairja-11, cka je trelba izpolniti obljubo in obiskali Veliko Piano, s katero je občin^ 9kup6čina navezala prijateljske odnose. 31. januaii\ja pa stmo pr^eli pismo, da nas vabijo na izredno konferenoo ZK. Konleireinca je bila po sidnižitvi občin Velika Plana in Saraoci. Iz poročila, uvodnega govora tn irazpiave posamezsiih delegatov je ivirst članov ZK — od zdnuv-nikov, veitarinaj\}ev, voditeljev poclje-tij, zacbug do netposradnih delaivoev in kmetov — smo sližali mersilkBj zanimivega. Kar v đbčini piretvlad^}e kmet^abvo kot surovinslDa beza za mesni loom-binat, v katerem dosežejo 20 mili-jand bmtoipodrulkta, je razumljivo, da so kmetijstvu, kombinatu, odnosom in ljudem v proizvodnji namenili pretežni del ičonferenoe. Obravnavani problemi, dojaviust ZK, razglabljanja o tem, kako ki kaj delatti, so baAco podobni nafiim, da sem imel včasih vtis, da poslikam tedanne nar i^ih občanoKT. v uvodnem govomi seioretai\ja ol>-(^inskega kxxnitei^ Vase JoivEuxwi6a je med dmigim bila tudi ocena političnega .razpoloženja 3)0 IV. plenumu ZK. Raaiprafve ni bilo veliko. Ko Sekretar občinskega kcnniteja ZKS Vinko Jorkas pozdravlja konferenco Zveze komunistov v Veliki Plani v imenu komunistov brežiike občine. sem vprašal delegate, če o tem ni treba g^otvortti, so mi rekli; »O delovanju frakckmaSke Rankovićeve skupine in posledicah tega delovanja smo že ra^ravljali in političaio obračunali z vsemi deCormacijemi. Pri nas smo aelo laliko utemeljili sklepe brionskega plenuma, raivno tako v ostalih občinah Srt)ije, saj je delovanje frakcioneSev naijveč Škodovalo nam v Srbiji-« Sedaj je v oarKivnih oagsnizacijah ZK občine oirganiziranih 2100 članov. Trenutno je zanje najpomembnejše dokopati se do lastnih staliSč, najti primerne delovne oblike in vsebino. To jim ne bo težko, se(j jim volje, zavzg&tosti in končno tudi znanja za to ne pri-nriatntikuje. Gradivo kionference, razprave in sklepi so prilagojeni zEditovam časa in adctivnosti komunistov, ki hočejo, naj se refonna uresniči kot zavestno sprejeta odločitev. V letu 1966 so že vse dek>vne organizacije v občini poslovale aktivno, izgiri} ali prim:^-kljajev ni več. Lesna industrija in zadruge se medsebojno kreditirajo, deloivne organizacije niso gluhe niti tedaj, ko Je treba prispeivati za ko- munalne ureditve itd. Zaito je v sklepih rečeno, da se ta politika naxlar ljuje. Trenutno jim deka zelo velike težave večja piroizvxxiix)a mesa, mleka in jajc, kot jo lahko prodajo dokaj ne-spo«sobni trgovini. Za primer samo tole: mleko je v Beogradu po 180 starih dinarjev liter, v 90 km oddaljeni Veliki Plani pe iio 40 Sdin. Tako nemogoče razmerje jim ruši zgledne kooperacijske odnose med zadrugami in kmeti. V posameznih okoliših je v kxxperacijsU proizvodnji 80 odst. vseh poviršin. še bi lahko naištel marsikaj, verjetno pa bosta o tem kaj več porvedala moja tovariša. Za konec samo Se to: Nekateri naši občani sprašujejo, 'loaj lahko pri-čakujermo od teh stitooiv. Osebno mislim, da veliko več, kot si to lahko predstavljamo brez poznavanja kira-jev, ljudi in njihove miselnosti. Možno je poslovno sodelovanje med delovnimi organizacijami in ravno tako sodeloje v kultuimi dejavnosti. Tudi razgovori in občasni obi^d mladine ne bi bili odveč. Pri ljudeh v občini Velika Plana srečujemo velike prijatelje, željne vedeti, kako in kaj delamo prt nas, zato da preverjajo, ali je njihovo delo dobro. VINKO JURKAS Celjsko SLG do maja petkrat v Brežice Čeprav je letošnja kulturna sezona na vrhimcu, v Brežicah zadnje mesece niso imeli pomembnejših kulturnih dogodkov. Zavod za kulturo se je zato odločil, da bo po daljšem presledku spet povabil v goste Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Za zdaj so se dogovorili za pet predstav, ki bi bile od februarja do maja. V poštev prihajajo dela: »La Malquerida«, 2mav-čeva novost »Podstrešje«, Pe-tanova »Beseda ni karxj«> Cankarjeva komedija »Za narodov blagor« in še neko delo. Celjski gledališčniki bodo prvič prišli v Brežice že v sredo, 22. februarja, ko bodo uprizorili satiro »Beseda ni konj«. Organizator gostovanj meni, da bodo občani obiskovali prireditve, ker sicer gostovanj ne bi priredil. Zadovoljni^ starši v Cerkljah^ . ' v cerkljanski osnovni šoli so jeseni odprli oddelek o-troškega vrtce. Zelo lepo o-premijen. Otroci imajo na razpolago dovolj igrač. V vrtcu dobijo hrano in tudi počivajo lahko tam. Starši, ki imajo svoje otroke v varstvu, so izredno zadovoljni. Na mesec prispevajo po 5.000 Sdin za otroka. V Župeči vasi bodo imeli kanalizacijo Krajevna skupnost v Cerkljah bo v Zupeči vasi gradila kanalizacijo. Zanjo je namenila 800.000 Sdin. Denar 60 zbirali tudi vaščaiii. Z njim bodo plačali izkop s strojem. Delati bodo začeli v kratkem, takoj ko bodo dobili na posodo mehanizacijo. Pionirski sejem v Pišecah Na pustni torek so šolarji v Pišecah priredili maškara-do in jo združili s pionirskim sejmom. Izktjpiček sejma so namenili za končni izlet osmega razreda. Letošnji osmi razred je zbral že okoli 1.200 Ndin za izlet ob koncu šolskega leta. Učenci tega razreda pripravljajo tudi uprizoritev igrice »Deček z dvema imenoma«. Zaigrali jo bodo v začetku marca na odru gasilskega doma v Pišecah. Gostovati želijo tudi v drugih krajih, da bi zbrali čimveč denarja. Veseli dnevi v Cerkljah Za pusta 90 CerlUJanci letos pr-viC organizirali aasedanj« pustnega parlamenta. Pripravili so sabaven program, ob katerem se Je nasmejala oela dvorana. Zasedena je bila do zadnjega kotička. Zastopniki parlamenta iz OerkelJ so svefier gostovali še v Breiicab, kjer so v teli povedali, kaj Jib teži. Namigovali so na občinski praznik, ki bi ga letos tako radi praznovali v Ceridjah, vendar le ne vedo, kako se bo odloČila občinska skupKina. Kandidaitov za to Je ve£. s Kandidati za Krško občinsl(o sl(upščino v krški občani poteče letos mandat 31 odbornikom. Na konferencah kirajewndh organizacij SZDL in na zborih sin-ddkailnih podružnic so občani doslej zapisali za občinski zbor 45 možnih kandidatov, za zbor delovnih skupnosti pa 33 možnih kandidatov. Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL Krško objavlja do zdaj zabeležene kandidate: (najprej navajamo kraj oz. njegovo volilno enoto, nato p>a ime in poklic kandidata); OBČINSKI ZBOR: Veliki Podlog: Alojz Pire in Franc Gorenc, kmeta iz Ma'ega Podloga; I^eskovec: Franc Vahselj, finomehanik, in Franc Str-gar kmet, oba iz Leskovca; Podbočje: Janez Vintar, za-■stopnik DOZ iz Dobrove, in Albin Pisanski, Franc Glin-Sek in Alojz Marolt, kmetje iz Podbočja; Brestanica — zgorrvji del: Silvan Mozer, uslužbenec iz Brestanice; Anže—Gorica: Anton Agrež, delavec iz Stolo-vnika, Franc Zivič, kmert iz Anž, in Ludvik Zupevc, delavec iz Gori-, ce; Raka: Ivan Zabkar, kmet z Rake, Jože Tratnik, delavec z Rake, Franc šribar, kmet iz Ardra pri Raki, in Lojze Kotar, kmet z Rake; Veliki Tm: Jože Pečnik, kmet z Malega Trna, Anton Jane in Jože Pire, kmeta iz Ravni; Kostanjevica: Franc Drmaž, delavec iz Prekope, Vlado Kukec, uslužbenec iz Kostanjevice, Jože Jankovič, učitelj iz Kostanjevice, Milan Skrjanec, kmet iz Kostanje- vice, in Jože Krhin, inka-sant DOZ iz Karlč; Senovo — spodnji ded: Rado Kozolec, rudarski nadzornik, in Miha Senica, gostilničar, oba s Senovega; Senovo — zgornji del: Tone Pleterski, uslužbenec, in Alojz Jevšnik, rudarski nadzornik, oba s Senovega; Koprivnica: Pavle Božičnik, kmet z Velikega Kamna; Krško — severni del; Mat-ko Matjan, učitelij, Slan^ Lipar in Slavko Sribar, uslužbenca, vsi iz. Krškega; Kremen: Karel Kozole, kmet iz Sremiča, in Franc šoba, kmet iz Koritna; Videm: inž. Lojze Skrabelj, inženir kemije, Lojze Rihtar, Ivan Novak in Jože Račič, uslužbenci, vsi iz Krškega; Dolenja vas: Jože Knez, uslužbenec, Branko Vodopi-vec, delavec, in Rudi CSerjak, kmet, vsi iz Dolenje vasi; NADOMESTNE VOLITVE G<»mii Le^ovec: Ivan Krajne, delavec iz Sedem, Stane Pajk, gozdar iz Gornjega Leskovoa, Jožko Radej, kanetajsiki teihnik Iz Dovške-ga, in Janez Virant, kmet iz Kališevca; ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Celuloza: — obrat papirja: inž. Ivan Beaiički in tehnik Aloj« Jelovšeik; Celuloza — obrat vzdrževanja: tehnika Branko Cizelj in Franc PavJič; Rudnik Senovo — jamski obrat: inž. Anton Koželj, rudar Štefan Strok, tehnik Alojz Jevšnik, rudar Prane Skobme II dn tehniik Alojz Pavlič; TE Brestanica: strugar Viktor Kostevc in inž. Štefan Marjetič; Prispevek za mestno zemljišče je razporejen Na nedavni seji krajevne skupnosti Krško-levi breg so izglasovali predlog o porabi prispevka za uporabo mestnega zemljišča * Ta prispevek je spomladi 1966 predpisala občinska skupščina z namenom, da se bodo zbrana sredstva uporabila za različna jaivna dala v mestu in bližnji okolici. Lani so zbrali 15 milijonov in pol Sdin, 3 milivione pa so občani še dolžni plačati. Za letos predvidevajo, da bodo zbrali 20 milijonov Sdin. Krajeivna skupnost še ni KRŠKE NOVICE • ZANIMIVA NAJDBA. Turi. stično druStvo ai prizadeva te oekaj let, da bi t Resi zgradilo ribnik. Precej Je ie narejenega po načrtu, ki nI bil poceni. Nedavno pa so usotoriU, da je bivii veleposestnik In lastnik aemlje, kjer ribnik gra^o, ie leta 1906 ni4>raTil skoraj enak načrt, le da Je bil narisan na boljtetn papirju. Ker ne kato, da bi ribnik kmalu dokončali, ni bojaaai, da bodo naM potomci pri nadaljnjih delita leta 3006 im^ spet strotke « načrti. • riONIK PRIDNO IZKORIŠČA Ugodno vreme, saj nemoteno nadaljuje a delom pri gradnji po-aloivno.£tano>vanJskeca bl(^ na Cesti 4. julija (pi»J Starovaika). Tako bodo precej skrajiali aim-sko mrtvo sesono. • KUUB TEMU da Je nekdo odstranil na Vidmu skoraj vse plakate, ki so občane vabili na BBjo krajevne skupnosti. Je bila udeležba kar zadovoljiva. Mogoče J« kdo od sllkovcev potreboval papir ali pa ni bil ladovoljen s pestrim dnevnim redom. • PREBIVALCI STARE VASI, ki spadajo v mestni okoUA, ia dalj časa upravičeno negodujejo. ker nimajo vodovoda. Kljub temu da so sami pripravlja prispevati precejien del atrottov za gradnjo, do danes 8e ni bil nihče pripravljen prisluhniti njihovi ne-pra»htevni £^Ji. • STANOVALCI NOVIH BLO. KOV so zelo nezadovoljni z dalom komisij, ki prersmajo stanovanja od izvajalcev. Zato so na krajevni skupnosti lahtevali, naj občinska skupSčina pooatri kontrolo in vpliva na komisije, da ne bodo dela opravljale polovično. Stanovalci kar naprej ugotavlji^jo pomanjkljivosti, ki bi Jih moral odpraidti ie izvajalec gradbenih del, vendar pa ga ni mogoče več priklicati, če se je straidca ie vselila. • PUSTNI CEREMONIAL je za nami. V mesta sta biU dve večji pustni prireditvi: v hotelu Sremič in v domu TVD Partizan. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, kar kaie, da ae Krčani radi zabavajo, če imajo priložnost. Za pus^ raiq)olofanje ao poskrbele tudi PUSTNE NOVICE, ki so bile letos polne lal na račun dogodkov T preteklem letu. Priporočljivo pa bi bilo, da bi osebne žalitve v bodoče ostale v redakciji. Kovinarska: ključavničar Alojz Voiarič in tehnik Stanko Amšek; GP SAVA: zidar Ivan Gr-šaik, delovodja Franc Pavfldn,' delavec Franc šribar; Transport, pošte in 2TP: tehnik Simon Gregorčič (Elektro Krško), usluž. Stanko Božič (Slovenija avto, servisi) in prom. inž. Stane Novak; Splošno obrtno podjetje: direktor Branko Voglar in upravnik Srečko Letonja; AGROKOMBINAT: trfmik Franc Juvanc, inž. Alojz Mu-star in inž. Dušan Hercog; AGROKOMBINAT: inž. Anton Filipčič (Kostanjevica), knjigovođJdnja Marija Božič in Boad. tehndik Stane Rešeitič (oba iz Kostanjevice); Šole: učiteljica Angelca Ce-mdč iz Leskovca in Lado Smrekar, upravitelj iz Kostanjevice; Šole: učitelj Franc Rakar iz Brestanice; Zdravstveni dom Krško: dr. Milan Mlakar in stoma-tioOiog dr. Tone Vovko; OS in družbeno-politične organizacije: Ivan Glogovšek, iislužbenec SDK Krško. Horvatičkov Ivan iz Gorjan in Valenčakov Branko z Vojnega večkrat prihajata nakupe vat v Koprivnico. Oba obiskujeta četrti razred osnovne šole in sta dobra prijatelja. Včasih jima ostane kak dinar tudi za bombone in takrat sta jih oba deležna. (Foto: J. Teppey) razporedila vsega denarja, ker pričakuje, da se bodo čez leto pojavljale ruijne potrebe, ki jih bo treba sproti reševati. Za vaške poti v bližnji okodici so namenili 2 milijona Sdin, za ureditev mes^ nih ulic, razen tranzitnih, bodo porabili 2 milijona Sdin, za parke, spomenike in zelenice 4 milijone Sdin, za otroška igrišča in adaptac^ poslopja za varsbvo predšolskih otrok 13 milijcmoiv, za parkirne prostore, kanaMzacijo in razsvetljavo ^ 900.000 Sdin, za raoznah družabnega življenja (novoletne jeUce, šport itd.) pa 1 n^on in pod Sdin. Predvidevajo, da bodo letos porabili 27 miUJooov Sdin. V ta aies^ je zajet tudi honorar poklicnega tajnika, saj smatra krajevna skupnost, da se mora s tako obSimim delom nekdo poklicno ukvarjati in ga voditi. Svet je tudi mnen()a, da bđ morali prispevek za uporabo mestnega aemljišča r^iriti, ker se tako zbrani denar uporablja aa širše območje. Občani so z načrtom sicer zadovoVini, kljub temu pa je bilo na seji veliko govora o cestah, zunazv)! iireditvi, rib-nflni, vodoe kmetov dajejo posestva premalo pridelkov. Mladina zaipušča Imietije, ker si ž^i zapo^t-ve v ugodnejših življenjskih pogojih. Tisti del mladih lijudi, ki se vseeno odloči za deto na do-ma&iji, pa ni dovolj pripravljen za gospodarjeixie na zemlji. Prav zaradi tega je svet za kmetijstvo predlagal ustanovitev zknske šole za kmetovalce, ki naj bi se pričela novembra. Trajala bi dve sezoni, od novemibra do marca, (Aiskovalci pa bi se v njej ufili sadjarstva, živinoreje, poljedelatova, kmetijskega stroJniš4;va in Se marsičesa koristnega. Naučili bi se smotrno gospodariti na avojih kmetijah. Teoretični pouk bi dofnk^Jeralo praktično delo. Vsi učenci bi se naučili voziti traktor. Na praktične vaje bi prihajali tudi poleti. 2al, za vse to mladina ni pokazala zanimanja in lepo zamiHlJe-ni iROgrami samevajo v predelih. Zdaj so odšli Krškega Se diJalBi saharske stroke. Svet za kmetijstvo pa tie žeU, da bi sadjarsko Solo v KrSkem dokončno iddnili, ampak si prizadeva v naslednji zimski sezod spet poskusiti s splošno kmetijsko gospodarsko šok). Zavod za pco-svetno^)edagoAko sIuSm v Krškem in Zavod za zaposlovanje delavce pa naj bi pravočasno poskida za obve- Zakaj tako in ne drugače? Na Senovem imamo lepo in prostorno šolo, v kateri je za naše razmere dovolj velika dvorana. SoIa Jo uporablja za telovadnico, kadar pa ni zasedena, so v njej prireditve. To pa se malokrat zgodi, saj je telovadnica po ves dan zasedena. Prav v tej dvorani z odrom in garderobo, ki so Jo s prostovoljnim delom prizklali člani DPD Svoboda, Je bila do nedavnega vsa kulturna dejavnost, ki Jo Je pospeševalo društvo: proslave, dramske uprizoritve, družabne prireditve in ma-škerade. Vse to smo prirejali v času, ko obvezna šolska telovadba ni bila prizadeta in telovadnica ni bila zasedena. Po prireditvi smo poskrbeli, da so bili prostori urejeni in počiščeni. Zadnja leta smo Soli plačali tudi najemnino za dvorano, stroške za kurjenje in čiščenje, ko pa je zahtevala, da moramo dvorano raz-kiižiti, smo tudi to napravili in imeli s tem samo po zadnji prireditvi trideset tisoč starih dinarjev stroškov. Društvo je od leta 1945, ko je začelo delati, investiralo v dvorano znatna sredstva, opremilo oier in garderobo, medtem ko šola do nedavnega ni imela večjih stroškov. Društvo in člani smo vsa leta moledovali za primeren objekt na Senovem, kjer bi Svoboda in drugi dobili svoj dom in nemoteno razvijali dejavnosti. Prošnje so naletele na gluha ušesa krajevnih, občinskih in drugih pristojnih činiteljev, ki so govorili, da je v šolski dvorani prostora za vse. Načrt za prizidek Je bil narejen Se za časa senov-9ke (A}čtne, ko pa se Je ta združila s krško. Je vae padlo v vodo. Ves čas po osvoboditvi na Senovem ni bilo viskla-denega dela, ker Je bilo po mnenju peSčice ljudi, ki je odločala o raznih sadevah, vse v redu, njim samim prev, saj se ni bilo treba preveč prizadevati v občo korist. Vsak po svoje so sicer obravnavali in reSevali krajevno problematiko, iz tega Je tudi nastala nemogoča kino dvorana, ob rudniškem hlevu Je zrasel nekakšen kabinet brez pritiklin, pri rudniku pa sta bila urejena sejna dvorana in izobraževalni center. V vseh teh prostorih .pa za nas ni kotička. Sola Je takoj po silvestrovanju poslala dopis, da«v prihodnje v Šolski dvorani ne bo več dovoljevala družabnih prireditev, češ da Je to samo učilnica. Pospraviti moramo tudi oder, ker hočejo imeti tudi na odru t^vadbo. Lahko bomo imeli le Se občasne dramske prireditve — kje bomo vadili, pa Se nič ne vemo. O vsem tem je bilo na nedavni krajevni konferenci Socialistične zveoe precej besed in hude razprave, vendar brez sklepov. Se bolj žalostno je, da o tem dopisnik Dolenjskega lista ni napisal niti besedice. Bržčas bi bilo prav, da bi o vprašanjih spregovoril tudi kolektiv senovskega rudnika, ki Je za senovsko šolo veliko prispeval, spregovorili pa naj bi tudi občani, ki so s tem, da ne smejo v dvorano niti dvakrat na leto, precej prikrajšani, saj v gospodarski reformi ni mogoče misliti na nov c^Jekt za družabne prireditve. Morda je bilo največ zamujenega ob zidanju kino dvorane. Senovski rudar Je bil vselej prepoSten hi je skupnosti v redu dajal vse, čeprav ta ni mislila naz{j. Kdo bo poskrbel za nas, ko bomo lepega dne na cesti z vsem inventarjem in voljo, da bi dali rudarju kot delovnemu človeku v njegovem prostem času še kaj razvedrila in družabnosti?! Kultumo-prosvetno dejavnost med občani smo dolžni pospeševati vsi, ki smo v DPD Svoboda, tako prosvetni in kulturni delavci, in se zaradi objektivne kritike ne bi smeli raziti. Morali bi sesti za isto mizo in rešiti probleme, to ljudje od nas pričakujejo. To ni samo moje mnenje, tako menijo vsi člani DPD Svoboda in delovni ljudje na Senovem. ANTE HORJAK ščac^Je kmečke mladine v osnovnih šolah za to iix)ž-nost nadaljnjega izobraževanja. Vzbuditi bi mortdi tudi čimveč zanimanja za šolanje bodočih goq;xxiarjev na kmetijah. Svet bo to predloM skupščini, ki bo verjetno v kratkem ra^ravljala o obstoju te šole. Svet je celo menM, da bi biU za kmetijsko gospodarsko Solo primerni prostori na ždmooreJsko-potJedeAskem posestvu v Brestanici. Tam bi imeli učenci Isdiko tudi praktične vaje iz strokovnih predmetov, če bo AGROKOMBINAT pripravljen odstopiti prostore v ta namen. Seja skupščine bo prihodnji teden Skupščina občine Kriko se bo sestala na redni seji sredi prihodnjega tedna. Na dnevnem redn bo tokrat precej odlokov, ki so JOi pred tem obravnavali pristojni sveti. Med dragim bo skupščina sprejela odlok o varstvu reke Krke, odlok o poslovnem času trgovin, mesnic in gostišč in odlok o urejanju javnih nasadov. Razpravljala bo o pogodbi za oddajo lovišč lovskim družinam in izrekla svoje mnenje k programom delovnih organizacij za prehod na skrajian delovni teden. DROBNE S SENOVEGA ■ NA SEJI DELAVSKEGA SVETA RUmnKA. ki Je bila v tetrtek, ao raqpravljall o inveotumih razlikah In đopobUtnih nekaterih pr&-vUnikoT ter sprejo kontni plan aa investkdije in remonte. Ta teden bodo H>rejeH nkljufini račun sa leto 1908. ■ NOVA ntZNlCA T aaprtih prostorih bo atala aa atanovanj-rirtm blokom. k}er Je svoj čas bila poeta. TTrin)! LEnros b(HX) SENOV- CANl SOI^LOVALl pel ureditvi ^triHaJnih okoUteT nšd restavTs-cijo in t Dortkem in pri progra-mitanja rasroja Senovega. ■ SZDL JE NA ZADNJI SEJI sprejela sklep, da bo orBai^r&l» kar najboljšo udeleAx> na sborih sa evideol£viJe kandidatov v vse skupMine ter udeležbo na vo- VESTI IZ KKŠKE OBČINE Kdaj bo Jugoslavija dobila jedrsko elektrarno? Nafta izpodriva s tržišča premog, plin prehiteva nafto, oba pa bosta verjetno morala odstopiti svoji mesti jedrski energiji — Elektrarne na atomsko energijo dobivajo v nekaterih državah vse pomembnejšo vlogo v državnih energetskih bilancah Jugoslovanski strokovnjaki za edektroenergetiko niso enotnega mnenja o tem, kdaj naj bi pri nas postavili prvo atomsko elektrarno. Prvi menijo, da jo je treba zgraditi čim hitreje, drugi pa so mnenja, da je najprej treba izkoristiti klasične vire energije, ki jih v naši državi ni malo. Vsi pa soglašajo, da je treba v bližnji bodočnosti postaviti poskusno elektrarno na jedrsko energijo, da bi dobili prve izkušnje in bi šli v korak s časom v tej panogi. Le tako bomo lahko brez posebnih težav začeli graditi jedrske edektrame, ko bo to potrebno. •Ridi drugod po svetu so nuienja o tem neenotna. Državam, kjer že primanjkuje klasičnih energetskih virov, pomeni edini izhod intenzivno delo pri gradnji atomskih elektrarn. To skupino tvorijo ZDA, Velika Britanija, pa tudi Francija, Madžarska in Italija. V drugi skupini so države, ki imajo dovolj klasičnih virov energije, pa gradijo jedrske elektrarne le zato, da jih čas ne bi prehitel (ZSSR, Poljska). V to skupino sodijo tudi države z majhnimi prenosnimi mrežami, zaradi česar še ne morejo graditi atomskih elektrarn. V jugoslovansko prenosno mrežo se zdaj ne bi mogla vključiti jedrska elektrarna z močjo 500 megavatov, kar i>a je spodnja meja rentabilnosti. Naša država je ena redkih v Evropi, ki še nimajo določenega roka za postavitev jedrske elektrarne. Kljub temu pa kaže, da bi jo Jugoslavija lahko dogradila v petih ali šestih letih, vendar bi morali že letos sprejeti odločitev. Jugoslovanska industrija je že dokaj dobro pripravljena za graditev takega objekta. Naša največja podjetja so se združila v jugoslovansko zdnižemje za projektiranje, proizvodnjo in montažo jedrske opreme in naprav in so že zdaj sposobna, da pri izgradnji jedrske el^trame prevzamejo najmanj 50 odstotkov del. O tem ni več dvoma, saj gre za kolektive. kot so Djuro Djakovid iz Slavonskega Broda, niška Elektronska industrija, zagrebški »Rade Končar«, Litostroj iz Ljubljane, sarajevski Energoinvest in Energo-projekt iz Beograda. Strokovnjaki menijo, da ima Jugoslavija prirodnega urana dovolj za 30 let, če bi postavili jedrsko elektrarno s kapaciteto 2000 do 2500 megavatov. Potreba po jedrski edek-trami pri nas ni najbolj nujna, če upoštevamo precejšnje zaloge drugih virov energije. Jasno p« je, da bo prihodnost naklonjetia elektrarnam na atomsko energijo. Tudi Jugoslavija mora iti v korak z razvojem jedrske tehnike, da bi bila o pravem času pripravljena uporabljati tudi nove energetske vire. BORA LALIĆ Papež podedoval milijone Ruth Wallace (62), ki je te dni umrla v Saratc^i (ZDA), je zapustila milijonsko premoženje pai>ežu Pavlu VI. in ameriški verski sekti redemptoristov. Vsak od teh dveh dedičev bo dobil okoli 35 milijonov (novih) dinarjev. V oporo-, ki se je bogata dama spomnila tudi svojega šoferja, vendar ta ne bo dobil nič, ker je nekaj mesecev pred Valvasor o gradovih v dolini Krke GRM Vsebina. — Kje ieži grad Grm, Pomen njegovega imena. Lega in ureditev gradu. Odličen razgled z gradu. Stolp in grad dajeta varno zavetje. Kako je gradi opremljen znotraj. Božji grob stoji nedaleč od gradu. Kdo je grad prvi postavil. Kdo ga je opremil do popolnosti. Grad Stauden, v kranjskem jecuku Grm, spada k Srednji Kranjski in je od Ljubljane oddaljen osem milj, od Novega mesta pa samo pičle četrt ure. Izvor imena gradu nam ni potrebno raziskovati, 6e le pogledamo njegovo kranjsko ime, kajti ime gradu pomeni šibje ali grmovje, ki je takrat, ko so grad zidali, raslo tu povsod prav na gosto; zaradi tega so tudi obdržali staro ime ter grad imenovali Grm ali Stauden. Graščina leži na zelo majhni vzpetini in ima v okolici lepo ravno p)olje in travnike. Takoj pod grajskim poslopjem je dal sedanji gospod lastnik zasaditi vinograd in ga popolnoma obzidata. Od gradu je brez primere lep razgled, posebno na Novo mesto, saj je odtod mogoče videti na mestni trg. Grad ima tudi lep in velik stolp, ki daje odličaio zavetje, kamor se je ob preteči nevarnosti mogoče z begom reSiti. Na gradu je lep arkadni hodnik in nad vtse čedne sobane, katerih zi- dove krase deloma slikarije, deloma pa štukature ter precej veliko četvero-kotno dvorišče. Največ od vsega tega je poaidai In napravil sedanji gospod lastnik. Prav tako je dal leta 1675 sezidati dva streljaja od gradu na svojih tleh bogu v čast tudi Božji grob ter njemu pripadajočih postaj. Ko so pred nekako sto leti gospodje Mar-daksi imeU v lasti gradišče Graben, so bila z delitvijo deležev razdeljena med brate h gradu spadajoča posestva in premoženje. Eden izmed bratov je ostal na gradu Grabnu, drugi je sezidal grad Zaboršt, tretji pa, gospod Krištof Mordax, pa si je dal tu na Grmu postaviti majhno bivališče ali gradič, ki pa ga je zapustil popolnoma nedokončanega. Po njegovi smrti je gradič dobil v last njegov gospod sin in mu prizidal še eno nadstropje z arkadnim hodnikom. Ko pa se je tudi ta pK>slovil od zemeljskega življenja, ga je podedoval sedanji gospodar go^xxl Wolf Ferdinand pl. Mor-dax. mm:-. Eno izmed športnih vozil BMC: 1798 kubični MG-B TRETJI AVTOMOBILSKI SEJEM V BEOGRADU Še večji in še bolj zanimiv Sejem bo od 22. do 30. aprila — Prijavljenih okrog 30 največjih tovarn iz 14 držav — IMV najela ves nivo »Scc dvorane II — Na sejmu tudi mednarodna letalska razstava in razstava camping vozil in opreme — Mednarodna dirka za »Veliko nagrado Beograda« , njeno smrtjo odp^edal službo pri njej. Dvajset let je mor^ biti šofer dan in noč pripravljen, da je miril strahopetno damo in jo vozil, kamor je hotela, ker je bila hroma. Slednjič šofer v tej neprenehni službi ni več vzdržal. V oporoki mu je gospodarica zapiistiiLa milijon dolarjev pod pogojem, da ostane pri njej v službi do njene smrti. Beograjski sejem motorjev in motornih vozil je eden izmed osmih mednarodnih avtomobilskih sejmov, na katerih smejo sodelovati člani staln^ia mednarodnega urada proizvajalcev avtomobilov. Podobni sejmi so še v Bruxellesu, Amsterdamu, ženevi, Frankfurtu, Parizu, Londonu in Torinu. Beograd, ki je pred kratkim postal milijonsko mesto, se tudi tako uvršča med zanimive evropske prestolnice. Sejem bo F>ostavljen na vsem prostoru beograjskega razstavišča. Dvorane VII, VIII in IX, ki so lani oktobra pogorele, pospešeno obnavljajo, tako da bodo do avtomobilskega sejma že na razpolago. Jugoslovanska industrija motorjev in motornih vozil bo tudi tokrat sodelovala z vsemi proizvajalci. Največja podjetja so zasedla cele dvorane ali zaokrožene celote; »Crvena zastava« je spet najela dvorano III, »Tomos« dvorano V, TAM ves atrij med dvoranami II, III in IV, poslovno združenje ITV ve- Sejem deklet - brez deklet Teoretično je bila zamisel samcev v italijanskem mestecu Montaldeu prav dobra in vsi so bili nad njo navdušeni: v gostilni so nameravali prirediti sejem nevest. Med 480 prebivalci Montaldea je namreč samo deset za poroko sposobnih deklet, na vsako pa je prišlo več kot deset že-nitve željnih samcev. Da bi povečali »ponudbo«. Predlog za kontrolo proizvodnje cigaret Ameriško društvo za boj proti raku je poslalo odgovornim oblastem v ZDA predlog, naj se uvede poseben postopek v kontroli proizvodnje cigaret. Tako bi prišli do standarda za sestavo cigaret, ki bi bil obvezen za vse proizvajalce. če bodo to sprejeli, potem bodo kadilci, ki nočejo pustiti kajenja, vsaj vedeli, koliko smole in nikotina vsebujejo posamezne vrste -cigaret. Zato bodo lahko izbirali tiste cigarete, ki imajo manj teh sestavin. Drvištvo za boj proti raku se je prav tako obrnilo do kadilcev, naj prenehajo kaditi, da bi tako sebe v manjši meri izpostavljali nevarnosti obolenja za rakom, em-fizema pljuč in srčnih obolenj. Delfini rešili utopljenca Jata delfinov je v Sueškem prekopu rešila utopljenca pred morskimi psi in ga varno spravila na obalo. To novico, ki zveni kot pravljica, je objavil resni kairski dnevnik Al Akbar. Po tem sporočilu so delfini naredili s svojimi telesi nekakšen splav in na njem utopljenca varno spravili na obalo. Pri tem so se morah boriti s krdelom divjih morskih psov. Ta skoraj pravljična rešitev se zdi manj neverjetna, če upoštevamo najnovejše ugotovitve znanstvenikov, da so delfini zelo inteligentne živali in so \judem zelo naklonjeni. so samci v različnih italijanskih dnevnikih objavili oglase, v katerih so napovedali semenj nevest. Kot je naš list že poročal, Je prejel pripravljalni odbor več kot 500 pisem iz različnih dežel Evrope, v katerih so dekleta sporočile, da bodo obiskale ta edinstveni sejem. Toda vse je ostalo samo pri dobri zamisli. V praksi so doživeli organizatorji sejma velik polom. Napovedanega dne se ni pojavila v odročnem mestecu niti eno dekle. Mladi možje, ki so za ta dan pripravili tudi veliko pojedino, so morali pojesti pečene piške kar sami... lik prostor pred upravnim poslopjem Sejma, IMV iz Novega mesta i>a ves nivo »S« dvorane II. IMV bo tokrat razstavila vozila in prikolice iz svoje standardne proizvodnje, hkrati pa bo kot zastopnik in poslovni partner predstavila vozila angleškega avtomobilskega koncema »British Motor Corporation« (BMC — MG, Morris, Austin), za katerega je z novim letom prevzela opravljanje servisnih uslug. Na sejmu bo razstavljeno tudi precej tovornih, specialnih in drugih delovnih vozil zahodnih in vzhodnih proizvajalcev. Na mednarodni letalski razstavi, vključeni v avtomobilski sejem, bodo pokazali športna in gospodarska letala ter pomožno industrijo, v času razstave pa bo letalska zveza Srbije organizirala demonstracije teh vozil na beograjskem športnem letališču. — Na razstavi camping vozil in opreme bodo tudi letos sodelovali številni tuji in domači proizvajalci. — Zadnji dan sejma, 30. aprila, bo v Beogradu mednarodna avtomobilska dirka za »Veliko nagrdo Beograda«, na kateri bodo upoštevali točke za prvenstvo Evrope v kategoriji turističnih avtomobilov. Sodelovali bodo tudi znani tuji dirkači. M. M. I SMEH STOLETIJ I Med slavne enciklopediste je sodil tudi I d'Alembert, prosvetJjenec, matematik in filozof. Ko so igrali Gluckovo opero »Alceste«, je bil z nekim komomUcom v loži pariške opere. Komomlk, ki si je domišljal, da je velik poznavalec glase in petja,'je nenehno grajal glavno pevko Levasseiurjevo. »Moj bog, kako napačno poje; kar ušesa mi trga,« je ponavljal, dokler mu ni d'Alembert rekel: »Imenitno! Ce boste namreč dobili druga ušesa, boste z njenim petjem prav zadovoljni.« Voltaire je poslal d'Alembertu trag^ijo »Olimpia«, da bi jo ocenil. Obenem je kritika opoezoril, da je delo napisal v šestih dneh. D'Alembert mu je delo vrnil s pripombo: »Avtor ne bi smel sedmi dan počivati.« Voltaire je kritiko razumel in delo popravil. D'Alembertova guvernanta je filozofu očitala, da ne zna izkoristiti svojih poznanstev. Dejala mu je: »Revček, vi ne boste v življenju nič dosegli. Vedno boste ostali filozof.« Tedaj jo je vprašal, kaj si predstavlja pod to besedo, in je presenečen izvedel: »Filozof je norec, ki se vse življenje ubija ziato, da bi se o njem govorilo po smrti.« . '^ondc^c^i ' i'-iTfi- - Resnična 12 Sevnice #c so boštanjski pevci pri-Sli * Prošnjo društva upo-liojd'-ft gostovat za novo leto r joto, so jih pripeljali z $ >skim kombijem. Pred od^oin so vprašali znanega šol1?2 9asilcev tovariša Za-kakšna je nosilnost fcotf ja- šofer je resno od-g ie dopustna teža 1 ' >/ Tedaj pa se je oglasil "~rtet: »Kako se bomo pa plen peljali, ko imam vtf>yT ioz ,tritonsko' kitaro?« Vsiw se od srca zasmejali Hi * °&pravili dobre volje proti Loki, ^seren bi bil vesel... j objavljamo ^ rv. P-esem v našem li-takrat nam jo ni>n >}tiskarski škrat« r i, \ ^e- Tako je bilo tuiim?rešern°vo »SILO SdfrA<<' ki smo jo tl pesnikovim spo- MidK dnevom letos 2. ie(lrJa- šesto kitico nam ie L J začel takole: , , med nama vzdi- gw e stena...« Pesnik bi \ Q Jtami vred prav go- ■ n% srca nasmejal, ko Prebral kje pod dSe; mi ^tami tako »nt?0« sl>oje umetni- »trdno« steno bi rad zamenjal s m »trtno« senčico in nir .j teno ob pristni do- zidanici. Zato na J°krat niti ne mo- re?rl hudi — ponare- Idi,e9a Prešerna in ga, : el takole približati doV'sKemu človeku... Rekreacija .■ t na pošti dobrim mesecem so Se fiaV koprivniški pošti c»\ 20 več kot pol me- tr"ti>re!!ričfcu so se že smu' jtlnp stavn*ki krškega ko-7n^ 0fa Podjetja, ki so l)f^AbfJ:^at to zanimivost. V'a ^ Se vedno delajo v Pip*0ru' nih6e Pa ne kdai 9a bodo PridtnJ. Menda niso krški KSCU< prišli na obisk le Tekreacije? Nečitljivih s000 din „jt n2n?a neke9a °bra' ' if-drl Prejel dobavnico * i w°s< 5000 din, za kakš-Pi*j?re' P° z&radi nečit. Ij!ii'(tiiine ni niogel ugoto- & proSL°dja si ni te°a j.ij'o ma in je na iz. Vhivl!nrpQn°sti' da bi kateri bolnika vze^ iz ™j|li j. 0rganizma in nato operacijo v n )ti s»Jšlh Pogojih, potem P* io, M Vs« dali na svoje a kirurški kliniki ^assachussetau se ie i2 Ver»ikom posrečilo, ^ čas V8eli želodec, ga . f°W imeli v hladilni- živm?a Ba sPet vrniU L fn°go*i! Taka operacija la> da bi bolnemu č'.ji nijv, *eli ven želodec z ntV wmorJem' g» izp°- a ^tejfn J emu obsevanju ^izetv,' ^ Je smrten za m) ^vprti, 0 150 morda še •S J ?vo' toda od p°- n#tQv t U do zdravljenja b ^ dolga pot. nn! sPfemembl na-5'.|r| sporočile svoj 5 1,1 novi naslovi Pust se je poslovil... Obveščevalna dobro »klapa« Na Velikem Trnu se je pojati inšpekcija v trgovini, ki jo upravlja tov. Božič. Med delom zazvoni telejon. Božič je bil zavzet na drugem koncu strežne mize, zato je prosil sanitarnega inšpektorja, ki je ravno stal poleg telefona, naj vpraša, kdo je in kaj hoče. Na drugi strani žice se oglasi ženski glas in zašepeče: »Lojze, so že tu, pripravi se!« Inšpektor je odgovoril: »Dobro, tovarišica, mu bom. povedal, da smo že tu. Iz PUSTNIH NOVIC 1967 Cekar v nevarnosti Kostanjeviški igralec Ivan Mlakar—Bombica ni utegnil večerjati. V zadnjem hipu si je natovoril v cekar šest hrenovk, pol hlebca kruha in liter vina. Ko je prišel v garderobo, je še isti hip moral na oder. Igralci, ki so za kulisami medtem našli cekar, so ga na mah spraznili. Odmor. Bombica skrimost-no zgine z odra in se čez čas kislega obraza vrne s praznim cekarjem: »Se dobro, da se je prizor tako hitro nehal, če ne, bi mi še cekar požrli.« Iz PUSTNIH NOVIC 1%7 Tri sevniške Gostinci v Sevnici pravijo: »Kaj nam mar turizem, saj imamo domačih pijancev dovolj!« Pri nas je nastalo vprašanje ali bolje rečeno uganka: Ali mora direktor v podjetju res dočakati starost, pokojni- no ali celo smrt aH pa ga lahko že prej rotiramo!? Pri kategorizaciji gostinskih obratov je bilo naše gostinsko podjetje uvrščeno naj- brž v isto kategorijo kot restavracija hotela UNION v Ljubljani, ker imajo povsod enake cene. Iz , PUSTNIH NOVIC 1967 "v .................. " i-; NA PUSTNI TOREK je bilo tudi po gostiščih okrog Novega mesta veselo. V novi otoški restavraciji so številne maske spet telanovale za lepe nagrade. Zmagala je prodajalka vijolic. Maska na sliki pa je dobila le tolažilno nagrado. (Foto: Mirko Vesel) m i I*' PUST JE TUDI V SEVNICI razgibal vse ulice in trge. Na sliki: Sevničani spremljajo svoj karneval. (Foto: Franc Pavkovič) I KARNEVAL V BREŽICAH. Naš dragi kurent je v torek premmil v prometm nesreči. Povozil ga je nepreviden kolesar. Pogreb je bil določen za četrtek peljali so ga iz mrliške vežice s stadiona na Glavni trg, kjer so mu ob odprti krsti prebrali njegov pregrešni življenjepis in ga obsodili na sezig ^ na savskem mostu. Gorečo krsto so zaupali valovom Save, pogrebci pa so odsli na veselo sedmino v Narodni dom... (Foto: Tinko Vimpolšek) Piše dr. Josip Edgar Leopold-Lavov, prior kartuzije Pleterje Zibelka francoskih partizanov Z LETALI POMDČ ALŽIRIJE 13. jtmija 1944 zjutraj so Nemci napa^ Saint Nizier, ki leži 1171 m nad morjem. Medtem ko je divjal boj, so partizani pripeljali na bojišče tri topove kalibra 25 mm z municijo. Topove so z veliko muko, ki je bila združena še z neposredno bližino N«ncev, privlekli na položaje. Izbrali so najboljši top in se začeli ofenzivno približevati Saint Nizaeru. Vod aipinskih lovcev, ki je spremijal top, je ves čas navdušeno prepeval in komaj čakal, da se spopade z bo-shesi (tako so Francozi zmerjali Nemce). Na obeh straneh so bile izgube. Nemcev je padlo več. Kljub temu da je bil sovražnik v premoči, ni mogel zavzeti partizanske bojne črte. Pri umiku so Nemči prebivalcem grozUi, da se še vrnejo, tedaj bodo teroristom (partizanom) že pokazali. Tisto noč je partizanom prispela iadatna pomoč: iz Alžirije je priletelo osem avionov, ki so pripeljali orožje in hrano. S tem se je obramba partizanskih položajev močno zboljšala. Nemci so iz Grenobla obstreljevati partizanske položaje v Saint Nizieru. Zvedelo se je, da nameravajo Nemci ponovno napasti kraj, in to celo z večjimi silami. Naslednje jutro so Franooai zvedeli, da so Nemci že ob petih zjutraj začeli prodirati proti Nizieru, in to, kot so obljubili, še v večjem številu. Vnel se je hud boj. Partizansko vodstvo je uvidelo, da se partizani taki premoči ne bodo mogli dolgo upirati. Bor- POLKOVNIK HERVIEUX HEUT ci se hrabro bijejo z okupatorjevo vojsko, toda vse zaman. Nemci so vdrli v Saint Nizier, požgali večji del mesta. — V svojem besu so nacisti kot hijene planili celo na krste, v katerih so ležali padli partizani. Izvlekli so iz njih trupla in jih vrgli v plamene gorečega mesta. Francoske izgube so se stopnjevale, toda Nemci so imeli še več žrtev. Krožila je novica, da so Nemci obkolili francoske alpinske iovce, da o njih ni nobenega glasu. Partizani so takoj zbrali četo prostovoljcev, jih dobro oborožili ter jih v kamionu odpeljali na 50 kilometrov oddaljeno bojišče borcem v pomoč. Na poti so zvedeli, da so se alpinski lovci izmuznili iz nemškega obroča, in to brez večjih izgub. Partizani so se peljali dalje. Ko pa so bili oddaljeni od Saint Niziera le kakih 1500 rnetrov, jih je v nočni tišini zaustavil rezki »Halt!«. Tedaj so partizani poskakali s tovornjaka in zavzeli položaje v (^nem jarku. Nemci so streljali za njimi, zavohali so njihov prihod. Kaj sedaj? Nesmiselno bi bilo iti dalje. Francozom se je posrečilo, da so se umaknili z nevarnega terraa. Neopaže-no so se priplazili na cesto in so bili že v eni uri v Lansu Danilo se je že, ko so zopet zlezli na kamion in se naglo vrnili, vojaškemu poveljstvu pa sporočili važno novico, ki bo za štab zelo zanimiva in koristna za nadaljnje vojaške operacije. Ta spopad se torej ni slabo konč^. Res so bile izgube, padli so borci, pa tudi nekaj osvobojenega ozemlja so zasedli Nemci. Važnejši položaji na visoki planoti pa so še vedno krepko v partizanskih rokah. Navdušenje ni splahnelo. Vsi, ki so se umalmili v Vercora, so trdno sklenili, da bodo vrnili izgubljeni teritorij, pnpr^-Ijeni, da vsak trenutek dajo za to tudi svoja življenja, če bo treba. 20. julija 1944. Iz raznih strani prihajajo slabe vesti, da se nen^ki stroj pomika iz Grenobla in se nevarno bliža Vercorsu. Nacistični avioni že preletavajo Vercors. "Trušč in hrup avia-cije naznanja, da do spopada ni več daleč. Telefonsl^ poročila: Nemci so že čisto blizu Vercorsa. Prihajajo iz šestih strani. Saint Nizier je poln sovražnikov. Južno od Vercorsa se iz več strani nevarno bližajo motorizirane nemške horde Nemci so napadli kar z dvema divizijama, ki sta moderno in dobro oboroženi, štab partizanske vojske daje borcem zadnja navodila. Vsak borec se zaveda resnosti položaja in težine dneva, ki ga čaka. Vsi dobro vedo, da so slabo oboroženi, da so brez topov. Iz Alžirije m od zaveznikov ni pomoči. Ostali so sami. Gredo v neenak spopad: eden proti desetim. (Se nadaljuje). Družbena prehrana v sevniški občini Svoje obrate družbene prehrane imajo v Lisci, Kopitarni in Mizarski zadrugi — Osrednji obrat družbene prehrane, ki spada h Gostinskemu podjetju, pa preskrbuje s hrano predvsem manjša podjetja in ustanove Kea- je skrb za dobro prehrano hkrati tudi skrb za večjo delovno storilnost, počutje in zdravje zaposlenih, smo se tudi v sevniški občini p>ozaniniaIi, kako je tam z družbeno prehrano. »Delamo več kot 8 ur na dan,« so potamale Jožica Rus, Marija Zupet, Jožica Go-stej in Pavla Ivančič, ki v osrednjem obratu družbene prehrane pripravijo na dan 250 toplih melic, 35 kosil in 35 večerij, raajen tega skirtjijo tudi za bife. Na voljo imajo dokaj skromne prostore s Štedilnikom na drva, obrat, ki je v sestavu sevniSkega Gostinskega podjetja, pa ima samostojen obračun in ne dobiva nobene pomoči. Nekaj dodatn^a dohodka dobi od prodaje alkoholnih pijač v lastneni bifeju. Abonentska topla malica stane 220 S din, za prehodne goste pa Je za 50 Zamudniki bodo morali v Sevnico v krajevnem uradu v Loki so izdali že precej novih izkaznic. Nekateri še vedno niso predložili vseh zahtevanih listin. KU Loka opozarja, da bo rok za menjavo izkaznic potekel 1. marca. Zamudniki bodo nato morali ponje na občinsko skupščino v Sevnico. S din dražja. Približno 170 obrokov pripravijo za konfekcijo Jutranjko, ki svojim delavcem prispeva 40 S din za en obrok. Zgledno urejen tovarniški obrat družbene pr^irane imajo v Lisci. Pri njih podjetje plača režijske stroške, zato so topli obroki cenejži kot drugod. V obratu se hrani večina zaf>oslenih, na ma- lico pa lahko prihajajo tudi družinski člani zaposlenih. Kuhinjo so lani moderno opremili in razširili jedilnico. Ker izven Sevnice z izjemo krmeljske Metalne nd večjih delovnih organizacij, tudi m obratov družbene prehrane. Kot smo obveščeni, so v Kr-melju pripravljali za cđ>rat Lisce m Metalne skupno kuhinjo in jedilnico. Tržišče: 128 članov Krajevna org^izacija ZZB v Tržišču je v ned^jo dajala obračim svojega dela na letni konferenci. Počastili so spomin 5 umrlih članov organizacije z ~enominutnim molkom ter grobove okrasili s cvetjem. Organzacija šteje 128 članov, odkar so se Zvezi borcev pridružili tudi vojni invalidi. Občinski delegat Rudi Male-šič je delo odbora pohvalil ter priporočil članstvu, naj pri volitvah v občinsko in republiško skupščino voli take ljudi, ki bodo znali zastopati tudi interese borcev. Na konferenci so sklenili, da bodo avgusta priredili na Malkovcu proslavo z veselico v spomin na dogodek pred 25. leti, ko je v vasi na- Uspehi lanske akcije »kolesar« število kršiteljev cestnoprometnih predpisov iz vrst kole^rjev se je lani občutno zmanjšalo — Mladoletnih prestopnikov v cestnem prometu pa je bilo že polovico več kot predlanskim 928 predlogov za kaznovanje pri 1062 prekriUdh Je lani dobil sevniSci sodnik za prekrške. Med temi predlogi so bili najštevilnejši kršitelji oestnrocnetnih predpisov, saj je bilo kamovanih 394 ali 5 odst. več kot leto dni prej. Največ Jih Je bilo kaaniovanih aaradi tega, ker niso imeli vo23iiških dovoljenj, sar^di vožnje z neprimerno hitrostjo in zaradi tehničnih napak na voeilih. Med kršitelji Je bilo tudi 62 mlfidoletnikOT — polovico več kot leto dni prej. Skupno Je bilo odvzetih 13 vozniških dovoljenj za dobo 15 dni do 10 mesecev. Je morak) plačati denarno ka-aen, šest iatned njih — predvsem klateiev — pa je pre-sededo v zaporu dnqmo 82 dni. Razveseljivo je, da se je število pretepov ananjšaloza 33 odst. Med prestopniki ao-per javni red ki mir Je bilo tudi 15 mladoletnfti storilcev. Sklad: ob sprejemanju občinskega proračuna Pisali smo ie, da bo aevni-ška občinska akupščkia ustanovila poseben sklad i imenom Dušana Kvedra-Tooiaia, ki naj bi pocnagal mvnaj-Šim otrokom pri šolanju. Ta sklad bodo uatanovtti na eni izaned prihodnjih sej oib-činske skupščine, ko bodo S8>rejemalđ občinski proračun. Na prihodnji seji bodo obravnavali tudi posebno študdjo o poŠtah na območju sevni&ke občine, ki Jo pripraivlja Podjetje za PTT promet ia No-v^a mesta. Na tej seji bodo odbornikom odgovarjali na vprašanja tudi sastopoiki tr-eovskega podjetja iz Sevnice. Kot je znano, sta prav pošta in trgofvina vzbudUli pri prebivalcih občine 4e veliko hude krvi. S podro^a go^;>odarstiva ao biK ns^^>ogostoJši kršitelji zakona in prec^isov o gozdovih; sodnik za prekrše je obravnanral 30 Umst-nHi prestopov, kar je 16 man^j kot predlanakim. Skupno ao prestofKdki plačali 3,5 milijona Sdin kasni, v zaporu presedeli skupno ^coraj tri mesece, 12 pa j« bHo kaaiovanih z idcorom. enkrat gorelo 42 hiš. Dohodek prireditve bo p>orabljen za vgraditev spominske plošče v novem stanovanjskem bloku v Tržišču. Predvideli so tudi izlet v B^^unje, za katerega naj "bi prevoz plačala organizacija. Delovno konferenco so zaključili s partizansko pesmijo. L. M. ŠMARJE: znova o samopostrežni trgovini in mesnici Prebivalci Šmarja, indu. strijskega dela Sevnice, želijo imeti samopostrežno trgovino in mesnico. Čeprav o tem govorijo na vseh zborih volivcev, se jim želja do sedaj še ni izpolnila. Matični urad Studenec Januarja je bil rojen en dećek. Umrli so: Franc Sepetavc, 87 let, Marija Preskar, 68 let, Alojzija 2ener, 71 let in Peter Fugina, 92 let — vsi 12 Doma počitka na Ii^poljci; Neža Baje iz Gor. Orl, 81 let, in Joie Hočevar iz Dol. Impolj, 68 let Sevniška črpalka brez prave strehe Sevniška bencinska čn>alka j« na aelo prometnem mestu in Je v lanskem letu prodala ie 7500 hI coriva ali 30 odst. več kot leto dni prej. Delavci na črpalkah pa Imajo T deževnih dotix aelo ote&o-čeno ddo, ker morajo natakati cociva kar na prostem. Tudi sa TOSBike je neprijetno, ko m(»a-Jo takrat izstopati is avtomobilov io se močiti po deijti ali aoetu. Črpalka ima vendar dovolj prometa, da bi uprava PE-TROLA lahko dala portaiviti potrebno streho, kot Jih imajo črpalke drugod. SEVNIŠKI DROBIŽ • SEVNICANI SO IMELI za se dela zavlekla in ne gredo po letoSnjega pusta najbolj uspel predvidenem načrtu. karnevalski sprevod doslej. V prireditvi, ki jo j* organiziralo turistično društvo, so sodelovala podjetja in druge organizacije. Zelo dobro je bila pripravljena tudi maškarada za Šolsko mladino. • ZA NALEZLJIVO ZLATENICO ali hepatitisom je lani zbolelo v aevniški občini veliko ljudi. Ker ima bolezen vzroke tudi v slabi pitni vodi, pa tudi v premajhni higieni, ae je zdravstveni dom odloČil. da je treba narediti več pri vzgoji prebivalstva. V torek, 14. februarja, je imel dr. Jurij Pesjak prvo predavanje o tej bolezni. • ZNANI SVETOVNI POTNIK Stane Tavčar iz Kranja se je z vodstvom delavske univerze v Sevnici ie dogovoril, da bo obiskal in predaval r sevniški občini 27. februarja, 30. marca in 18. aprila. Govoril bo o svojih vtisih s poti po tujih deželah in te pripovedi obogatil s Številnimi diapozitivi Zaenkrat je dogovorjeno, da bo predaval v Sevnici, Bofttaj-nu in Tržišču, medtem ko za Šentjanž in Krmelj še ni odločeno. • SKRB ZA PARK OKROG gradu in Lutrove kleti. Ker so mnoga drevesa okrog sevniškega gradu že začela vidno propadati, je na prošnjo občine prejšnji teden poslal Zavod za spomeniško varstvo iz LJubljane goedarakega strokovnjaka, ki fe odločil, katera drevesa naj umaknejo in kak*-ne drevesne vrste naj posadijo na njihovo mesto. Za ta dela Je ie zagotovljenega nekaj denarja. • V BLIZINI SEVNIftKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE so pripravljene velike skladovnioe kovinskih stebrov za bodočo električno vleko na železnici. Kot Je znano, je denar za modernizacijo jugoslovanskih železnic posodila Mednarodna banka za razvoj, vendar so Na novega leta dan se je vesela družba Sevničanov zbrala pred gostilno Jerčke Ostrožnik, saj je bila skoraj že pomlad. Sevničani in tudi tujci tja radi zahajajo, ker so vedno postrežem z dobro kapljico in jedili. (Foto: Tone Pemšek) Ustanovljen aktiv upokojencev ZKS Na nedavnem sestanku Zveze komimisitov v Sevnici, id ga je vodil sekretar občinskega komiteja tov, Jože Bogo-vič, je bil ustanovljen aktiv upokojencev kot četrti aktiv organizacije po posameznih skupinah prebivalcev, Polta-zalo se je namreč, da je takšna oblika dela zelo uspešna, saj ljudje bolj poznajo posa-meane probleme. Na sestanku je predsednik občinske skupščine Jože Knez podrobneje prikazal tudi gospodarski razvoj občine in razložil stanje v posameznih podjetjih. Za sekretarja novoustanovljenega aktiva je bil izbran tov, Kuketo iz Sevnice, dogovorjeno pa je bilo, da bo imel proti koncu meseca aktiv ponoven sestanek. Dodatni pouk je občutno pomagal Podatki o letošnjih učnih uspehih v osnovnih šolah sev-niške občine so v prvem polletju zgovorno pokazaJi, da je dodatni pouk najprimernejši način za izboljšanje učnih uspehov. Število dodatnih ur je v premem sorazmerju z odstotkom učencev, ki so prvo polletje uspešno končali. Zato velja ta način priporočati tudi vnaprej. Lep kulturni praznik v Šoštanju • GOSTINSKO rODJEUE JE SKUAALO dobiti na posodo aa obnovo k(4odvonte restavracija pil aevnižkih podjetjih, U pa so sahtevala toliktoe obresti, da Jih gostinstvo ne more prviesti. Zato J« podjetje vloiUo sahtevek na go4x>darsko banko v LJublJa. nI Id pričakuje ugodno reiltav, saj ima zbranega precej lastnega denarja za udeležbo pri kreditu. Vsa preureditvena dela bi stala cdnrog SO milijonov starih dinarjev, lokal pa hi pridobil precej sodobno urejenih tujskih aob, imel bi večjo dvorano to več garaž. Stavba bi bila podaljitana proti trgovskemu bldra, tako da bi vmes ostal samo le prehod a pešce. Rekonstruirana stavba bi imela ravno streho, tako da bi aa ujemala s sosednjimi agradba. mi v enoten mestni predel. V počastitev kulturnega praznika je boštanjski aktiv ZMS v nedeljo, 12. februarja, že tretjič organiziral priljubljeno prireditev »Pokaži, kaj znaš«. V programu je sodelovalo več mladinskih aktivov iz Sevnice, Krmelja in Šoštanja ter učenci sevniške glasbene šole. Pred nabito polno dvorano poslušalcev se je zvrstilo 20 točk sporeda, med njimi pa je bilo tudi nekaj Prešernovih del. Strokovna komisija je 1. nagrado 15.000 Sdin prisodila godbenikom in pevcem vajenske šole lesne stroke iz Sevnice; 2. nagrado — 12.000 Sdin gimnazijki Jelki Drobne za recitacijo dveh Prešernovih pesmi; 3. nagrado — 8.000 Sdin pa kitaristkama Stavki Strukeli in N. StH-celj iz Sevnice. Tri nagrade z enakimi zneski je otbČinHvo priznalo boštanjskemu triu Skabeme s pevci. Ob zaključku prireditve so organizatorji povabili na oder še gosta iz Ljubljane Boruta Lesjaka, pred»tavnike sevniških podjetij Lisca, Hir Volitve in imenovanja Na zadnji seji sevniške občinske skupAčine Je bila namesto dosedanjega vodje krajevnega lutkda v Sentjaniu, ki je bil upokojen, imenovana na to delovno mesto Pep-ca Brate. Za člana skupščine Sploine vodne skupnosti Dolenjske sta Idla imenovana Franc Avsec in Janko Reber-nik, komisijo za volilne imenike pa bodo sestavljali; Jelko *Stojs, Tone MMved in SteOca RMenšek. zarske zadruge in gostinskega podjetja, predsednico občinskega odbora SZDL Elko Grilc ter podpredsednika občinske skupščine Franca Mo- lana. Zahvalili so se jim za gmotno in moralno pomoč ter jim v znak hvaležnosti poklonili šopke. F. D. ,,Sanio kritizirani iz kota - je najlažje'' Mali intervju s tajnikom sevniškega sindikalnega sveta Viktorjem Auerjem — Kako ocenjujete le-toSnJe občne zbore sindikalnih podružnic? — Zbori v nafii občini še niso končani, čeprav Jih Je izmed 25 podružnic večina že imela. Predvsem moram povedati, da Je bilo letos opaziti premalo kritičnega duha v večini ratsprav, čeprav bi stanje zahtevalo ostrejše obravnavanje. Marsikje Je premalo kolektivne odgovornosti in sploinega zanimanja aa poslovanje podjetij ali ustanov. Vodstva sindikatov iMvečini še niso kos vlogi, k.^ jo od njih zahteva sedanji čas. Predvsem ne poznajo dovolj naše splošne in interne zakonodaje, ko obravnavajo določene r~>b-leme, — Kaj misli sindikalni svet ukreniti, da bo takS-ne pomanjkljivosti sproti odpraiijal? — Vse sindikalne organizacije in mnoga vodstva tudi drugod ugotavljajo, da morajo upravljavci imeti več znanja. Zato nameravamo skupno z delavsko univerzo v kratkem prirediti seminar 3sa vodstva sindikalnih podružnic, pa tudi na^l(A bomo bolj skrbeli za izobraževanje. Mnogo nepotrdmih večjih ali manjiib qx>rov, ki nedvomno vplivajo na končni UJOMh podjetja, izvira prav iz premajhne poučenosti. — Kažejo proizvajalci na sploSno dovolj zanimanja za upravljanje? — Tega ni mogoče trdi-Nekateri se raje lunak- nejo v kot in od tam vneto kritizirajo, kar je gotovo la^e, kot kaj prispevati k (Alikovanju druž-beno-ticonomskih odnosov na sedanji stopnji nažega raavoja. seVNISKI.VESTNIK ^000''^nn Vemo, da živi takih mater še več. Njenega edinega sina partizana so skupaj z dvema tovarišema zajeli v Koritih pri Dobmiču sovražniki, ki so zatrjevali, da so partizani, ki iščejo zvezo z drugimi enotami. Malo kasneje so jih postrelili. Ana Zupančič je tako ostala sama. Zdaj ji je že 80 let, streho in skromno pribežališče je našla pri bratovem sinu na Dolenjem vrhu, dobro uro hoda iz Dobmiča. Tam ima skromno sobico, njivo in nekaj vinograda, vendar zemlje ne more več obdelo-vati. Dve leti dobiva od občine v Trebnjem 7 tisočakov social-ne pomoči na mesec, poprej pa je dobivala le tri. Že leto dni prosi za družinsko invalidnino za sinom, in čeprav je na tisti tisočak upravičena, ga še ne dobiva. Postopek je dolgotrajen, papirji romajo dolgo pot, kot da se ne menijo, da je tudi od njih odvisen njen obstoj. Družba kot da ne ve zanjo. »Kaj bi, najbolje bi bilo, da bi čimprej umrla, pa bi bilo konec vsega,« je še bistrega duha menila, ko smo jo obiskali na domu. Pravkar je poskušala z bekami podkuriti peč, bolno nogo pa je imela povito v cunje. »Zebe me. Kolikor morem še vedno sama naredim, saj je tako težko prositi druge. Rada bi v dolino, k zdravniku, pa sem tako daleč proč.« Njena zgodba Njena zgodba .o iskanju invalidnine za sinom je stara točno leto dni, vendar tistega skromnega priznanja do naSega februarska obiska Se ni dobila. Prvič je zanj zaprosila sicer že pred štirimi leti, vendar je takrat dobila odgovor, da družinske invalidnine ni upravičena prejemati, ker njena vnukinja, ki živi v Sevnici, Se dobiva invalidski dodata. Zakon namreč pravi, da mati ne more dobivati družinske invalidnine, če so nanjo še upravičeni otroci padlega partizana, 31, januarja 1966 je znova prišla prosit v Trebnje, še isti dan je občinska uprava poslala dopis pristojnemu organu v Sevnico, ker je bilo treba ugotoviti, če vnukinja še dobiva invalidski dodatek. Odgovo- Si predstavljate Trebnjes3500 prebivalci? Projektivni atelje ljubljanskega urbanističnega zavoda je pred kratkim dokončal urbanistični program Trebnjega in njegovega vplivnega območja, ki obsega dobrniško in temeniško področje — Po tem programu naj bi Trebnje štelo v letu 1995 že 3500 prebivalcev — V teh tridesetih letih naj bi skupno porabili za vse območje, ki obsega nekako polovico občine, 21 milijard Sdin investicij, kar bi bilo 10 odst. v tem času ustvarjenega narodnega dohodka z 10 odstotki mestnega prebivalstva spada trebanjska občina v nizko urbanizirana področja ali drugače rečeno: je izrazito vaško-kme-tijsko področje. Dosedanji razvoj nekaterih občinskih središč pa je občinske može »Za take stvari pa dopoldne nimamo časa« Občinski sindikalni svet v Trebnjem je nedolgo pripravil seminar za vodstva sindikalnih podružnic in zastopnike samoupravnih organov delovnih organizacij. S posebnim dopisom smo seznanili vse sindikalne podružnice, obvestilom pa priložili tudi obrazce prijavnic in program seminarja. Do dogovorjenega roka nam je večina podružnic poslala izpolnjene obrazce. Tiste, ki prijavnic niso poslale, pa smo vprašali po telefonu in med njimi je bila tudi Tovarna šivalnih strojev na Mirm. Tam so nam obljubili, da se bodo pogovorili, kateri člani kolektiva se bodo udeležili swni-narja. Ko smo v petek, 3. februarja, s seminarjem začeli, smo takoj ugotovili, da iz največje delovne organizacije v občini — iz Tovarne šivalnih strojev — ni nikogar. Po telefonu sem vprašal njenega direktorja tov.. Vladimira Ilrršiča, odgovoril pa mi je na kratko takole: »Veste, tovariš, mi pa za take stvari dopoldne nimamo časa!« Hotel sem mu še pojasniti, kolikšnega pomena je seminar, na katerem so sodelovali najboljši strokovnjaki iz Ljubljane, vendar je bilo vse zastonj in direktor je prvi odgovor samo Se ponovil. Odložil sem slušalko, misli pa so se mi povrnile na ^občni zbor sindikalne podružnice Tovarne šivalnih strojev, ki je bil 24. decembra lani. Ob tej priložnosti so delavci množično obsojali nespodbuden način nagrajevanja in delitve osebnega dohodka ter složno ugotavljali, da je prav na tem področju treba v njihovi tovarni nekaj ukreniti, da se bo izboljšal finančni uspeh podjetja in povečali zaslužki zaposlenih. Temu zboru pa je prisostvoval tudi njihov direktor. TONE GOLE postavljal pred vse večje težave in spoznali so, da brez načrtne urbanistične politike ta naselja ne bodo nikoli smotrno urejena. Zato so naročili izdelavo urbanističnega programa, ki je osnova za vse druge načrte na določenem območju. V tem programu so strokovnjaki na osnovi stotin podatkov predvideli, kaj v bodočnosti lahko pričakujemo. V zadnjih tridesetih letih se je število prebivalcev v samem Trebnjem povečalo za 60 odstotkov in znaša skupno z bližnjimi zaselki 1100 prebivalcev. Kraj je postal važno upravno središče, začela se je porajati proizvodna obrt in industrija, delež kmetijstva v narodnem dohodku vplivnega območja pa se je zmanjšal na polovico. Ker Urbanisti predvidevajo močnejši razvoj predvsem Trebnjega kot središča območja, računajo, da bo Trebnje v letu 1995 štelo 3500 prebivalcev. Od tega jih bo 1150 zaposlenih v industriji, obrti in gradbeništvu, 910 pa v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, kamor spadajo trgovine, gostinstvo, servisi, us-lužnostna obrt, zdravstvo, šolstvo, \iprava itd. V urbanističnem prt^ramu piše, da ni pričakovati novih panog industrije, češ da področje nima surovin. Vendar se s to ugotovitvijo ni mogoč« strinjati, saj ima kraj tisto, kar je za sodobno gospodarstvo zelo važno: dobre prometne zveze in obilico delovnih rok. Obstaja vrsta panog, kjer ima surovina manj pomembno ali pelo neznatno vlo^o. Naselje Trebnje bo za 3500 ljudi potrebovalo še 22 ha mestnih površin, če račima-mo povprečno gostoto 110 do 120 prebivalcev na hektar. Gosteje bo z dvojčki pozidano področje med pošto in železniško postajo, na Pavli-novem hribu so predvideni bloki, severno od stavbe občinske uprave, pod pokopališčem in v Staran trgu pa zasebne hiše. Središče mesta bo ostalo tam, kot je sedaj. Železniški promet bo v letu 1995 povsem kril potrebe z današnjimi zmogljivostmi, medtem ko se bo avtomobilski promet za šestkrat povečal Zaradi tega sta predvidena dva razbremenilna priključka na avtomobilsko cesto: eden pri Ponikvah drugi pa pri Zidanem mostu. Večje težave bodo z vodo. Vplivno otomočje Trebnjega bo porabilo takrat že 21,5 litra vode na sekundo medtem ko ima stiški vodovod, ki napaja razen tega območja tudi veliko naselij v grosupeljski občini, zmogljivost le 16,5 li- tra na sekimdo. Zato bo potrebno raziskati izvire v agomjem delu Temenice in jih vključiti v vodovod. V 30-tih letih bo zgrajenih toliko vodovodnih napeljav, da bodo dosegle 3/4 vseh prebivalcev vpdivnega območja. Splakovalna kanalizacija je predvidena samo v Trebnjem. Čistilna naprava, za katero je že narejena okvirna študija, bo stala pri Starem trgu. Poraba elektrike se bo v prihodnjih desetih letih že podvojila. Ker tolikšne obremenitve sedanje omrežje ne bo preneslo, ga bo treba prenoviti in zgraditi močnejše daljnovode. Do 1965. leta naj bi bila regulirana Temenica od Male Loke do Ponikev, načrti ^ ta dela pa so pripravljeni še iz časa gradnje avtomobilske ceste. številu prebivalcev bo treba prilagoditi tudi trgovine in obseg uslužnostnih dejavnosti, treba bo zgraditi 47.320 m- stanovanj ali 26 novih stanovanj na leto. Kot predvidevajo, bo kraj imel takrat že servisno pralnico, manjše javno kopališče, obrat družbene prehrane in druge servise. Sedanje pokopališče bo zadostovalo samo še za 10 let in ga bo treba prestaviti 200 m višje. V Trebnjem bo v bodoče osrednja šola za vse območje dobmiške in temeniške doline, zato bo treba zgraditi še eno šolsko poslopje. V zdravstvu nove gradnje ne bodo potrebne, Trebnje pa naj bi dobilo nov prosvetni dom s 630 m^ prostora. Sodobno bo treba urediti tudi otroško varstvo. Da se bodo napovedi uresničile, bo potrebno dati za stanovanja in druge negospodarske investicije 9 milijard 5 dn, v industrijo 6 milijard, v kmetijstvo 2 milijardi, v regulacijo Temenice dolaro milijardo in v rekonstrukcijo cestne mreže skoraj 3 milijarde, kar da skupno 21 milijard Sdin. Ce bi se narodni dohodek povečal samo za 6 odstotkov na leto, bi Trebnje s svojim vplivnim območjem ustvarilo v teh 30 letih 204 milijarde S din narodnega dohodka. Za investicije bi bilo potrebno izločiti 10 odstotkov, kar ni pretirano. Seveda p>a je pričakovati tudi pomoč »od zunaj«, saj bodo razvita področja še morala pomagati nerazvitim, kakršno je trebanjsko. Ce bi ponazorili, kolikšne so danes razlike med nekaterimi občinami, bi navedli zgovoren podatek, da bo trebanjska občina tmeHa šele čes 30 let tolikšen narodni dohodek na prebivalca, kot ga ima občina Ljubljana -Center žs danes. MARJAN LEGAN Trebnje pod opoldanskim soncem (Foto: V. Juvanc) ŠENTRUPERT: ena je skoraj prazna, druga pa polna Odkar je trgovsko podjetje Mercator uvedlo specializirani trgovini v Sentruper-tu, je opaziti, da je zgornja prodajalna, kjer prodajajo manufaktvuTio blago, raaane-roma malo obiskana, medtem ko je v spodnji trgovini, kjer p(rodaja(jo gospodinjske potrebščine, velikokrat treba čakati v vrsti, šentru-perčani menijo, naj bi podjetje odprlo še eno trgovino z gospodinjskimi potrebščinami in teh nevšečnosti ne bi bilo več. Trebnje: požarov je vse manj Čeprav je to predvsem zasluga gasilskih društev in njihove preventivne dejavnosti, naša družba še vedno premalo upošteva te organizacije in ljudi, ki predano varujejo njeno Imetje Kot (je ix)kazalo poročilo na občnem zboru' gasilskega društva v Trebnjem, je bilo lani to osrednje društvo precej delavno. Njegovi člani so prostovoljno delno popravili dom, priredili dve veselici, nakupili več novih uniform, organizirali izlet na Debe-nec. Kot je povedal poveljnik Janez Kamin, so člani Prihodnji mesec bo krvodajalska akcija 21., 23. in 24. marca bo v trebanjski občini letna krvodajalska akcija. Po razdelilniku republiškega zavoda za transfuzijo krvi naj bi letos zbrali v občini 770 krvodajalcev, jeseni pa naj bi jih pri-dobdli še 50 do 60, ki bi darovali kri na transfuzijski postaji v Novem mestu. društva lani pogasili poiar v upravni stavbi Kemoopre-me in sodelovali pri gašenju požara na Občinah. Na srečo je lani v vsej občini gorelo le petkrat. Kot večina društev se je tudi trebanjsko ubadalo s precejšnjimi denarnimi težavami. Veliko stroškov jim povzroča gasilski avtomobil, denarja pa jim zmanjkuje tudi za nakup opreme. Udeleženci zbora so opozorili tudi na to, da gasilske vaje zaradi premajhnega strokovnega znanja niso organizirane tako, kot bi bilo potrebno. Verjetno bo treba poklicati lia pomoč tudi člane poklicnih gasilskih društev, da bi amaterjem posredovali svoje izkušnje. Da bo zagotovljena varnost pred požari, je treba v indu- TEEBAKJSKliOVlCE - dolga leto dni ra ni bUo od nikoder. Sredi marca so ga iz Trebnjega znova zahtevali, in ker tudi to pot ni toiio nič, so zahtevek ponovili še junija. 12. julija je invaUdski spis končno prišel. Da so dobili celotno dokumentacijo, je bilo treba zahtevati še dvakrat. 26. septembra je bilo končno po osmih mesecih vse v Trebnjem. Do letošnjega januarja sta njena vloga in spis ležala na občinski upravi v Trebnjem, ker je bila uslužbenka, ki te stvari urejuje, na bolniškem dopustu. Pred kratkim pa so stvari končno le vzeli v roke. Ugotovljeno je bilo, da je hčerki padlega sina prenehala pravica do invalidskega dodatka že 1. 3. 1965, ker se je osamosvojila in ima že poklic. Po predpisih je mati upra- vičena do družinske invalidnine šele od takrat naprej, ko je vložila zahtevek. Čeprav je za invalidnino poizvedovala že pred štirimi leti, bo dobila invalidnino — tistih nekaj stotakov na mesec, ki jih je naša družba namenila rejnicam svojih najboljših sinov — le za leto dni nazaj. Resda Ana Zupančič ni edina, vendar to zanje ni tolažba. Ona potrebuje pomoči, potrebuje dejanj. Ne zanimajo je knjige, popisane s paragrafi in zakonskimi določili, ne more se zadovoljiti z ugotovitvami in opravičili, da so takšni postopki dolgotrajni, da se morajo papirji prej naležati v predalih občinskih pisarn. Solze ji udarijo v oči, ko obuja spomine na sina, ki bi ji lahko pomagal bolj, kot zdaj naša družba skrbi zanjo — ta družba, ki je ni sram, da se invalidnine mater padlih kljub tolikokrat-nim opominom do sedaj še niso spremenile. M. LEGAN strijskih obratih narediti sheme vodovodne napeljave in jih izobesiti na vidno mesto, da bodo gasilci v primeru nesreče lahko čimprej prišli do nje. v mnogih vaseh manjkajo tudi požarni kaveljni; vaške luže, ki jih uporabljajo gasilci tam, kjer ni vodovoda, pa bi bilo treba čistiti in poglobiti. Označiti je treba tudi hidrante in kupiti več kovinskih metel za gašenje gozdnih požarov. Na občnem zboru so sklenili, da bodo letos prostovoljno prekrili streho gasilskega doma, posekali in prodali nekaj lesa, izvedli 5 vaj in eno predavanje ter nakupih nekaj opreme. Izmed 47 članov so izbrali tudi upravni odbor, ki ga bo vodu predsednik Matija Sila; podpredsednik bo Tone Rogelj, poveljnik Janez Kamin, blagajnik Darko Novak, tajnica Ana Gabrijel, orodjar Ivan Hren, gospo^r Božo Pungartnik, za saniteto pa bo skrbela Malka Gašperšič. Na Cerovcu imajo novega bika Pred kratkim je v sodelovanju s skladom za osemenjevanje občine Trebnje in s kmetijskim zavodom iz Ljubljane dobil kmet Jože Cvetan iz Cerovca pri Trebelnem 18-mesečnega plemenskega bika Jokla, težkega 470 kg. Ta bik, za katerega je dal rodovnik ljubljanski zavod, je potomec znanega bika Laboda, izrazitega bika mesnatega tipa, ki je primeren za pleme na področju, kjer kmetje redijo še veliko volov. Medtem ko je z biki v občini dobro urejeno, tega na mogoče trditi za plemenske merjasce in žrebce. Čeprav zanimao^e za prašiče zaradi ugodnih cen vidno narašča, se kmetdjska zadruga in sklad za osemenjevanje živine ne moreta sporazumeti, kdo bo dal denar za nakup plemenja-kov. Tudi razvaline so lepe Tov. urednik! Oba zadnja članka o Mokronogu, posebno pa sestavek tov. Kosa o mokrono-škem gradu, sta me opogumila, da sem segel po peresu. Zelo me veseli, da še ni zamrlo zanimanje za starine, čeprav le-to tako redko srečamo v vsakdanjem življenju. Mogoče je več ljubiteljev starin, ki se jim trga srce, ko nevedneži uničujejo kulturne spomenike, ne da bi pri tem pomišljali, kolikšno vrednost imajo za vso ui-bo. Kaj naj pokažemo turistom, s čim naj jih privabimo, če ne bomo ohranili takšnih spomenikov? Toda žal so ljudje, ki jim več pomeni lepo obdelan kamen, ki ga uporabljajo za okras lastnih hiš, kot pa da bi z dolžnim spoštovanjem in pozornostjo skrbeli za to, da bi spomenike ohranili poznejšim rodovom. Ne smemo dovoliti, da nas bodo imeli naši zanamci za barbare. Vtis imam, da o usodi razvalin gradu odločajo 1'udje, ki ne znajo oceniti njegove zgodovinske vrednosti in hočejo odstraniti ruševine prav v letu medimrodnega turizma. Mar ne bi bilo prav, da bi ostanke gradu prav letos primemo uredili, da bi jih lahko obiskovali tudi tujci! Pa ne samo razvaline, tudi okolica je vredna pozornosti. V nekdanjem grajsjcem par-ku raste zelo redko drevo z imenom dvokrpi ginko (Ging-kobiloba), ki je doma iz Tajske. To drevo predstavlja v razvoju vrst zvezo med iglavci in listavci in je doseglo svoj višek pred približno sto milijoni leti. Gotovo bi takšne redkosti v družbi drugih iskanih rastlinskih vrst pred-predstavljale veliko zanimivost za obiskovalce, saj je znano, da raste v bližini Bo-štanja izredna botanična redkost — azalea pontica. Želel bi, da ne bi o ruševinah mokronoškega gradu odločali samo Trebanjci, ki so edini zastopani v pripravljalnem odboru za proslavo 25. obletnice ustanovitve Gubče-ve brigade. Mar ne bi bil nesmisel, če s tem, ko postavljamo spomenik NOB, uničujemo drug zgodovinski spomenik. Zakaj ne bi vprašali kakšnega arhitekta ali druge vrste strokovnjaka, kje^ naj bi stal spomenik? Zdi se mi, da bi spomenik v čast ustanovitve brigade lahko stal na takem mestu, da bi družno z gradom, iz 12. stoletja delal čast našemu kraju, ki je med vojno toliko pripomogel k izgradnji novega družbenega reda. Mar bi bilo mesto v senci spoštljivih ruševin nečastno? Saj vendar nosi brigada ime Matije Gub-ca — simbola tlačanskih uporov, muk in krvi, in bi bilo njuno sosedstvo prav gotovo primemo. Upam, da bo ta sestanek imel primeren odziv, ki bo prav gotovo v korist našemu kraju, saj nisem edini v Mokronogu, ki se zavzema za ohranitev razvalin. Franc Zaje Mokronog 64 Za novo šolo že 951.148 Sdin! Na tekoči račun 521-780-26 oz. v sklad za gradnjo šole v Novem mestu so delovne organizacije do 13. februarja plačale 951.148 Sdin: okrožno sodišče 14.061 Sdin, KREMEN 34.846 Sdin, KOVINAR 16.934 Sdin, CESTNO PODJETJE 38.226 Sdin in KREMEN 100 tisoč Sdin namesto venca na grob pokojnemu Borisu Kraigherju. Konferenca SZDL v Hinjah 2. februarja je bila v Hinjah konferenca krajevne organizacije SZDL. Predsednik je v svojem poročilu ugotovil, da odbor nd bil dovolj delaven. Občani so pridno sodelovali pri elektrifikaciji naselij in pn popravilu potov, kraj pa je dobil leta 1965 manjšo krajevno ambulanto. Ko So »prejeanali program dela 5» leto 1967, so sklenili, da bodo še naprej sodelovali pri ixnpravilu vaških potd ter da bodo uredili vaško pK>ko-pališče v Hinjah. Krajevna organizacija bo tesneje sodelovala s KS, saj je treba zagotoviti prosvetnim delavcem stanovanja in skrbeti, da bodo poti, po katerih hodijo otroci v šolo na Prevole in v Sela, dobro vzdrževane. Sodelovali bodo tudd v pripravah na volitve. Občani so menili, da bi lahko lovci lovske družine »Laeina« bolj preganjali divjad, ki dela škodo, in da bi o tem lahko kaj povedali občanom. Vesti iz Socialistične zveze ZGRADILI so BLOK S 16 STANOVANJI Dvanajstim družinam v Šentjerneju se je izpolnila dolgoletna želja: v novem bloku, ki ga je nedavno dogradilo SGP PIONIR, investitorjev pa je bilo več, so razen 12 komfortnih stanovanj tudi 4 garsonjere za samce. Stanovanja imajo lepo opremljene kuhinje, opremo pa je naredilo podjetje LIP iz Prekope, če bi hoteli v Šentjerneju vsaj za silo rešiti stanovanjsko vprašanje, bi morali zgraditi še več takih blokov. (Foto: Polde Miklič) 6000 km s praznimi avtobusi Proti Beli krajini. Brusnicam, Straži in nekaterim drugim krajem pošilja podjetje Gorjanci v času prometnih konic, okoli 6. in 14. ure, ko potujejo ljudje mi delo oziroma z dela, poleg rednih še dodatne avtobuse. Vsakdo, ki se s temi avtobusi (rednimi ali dodatnimi) vozi, pozdravlja ustrežljivost GORJANCEV. Niso pa potniki krivi, če, jih je za reden avtobus preveč, za dodatnega pa premalo. Včasih se namreč v dodatnem avtobusu pelje komaj i>eščica potnikov in je avtobus skoraj prazen. Z avtobusi, ki so bili skoraj prazni, so GORJANCI v zadnjem času prevozili 5000 do 6000 kilometrov. Pridite na poljudna predavanja! Poljudna predavanja, ki jih organizira SZDL po novomeški občini, bodo končana prihodnji mesec. Udeležiba doslej ni bila taka, kot smo pričakovali. Organizatorji bodo skušali poiskati vziroke slabe udeležbe in na osnovi te analize pripraviti program predavanj za naslednjo sezono. Ta in prihodnji mesec bosta še po dfve predavanji v vsakem od prej določenih naselij: SKOCJAN: 21. febr. — Cerkev in sodobni svet (predavatelj Dušan Zupane), 7. marca — Potovanje po Poljski (Bogomil Lilija); DOL. TOPLICE: 22. febr. — Zakaj alkohol? (predavatelj dr. France Hiibsoher), 8. marca — Potovanje p>o Poljski (Bogomil Lilija) — Možnosti razvoja burizma na Dolenjskem s FKJisebnim poudarkom na Dol. Toplice; PREČNA: 24. febr. — Sifcaršd m otroci med seboj (predanratelj prof. Veljko Tro-ha), 10. marca — Pobovamje po Poljski (B<^:omil Lilija); ŠENTJERNEJ: 16. feibr. — Cervek in sodobni svet (predavatelj Dušan Zupane), 2. marca — Starši in ottroci med seboo (prof. Veljko Troha, 16. marca — Potovanje po Poljski (Bogomil Lilija); STRAŽA: 28. febr. — Starši in oibroci nied seboj (pax>f. Veljko Troha), 14. marca — Potova«>je po Poljski (Bogomil Lilije); STOPICE: 1. marca — Starši in obroci med seboj (prof. Veljko Troha), 15. marca — Potovamoe po Poljski (Bogomil Lilije). Občine omenjenih krajev vljtidno vabimo na ta zanimiva predavanja. 6000 kilometrov, ne da bi zaslužili za redno vzdrževanje! Podjetje je ugotovilo, da jim dodatni avtobusi največkrat prinašajo čisto iz^bo. Toda voziti morajo. Začeli so razmišljati, kaj bi se dalo napraviti, da bi predvsem ublažili težave ob prometnih konicah! Že dalj časa iščejo sobesednike iz delovnih organizacij, da bi se z njimi pomenili, ka' .ne so možnosti, da bi njihovi delavci in uslužbenci ne natrpavali avtobusov prav v času prometnih konic. Morda bi se pKJgovorili, da bi nekatere delovne organizacije, ki imajo veliko vozačev, premaknile delovni čas za pol ure ali eno uro naprej, če bi se sporazumiCdi, bi GORJANCEM odpadla huda skrb, kako se z avtobusi prebiti skozi prometne konice. Ustreisnega pogovora še ni bilo, kaže pa, da so razmere zanj zrele. B Na 9. redni seji izvršnega odbora SZDL v Novem mestu so raizjpravljald o pripravah na občinske konference, o predračunu občinskega odbora in o pripravah na volitve. Občinsltrebuje za delo v prihodnje boljši delovni program, da jim ne bo treba spet spraševati; »Kaj del?ti?« Sd Malomarnost ali kaj? Novo mesto ima ceste, ima pločnike. Le da vseh t«h imen ne zasluži. Lani smo bili veseli asfalta v Koštialovi uiici, toda ko se je stalil sneg, pod blatom ni bilo več. videti asfalta. Robnike so namreč postavili le na zunanji strani ceste, na notranji, pod bregom, pa ne. Zemlja ima tako prosto pot s hriba, toda: zakaj niso postavili robnikov tudi na tej strani oeste? Asfalt je dobesedno polit v grmo-vjel Ploćnik ob Cesti herojev od Cankarjeve Ulice do Novakove gostilne ne kaže, da bi bil asfaltiran. Vzrok; pločnik so razkali, polo-HU T 2seml]o cevi, zftnljo zasuli in asfalt polih. Zemlja se je aa-čela TJ^jreiaati — asfalt tudi. Zdaj je pločnik poto lukenj in navad- no tudi blata. Je temu kriva malomarnost ali kaj drugega? Največ blatA pa prav gotovo premore Ulica laJoev. Ni treba posebej poudarjati, da ulica leži v arediiču mesta, da ob nj«j rasta novomeški šolski center in je zato vedno bolj prometna, če j« več prometa, naj bo tudi ve< blata? Na Cesti komandanta Staneta so pred študijsko knjižnico spet popravljali vodovod: razkopali so cesto, jo zasuli, tlakovali pa spet ne ... O pločnikih na :q?ođnjem de!u Glavnega trga smo pisaii že nič kolikokrat. Gluha ušesa! Mar res ni denarja aa take ma-leiAosti? Ali je morda temu kriva le malcMnamost? -si Bo Grm še letos razsvetljen? Mladina bi rada sodelovala 5. februarja so se zbrali člani ZMS z Dvora na pogovor o svojem delu. Sodelo- Trgovlno na Otočcu je treba preurediti Kadar se mudim na Otočcu, vedno slišim pritožbe kupcev zaradi zastarele trgovine. Tamkajšnj.i Mercatorjev lokal je resda majhen, še po starem urejen in ne ustreza higienskim predpisom. Ker je Otočec vse bolj priljubljen turistični ktraj ob Krki in je z otvoritvijo nove restavracije še pridobil, bi podjetje moralo nekaj ukreniti in ljudem ne bi bilo treba hoditi nakupovat v Novo mesto. Ce vemo za mnoge lepo urejene trgovine v hribovskih naseljih, se nam zdi čudno, da jih rri mogoče urediti v prometnem kraju ob avtomobilski cesti. S. Sk. ODLOeiTE SE TUDI Vi: noroCite si Dcienjskl Ust na svoj naslovi vali so predstavniki krajevnih vodstev drtižbenih organizacij, KS, Splošnega mizarstva Dvor in predsednik ObK ZMS Uroš Dular. Dvorski mladinci so se spet lotili dvorane, saj je primeren prostor pogoj za mladinsko delo. Predstavnik KS je nato pojasnil, da bo letos odobrenih 200.000 Sdin za popravilo dvorane, direktor Splošnega mizarstva pa je dodal, da bodo njihovi miaarji pomagali z nianjšimi popravili, ki bodo potrebna. Nato so ugotovili, da bodo lahko dokazali, kaj zmorejo, takoj, ko bo dvorana nared. Mladina z Dvora je letos priredila lep pustni program, pa tudi več zabavnih večerov je že za njimi. Letos nameravajo u-prizoriti Stefanijevo komedijo »Sobota greha« in Mrož-kove »Policaje«. Ne bodo se odrekli zabavnim večerom, za katere je med prebivalci veliko zanimanja. Starši naj zatorej ne branijo mladim sodelovati v pripravah, saj morata tudi vaški mladinec in mladinka imeti vsaj malo razvedrila. Janez Legan ■ Zelja občanov t Ddjni Stran je končno upodtevena. V ponedeljek so »Gorjanci« uamerUi swj avtobus po levem bregu Kirke v Novo mesto. Avtobus, ki bo vooal vsak dan ob 6. url ie Doflnje Straže, bo 2»]o ustiregi^ občanom, zlasti še, ker imajo ugoden povratek Iz Novega mesta ob 13. utri in 15. minut. Novomeška enota Ljubljan-^ega podjetja Blektro je lani precej sredstev vložila v ureditev javne razsvetljave, predvsem v Novem mestu in Črnomlju. Po besedah direktorja tov. Č!am|>e bodo investicije letos manjše, saj mora podjetje vadriSevati električne vode in naprave, ki so večinoma že zastarele. Podjetje je land uredilo javno razsvetljavo v Brfllinu v vrednosti 53.750 N din. Na tej cesti so postavili 18 živosre-bmih svetilk, nvedtem ko so jih na Cesti herojev do nove- ga obrata tovarne zdravil montirali 25. 4,5 milijona S din je za to orazsvetljervo pri-speviftlo podjetje HJlektro. 1,370.000 pa ob&inska skupščina. Tri svetilke v vrednosti 2700 N din so postavil s svojimi sredstvi ie v Paderšičevem naselju, medtem ko je postavitev 9 reflektorjev na Kapitlou in treh ži-voerebmih svetilk na kam-pi(D0U finanoiralla Dolenjska turistična vveza. V novomeški občini so raasen tega po-staviU Se dvanajst živosrebr-ntti h»5i v Ddenjskib Togpli- C8đi, kar jih je veljalo 30.620 N din. LetoSnji načrti niso tako obsežni kot lanski. Verjetno bodo raa»vetlili Se del Zagrebške ceste med Hadlovo hišo, hotelom Kandija in Trdinovo oesto, vendar stroškov ne bodo mogUi kriti sami. Za ureditev električnega omreeja (ne razsvetljave!) na delu Trdinove ceste do križišča s Kristanovo iHico bodo prispevali 15.000 N din, nove luči pa bodo postavdUi le, če bodo dobili investitoi^ja. S. SPLIHAL NOVOMEŠKA KOMUNi^ »VODOVOD« NIKOLI BOLJ V SKRBEH KOT ZDAJ Ko se jezero pretaka skozi ozko grlo... Študija prvi korak za doienjsici vodovod Po podatkih kontrolne službe v novomeškem podj^jti VODOVOD porabijo Novomeščani v enem lefcu okoli 1,75 milijarde litrov pitne vode. Koliko je pravzaprav te vode? Tolike jo je, da bi napolnila kocko z robom 125 m oziroma 625 m dolgo, 625 m široko in 5 m globoko jecsero. Opraviti imamo torej z velikansko količiiio pitne vo(te, natočene iz zajetja pri Stopičfiih in pretočene v številne reeervoarje. Vs^ dan se pretoči 4,7 milijonov litrov pitne vode. Okoli 700.000 litrov vode ostane vsak dan 2» rezervo... Pit«ve vode porabijo občani čedalje več. Danes si skoraj ne moremo misliti stanovanja brez vodovodne pipe. Vodo potrebujemo za kuhanje, pranje, umivanje, kopanje. Tudi industrija ne more brez vode. Torej; čeprav pravimo, da voda še za v čevelj ni dobra, pa bi brez nje tudi življer^ja ne bilo. Staro in ozko vodovodno ožilje Novomeško podjetje VODOVOD, ki je dobilo v upravljanje poleg novomeškega še obilo vaških vodovodov, si ta hip oe dela skrbi, kako na{>odit)i vsa Miejna usta«. Bolj ga :^bi, kau bo čez dve, tli leta. Vodovodno ožilje v Novem mestu in marsikje na podeželju je staro, celo izpred obeh vojn, iaitrošeno, docela neprimerno, predvsem pa preoosko. Voda, kolikor je potrebuje mesto na levem bregu Krke, se z desnega brega pretaka po ceveh, fci so včasih zadostovale, danes pa ne več. Ni slučajno, da govorimo o oaakem grlu na kandijskem mostu tudd v zvezi s pitno vodo. Tu čez mora namreč vsa voda, kar je potrebuje levi breg, ali okoli tri četrt vse vode, kar je porabi Novo mesto. Bršlin mora na vrsto že letos Bršlin in Ločna se večata, potrebe po vodi naraščajo. Zagotavljajo, da bo za oba predela več pitne vode. V Bršlinu nameravajo letos sezida-fal rezeinroar in položiti ceivavod, ki bo ZAKAJ SE JE NA TRDJNOVI CESTI ZATAKNILO Je res občina kriva? Kaj pa občani? Pravijo, da so že v predvojni Jugoslaviji uporabljali Trdinovo cesto za predvolilni golaž. Doka zov ni, res pa je, da so prebivalci po tlakovanju prvih novomeških ulic v letu 1953 začeli vetoo bolj vztrajno zahtevati modernizacijo Trdinove ceste. O tej zahtevi se je govorilo po letu 1953 na domala vseh zborih občanov v tem koncu mesta. V lanski jeseni je bilo upravičenim zahtevam prebivalcem kon- Jutri seja Na jutrišnji seji, ki se bo pričela ob 9. uri v Domu kulture v Novem mestu, bodo odborniki pol^ drugega obravnavali razvoj turizma in delo novomeškega turističnega društva v zadnjih dveh letih, spregovorili o ciganskem vprašanju, proračunski problematiki v letu 1967, financiranju strokovnega šolstva in sanaciji podjetja INIS. Komisija za družbeno nadzorstvo bo poročala o hotelu KANDIJA, občinska volilna komisija pa o nedavnem referendumu. Jutri bodo določili tud: najvišje prodajne cene na drobno za živila in kurjavo in najviSje marže za nekutere izdelke. Sprejeli bodo tud nekaj odlokov. čno zadoščeno. Načrti so bili pripravljeni, denar zagotovljen, z deli pa so začeli prepozno. Pričel se je jesenski dež in komaj skopane jarke so zasuli. Občani so kazali na kupe razmočene ilovice, hodili po blatu in govorili: »Glejte občino! Kako delajo! Zakaj so začeli razkopavati, če so vedeli, da pred zimo ne bodo končali!« Glas o tem, »da je občina kriva«, še vedno obletava domove ob Trdinovi cesti. Pa poglejmo, če je res občina kriva, da so začeli preurejati cesto tako pozno. Pristojni občinski organi so res pripravili načrte za modernizacijo Trdinove ceste. Hkrati bi po načrtih uredili kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo, pločnike, kriSUšča in jjarkirišče za avtomobile. Cesto bi v zvezi s tem na posameznih mestih razširili, ublažili vzpone in zmanjš^i ovinke. Vse to je zahtevalo posege v lastninile pravice nekaterih lastnikov zemljišč ob cesti. Predel okoli Trdinove ceste je sicer v ožjem gradbenem in v zazidalnem c^olišu, toda kljub temu so upravni organi ObS želeli urediti stvari brez bolečih posegov. Računali so na dobro voljo, sodelovanje in pripravljenost prizadetih občanov, saj je šlo predvsem za korist stanovalcev ob Trdinovi cesti. Res je šlo brez posebnih te&v: Fran Avsec, dr. Bogoslav Skalicky in Ljudmila Grimšič so takoj pristali na posege v svoje parcele, po krajšem premišlj^u pa sta pristala tudi Franc Mikec in JaM Pečar. Zataknilo se je pil Mariji Klemenčič in Alojzu Lesjaku. Marija Klemenčič je sprejrfa predstavnike občine zelo prijasmo in obljubila sodelovati, toda po razgovoru s solastniki parcele je odklonila ponujeno zamenjavo. Ob Zakaj ni moč kupiti rib? so Novomeščani lahko kupovali vsaj Silabše vrste rečnih rib pri ribiškem društvu, sicer pa so najbolj kvalitetne ribe za navadnega potrošnika predrage in jih sploh ni v prometu. F. MERZEL Trdinovi cesti ima okoli 3500 kv. metrov vediko zemljišče, zaradi modernizacije ceste pa bi izgubila 1093 kv. metrov svoje zemlje. V zameno so ji bile ponujene tri zazidljive parcele v izmeri od 500 do 600 kv. metrov. Klemenčičeva je povedala, da ponujene parcele niso po volji enemu izmed solastnikov, ker ta ne želi graditi v strnjenem naselju, pač pa na samem . . . Alojz Les jak je lastnik 558 kv. metrov velike parcele ob Kandij-skem kriidšču. To je nezazidan prostor, na katerem stoji trafika. Ob modernizaciji ceste bi po načrtih tam uredili parkirni prostor. V razgovorih je Lesjak najprej zahteval odkup po 5000 Sdin za kv. meter ter trdU, da uporablja to parcelo v kmetijske namene. Na tako visoko, ceno ni seveda nihče pristal. Nato so mu ponudili v zameno 9-krat večjo parcelo v Cegelnici blizu njegove njive, pa spet ni pristal, pač pa je zahteval za zamenjavo S500 kv. metrov veliko (15-krat večjo!) parcelo. Obe six)md parceli sta na ožjem gradbenem in na zazidalnem okolišu. Ker lastnika nista pristala na tovariški dogovor, je ObS izdala v skladu s prodpiid Klemffličičevi in Lesjaku odločbo, da morata izročiti občim nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče. Oba prizadeta sta sprožila upravni spor, Klemenčičeva pa je razen tega vložila že pritožbo zaradi takojšnjega odvzema posesti. Ta pritožba je bila pretekli teden zavrnjena, kot vse kaže pa nobeden izmed ob^ lastnikov tudi z upravnim sporom ne bo tt^)el. V sončnih c^obrskih dneh, ko bi se lahko bila dela na Trdinovi cesti končala in polagal asfalt, so na novMneški občini zaradi odUo-ndlnih stališč dveh lastnikov vodili pravkar opisani postopek. Iskali so poti za rešitev, raaniš-Ijali so o pristojnostih in odločbah, saj so želeli rešiti stvar na miren način. Zavoljo tega so se dela na cesti začela z zamudo in graditelje sta prehitela dež in zima. Zakaj? Zato, ker so osebne koristi bile v nasprotju s širšimi, družbenimi koristi. Ot>čanom pa prepuščamo sodbo, kdo je kriv, da na Trdinovi cesti še ni asfalta: ali občina ali kdo drug. MILOŠ JAKOPEC Takole so se pripravili na pustovanje otroci v kandijskem otroškem vrtcu: videti je, da so Pusta vzeli hudo zares. (Foto: S. Splihal) ROPARSKI NAPAD V CEGELNICI Vlomilca sta žrtev zvezala z žico Cegelniškemu upokojencu Jožetu Smoletu vzeti vsi prihranki v Novem mestu ima več trgovskih podjetij urejene prodajalne z živili, vendar nikjer ni mogoče kupiti tudi rib. Je nezanimanju za želje in potrebe kupca vzrok malomarnost ali nesposobnost trgovskih podjetij? Vsi večji kraji v Sloveniji so oskrbljeni z ribami. Potrošniki jih lahko kupujejo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah, Zs^orju, Kočevju, Kranju, celo v Ribnici na Dolenjskem jih prodajajo enkrat ha " tiiđen: V Ljubljani prodajata ribe podjetji Dela-maris iz Izole in Školjka iz Poreča. Z dostavo v Novo mesto torej ne bi bilo težav. Morda pa v Novem mestu ne prodajajo rib, ker potrošniki po njih ne vprašujejo? Ribje meso ima dve veliki prednosti pred druguni vrstami mesa- Je lahko prebavljivo in ima veliko beljakovin, razpn tega je znatno cenejše od drugega mesa. V zahodnih državah te prednosti znajo ceniti, saj je potrošnja rib vsak dan večja. Trgovska podjetja nerada prodajajo ribe, ker se rade kvarijo in imajo potrošniki pogosto nezaupanje do njih. Kurentova oblast v Šentjerneju je zadolžila svoje strokovnjake, da do srede tega Prevoz in shranjevanje rib pripravijo načrte za ure^tev prometa po I^ki. Pritoka Kobilščica in Studena zahtevata posebne pogoje, ki jjjia ^ primeru plovna kanala, po katerih bi imela udobne zveze s svetom pa niso tako veliki, da jim v Šentjernej in Kostanjevica. Za tako preusmeritev prometa se je Kurentova oblast Novem mestu ne bi mogli bi- odločila zato, ker imajo kraji tako slabe ceste, da se jih vsak boji. Verjetno bodo ti kos. 2e zaradi tujskega res prej ladje vozile po Krki in njenih pritokih, kot se bodo^ našla sredstva za prometa bi kazalo urediti modernizacijo cest, čeprav je za mea-jenje in trasiranje šlo že mnogo denarja, prodajo rib. Pred nekaj leti (Foto: Polde IVIiklič) mm mm& ^ ! s. »Kdo je?« je vprašal Jože Smole, 83-letni samski upokojenec iz Cegelnice 14, ko ga je 7. februarja okoli 2.30 ponoči zbudilo močno trkanje na okno. »Milica, odprite!« je rekel glas zunaj. Smole je stopil k oknu in videl zunaj dve postavi. Nato je okno odprl. Tedaj je eden od nočnih obiskovalcev porinil skozi odprto okno nekaj, kar je bilo podobno puškini cevi. Smole je hotel okno naglo zapreti, pa ga ni več mogel. Neznanca sta hitro skočila skoz olkno v sobo, v kateri je od stotOiu brdel Smole. Zdaj ni bilo več nejasno, kakšne sorte sta obiskovalca. Ko je starček klical na pomoč, sta ga začela biti s pestmi p>o obraczu in drugod. Videl je, da sta imela vlomilca pri sebi puško in sekiro. Na vprašanja: »Kam si skril denar, stari?« je Smole molčal. Tedaj sta ga vlcHnilca močijo zgrabila, mu roke zvezala z žico, ga podrla na posteljo in ix>krila. Medtem ko je starec ječal, sta vlomilca iskala denar. E*retakndla sta vse stanovanje, razmetala pohištvo in obleke in naposled našla denarnico z 10.000 Sdin, hranilno knjižico z večjo vknjiženo vsoto in 170.000 Sdin gotovine. Ko sta se vlomilca očitno zadovoljila, sta Smoleta odvezala in izginila skoz okno. Smole se je najprej odpravil k zdravniku. Izvid je pokazal, da ima hude telesne poškodbe s podplutbami po vsem telesu, roke pa odrgnje-ne od žice. Nato je vlom prijavil. Vlomilca sta za seboj pustila preaj sledov, kar bo varnostnim organom pomagalo, da ju bodo odkrili. Roparski napad na 83-let-nega upokojenca je močno pretresel Cegelničane, BršUn-čane in Novomeščane, ki so za dejanje zvedeli že naslednjega dne in ogorčeni zahtevajo ostro kazen. V spomin Cirilu Brezovarju Nepričakovano je v soboto v najlepših letih umrl Ciril Brezovar, kmet iz Regerče vasi pri Novem mestu. Velika udeležba prijateljev, znancev in sosedov, ki so ga v ponedeljek spremili na zadnji poti rva šmihelsko pokopališče, je potrdila, kako priljubljen je bil pokojnik v svojem kraju. Vaščani zlasti ne bomo pozabili, kako rad je pomagal vsakemu človeku, ki je bil pomoči potreben, če je le mogel, nam je rad priskočil na pomoč, za vsakogar pa je vedno imel pripravljeno tudi lepo besedo. Ohranili ga bomo v lepem spominu, užaloščenim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje! HVALEŽNI VAŠČANI napajal poleg Bršlina Se Cegelnico in Bučno vas. Zemeljska dela naj bi opravili vaSčani. To bodo letos največja vodovodna dela na novomeškem območju. Tudi mestni predel proti Ločni ne bo mogel dolgo živeti pri sedanjem, zlasti okoli tovarne zdravil KRKA in tovarne perila LABOD. Ko že govorimo, kaj in kje je kaj potrebno, naj omenimo, da hi radi izboljšali preskrbo z vodo ob Skalicke-ga ulici in Volčičevi ulici ter Smihelskl cesti v Novem mestu, v Regerči vasi in Smihelu, Žužemberku, Šentjerneju, Skocjanu, Smarjeti in drugod. Podjetje VODOVOD za vse to nima denarja, vsaj toliko ne, da bi lahko letos uredilo vse te reči. Se manj denarja je za nove napeljave cevovodov, urejanje novih zajetij, nabavo črpalnih naprav in podobno. Čeprav je tako, pa vedo, da bo treba slej ko prej premenjati nekaj črpalk ali nabaviti rezervne. Računi povedo! Podeželski vodovodi so za podjetje cokla, tako težka, da hudo zavira razvoj preskrbe z vodo na območju. Zatrjujejo, da so domala vsi va&ki vodovodi nerentabilni; zvečdne niso izkoriščeni in vmejo denarja komaj za vzdrževanje. Torej pravo nasprotje z mestnim vodovodom, kjer vode zmanjkuje! Novomeški VODOVOD pred nikomer ne skriva, kje se Izplača investirati. Od tod tudd zatrjevanje: »Gradili in izboljševali bomo predvsem tam, kjer se bo vloženi dinar najhitreje obrestoval in vrnil!« V isti sa^ zagotavljajo, da zasebna preskrba s pitno vodo ne bo tipela ... V Dolenjskih Toplicah: NIČ! V novomeškem VODOVODU zatrjujejo tudi, da z novim vodovodom v Dolenjskih Toplicah ne bo nič, vsaj letos ne, ker si nihče ne upa ugrizniti v investicijo. Do zdaj niso našli niti investitorja niti soinvestitorja. Novomeškemu podjetju ni všeč projekt za ta vodovod, pa noče blizu. (Kaže, da bodo Topličani kljub trdnim obljubam in pripravam še nadalje pili kalno vodo iz starih cevi!!!) Na obzorju večja vodarina? Voda dobiva čedalje bolj značaj proizvodnega artikla, postaja potrošno blago na trgu, kjer sta nujno prisotna pK)nudba in povpraševanje. VODOVOD hoče, da bi billa preskrba z vodo naposled donosno področje, vsaj toliko, da bi se samo vzdrževalo. Menijo, da bi to doseli z zvečanjem vodarlne, likrati pa ne spravijo iz sebe številk, za koliko bi se morala voda podražiti. Poudarjajo, da je to težko, ker je vodovod odvisen od elektrike in drugih panog. Kdaj bo dolenjski vodovod? Poraba pitne vode se iz leta v leto povečuje tako naglo, da )i bo sedanji novomeški vodovod s svojimi zmogljivostmi kos lahko največ tri leta. Potrebujemo torej več pitne vode, boljši vodovod. Strokovnjaki že dalj časa pripravljajo študijo za vodovod, ki bi napajal širše dolenjsko območje. Zajetje naj bi bilo v Šentjerneju. Predvidevajo, da bo študija narejena v prihodnjem letu, medtem ko bi vodovod lahko pričeli urejati 1969, vsekakor pa 1970. Potrebe so tolikšne, da se bo treba naloge nemudoma lotiM, četudi še ni znano, kdo bo plačal nedvomno ogromne stroške. IVAN ZORAN Novornefe kronife ■ TUDI NOVOMEŠKA TRGOVI. NA VAKTEKS bo v kratkem začela dajati vse izdelke na potrošniku) posojilo. Kupcem bodo nudili brecBobrestiio posojilo za več mesecev, kar je zares izjemna ugodnost. Vsa pojasiila dobite v trgovini! ■ DVA AVTOBUSA novotneSkih gimnazijcev in Šolarjev osemletke Jo v ponedeljek odpotovalo s Kompasom v Celovec na dunajsko drsalno revijo. Spotoma so se ustavili v Kranjski gori in v Trbižu, vozili so se ob poledenedem Vrb-skem jezeru, na koncu potovanja pa si ogledali &e nekaj zanimivosti Celovca in prireditev. Z izletom so bili vsi udelež^ci zelo zadovoljni, saj Je minil brez vsakršnih nevšečnosti. ■ NA PUSTNI TOREK zvečer so po stanovanjskih blokih ^pet Evot^ maškare is prosile denar. Ta navada se Je v mestu že tako razpada, da so stanovalci prav nejevoljni. Človek razume, če pozvonijo sosedovi ali znani otrc^, ki se pridejo le pokazat. Tujih m^ gkar, posebno na pol odraslih oseb, ki imajo samo krinko čez obraz in koSairo za denar, 1» nI nihče vesel. Zgodilo se Je celo, da je imela neka maSkara v rokah doig kuhinjski nož in z njim zamahnila, ie preden Je pokazala koSaro. ■ TRETJA VRSTA dvojnih garaž na Mestnih njivah bo kmalu dc^rajena. Prav bi bilo, če bi takoj zatem začeli urejeti okolico, pota in zelKiice, ker naselje, tako, kot je zdaj, z garažami ni porav nič pridobilo na lepoti. Nasprotno! ■ CVETLICARNA NA GLAVNEM TRGU je navadno dobro založena. Pred dnevi so prodajali že ptrave vijolice po 150 din šopek. Zaloga vijoUc, ki jih dobivajo iz Splita, je kmalu pošla, naročili pa so že novo pošiljko ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta: Darinka Burja z Glavnega trga 12 — dečka in Marija Dravinc z Ragovske 7 — AlaSa. Zimske delavske športne igre v zimskošpKjrtnem centru v Čr-mošnjicah je bilo v nedeljo tekmovanje delavcev članov sindikata v veleslalomu. Od skupno 64 prijavljenih je tekmovalo 55 tekmovalcev iz Novega mesta, Črnomlja in Jrebnjega. Tekmovanje je organiziral obCinski sindikalni svet Novo mesto skupno s smučarskim društvom »ROG«. Reioiltati; OBČINSKI SINDIKALNI SVET NOVO MESTO POSAMEZNO: 1. Koprivnik Bruno (»Novoteks«) 1:00,2, 2. Turk Jože (»IMV«) 1:01,4, 3. Rustja Janez (GG N. m.) 1:02,4, 4 . Sonc Marjan (»Krka«) 1:04,0, 5. Reber-nik Drago (Poklicna šola) 1:04,2, 6. Aš Matevž (»Novoles«) 1:06,2, 7. Rott inž. Jože (»Novoles«) 1:07,9, 8. Japelj Boštjan (GG Straža) 1:08,9, 9. Golob Jože (IMV) 1:11,7, 10. Lapajne inž. Marjan (»Pionir«) 1:12,0 itd. EKIPNO; 1. Sindikalna podružnica IMV (Turk, Golob) 2:13,1, 2. Sindikalna podružnica Novoles V Kočevju: 929.800 Sdin od športne stave v Kočevju je prccej zaniman.ia za športno stavo, od tega pa ima korist tudi telesna kultura. Določen je poseben ključ, po katerem državna loterija del vloženeca denarja prispeva v sklad za vzdrževanje športnih objektov. V Kočevju je bilo lani vplačanih 2,457.300 S-dinarjev, upravi za vzdrževanje športnih objektov pa je državna loterija nakazala 929.800 Sdin. Tak izreden dohodek vsekakor ni odveč, težava je le v tem, ker je odvisen od vplačanih športnih stav in se ne da določiti vnaprej. (Aš, inž. Rott) 2:14,1, 3. Sindikalna podružnica »Krka« (Sonc, Vidmar) 2:19,0, 4. Sindikalna podružnica CJozdho gospodarstvo (Rustja, Serini) 2:20.4 itd. OBČINSKI SINDIK.4LNI SVET TREBNJE (Samo vrstni red) POSAMEZNO: 1. Mlakar inž. Damijan (GG Trebnje), 2. Tratar Marko (Tovarna šivalnih strojev), 3. Lazar Janez (KZ Trebnje). EKIPNO: Sindikalna podružnica (Sozdni obrat Trebnje. OBČINSKI SINDIKALNI SVET ČRNOMELJ POSAMEZNO: 1. Rozman inž. Gvido (»Belt«) 1:01,3, 2. Knez Franc (Gozdni obrat črmošnjice) 1:14,2. EKIPNO: 1. Sindikalna podružnica »Belt« (inž. Rozman, Gladek) 2:16,1, 2. Sindikalna podružnica Gozdni obrat OrmoSnjice I. (Knez, Turk) 2:26,0, 3. Sindikalna podružnica Gozdni obrat črmošnjice 11-(Rade, Vajs) 4:03,2. ADOLF ŠUŠTAR Jože Turk sprejema pokal zmagovalne ekipe za IMV iz rok predsednika občinskega sindikalnega sveta Novo mesto Ludvika Kebeta PRED VSTOPOM V NOVO SEZONO Najboljši atleti v lanskem letu Novomeščani visoko na lestvici najboljših slovenskih tekmovalcev Novomeška atletika iz leta v leto napreduje: samo če primerjamo lanskoletne rezultate z onimi iz leta 1965, lahko ugotovimo štiri nove novomeške rekorde. Lani je bilo nekaj večjih tekmovanj, na katerih so se tudi mladi novomeški atleti izkazali. Nekateri že vso zimo pridno vadijo v telovadnici Športniki PIONIRJA u$|iešna zaključili sezono Eno najuspešnejših sindikalnih Športnih društev, novomeški Pionir, je imelo pred nedavnim oM-ni zbor. GSovorili so tudi o uspehih, ki jih lani ni bilo malo. Najboljši so bili kegljači, ki so osvojili šesto mesto v Sloveniji In se uvrstili na državno prvenstvo. Bogdan Hren je med posamezniki osvojil odlično 11. mesto in 10. mesto na jakostni lestvici, medtem ko je na izbirnih telanah za državno reprezentanco v Zagrebu zasedel 20. mesto. Kegljači Pionirja so osvojili vsa občinska prvenstva razen dolenjskega prvenstva v borbenih igrah. Pohvalili so Roberta Romiha, ki je prevzel trening mladincev, saj že vodijo brez poraza v drugi občinski lig^. Tudi strelci so lani nanizali precej uspehov. Marjan Kos je osvojil zlato puščico. Pionirjev! zastopniki pa so pobrali vsa prva mesta na medobčinskih in oMin-sklh prvenstvih. Balinarji niso sodelovali v medobčinski ligi, pač pa so dosegli največji uspeh z zmago na republiških tekmah gn^adbincev. Med posamezniki je postal občinski in medobčinski prvak Hren. Tekmovalci v odbojki, namiznem tenisu, nogometu, šahu in tenisu so sodelovali le na sindikalnih igrah. V okviru podjetja so športniki izvedli uspešen športni dan, na katerem so sodelovali športniki z gradbišč v Ljubljani, Brežicah, Novem mestu, direkcije in centralnih obratov. Pionirjevi športniki so ponovili na delavskih športnih igrah uspeh iz prejšnjih let, ko so spet zmagali. Na športnih igrah gradbincev v Kopru so po tradiciji obdržali drugo mesto. V razpravi so športniki sklenili, da 1^0 zaradi vedno večjega zanimanja ustanovili smučarsko sekcijo. Poudarili so, da je treba med športnike vključiti več mladine, in kritizirali delo ObZTK zaradi slabe finančne pomoči kvalitetnim športom Ob koncu so izvolili nov upravni odbor društva, ki mu bo naslednji dve leti predsedoval direktor Pionirja Ivan Kočevar. Medobčinsko prvenstvo šol Razveseljivo je, da je na šolah vse več zanimanja za smučanje. Po nekaj letih premora so se pi^ zimskimi počitnicami spet zbrali učitelji telesne vzgoje na enodnevnem seminarju v Crmošnji-cah, kjer so predelali osnovno in nadaljevalno Solo smučanja. Zbralo se je 13 učiteljev iz novomeške in trebanjske občine, medtem ko iz Bele krajine ^ ni bilo nikogar. Po seminarju so imeli učitelji enotedenske smučarske tečaje. — Kako je med gimnazijskimi ŠDortniki? Predsednik šolskega. športnega društva na novomeški .gimnaziji MISO PEROCI Je o delu društva pred dnevi povedal naslednje: »Po združitvi gimnazije ta učiteljišča imamo eno športno društvo, katerega člani so vsi dijakinje. članarina Je 100 Sdin. Nekateri dijaki Je nočejo plačati, čeS da jim SSD ne daje možnosti za trening. To je res, saj Je telovadnica zasedena od Jutra do mraka.« Glavni vir društvenih dohodkov je članarina, sedemčlanski odbor pa upa tudi na pomoč šole in občinske zveze za telesno kulturo. V društvu Je devet sekcij, ki delajo predvsem v okviru Partizana (SD) In SD Novo mesto. Doslej Je izvedlo tekmovanje v rokome tu, odbojki, v košarki pa bo v kratkem. Upravi društva pomaga z nasveti in izkušnjami mentor prof. Igor Penko Med drugimi profesorji pa skoraj ni pravega zanima-nja za društveno delo. Na letošnjem občnem zboru razen prof. Penka ni bilo drugega, čeprav so bili vsi povabljeni. Med profesorji Je gotovo nekaj takih, ki so se ukvftrjali ali se še ukvarjajo s telesno ktilttiro in bi jih delo v šol-Bkem .športnem društvu morda pritegnilo. Jap Najštevilnejša Je bila udeležba v Novem mestu; število udeležencev na vseh tečajih še ni znano, bilo pa jih Je nekaj sto. Najboljši so Sli pretekli teden Se v črmošnjice, kjer je tečaj organizirala Ob ZTTC Novo mesto. V organizaciji zavoda za prosvetno pedagoško službo iz Novega mesta bo v nedeljo, 19. februarja, v črmošnjicah medobčinsko prvenstvo v veleslalomu in tekih za učence osnovnih, srednjih In strokovnih Sol. Udeležba bo nedvomno velika, saj je na Šolah že veliko dobrih smučarjev. Zmagovalci bodo zastopali naše področje na republiškem prvenstvu, ki bo ob koncu februarja na Zelenici. V črmošnjicah Je še dovolj snega, tako da organizatorji ne bodo imeli večjih težav. Odpadlo pa bo prvenstvo v skokih, ki bi moralo biti v Novem mestu. Poraz domačinov v III. kolu zasavske šahovske lige so šahisti trboveljskega Rudarja premagali v Krškem domačo ekipo s 6:4. Rezultati: Levičar ; Jazbec ml. 0:1, Kmetec : inž. Dro-bež 1:0, Rupar : Rugel 1:0, Tum-šek : Golob 0,5:0,5, ir^. Kurent : Jurenc st. 0,5:0,5, Horvat : Prece 0:1, VoIčanSek : Gračner 0:1, Co-laric : Bregar 0:1, Riedl : Sribar 1:0 in Seniea : Hudomal 0:1. Moška in mladinska ekip>a Krčanov nista izpolnili pričakovanj, ženske pa so iprale dobro. PAVK Tivoli nas je presenetil! Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju v LJubljani Je v marsičem zasenčilo drsalno revijo v Celovcu. Vse, kar smo lahko vi. deli v športni dvorani Tivoli, nna navdaja s ponosom. Moramo priznati, da nnm ni treba Iskati nadomestila v Celovcu, saj Je bilo zlasti to, kar so pokazali najboljši evropski drsalci zadnji dan srečanja. v nedeljo, res Izredno do. živetje. Marsikdo Je prav zaradi drsalne prireditve v Ljubljani opustil tmmernvanl obisk Celovca in ni napravil napak! V. P. in celo na prostem. Katja Močnik se je pred dnevi vrnila iz Ulcinja, kjer je vadila skupaj z najboljšimi jugoslovanskimi atleti, če bo še naprej tako intMizivno trenirala, lahko v letošnji sezoni pričakujemo boljše rezultate na vseh progah. Katica Močnik je lani izboljšala rekord v teku na 400 metrov od 62,5 na 61,3 sekimde. Jelka Hude je izenačila v Bratislavi svoj šest let stari rdtord v ^oku v daljino s 4,89 metri. Janez Penca je kar za 5 cm izboljšal osebni m novomeški rekord v skoku v višino, ki zdaj zna&a 190 cm, Boris Vovk pa je s časom 2:43,0 dosegel nov rekord v teku na 1000 m. Omenimo lahko še, da so mladinke Danica Močnik, Marija Brat-kovlč in Katja Močnik dosegle v štafeti 4 X 100 metrov nov republiški rekord v skupini mlajših mladink. Novomeški atleti so se visoko uvrstili tudi na lestvici najboljših sloveivskih atletov. Najviše je prišla Katja Močnik, ki je v teku na 400 m prva v Sloveniji tako med mladinkami kot med članicami. Poglejmo rezultate najboljših novcHTi^kih atletov v lanskesn letu (v oklepaju so novom«^ rekordi): moški — 60 m: Jože Slajkovec 7,5 (Skufca 7,2 — 1954), 100 m: Janez Penca 11,4 (Zaletel 11,1 — 1960), 200 m: Jože Slajkovec 25,2 (Maznik 23,5 — 195S), 400 m: Anton Kovačič 56,1 (Istenič 52,5 — 1964), 1000 m: Boris Vovk 2:43,0 (Tratar 2:49,0 — 1957), 4 x 60 m; Slajkovec. Slak, Penca, Jenko 29,9, 4 X100 m: Somrak, Penca, Vidmar, Slajkovec 46,5 (Novo mesto 46,2 — 1956), višina: Janez Penca 190 (Potrč 189 — 1961), daljina: Janez Peoca 6,47 (Zaletel 6,73 — 1960), iKilica: Marjan Jenko 2,80 (Bavdek 3,10 — 1959), troskok; Zdravko Slak 12,41 (Juvan 13,42 — 1960), krogrla 5 kg: Franc Verček 13,55 (Potrč 14,95 — 1956), krogla 7.25 kg: Igor Paiko 13,95 (Penko 14,51 — 1960), disk 1.5 kg: Milan Velkavrh 36,47 (Potrč 39,87 — 1958), disk 2 kg: Igor Penko 42,58 (Penko 43,53 — 1960), kopje 600 g: Bojan Pavllč 55,25 (Spilar 68,52 — 1961), kladico 5 kg; Janez Usenik 36,70; ženske — 60 m: Katja Močndk 8,4 (Svetličič 8,0 — 1954), 100 m: Anica Trlep 13,6 (Hude 13,3 — 1959), 200 m; Katica Močnik 28,7 (Hude 28,2 — 1958), 400 m: Katica Močnik 61,3 (K. Močnik 62,5 — 1965), 600 m: Katica Močnik 1:41,5 (Hude 1:40,6 — 1959), 4 x 60 m: Mesojedec, Bajec, Slajkovec, Močnik 34,8 (Novo mesto 33,7 — 59), 41100 m: Košir, Grabnar, Pire, Huč 59,5 (Novo mesto M,5 — 1961), višina: Jelka Hude 138 ((jantar 146 — 1958), daljina: Jel- ka Hude 4,89 (Hude 4,89 — 1960), krogla 3 kg: Anka Mesojedec 9,34 (Kotnik 13,02 — 1958), krogla 4 kg: Anica Savom 10,42 (Kotnik 11,27 — 1960), kopje: Anica Savom 27,59 (Vidmar 36,07 — 1959). Letošnja atletska sezona se tx) začela že februarja, ko se bodo atleti v (3elju zbr^i na slovenskem prvenstvu v dvoranah. Prvo nedeljo v marcu bo kros za prvenstvo Slovenije. Aprila bomo novomeške atlete že videli na stezah stadiona bratstva in enotnosti. J. G. Novomeški namizni tenis na pohodu Kot kaže, se je v Novem mestu s prihodom Marjana Somraka namizni tenis spet postavil na trdne noge. Ljubitelji tega športa so dobili v osnovni šoli »Katja Rupe-na« majhen prostor, kjer pa na žalost, lahko trenirajo le od 19. ure. Po nekaj treningih so igralci organizirali občinsko prvenstvo, na katerem so igrali pretežno sami Novomeščani. Zatem Je bil titmdr in so prvi trije igralci odpotovali v Piran, kjer so se med igralci 15 moš^ potegovali za vstop v drugo slovensko ligo. Ker so zasedli tretje mesto, bodo tekmovali le v tretji slovenski ligi, ki se bo pričela v kratkem. Jap Pogovor z zdravnikom Vplivi okolja na človekovo zdravje Mehanični vpliv preveze, zasutja dela telesa ali pritiska na del telesa, pri čemer je krvni obtok zavrt, privede do smrti tistega dela telesa, če tako poškodovanega človeka sprostimo pritiska, pa do šoka. Torej je čisto mehaničen vpliv lahko tudi strupen. Toplotni vplivi vročine in mraza v skrajnem slučaju privedeta človeka do toplotne kapi ali pa do zmrznjenja. Vročina pa deluje na posamezne dele telesa tudi kot povzročiteljica opeklin več stopenj, kd se lahko končajo s šokom. Prav tako p>ovzroča mraz ozebline več stopenj. Toplotni vplivi delujejo na telo tudi tako, da pri nekaterih ljudeh sprožijo preobčutljivostne reakcije. Električni vplivi so lahko posledica strele ali celo električnih rib, kar je bolj redko, velika večina teh vplivov pa je posledica elektrifikacije. Razumljivo je, da so ti vplivi odvisni od jakosti toka, od napetosti in od upora telesa. Pri vstopu in izstopu toka so večje ali manjše opekline, sicer pa je zelo važno, skozi katere organe steče tok. Tok lahko povzroči, da se srce aJi dihanje ustavi, lahko pa povzroči močne krče mišičja ali pa ohromelost. Včasih ostane kot posledica okvare živčevja ohromelost ali pa oslabelost posameznih manjših ali večjih mišičnih skupin. ^ Razna sevanja uporabljamo za vsemogoče človekove dejavnosti, nekatera pa mu seveda tudi škodujejo. Elektromagnetska valovanja, kamor prištevamo radijske valove, ultra kratke, infra rdeče, vidne, ultra vijoličaste in druge žarke, izkorišča človek za obveščanje, za ogrevanje, sončenje, gledanje in podobno.' lonizirajcjče sevanje, kamor spadajo tudi rentgenski žarki, lahko povzroča poleg velikih koristi tudi okvare tkiv, krvi in zorenja spolnih celic. Sem spadajo tudi korpuskulami ali radijevi žarki. Kemični vplivi, ki učinkujejo na človeka, so razne kisline, lugd, soli in druge sp>ojine anorganske in organske kemije, ki jih človek uporablja v svojo korist. Kemične spojine pa so seveda lahko tudi v škodo človeku, ker povzročajo kemične reakcije, ki uničujejo tkivo, organe in organske sisteme. Takrat govorimo o strupih. Posebne oblika kemičnih vplivov na človeka pa so zdravila, ki si jih je človek priredil v svojo korist. II. Vplivi žive prirode so rastline, živali in virusi. iJeprav so virusi nekje med živo in neživo snovjo, saj se v živih celicah razmnožujejo, kar je lastnost živih bitij, v neugodnih pogojih pa kristalizirajo, kar je lastnost nežive prirode, jih vseeno prištevamo sem. Rastlinski vplivi izvirajo od bakterij, drugih gliv, gob in višje razvitih rastlin. Množica bakterij za človeka ni škodljiva, precej jih je celo koristnih. Žal pa del bakterij človeku izrazito škoduje, povzroča namreč različne bolezni, od gnojenj do nalezljivih bolezni, ki so lahko tudi smrtne. Enako velja tudi za druge vrste gliv. Večino rastlin človek uporablja sebi v prid, od gradbenega materiala, do kuriva in hrane, pa tudi za oblačenje. Vendar kdo ne ve za strupene gobe, bilke, sadeže? Prijeten sobotni večer s taborniki v Narodnem domu v Brežicah je minil taborniški ples v veselem razpoloženju — Dvorana je bila zasedena — Taborniki so pokazali veliko organiza-cijskih sposobnosti in so celo dobitke za srečelov izdelali sami 11. februarja Je bil v Narodnem domu tradicionaini tabomiSki ples, ki ga vsako leto v tem času prireja partizanski odred MATUC GUB-CA. Organizacijo prireditve so brežiški taborniki odlično izpeljali. Zabava Je minila v veseJem razpo-ložei^Ju. Zasedena so bila vsa omizja, četudi so bili taborniki po ce-lotedenskem pustnem prasinovanju nekoliko v skrbeh za obisk. Le pri izkupičku se Je poznalo, da Je »fašeng« globoko posegel v žepe. Med obiskovalci plesa je bilo zastopane največ mladine. Prišli so tudi taborniki z Bleda, iz Domžal, Kamnika in Novega mesta. V dnižbi Brežičanov so se prav prijetno zabavali. Za ples Je igral orkester PLAVIH, vmes pa Je bil na sporedu srečolov, weekend pod šotorom, licitacija svinjske glave in nagradni kron^plrjev ples za torto, ki so Jo odnesli Catežani. Dvorana Je bila do kraja zasedena do druge ure po polnoči. Sele potem so gostje začeli odhajati. Veliko jih Je os^o na zabavi do Jutra. Taborniki so bili zadovoljni, da se Jim Je prireditev tako posrečila. Sami so okrasili dvorano in napravili veliko lepih dobitkov za sP^Selov. Med temi dobitki Je bila stoječa svetilka, stojalo aa rože, pručka, stolčki za iveekend, prtič-ki in drugi predmeti. Zares so pokazali taborniki veliko volje in organizacijskih sposobnosti, za kar zaslužijo pciivalo. Kolikšen je bil izkupiček, v ponedeljek Se niso vedeii. Upajo, da si b(^ tudi letos z njim precej Živel dražji dim! Tri tedne že kadimo dražje cigarete. Ne boljših, pač p>a iste — za več denarja. Podražene cigarete. Piltrašd npr. filter »Šport« za 210 Sdin (prej 170 Sdin). Nekateri smo se sicer odločili za nižji standard, toda samo začasno. Ibarce, zet-ke, moravce niso šle. če si vajen mesa, ne boš vendar silil k vampom! Tako ni preostalo drugega kot predvideti in zagotoviti večje izdatke za dim (in si nakopati na glavo nekadilsko boljšo polovico). Mnoge je rešil nos. Ta odvečni organ, ki ga navadno vtikamo tja, kamor ni treba. Tokrat pa je prišel prav. Nos namreč, ki ima poleg neštetih slabih lastnosti tudi sposobnost vohati. In prejšnji teden je marsikateri nos pravilno zavohal, da se bo SF>et... Z zadnjimi zalogami tisočakov so številni kadilci tistega večera še pred uradno objavo pKjdražitve (še bolj po njej) naskočili mala skladišča cigaret in jih dobesedno izpraznili (da se je prodajalcem kar smejalo). Zaloge v trafikah, gostilnah, kavarnah, hotelih so se v nekaj trenutkih (porazdeljeno) preselile v male shrambice stanovanj, kjer se za take reči vendar mora najti prostor. In zdaj vlečemo: eni za nove, drugi še za stare cene. Podražitev je nekatere celo tako hudo psihološko pretresla, da so se v hipu odločili; »Nobene cigarete več za moj denar!« Kaže, da bo »žicanje« še kar naprej cvetelo, vsaj zaradi tr^icije. In »žicarji« bodo nemara edini, ki jih bo slišati: »2ivel dražji dim!« IVAN ZORAN pomagali pri nabavi taborniške opreme. J. Taborniki v tečaju za vodnike Odred MATIJE GUBCA v Brežicah je med polletnimi počitnicami organiziral tečaj za vodnike. Nanj je povabil svoje člane in tabornike iz drugih krajev občin. Med zunanjimi udeleženci je bilo 8 mladincetv in šolarjev z Bi-zeljskega, taborniki od drugod pa se niso odzvali. Mladi Bizeljanci so na tečaju p>okar zali veliko resnosti in prireditelji jim želijo, da bi svoje znanje s pridom uporabili. Odred Matije Gubca jim je pripravljen priskočiti na pomoč, ko bodo ustanavljali svojo taborniško organizacijo. Tridnevni vodniški tečaj je uspešno potekal. Predavali so predstavniki različnih organizacij in društev. Udeleženci so bili zadovoljni in pričakujejo, da se bodo razvili v dobre vodnike. Ivan Šribar - prvak Krmelja Šahovska sekcija »Svobode« Je organizirala prvenstvo Krmelja, ki se ga je udeležilo 15 Igralcev, med njimi tudi številni mladinci. Zmagal je Ivan Sribar s 14 točkami brez poraza, sledijo pa mu: Debelak in M. Hočevar 12, P. Žitnik in D. PerhaJ 10,5, R. Pro-senik 9,5, A. Božič in Zdravko Presokar 6, F. Zore 4,5, 1. Hočevar in J. železnik 4 točke itd. Delo sekcije Je znova zaživelo. Kupili so osem novih šahovskih garnitur, v načrtu so tudi turnir tretjekntegomikov in srečanja z drugimi sekcijami. D. O. Odgovor na članek »NE TAKO, TOVARIŠI!« v pogovoru z novmarjem TV-15 dne 13. januarja 1967, ki so se ga udeležili člani predsedstva ZZB NOV občine Novo niestx), le-ti ndso imeli v svojih izjavah namena očitati Dolenjskemu listu, da je proti borcem, pač pa so hoteli seznaniti javnost, kakšen negativen odmev je imel čdar-nek z naslovom »Pokojninska čma borza razkriva« med U(P>okojenci, posebno pa med člani ZB, ki so bili upokojena v letu 1965. Vsi tovariši, ki so sodelovali v tem pogovoru, niso da- jali svojih osebnih mnenj kot prizadeti v zvezi z revizijo pokojnin, kar jim uredništvo očita, pač pa so le povedali mnenje tovarišev borcev, ki so v tej zadevi prihajali na predsedstvo ZZB NOV občine Novo mesto in se čutili užaljene in prizadete s citiranim člankom, pKJsebno pa še zaradi nas'ova. Vsi sodelujoča člani predsedstva ZZB NOV in drugi borci se strinjajo z zakonom o reviziji pokojnin, vendar bi bilo treba poznati dviha tega zakona oziroma namen zako- Kuharske bukvice Obljubljeno — izvršeno! Na željo mnogih na-šBj bralk, mater, žena in deklet, ki nam pišejo, naj ne pozabimo tudi na dnevne skrbi gospodinj, smo se odločili objaviti v tem novem kotičku nekaj priljubljenih, praktičnih in dobrih ter sodobnih navodil za kuhinjo in dom. Vzeli smo jih iz zapisov Boža Račiča, dolgoletnega šolnika in kulturnega javnega delavca v Beli krajini ter Spod. Posavju, pri čemer se naslanjamo na njegove »Kuharske bukvice« ter druge zapiske, objavljene receptc in navodila. Našim bralkam svetujemo, naj si tale kotiček izrezujejo m posebej shranjujejo, saj jim bo lahko v trajno korist! Za začetek se oglašamo z Račičevimi toplimi poticami; TOPLE POTICE Naredi prav mehko testo iz pšenične moke, v katero-ni treba dati niti jajc. Da se rajši vleče, primešaj med testo pol žličke kisa. Testo naj pod skledo počiva kakšne četrt ure. Nato razprostrl čez mizo snažen platnen prt in ga potresi z moko. V poimci s^rej malo masti in jo vlij neprevročo na tenko razvaljano testo. Potem razvleci previdno testo čez vso mizo. Nato potresi na testo nadev in začni od enega konca s prtom zavijati. Ko je potica zavita, jo položi previdno v namazano ponev in jo sE>eci. ZA NAVADNO KMEČKO POTICO ubij nekaj jajc, jih zmešaj s sladko ali kislo smetano in jih razmaži p>o testu ter potresi malo csi-meta, drobtdn in masti ali ocvirkov, če ni sladkorja pri hiši, je dober tudi med, ki je še bolj zdrav. ZA JABOLČNO POTICO y nakrhljamo jabolka, ki jim primešamo cimeta in sladkorja ter v masti zarumenelih drobtin. ZA SIROVO POTICO vzemi skledico zdrobljenega sira in mu dodaj še nekaj kisle smetane, jajc in sladkorja. OCVIRKOVE POGACICE Skledico ocvirkov prav drobno sesekljaj, jih posoli, če niso slani, in dodaj popra. Nato primešaj toliko pšenične moke, da napraviš srednje mehko testo. Bazvaljaj ga za prst na debelo. Nato izreži s kozarcem okrogle pogačice, ki jim vtisneš zgoraj s topim nožem mrežo, ali pa pritiskaj na testo strgalnik s stranjo, na kateri se strga. Potem jih položi v plitvo ponev ali na peka6o1n jih speci. ZEUNATA POTICA Napravi testo kakor za druge potice iz vlečenega testa. Pripravi nadev: nastrgaj glavico svežega zelja in jo potem na drobno sesekljaj. Zelje prepraži dobro na maslu ali masti z drobno sesekljano čebulo, EKJSoli in popopraj. Nato potrosi ta nadev po razvlečenem testu in zvij potico, če imaš ostanke prekajenega mesa, zmešaj še te, drobno sesekljane, med zelje — potem je potica okusnejša. nodajalca. — S člankom v TV-15 so predsedstvo ZZB NOV občine Novo mesto oziroma tovariši, ki so dali izjave, hoteli seznaniti širšo javnost s problemi in težavami, ki nastajajo pri borcih na terenu v zvezi z izvajanjem raznih predpisov in zakonov, konkretno v tem primeru z revizijo pokojnin, ki je v glavnem prizadela prav borce, ki so bili upokojeni v letu 1965. In ravno ti tovariši — borci so se zaradi naslova članka v Dolenjskem listu čutili prizadete in tudd užaljene, čeprav pri tem niso bih nič krivi. Posamezniki so bili upokojeni ali na iniciativo samoupravnih organov, M so jim tudi na zakonit način določili osebne dohodke, ali na namig od zgoraj, ker niso imeli predpisane šolske in strokovne izobrazbe, ali zaradi ukinitve delovnega mesta, v večdni primerov pa so bili upokojeni zaradi slabega zdravja. Z odgovorom »Ne tako, tovariši« se predsedstvo ZZB NOV občine v celoti ne more strinjati posebno v tem, ker osebno očita posamezmikom njihove izjave, ki so jih dah novinarju TV-15, čeprav le-ti niso zastopali svojega lastnega mnenja in stališča, pač pa so le jasno povedali mnenje in odmev pri tovariših — borcih, ki ga je na terenu povzročil članek v Dolenjskem listu. Kolikor uredništvo Dolenjskega lista želi o tej zadevi razpravljati še naprej, je predsedstvo ZZB NOV občine Novo mesto pripravljeno sklicati sestanek a predstavniki ostalih občinskih odborov ZZB NOV s področja Dolenjske in Bele krajine v prisotnosti zastopnikov Dolenjskega lista. Za predsedstvo ZZB NOV: MTLOŠ JANCIC (OPOMBA UREDNIŠTVA; g predsedstvom ZZB NOV V Novem Mestu smo se medtem že dogovorili, da bomo o najbolj perečih sedanjih nerešenih vprašanjih v borčevskih organizacijah, zlasti glede pokojnin, v kratkem na skupnem posvetu 5 dolenjskih občin zbrali mnenja in odprta vprašanja ter o njih v našem tedniku obširneje poročali.) MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk In vojakov doma In po svetu! — Poskusite! P/S/MA UREDNIŠTVU Še enkrat; »ZB v Kužlju nezadostno« Tovariš urednik! 26. januarja letos ste v Dolenjskem listu št. 4 med pismi bralcev na 21. strani objavili sestavek »ZB v Kužlju nezadostno«, h kateremu daje krajevni odbor ZZB NOV Kuželj naslednje pojasnilo: KO ZZB Kuželj šteje 49 članov. Ti so pretežno starejši in kmetovalci. Območje organizacije zajema tudi manjše hribovske vasice, oddaljene od Kužlja po 3 do 4 km. Oddaljen pa je tudi Kuželj s svojimi 24 hišami in kot tak ni kulturno središče. Res je, da ob smrti tovariša Borisa Kraigherja v tem kraju ni bilo videti izobešenih zastav. Razlogi so menda znani. Ni pa res, da bi organizaoija zaslužila nezadostno oceno, čeprav je številčno majhna, je ena najbolj aktivnih na tem območju, po svojih močeh pa rešuje tudi vsa gospodarska in politična vprašanja. Zanikati moramo tudi, da bi HI v Kužlju kultumo-prosvetni dom, zato stanuje Franc Turk v nekdanji šoli, ne pa v kulturnem domu. Tam, kjer je šola včasih imela kleti, je skromna dvorana, ki jo je s prostovoljnimi prispevki uredilo članstvo. V dvorani so razne prireditve, ob nedeljah pa potujoči kino delavske univerze iz Kočevja. Pisec članka »ZB v Kužlju nezadostno«, Jože Križ, je prav v tej organizaciji pasiven, podvržen alkoholu in brez stalne zaposlitve. Tega pisci iz Lazov pri Kostelu poznajo dobro vsi prebivalci, tudi v Kolpski dolini, in njegovega pisanja ne jemljemo resno. Nekateri naročniki Dolenjskega lista pa že pravijo, da se bodo listu odpovedali, če bo še prinašal članke tega človeka. Franc Turk, upokojeni uslužbenec LM, ki je v kraju tudi edini član ZK, bi moral kot hišnik v nekdanji osnovni šoli poiskati ključe do zastave in jo izobesiti, pa zdaj blatiti organizacijo ZB, katere član je. Združenje borcev Krajevna organizacija Slovenski Kuželj Bo Sevnica za vedno odrezana od sveta? Tovariš urednik! Turizem se danes ne more več razvijati brez dobrih cest. Sevnica z okolico ima vse možnosti za razvoj te gospodarske veje, saj ima mnogo zgodovinskih, etnografskih in prirodnih zanimivosti, ki pa so še premalo raziskane: v Loki, Boštanju, Sentjarižu, Vranju, Zabukovju, na čanju, Bučki in še kje. V veliki meri do teh krajev sploh niso speljane ceste za motorna vozila, zato ni čudno, da se jih turisti izogibajo. čas bi že bil, da črni asfaltni trak tudi Sevnico poveže s svetom. Ali ne bi bilo umestneje, da bi začeli z rekonstrukcijo zasavske ceste od Krškega proti Sevnici namesto od Zagorja proti Radečam? Sevnica postaja zaradi slabih zvez s Spodnjim Posavjem in Mirensko dolino osamljena, kar zavira tudi gospodarski razvoj občine. Sevniško turistično društvo že več let ureja sevniški grad in Lutrovo klet. V gradu bo kmalu odprt bife, Lu-trova klet pa bo urejena do občinskega praznika v novembru. Restavracijska dela počasi napredujejo, saj je treba delati natančno, večkrat pa tudi zmanjka denarja. Da bi storili vsaj to, kar se da z dobro voljo storiti, bi bilo koristno ustanoviti tudi v nekaterih drugih mestih v občini turistična ali vsaj olepševalna društva. STANKO SKOČIR Loka Pismo iz Brezja nad Podbočjem Tovariš urednik! Minile so počitnice in spet so se odprla šolska vrata. Veseli in polni novih moči brho pričeli drugo polovico šolskega leta. Vendar pa še ne moremo pozab.ti, kako je bilo na naši šoli pred Novim letom. Obiskal nas je dobri i i dedek Mraz. Razveselil nas je s svojimi novicami, čudili pa smo se, od kod in kako je zvedel za vsakega učenca posebej. Obdaril nas je z denarjem; z njim smo kupili lepi usnjeni žogi. Veliko presenečenje nam je tudi letos pripravilo naše pa-tronažno podjetje Elektro iz Krškega. Zadnji dan pouka sta nas obiskala predstavnika podjetja: direktor tov. Ribič in tov. Agrež. Pripeljala sta darila za prav vse na šoti. Strmeli smo v velike zavitke in vrečke. Vsak učenec je obul tople škornje, uvožene iz Češko-slovašfoe, in stisnil k sebi vrečko s slaščicami, šolskim priborom in dežno pelerino. Učiteljici pa sva dobili lepa albuma. Bili smo nadvs ezadovolj-ni, pa vendar še toliko junaški, da smo tovariša spet poprosili za izlet. Tudi letos se bomo peljali z avtomobilom Elektra, kamor bomo hoteli. Izredno se veselimo revij Kurirček in Ciciban, za kateri nam je podjetje Elektro poravnalo naročnino. Pomenili nam bosta mnogo, saj ju bomo uporabljan kot učilo in za razvedrilo. Sklenili smo, da bomo postali vzorni učenci — tako bomo vsaj delno plačali skrb in darežljivost delovnih tovarišev v podjetju Elektro. Ne samo oni, tudi starši bodo veseli pridnih otrok! Podjetje Elektro iz Krške-g ase zaveda svoje patronaž-ne dolžnosti do šole na Brezju. Za skrb so mu hvaležni tudi starši, saj si tako prihranijo Tnarsikateri dinar. Delovni tovariši v Elektru so pravi člani društva prijateljev mladine! V imenu vseh na podružnični šoli Brezju se jim iskreno zahvaljujem. ANICA BOŽIČ osnovna šola Brezje p. Podbočje Ni nobeden zakrivil? Tov urednik! Zveza kultumo-prosvetnih organizacij v Sevnici je 16. decembra 1966 nakazala po bančni nakaznici kultumo-prosvetni organizaciji v Bo-štanj dotacijo 30.000 S din. Ker pa to društvo v Boštanju več ne obstaja, je cl^har, ki bi moral biti vrnjen, prišel v neprave roke. Poštna uslužbenka v Boštanju je namreč denar izplavala gospodarici TVD Boštanj brez žiga, kljub temu da sta obe vedeli, da se v Boštanju ukvarja s kultumo-prosvetno dejavnostjo le mladinska organizacija. Pošiljatelj denarja je o nakazilu pismeno obvestil mladinsko organizacijo, zato je predstavnik kulturno-pro-svetne sekcije pri mladinski organizaciji na pošti prosil za izplačilo denarja. Po kratkem poizvedovanju se je uslužbenka spomnila, komu je izplačala denar, in natn poklicala gospodarico Partizana. Tovarišici se pravemu uporabniku denarja nista o-pravičili in sta zatrjevali, da nista pri tem ničesar zakrivili. gospodarica ■ Partizana pa se je celo razburjala nad zastopnikom sekcije, ki je poizvedoval za denarjem. Kdo je kriv, da je mladinska organizacija dobila denar šele po enem mesecu in pol? Mar tovarišici lahko trdita, da nista pri tem ničesar zakrivili? Mirko Pemovšek Sevnica Dr. Željko Šribar: Vsaka žena bi morala vsaj dvakrat na leto h ginekologu Našim bralkam smo obljubili več sestavkov zdravnikov ginekologov iz novomeške bolnišnice — Nekaj smo jih že objavili, z drugo serijo člankov, ki govore o ženskih boleznih, pa začenjamo danes, ker jih prej nismo dobili. Želimo, da bi sestavek ginekologa dr. Žeijka Šribarja pripomogel k napredku v zdravstvenem prosvetljevanju žena in deklet V vseh naših krajih. Mnoge žene tare precejšnja nadloga — bel iztok (belo perilo, tok, vaginalni Iztok, fluor — besede za isti pojav). Razen bolečin v kirižu in krvavitev napoti vaginalni iatok ženo najpogosteje h ginekologu. Bolečina v križu, krvavitev in beli iztok so le znaki različnih bolezni. Naj takoj omenim, da Je iztok lahko normalen ali nenormalen. KAKO NASTANE NORMALNI IZTOK? Za iztok štejeono vsak iztok iz nožnice, razen fcrvaiviitive. Normalni iztok pa je sluz, ki ga proizvajajo razne žleze, pomešan s celicami, ki se redno luSčiJo od nož- nice. Za nastanek toka pa so odgovorni: dva jajčnika, d(va jajcevoda in maiteimica (notranje sipo-lovilo) ter nožndoa (zunanje sfpo-lovilo). V jajcevodih nastaja malo sluzi, nekoliko več v zgornjem delu maitemloe, znaitno več pa v vraiUi mateimice. Nožnica se vlaži po vsej poviršini enakomerno, ob vhodu v nožnico pa so . še posebno velike žleze, ki vlažijo vhod v nožnico. Ves tok sluzi je usmerjen iz jajcevodov tn maternice v nožnloo ter navzven. To varuje vdor bolezenskih klic v maternico in v tieibuh. Zoiper vdor takih klic Je organizem zaSčiten na raznih mestih in z nazličnimi obrambnimi sredstvi. Na nekaterih mestih, na primeo:, so prehodi zelo zoženi, sluz je ponekod gostejša, kot čep, nekje je sluz lužnaita, v nožnici pa je kisla, in to zlasti v dobi spolne za:eldsti. Tedaj je obramba pax)ti škodljivim klicam najbolj potrebna, ker Je tedaj v nožnici na milijone koristnih drobnoživk, ki iz površinskih nožničnih celic dobijo hrano zase in proizvajajo precej kisline, s pomočjo kaiteire se uničujejo mnoge škodljive bolezenske klice. Vso to obrambo pa povezujejo jajčniki s svojimi hormoni in urejajo delovanje ženskih spolovil. Delovanje jajčnikm je odvisno od splošnega stanja organizma, delovanje vsega spolovila pa odseva v nožnici. KOLIČINA IZTOKA SE MENJA V teku mesečnega ciklusa žene in skx3ei daljše obdobje njenega življenja se količina in videz nocr-malnega iztoka menjato. Največkrat zasledi žena komaj opazno vlažerxje, ki ne povzroča nobenih nevšečnosti. Z vsakodnevnim rednim umivanjem tn menjanjem perila je navadno sibvar opravljena. Normalni iztok je vodenast ali pa moten, belkast izcedek kiselkastega vonja. Nekaj tednov po rojstvu je no-vorojenldno spolovilo še pod vplivom delovanja materinih hormonov. Takrat je dojenčkovo spolovilo v celoti nabreklo. Ker so v nožnici ugodni pogoji za razvoj omenjenih koristnih dirobnoživk, se le-te naselijo v nožnici že nekaj ur po porodu, zato je prve tedne kar dowlj iztoka. Nato sledi dolgo obdobje mirovanja spolovila. Drobnoživke izginejo, nožnica ostane komaj vlažna. Drugi deli spolovila pa so praktično neprehpdnl- Tja do šolske dobe je stanje enako. Od 7. leta dalje pa jajčnika hitreje rasteta In prične se neopazno spolno dozorevanje- Nožnica postaja vse bolj vlažna. V dobi bujnega spolnega zorenja v puberteti, od 10. do okoli 17. leta, nastaja v maternici in nožnici veliko izcedka. V nožnici se spet naselijo koristne drobnoživke, ki varujejo maternico pred bolezenskimi klicami. Koristne baMeriJe pa osifcanejo v nožnici skozi vse obdobje plodno- sti. V puberteti je normalni iztok tako močan, da so zaradi njega mak) bolj poučena dekleta navadno zaskrbljena. V tej dobi vsakj^ spolno vzdra-ženije, lahko celo samo v besedi ali sliki, močno razburka spolne oi?:ane in pri tem se znatno poveča iztok. Ko mine puberteta, se iatok umiri, se lahko zmamjša ali pa se dekle nanj privadi. V nadaljnjem obdobju plodnosti žene je iztok precej stalen, le v nosečnosti ga je precej več, zlasti zadnji mesec pred porodom, ko se nožnica čisiti in priipraArlJa za porod. , V teku mesečnega ciklusa (perila) se i23tok tudi nekoliko menja. Približno 10 dni po perilu je iztok vodenast, zelo redek (to je v času najugodnejše oploditve) in je nekoliko obilnejši. Pireostale dni i>a je bolj moten in gosit. Tik pred perilom ga je spet več. Po usihanju plodnosti spolni organi nazadujejo v svojem delovanju. Za koristne bakterije ni več ugodnih pogojev, zato izginejo. 21eze se zapirajo, stena nožnice postane tanjša in manj vlažna. Iztok izgineva, zato je nožniica vse bolj občutljiva za okužbo in mehanične dražljaije. (Sledi nadaljevanje o bolezea- skem iztoku) NOVOLES lesni kombinat, NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta; 1. vodje strojno-vzdrževalne službe 2. sfrojnega tehnika 3. gradbenega tehnika 4. skladiščnika žaganega lesa Delavci, ka žele stopiti na delo na ta delovna mesta, morajo poleg splošnih pogojev, ki jih za vstop na delo predpisuje temeljni zakon o delovnih razmerjih, ii^lnjevati še na&lednje POSEBNE POCK)JE: Za delovno mesto pod 1. — diprf. inž. strojništva s 3-letno prakso v "ndustriji; določeno je S-mesečno poizkusno d^o. Za delovno mesto pod 2. — dipl. strojni tehnik, določeno 2-mesečno poizkusno delo. Za delovno mesto pod 3. — dipl. gradbend tehnik (po možnosti s pooblastilom 2^ izvajanje del>, določeno je 2-mesečno poizkusno delo. Za delovno mesto pcxi 4. — dipl. lesni tehnik z 2-let-no prakso v lesni industriji (po možnosti v primarni predelavi). Določeno je 2-mesečno poizkusno delo. Za vsa delovna mesta se zahteva, da je urejena vojaška obveznost. Osebni dohodka po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Stanovanj p>od. jetja nima na razpolago. Pismene ponudbe sprejema Uprava podjetja NOVO^ LES, Novo mesto, Prešernov trg 9, do vključno 28. februarja 1967. O izbiri kandidatov, kd se bodo javili na razpisana delovna mesta, bo komisija za delovna razmerja pri podjetju poslala pismene odgovore do 20. marca 1967. Temu ni treba namensko varčevati, toda če hočete kaj več kot gnezdo na veji, začnite namensko varčevati že ta teden! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA v Novem mestu je uvedla posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj Lastno stanovanje si lahko pridobite z varčevanjem, z vezanjem sredstev delovne organizacije ter s posojilom banke! Vključujte se v novo obliko varčevanja! - Vsa pojasnila dobite brezplačno pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njeni podružnici v KRŠKEM, kakor tudi v obeh ekspoziturah: v TREBNJEM in v METLIKI. ZAČELE SO SE PRIPRAVE ZA TURISTIČNO SEZONO • Širokogrudno odprimo vrata gostom! Turistično leto nalaga velike dolžnosti trgovini in gostinstvu — Zdaj je prišel čas, da zavzetost v besedah potrdijo dejanja — Občinska skupščina v Krškem bo na prvi naslednji seji sprejemala odlok o minimalnem poslovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih lokalih Delovni čas v trgovinah, obrtnih delavnicah, trafikah in gostin-skih obratih minula leta ni bil najbolj prilagojen turistom, ki so prihajali v naše kraje. Poslovni čas sicer določajo samoupravni organi v družbenih delovnih organizacijah in lastniki v zasebnih obratih, toda pri tem so dolžni upoštevati potrebe turizma, obisk in načelo dobrega gospodarjenja. V Krškem bo razpravljala o minimalnem poslovnem času v trgovinah, gostiščih in obrtnih delavnicah občinska skupščina na prvi naslednji seji. Za trgovine na drobno bodo sprejeli predlog, da morajo biti vsak delovni dan razen sobote odprte vsaj sedem ur, ob sobotah pa vsaj pet ur. Na Senovem, v Brestanici, Kostanjevici, Krškem in na Vidmu mora biti vsaj po ena trgovina odprta tudi ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Za nedeljo zadostujeta dve uri. Za mesnice naj bi bil ix>-slovni čas od ponedeljka do petka vsaj od šeste do enajste ure dop>oldne, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od šeste do dvanajste ure do-ix)ldne in od štirih do šestih l>opoldne. Ob nedeljah bodo morale biti odprte vsaj tri ure. Tudi gostinski lokali lahko široko odpro vrata gostom.V poletni sezoni jim bo skupščina verjetno priporočila obratovalni čas med 5. in 24. uro, v izjemnih primerih pa bodo lahko nudili gostoljubje neomejen čas. Družbene in obrtne delavnice z uslužnostno dejavnostjo ob sobotah ne bodo smele biti zaprte. Vsaj p>et ur bodo morale biti na voljo strankam. Tudi brivnice in česalnice naj bi prilagodile čas željam in potrebam obiskovalcev. Sezona je pred vrati. Turistično leto nalaga velike dolžnosti zlasti trgovini in gostinstvu, pa tudi nekaterim obrtnim dejavnostim. V besedah so se občani že izrekli za mnoge izboljšave in dobili bodo podporo skupščine. Zdaj je prišel čas, da p>otrdi vsak to zavzetost z dejanji. J. T. O radijskih in TV motnjah v Kočevju mmmmmmmmm'i Z letošnjim prvim februarjem je pričela veljati odredba aveznega sekretariata za IWIIIIWIIIIlWMIIIIHWIIIIWIill(IMIM KRIKI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli t«den so darovali kri na novomaSki Iranriuzijski postaji: Franc Hrovatič in Ivan Turk, člana kol^itiva IMV Novo mesto; Anton Dreanc, član kol^Etiv«i ZIT, Sekcija u vleko Novo mesto; Jože Kastelic, delavec 12 Sentjo6ta; Aleja Tekiitor, Ivan Šiška, Franc Vidmar, Jože Kumik, Aloji Sprinter, Marija Lemovec, Jože Pire, Alojz Jaklič, Jože Vidmar, Albin Kastelic, Filip Avbar, Metoda Lev.stik, Marija Dergaoc, Boris Hajk, Franc Vidmar, .Ana Brodarič, Fani Cečelič, Franc Bedek, Anica Kranjc, Nada Rom, Marij^ SuStarsič, Franc iSkedelj. Joae Drobnič, AIojx Kocjančič, Milan Mežnar-šič, Franc Knišič, Alojz Može, Hrajcoljub Nikolič, Franc Kren, Jakob Krštinc, Tone Blažič, Valentin Zupančič in Franc Plan-lan, člani kolektiva Novoles, Straža; Jože Klobučar, član kolektiva Novoteks, Novo mesto; Fanl C»lič, gospodinja a Urinih sel; Karel Celič, član kcdektiva Dino«, Novo mesto; Ciril Hudoklin. član kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Anton Pevec, Janez Pavlin, Franc Zupančič in Alojz F1^, ilani kolektiva Inis, Novo mesto; Izidor Baje, član kolektiva T^mograd, Ljubljana. Nudimo priložnostno delo na donui: V V v KLANJE IN ČIŠČENJE DOMAČIH PIŠČANCEV Interesenta naj se zglasijo v pisamd mesno prehrambenega podjetja MESARIJA, Novo mesto, Dilančeva 3, zaradi dogovora, honorarja in ostalih pogojev. OPEKARNA KANIŽARICA pri Črnomlju obvešča vse graditelje hiš, da je začela izdelovati BETONSKE BLOKE ZA KLETNE PROSTORE raznih dimenzij po konkurenčnih cenah. Bloke izdelujenK) na »Vibro« stiskalnici, izdelani T tovarni BELT, Črnomelj, po licenci »Rosacometta«, kar jamči za kvaliteto. Priporočamo se za naročila! promet ui zveze (Ur. list SFRJ št. 38/66) o označevanju električnih in drugih aparatov, priprav in naprav, za katere so obvezno vpeljani ukrepi za odstranjevanje motenj pri sprejemanju radijskih in televizijskih oddaj. Kaže pa, da v Kočevju takih aparatov še ni. Zavarovani aparati morajo imeti med drugim vidno označbo »RSO« in besedo »ATEST« s številko, pod katero je bila predložena trfinična dokumenta-cdja o napravah za odstranitev radijskih motenj. Prva dolžnost proiz.-aJaJcev, uvoznikov in prodajalcev naprav je, da izvajajo tehnična navodila. Nadzor je zaupan republišikim tržnim inšpe-ktor- AVTO-MOTO DRUŠTVO TREBNJE proda p>o sklepu upravnega odbora — motorno kolo znamke PUCH — TOMOS, SG 250 ccm v brezhitKiem stanju in — kompletni motor za ZASTAVO 750/D Javna dražba bo v nedeljo, 19. februarja, ob 8. uri v garažah AMD Trebnje, št. 8. Istočasno obveščamo, da se prične tečaj za kategorijo A in B v torek, 21. februarja, ob 17. uri. jem. Ni pa še znano, kdo naj bi bil odgovoren za kontrolo naprav, ki so že v uporabi, pa nimajo zaščitnih naprav za odstranjevanje motenj. Menimo, da bi morale to vzeti nase ustanove, ki pobirajo radijsko in televissijsko naročnino. V Kočevju je toliko motenj in so tako močne, da ob nekaterih urah oddaje sploh ni mogoče poslušati. PodotHie razmere so najbrž tudi dnigod, zato bi bdlo nujno na nerešena vprašanja večkrat opozarjati, ker bomo le tako imeli red. -ko GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO Germova 4 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: a) VODJA GRADBENEGA ODDELKA Pogoji: 1. gradbeni tehnik (lahko začetnik) 2. gradbeni delovodja z večletno prakso b) VEC KV ZIDARJEV C) VEC KV TESARJEV d) VEC NK DELAVCEV Nastop službe po dogovoru. Komisija za sprejemanje in razporejanje delavcev pri VELETRGOVINI »MERCATOR« - PE »STANDARD« NOVO MESTO razglaša prosto delovno mesto kvalificiranega delavca trgovske ali gostinske stroke za prodajalno z bifejem v Stopičah Nastop službe možen takoj. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja na razpolago. samo • A«" znaša polletna naročnina na »Dolenjski list«! Kmetijska zadruga KRKA Novo mesto obvešča interesente, da PRODAJA na delo-viščdh Klevevž in Vrh pri škocjanu HLEVSKI GNOJ Kupci se lahko zglasijo na obeh deloviščdh aJi pa na upravi ekonomske enote v Šentjerneju. Spot družinska tragedija v Gabrju mmii 5-članski senat okrožnega sodišča v Novem mestu je 8. februarja obsodil Martina in Rozalijo Medle, vsakega na 8 let strogega zapora — V Gabrju se je ponovila huda družinska tragedija, katere začetek sega več let nazaj Pri Medletovih v Gabrju že več let v hiši ni bilo sloge. Nekdaj dobro in trdno posestvo je čedalje bolj propadalo. Gospodar, 72-letni Janez« Medle, si je našel mlajšo prijateljico, njegova bolehna žena, sin Martin z ženo in otroki pa so bili tarča gospodarjevih nagajanj. Sin Martin in njegova žena sta na posestvu trdno dejala, zlasti je nemalo svojih moči v očetovi zemlji pustil sin Martin. Dopoldne je delal v novomeški tovarni IMV, popoldne in zvečer pa na domačem p>osestvu. Spori so se F>onavljali iz dneva v dan, zlasti pa takrat, kadar je Medle starejši pil. In to ni bdlo redko! Grospo-dar je bil nagle jeze, rad je dvignil roko na svoje lastne otroke, zato se ni malokrat godilo, da so morali ponoči iskati zatočišče pri sosedih. Hudobije Janeza Medleta so se stopnjevale posebno od avgusta dalje, ko je izvedel, da so na predlog njegovega sina Franca iz Novega mesta vaške organizacije skupno s socialno službo razjsravljale o tem, da bi ga odvedli v zavod zaprtega tipa. STAR KRUH JE BIL 7. SEPTEMBRA USODEN 7. septembra lani so imeli na polju veliko dela. Bratu Martinu in njegovi ženi je prišla pomagat še sestra Robija. Ko so zvečer zelo utrujeni sedli k mizi, je Janez Medle sveže pečen kruh vzel z mize in nanjo postavil trdega. Vnučki so prpsili svežega^ kruha, prav tako se je sinu * in hčešri pretirano varčevanje hudo zamerilo, saj sta ves dan trdo delala. Hčerka Roz-Ha je vzela spet sveži kruh in ga postavila na mizo, go- • spodar pa je tedaj od jeze krožnik vrele juhe vrgel po tleh tako, da je mimogrede precej opekel otroke po go-iih nogah. Med kričanjem otrok in odraslih je stari Medle zagrabil še za velik ku-^^jski nož. Sin Martin mu Sa je izvil iz roke, nato pa so nudil pomoči, dokler je bil še čas. Kljub dobri obrambi odvetnika škerlja in zanikanju očetomora obeh obtožencev se je senat na podlagi dokazov prepričal o njuni krivdi. Obsojena sta bila vsak na 8 let strogega zapora. Sodba še ni prarvnomočna. Učinkovito zdravljenje Psihiater dr. John Barker iz bolnišnice v Shelto-nu (Anglija) je zaslovel s svojo metodo zdravljenja tistih voznikov, ki z divjanjem ogrožajo promet. »Pacienta«, ki mu ga privede policija, posadi psihiater v temno sobo pred filmsko platno. Nato mu zavrti film, na katerem je videti avto, ki vozi s hitrostjo 130 kilometrov na uro. Od časa do časa se dogajanje na filmu prekine in na platnu se prikaže brzinomer, na keterem je označena hitrost. Hkrati pa strese nesrečneža močan električen sunek. Pravijo, da je zdravljenje zelo učinkovito. OBČINSKI IN MEDOBČINSKI ORGANI ZA NOTR. ZADEVE Javna varnost in postaje milice Požar v Papirnici v Tovarni papirja v Kr-«em je v pet^ nastal v skladišču požar, ki ga je po-vzročilla iskra varilnega aparata. V2airževalcl so poprav-^ali cev, po kateri s pomočjo ventilatorja pošiljajo odpadni papir v ponovno predelavo. Požar so delavci po-gasili s pomočjo domačih gasilcev. Škodo so ocenili na približno 200.000 Sdin. Ce ne bi tako hitro ukrepali, bi bila škoda Se ve^a. Pavk Zgorela je hiša Na Bukovi gori pri Ko. privn ku je 9. februarja okoli 14. ure zgorela stanovanj-Hka hiša. ki je bUa last KGP Kočevje. V njej so stanovali delavci pri gozdni upravi Mozelj. Do požara je prišlo, l^er so se vnele saje v dimniku, zato pa se je zaradi vročine vnela lesena konstrukcija zgornje etaže stavil. Škode je sa okoli 5 mi-"Jonov S-din. NE HODI DOMOV eREZ Martin Medle domači sklenili gospodarja zapreti v svinjak, češ da je nevaren. Sin Martin in hčerka Rozka sta ga odgnala do praznega svinjaka, očeta porinila noter in ... Kaj se je zatem dogajalo, so skušali razvozlati na razpravi pred dkroenim scdiščem v Noivem mestu. šE ŽIVEGA SO PRINESLI V HIŠO Po vasi so ljudje slišali, da Janez Medle kliče na pomoč in stoka, toda nihče ni hotel priti bli^. Dejstvo je, da sta okoli 22. ure Janeza Medleta stokajočega našla pod podom zalcanca Rukše. Vprašala sta ga, če je morda padel, toda Medle je odgovoril, da ne. Eukše je gospodarja prenesel v njegovo hišo in ga položil na posteljo v sobi, kjer sta že ležali njegova žena in hči Rozka. Naslednje jutro pa se jfe ik)' va.sl razvedielo, da je ' Janez Medle mrtev. Ker je bil po obrazu krvav, so opravili obdukcijo, ki je pokazala, da je dobil Janez Medle vtomi prelom lobanje, katerega Pa lahko povzroči samo pravilno oblikovan trd predmet. Nato se je začela preiskava. »ĆE BOM SOJEN, BOM PONEDO^NEM« Obtožena Martin in Roza-lija Medle sta ves čas preiskave in na razpravi trdila, da sta očeta samo odgnala v svinjak, ker je bil nevaren, in da je nato Rozalija telefonsko poklicala miličnike, da bi posredovali. Ugotovljeno je, da so miličnike res poklicali, a niso utegnili priti. Medletova sta skušala očetove poškodbe, ki jih je ugo- Rozalija Medle tovila obdukcija, prikazati kot posledico padca. Zagovarjala sta se da je moral oče iz slabo zaprtih svinjakov priti na prosto, laziti okoli hiše, splezati na pod in skoesi luknjo pasti na debelejšo desko in kamenje. Nastopala sta precej prepričljivo, Martin Medle je pred izrekom sodbe celo rekel: »Tovariši sodniki, če me boste sodili, me boste po nedolžnem!« PISMA IZ ZAPOROV SO DOKAZ Obtoženca pa nista našla pravih izgovorov ne pojasnil, zakaj sta skušala iz zai>orov iztihotapiti 2 pdsmi do svojega brata. V enem teh pisem je celo rečeno, naj bodo domači trdni in naj bi otroci nič ne izklepetali. Rozalija Medle je bila v celica skupaj z Marijo Brajdič. Ko je neke-g{i dne prišel Ciganko obiskat njen mož, je službujoči miličnik opazil, da skuša zapornica možu izročiti nekaj, kar ima v roki. Tako je zasegel pismo Rozalije Medle. Iz dveh pisem Je moč ugotoviti, da sta si obtožena Medletova iz zaporov hotela zagotovita neresnične dokaze. Tudi sodni izvedenec je izključil možnost, da bi poškodba na prsnem košu utegnila nastati zaradi padca. Potemtakem so ga morali tepsti! Okrožno sodišče je ob zaključku 3-dnetvne razprave spoznalo 37-letnega Martina Medleta in 39-letzio Rozalijo Medle za kriva, da sta vzela življenje svojemu očetu, katerega sta morala v svinjaku tudi tepsti. Tudi kasneje, ko so gospodarja še živega prinesli v hišo, se nista kesala in nihče od domačih mu ni Po izidu temeljnega zakona o notranjih zadevah se je rodila potreba, da se v določeni meri spremeni organizacija dela te službe v občinah. Pri tem so največ mislili na krepitev vlt^e postaj milice, ki odgovarjajo za vse posle službe javne varnosti, Kot so na primer osebna zaščita življenja državljanov, pr^rečeivanje in odkrivanje kazsiivih dejanj, vadirževanje javnega reda in miru na ozemlj'U občine, in katere po zakonu ne morejo prenesti na druge organe. • Da bi postaje milice bile sposobne izvrševati vse te posle, so na nedavnem posvetovanju republiških sekretarjev za notranje zadeve priporočili, naj se stori vse potrebno, da se dvigne strokovna raven uslužbencev milice, da se modernizirajo tehnične naprarve in pripomočki za aveze, ki jih milica uporablja. Poveljnik miličniške postaje bo moral obveščati občinsko skupščino o stanju javne varnosti v občini. V večjih središčih bodo morali biti poveljniki miličniških postaj z visoko ali višjo strokovno iz- obrazbo z določeno delovno in strokovno izkušnjo. SKUPNI POSLI Sorazmerno majhen je odstotek del službe javne varnosti, ki bi jih miličniSce postaje ne mogle kvalitetno izvrševati. Takšna dela, ki zahtevajo posebno strokovno znanje in tehnično opremo, bodo še naprej izvršeivala večja središča v obliki medobčinskih organov za notranje 2^eve ali kot skupna služba več občin. Ti medobčinski organi ozi-rc»na skupne službe bi morali zaradi svoje vsebine dela postati »servisi« za opravljanje tistih del, katerih mi-ličniške postaje niso sposobne same opraviti. V poštev prihajajo prekrški, katere lahko rešijo le strokovnjaki za kriminalistiko, promet in drugo. Ti medobčinski organi bi pravilno morali biti v mestih z okrožnimi sodišči in javnim tožilcem, kajti tam vodijo postopke proti najhujšim kaznivim dejanjem in je zato potrebno vsakdanje sodelovanje organov za notranje zadeve in pravosodja. Medobčinski organi oziroma skupne službe bi morale imeti stalno dežurno službo s strokovnimi ekipami in vso tehnično opremo. PROTI KRIMINALU V GOSPODARSTVU Ob koncu prejšnjega leta se je zmanjšalo število prijav za kazniva dejanja v gospodarstvu. To pa ocenjujejo kot znak ssmanjšanja aktivnosti organov za notranje zadeve In inšpekcijo. V Bosni in Hercegovini in v nekaterih drugih predelih se je število prijav kaznivih dejanj v gospodarstvu zmanjšalo za polovico. To si razlagajo tako, da vse to izvira iz negotovosti nekaterih organov za notranje zadeve in iz bojazni, da se njihova poseganija v kazniva dejanja ne bi oceixjevala kot vmešavanje v gospodarske organizacije. Oi^ani za notranje zadeve — tako poudarjajo na nadrejenem mestu — se ne bi smeli umikati prevzemu odgovor-' nosti pn pobijanju lu-iminala. v gospodarstvu. Vsekakor pa se morajo ti organi izogibati vseh tistih metod dela, ki bi resnično lahko veljale za vmešavanje v delo organov samoupravljanja (Tanjug) „Prijelo me je, da bi se vozil..." Francu Conti, bivšemu nočnemu čuvaju pri kmetijski za-drugpi Krka, je tekla pogojna kazen, vseeno pa je v tem času zagrešil novo kaznivo dejanje. Ko je bil 12. oktobra lani ponoči v službi, »ga je nenadoma prijelo, da bi vozil traktor«, kakor je na sodišču sam dejal. Veliki želji se ni moged upirati, zato je iz garaže vzel traktor Fergusson ter se ob enih ponoči z njim vozil po vaseh Razdrto, Ore-hovica in Hrastje. Zaradi tega je bil že v podjetju disciplinsko kaznovan in odpuščen iz službe. To so up>ošte- vah tudi sodniki novomeškega občinskega sodišča, ko so odmerjali kazen in ugotavljali krivdo. Conti je bila prejšnja pogojna kazen preklicana, odmerili pa so mu novo: 1 mesec in 15 dni zapora, pogojno za dobo treh let. Sodna praksa o izostankih z dela Pisali smo že, da v nekaterih podjetjih stimulirajo člane kolektiva za redno prihajanje na dfelo, ponekod pa so šli tako daleč, da delavce stimulirajo tudi, če ne gredo PRIHODNJI ČETRTEK! In zopet hoče oditi, ali mladenič je ne izpusti. »To je torej tvoja zadnja beseda? Bog ve, kdaj se zopet vmem; drugega mi niniaš nič reči, Jerica?« Deklica molči. »Ali se ti ne bo nič tožilo po meni, ko me ne boš videla toliko časa; ali se me ne boš nič spominjala?« »Kako bi se te ne? Glej, Matija, vedno si bil prijazen z menoj, to mi Je dobro delo; ti nisi kakršni so drugi, zato sem te rada videla, rada s teboj govorila, saj veš, kaj bi ti pravila!« »To je vse, drugega nič? Torej pa že vidim, da moram iti — tako — !« »Matija! Ne igraj se z menoj! Jaz nisem, da bi se —k Dalje deklica nI mogla govoriti; jok jo premaga, solze jo zalijejo, naglas se zajoka. Mladenič si ne more kaj: strastno Jo pritisne na svoje prsi. Zgodi se včasih spomladi, da je zvečer še bukovje vse golo in rjavo, ponoči pride blagodejen dež z neba in zjutraj je vse zeleno. Tako se je nenadoma, hipoma razvila nJemu in nji ljubezen, ki jima je na skrivnem v srcu kalila. Nekaj časa potem je Matija zopet urno koračil po cesti proti mestu. Tako čudno, tako mehko, tako veselo in tako žalostno mu Je bilo srce! A ^ ^ PRIHODNJI TEDEN BOMO NA TEM MESTU ZACELI OBJAVLJATI NAŠO NAPOVEDANO ZANIMIVO novo povest! Ne zamudite njenega začetka! Z objavljanjem smo odlašali vse doslej zato, da bi bili začetka nove povesti deležni tudi vsi naši novi naročniki, katerih se je zadnjih dvanajst tednov nabralo že nad 3600. PRIHODNJI TEDEN NA TEJ STRANI NAŠA NOVA POVEST! k zdravniku oziroma na bolniško. Verjetno je bila prav taka izpodbuda v nekaterih delovnih' organizacijah tudi eden izmed vzrokov, da je bilo v ribniški občini najmanj bolniških na območju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana. Pred dnevi pa so nas nekateri opozorili na sodbo ustavnega sodišča Jugoslavije, objavljeni v »Savremeni praksi« št. 101/66 na strani 9, ki pravi med drugim (v prostem prevodu) nekako tako: »S pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov se ne more predpisati, da bi imeli ne- 5 milijonov din škode zaradi požara 9. februarja oi> 14. uri je Izbruhnil na ix)slovno-stano-vanjski stavbi na Zgornji Bukovi gori pri Koprivniku požar. Stavba je last KGP Kočevje. Škode Je za okoli 5 milijonov Sdin. Sodijo, da Je oge^j povzročila gradbena napaka na dimniku. Zaradi snega in poledice kočetvski gasilci nJso mogli do goreče stavbe s cisterno. b. v. opravičeni izostanki delavcev značaj posebne oblike denarnega kaznovanja, ker to ni v skladu s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, ki ne predvideva takega ukrepa kot merila za kršitev delovne dolžnosti. Delovna organizacija lahko s svojim splošnim aktom določi, da so neupravičeni izostanki z dela le eden izmed kriterijev za ocenjevanje delovnega prispevka delavca in njegove udeležbe pri razdelitvi sredstev za osebne dohodke.« BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekle Štirinajst dni so se ponesrečili in Iskali pomoči t bre-iižki bolnišnici: AodreJ Brkovii, sin kmeta z Bi-zeljskega, Je podel b mopedom in si zlomil desno nogo; Aartin Oblak, upokojenec iz Sevnice, Je padel na cesti in si poSkodoval glavo; Rudolfa Palčnika, upokojenca iz Okroglic, Je nekdo pretepel in mu poSkodoval levo ključnico; Pavel Pinter, miličnik is Male Doline, Je padel z mopedom In si zlomil levo nogo; Marijo 2mafel, gospodinjo iz Brežic, Je nekdo povozil z mopedom, dobila Je poSkodbe po glavi; Jože Kolar, strojnik iz Sentlenarta, si Je poSkodoval prsni koS pri po-dir^u dreves; Marija Bratanič, iena upokojenca iz Jesenic na Dolenjskem, Je padla na cesti in si pogodovala levo nogo v kolku; Djnro HaJdlnJak, občinski podpi-ranec Iz Laduča, Je padel pri igil In si poSkodoval d^no koleno. DOLENJSKI LIST 33 V TEM TEDNU VAS ZANIMA tedens^^Kl Pote^, 17. februarja — Silvin Sobota, 18. februarja — Uragoslava Nedelja, 19. februarja — Miroslav Ponedeljek, 20. februarja — Leon Torek, 21. februarja — Irena Sreda, 22. februarja — Marjeta Oetrtek. 23. februarja —- Marta »Mfosa Jožc-tu Strnadu za rojstni dan vse najboljše in najlepše v vojaški suknji iz sroa želi Anica K. Ljubi mami, babici in prababici Mariji Florjančič iz Otočca za 80. rojstni dan prisrčno č^titajo sinovi Franci, Pepi in Mirko z družinami ter hčerke Mirni, Vera in Cve\ .\S)KK(iA V.\JEN»...A sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Ciril Porenta, kovač, Blejčeva 44, Mengeš. DEKLE S KONČANO OSEMLETKO se žeU iziičiti za šiviljo, kuharico ali natakarico. Slavka Režen, Gradišče 6, p. Trebnje. L.AZJl VOZ (šinar) in srednji kotel za žganjekuho kupim. Janez Kranjc, Male Brusnice. PRODAM A\TO DKW F-12, prevožen h 34.000 km. Naslov v upravi lista PROSIM DEKLICO, ki je vsek dan ob dveh. popoldne na mostu čez Krko v poletnih mesecih srečavala fanta s črnimi očali, da odda svoj naslov v uredništ. vu Dolenjskega lista. 2e vnaprej hvala! PO UGODM CENI dostavim pesek na dom. Naslov v upravi Usta (194/67). PRODAM VZIDLJIV DESNI ŠTEDILNIK in električni kuhalnik s tremi ploščami. Trdinova 34, Novo mesto. ODDAM SOBO za dve dekleti, (jotna vas 40, Novo mesto. UPOKOJENEC — VDOVEC, dobro ohranjen, s hišo, garažo, avtomobilom želi ^KKsnati osebno upokojenko srednje postave in lepe zunhnjosti. Pismene ponudbe na upravo Usta (190,i67). SPREJMEM starejšo osebo, Id bi v dopoldanskem času paziila erko leto starega otroka. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v upravi li~ta (196/67). IŠĆEM POŠTENO DEKI.E, ki bi pomagala v kuhinji in gostUni. Trdinov hram. Novo mesto. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično bolnega ■ želodca, Jetr, žolča ali ostaUb prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMELJNIH — telefon 21-129 m STANDARD — telefon 21-158. |t?OB/ESTIlA I OBVESTILO ».AGENCIJE SLOVENIJA« Po.sreduJemo prodajo rabljenega, uvoženega skobeljnega stroja (debelinski )n poravnalni) znamke »ERPORDIA«, delovne širine 600 mm. debelinske 180 nun z elektromotorjem type 4 AG 110, PS 4,4, V 6.6 za ceno 8200 N din. Informacije daje oearoma naročila sprejema »Agencija Slovenija«, Ljubljana, Kotnikova 16, tel. 310-685. (Cementno strešno opeko takoj dostavim p>o 95 din. Naročila popoldne na naslov: Vovko, Bizovik 69. I.jubtjaiia. 2:;. m 2:; jugoslovanski film »Človek ni ptica«. Novo mesto — »Krka«: 17. do 19. 2. ameriški barvni film »Ljubezen na pesku«. 20. in 21. 2. jugoslo-vansko-nemški barvni film »Med jastrebi«. 22. 2. francoski film »Nekega lepega jutra«. Novo mesto — »Dom JLA«: 16. do 19. 2. ameriški film »I^ava zmaga«. 20. do 72. 2. sovjetski film »Zvestoba«. Ribnica: 18 in 19. 2. angleški barvni film »Gangsterska petorka«. Sevnica: 18. in 19. 2. italijanski film »Trojanska vojna«. 22. 2. angleški film »Za igro morata biti dva«. .Sodražica: 18. in 19. 2. italijanski bar\'ni film »Tarus, sin Atile«. Šentjernej: 18. in 19. 2. ameriški barvni film »Bnooki Jack«. Trebnje: 18. in 19. 2. italijan^i barvni film — drama »Upornik«. KE*1 CESi Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Plut iz Oskoršnice — Jožka, Ana Žni-daršič iz Kapljišča — Antona, Marija Pavšič iz Dolnje Stare vasi — Jožeta, Tončka Lakner iz Bistrice — Antona, Slavka Mohar s Kr. ke — Milana, Ana Majerle z Griča — Zdenko, Albina T^avčič iz Lazine — Dušanko, Anica Tramte iz Bršlina — Roberta, Marija Debevc s Klenovika — Jožico, Albina Kirar iz Dobruške vasi — Mileno, Štefka Lavrenčlč iz Velikega Podloga Katico, Danica Brezar iz Lokev — Mirana, Stanka Fifolt s Potoka — deklico, Pavla Avguštin iz Leskovca — dečka, Anica Perušič iz Butora-Ja — dečka, Marija Stipič iz Ha-rinje vasi — deklico, Kristina Skušek iz Doblič — deklico, Stanka Ivanetič iz Metlike — deklico in Ana Bartolj iz Dolnjih Lakov-nic — deklico. Prvovrstno kreeniško apno dostavlja za-topnik Franc Modic, Mokro polie š<'ntiemej. Brežice: 17. .n 18. 2. ameriški barvni film »l^^godba o Jeane Hair. low«. 19. m 20. 2 ameriški barvni film »Ljubezen v Las Vegasu«. 21. in 22. 2 italijanski film »Moja soprc^a«. Črnomelj: 17. in 19. 2. ameriSki barvni film »Komanči«. 21. in 22. 2. sovjetski barvni film »Nevihta«. Kočevje — »Jadran«: 17. do 19 2. ameriški barvni film »Ne pošiljaj mi cvetja«. 19. do 31 2. ameriški film »Koliba strica To-wa«. 22. in 23. 2 italijanski bairv-ni film-»Kapetan ogenj«. Kostanjevica: 19. 2. angledki barvni film »Becket«. .Metlika: 18. in 19l 2. ameriški barvni film »Garsonjera za štiri«. Pretekle štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile: Vera Stomatova iz Ribnice — Jožico, Julijana Hervol iz Bojsne-ga — Zmaga, Majda Mirt iz Brezovega — Metko, Ljudmila Nje-guS z Blance — Zorana, Zdenka Lovše iz Kranjske gore — Igorja, Barbara VoduSek iz Kapel — Jožeta, Marija Fabjančlč Iz Rese — Mirana, Elza Franovič iz Brežic — Andrejo, Frančiška Šinkovec z Blance — deklico, Marija Tekavec iz Gorenje vasi — Dušana, Ana Kaplan iz Krškega — Alenko, Ljudmila Kodrič iz CreS-njic — dečka, Erna Cepin Iz Brestanice — deklico, Ana 2vegliC iz Sevnice — Mojco, Olga Janko-vifi iz 9režic — Dušana, Slavka tJnetič iz Bušeče vasi — deklico, Antonija Kolman iz Trstena — Ra^a, Jožefa Majkič iz Zdol — deklico, Terezija Kučid iz Cmeče vasi — dečka, Ana Zorko iz Zg. Obreža — Marjanco, Marija Jur-man iz Mrtvlc — Marijo, Kristina Simon iz Brežic — Polonco, Ivanka Vučanjk iz Loč — Bojano, Karolina GrmSke z Okljukove gore — Edija, Darinka Cvelbar Iz Blaiu:e — Janeza, Terezija Pi-noža iz Krškega — Sonjo, Irena Tome iz Kr&ega — Rosando, Ivana Šetinc iz Sibic — Ota, Marija Klemenčič iz Poštene vasi — Zdravka, Milka SoSterič iz Mrč-nih sel — Jožico, Ivana Krampi iz Zg. Hudinje — Mojco, Marija Zam iz Vrhulj — Ivana, Marija Kožar iz Sevnice — Romana, Stefica Prelec iz Prosinca — An-kico, Ljudmila 2upevc iz Rese — deklico, Ana Kuhar iz Mrtvic — Anico, Terezija Vidmar iz Canja — Miroslava. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN; poročUa ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00 Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 17. FEBRUARJA: 8.05 Operna matineja. 9.40 Pojo naA mladinski zbori. *10.35 Naš podU-etek — T. Brixen: Potapljač — II. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jelka Hočevar: Katere bolezni opazujemo pri deteljah. 12.40 Igrajo domače pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.% Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.25 Zabavni intermczzo. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 19.00 Lahno noč, otroci! 20.00 Italijanska glasba v stoletju odkritij. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 18. FEBRUARJA: 8.06 Glasbena matineja. 10.15 Iz Poliče-VB opere »Deseti brat«. 10.40 Novost na knjižni polici. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 »Pravkar prispelo!« 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Ivanka Lap: Vtisi vrtnarja s prakse v tujini. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Konoert po željah poslušalcev. 15.20 Zabavni Intermeas-zo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Sonate od baroka do danes. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otrooil 20.30 »Pokaži, kaj znaš«. 22.10 Oddaja sa nate izseljence. NEDEUA, 19. FEBRUtVRJA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Umetniška pripoved — Tone Pavček; Trije bratje in zlata ptica. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -— I. 10.00 Se pomnite, tovariši.. . a) Mitja Skraba: Obkoljena Iška vas, b) Ludvik Kukavica: Hiša ni bUa prijatelj. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.00—17.00 športno popoldne. 17.05 V svetu operetnih melodij. 17.30 Radijska igra — Marcel Aym^: Garou-Garou. 19.00 Lahko noč, otroci! 30.00 »Potujoča glasbena skrinja«. 22.10 Novosti za ljubitelje zabavne gla^. PONKDELJEK, 20. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe. 10.35 NaS podlistek — A. Hu3Cley: Udobje. 11.00 Poročila In Turistični napotki za tuje goste. 13.10 Slovenski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Lojze Hrček: Novosti v trsničar-stvu. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslu&ilci čestitajo tn pozdravljajo. 15.30 Dva zbora iz dveh tovarn. 17.05 Operni koncert. 18.15 Issbiramo glasbo za ples. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 30.00 Skupni prc^;ram JRT — atuddo Zagreb. TORFJt, 21. FEBRUARJA: 8.06 Glasbena matineja. 9.40 Iz glasbenih šol. 10.15 Nemški operni pevci v opeiah drugih narodov. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši ansambli in domače vlže. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Tanja Lavrič: Izkui-nje i>ri razvijanju kooperacije v živinoreji. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Zabavni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje. 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja . . . 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Zbor JLA poje pesmi borbe in upora. SREDA, 22. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Lepe melodije. 10.15 Klavirske skladbe Chopina. 10.45 Olovek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »OJ Triglav moj dom« . . . 12.30 Kmeitij-ski nasveti — Dr. Ivanka Brglee: Plesniva krma Je škodljiva. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdnwlja-Jo. 15.20 Zabavni interme2Eio. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Iz naših studiov . . . 19.(X) Lahko noč, otroci! 20.00 Glacomo Puccini: Tosca. ČETRTEK, 23. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena niatineja. 9.25 Na-rddne Pesmi iz Vojvodin«. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 NaSl ansambli domačih napevov. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Miran Stuhec: Novosti v semenarstvu Semenarne. 12.40 »Spomin na prvi ples«. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14^06 Mopedist je obležal v nezavesti 11. februarja zjutraj se Je iz Pi-rošice proti Orkljam peljal z mopedom Franc Dobrave iz Crešnji-ce. V bližini mostu čez Krko Je iz neznanega vzroka zavozil na levo stran ceste in se zaletel v obcestni kamen ter padel v obcestni kanal. Nezavestnega so odpeljali v brežiško bolnišnico. Na mopedu Je za okrog 5(K) Ndin škode. S parkirnega prostora neprevidno na cesto 8. februarja popoldne se je pripetila lažja prometna nesreča na Cesti pr\^ borcev v Brežicah. Voznik osebnega avtomobila Franc Chopin in Delibes na baletnem odru. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Turističoia oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 30.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. RADtO BREŽICE PETEK, 17. FEBRUARJA: 18.00 —19.30 — Obvostala — glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična oddaja; Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDEUA, 19. FEBRUARJA: 10.20 — Poročila — Miroslav Kam. bič: Nekaj misli o sprejetju srednjeročnega razvoja SRS — Emest Jankovlč: Iz vsakodnevne prakse sanitarnega občinskega inšpektorja — Ta teden v Delavski enotnosti — Inž. Nada Clmski: Kako urejamo vrtove, okna in balkone (turistično izobraževalno predavanje) — Za naše kmetovalce: Veterinar Manki Vlzjak vas seznanja s praznično ali nedeljsko boleznijo konj — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis; Pogovarjamo se z Jožetom Ogorevcem, poslancem repubUSke-ga zbora — Pozor, nimaš predno. stil — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.15 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK. 21. FEBRUARJA: 18.00 —19.30 — Vzgojno predavanje: Motnje otrokovega vedenja — Nove ploš^ Jugotona — Novo v knji^cl ■— Obvestila in pregled kinematografov — Glasbena oddaja: Iz diskoteke zbirateljev ploM tujih zabavnih ansamblov. SEPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh 2aiamk IZREDEN POPUST! MONTA2A — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: št. telefona 068-21—659 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 4 vsako soboto od 15. do 17. ure. PEROTTI-EXPORT s. FRANCE8CX) 41, TRST VSAK ČETRTEK vam prlnažam najnovejše dogodke, ki zanimajo vas in vaSo družino, enkitit na 6 mesecev pa se spomnite tvuM vi: — samo poravnana naročnina vam zagfotavlja vsak teden novo številko »Dolenjca«! E*rlpravite tisoč starih dinarjev, pa boste že poravnali polletno naročnino, ki mora biti plačana vnaprej! Vajs iz Novega mesta je voaal od železniške postaje proti gradu. Ko je pripeljal do trgovine »Zelenjar va«, je s parkirnega prostora pripeljal z osebnim avtomobilom Jranc Vodopivec iz Brežic in mu zaprl pot. Voznika sta trčila; na vozilih je zla okrog 300 Ndiin škode. Zaradi goste pare sta trčila 8. februarja zjutraj sta na cesti Krško— Brestanica trčila vomik osebnega avtomobila Jože Butko-vlč iz Brestanice in voznik tovornega avtomobila Vili Šeremet iz Ljubljane. Do trčenja je prišlo, ker sta se zaradi gostega vala p^ re iz železniške lokomotive voznika prepozno opazila. Na vozilih je za okrog 4.500 Ndin škode. Kolesar se je zaletel 11. februaja je Albin Skoljeme iz Celja vozil osebni avtomobil iz Radeč proti Sevnici. V Šmarju pri Sevnici mu je naproti po levi strani prignal par volov nessnan moški. Za voli Je privozil kolesar Pavel Koieto iz Orehovega pri Sevnici in zavil v levo, tako da se Je zaletel v že stoječi osebni avtomobil. Zaradi poškodb so ga takoj odpeljali v celjsko bolnišnico. Iz jarka na kolesa 11. februarja se Je Ivan Rabzelj iz Zameškega peljal z osebnim avtom iz Novega mesta po avtomobilski cesti mimo Ruhne vasi. Zapeljal je s ceste na bankino, od tod v jarek, kjer se je prevrnil, nato pa se Je vozilo po 20 m drsenja spet postavilo na kolesa. Škodo so ocenili na 6.500 Ndin. Nezavesten mopedist v jarku 10. februarja zvečer se je Albin Golob peljal z mopedom iz Malega v Veliki Slatnik. Zapeljal je na kup peska, se prevrnil v Jarek m obležal nezavesten s hudo poškodbo na glavi. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Pri Karteljevem trije ranjeni 9. februarja se je pripetila huda nesreča na klancu avtomobilske ceste pri Karteljevem. Janoš Krištof, ki je vozil tovornjak podjetja BELJE, je z neprimerno hitrostjo pripeljal po klancu. Ko mu je naproti pripeljal Marjan Stopar to-vomJaJc TRANSPORTA Iz Ilirske Bistrice, je zavrl. Tovornjaka sta trčila. Pri ponesrečenih vomlih se je kmalu zatem mtavil Zagrebčan Zvonko Berkopec z osebnim avtom. Ker je za njim z neprimerno hitrostjo Nedeljko Djipalo pripeljal avtomobil zagrebškega AUTO-COMI3RCA, se je pripetila nova nesreča: Djipalo se je zaletel v zadnji dbl Berkc^evega vozila in ^ porinil v nasip, da se je prevrnil. V obeh nesrečah so bili trije ranjeni, škodo pa so ocenili na 14.000 Ndin. S ceste v potok Janez Maček iz Kokrice pri Kranju se je 9. februarja zjutraj peljal z osebnim avtom Iz Zagreba proti LJubljani. Pri Podgračenu Je zapeljal na bankino in se po več metrih drsenja po nasipu prevrnil v potok. Škode je bilo za okoii 10.000 Ndin. Hudo trčenje pri Brezi 9. februarja se je na avtomobilski cesti pri Brezi pripetila huda prometna nesreča. Momčilo Va.sič, voznik novosadske VOJVODINE, je vozil tovornjak s prikolico proti Ljubljani in pri Brezi začel prehitevati avto prometne milice. Tedaj je naproti pripeljal tovornjak JLA U-8056. Ko se Je Vasič vračal E tovornjakom na desno stran ceste, ga Je zaneslo. Pri trčenju je nastalo za 25.000 Ndin škode, voznik JLA in sopotnik pa sta bila ranjena. Mopedist podrl otroka Stanko Rudman in Jože Nema-nič sta se 7 . februarja peljala z mopedom po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki. Pred hišo št. 72 Je pred vozilom prečkal cesto 3-letnl Bojan 2abčlč. Moped ja otroka podrl, padla pa sta tudi mo< pedist in sopotnik. Otroka so odpeljali v novomeško bolnišnico. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI, občinski odbon SZDL Brežice, Črnomelj, Kočei-Je, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik). Rta Bačer, MlloS Jakopec, Marjan Le gan, Jože Prime. Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek — Posnmozna številka 50 par (50 starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); plačljiva jo vnaprej — Za Inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3.750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — TekočI račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStnl predal S3 — Telefcm: 21-227 — Rokopisov In fotografij ne vračamo — Tiska: Caisopisno podjotj« »Delo« v Ljubljani