Razgled po šolskem svetu. — ETiietijsko šolstTO t Srblji. Mi- nUtrstvo kraljeviae Srbske se je neda^oo odločilo, da se čimprej oaauje aa vseučilišču 7 Belgrada fakulteta za poljedelst^o. Odredilo je 7 to avrho, da se del čistega dobička Brbske drža7B6 loterije podeli temu vseučilišču. Dotičaa faknlta bo začasno imela tri oddelke : poljedelski, gozdarski ia kulturnotehniški oddelek. — Naslednlk Wahrmnnd07. nWieaer ZeitUBg" je objavila, da je profeaor kaaoBičnega pra7a aa V8eučilišču 7 Čraovicah, dr. Valter pl. HormaaB, premeščea na iflomoško 7aeučilišče kot nasledaik WahrmuBdo7. — Kongres filozofo^. V Heidelbergu so 7 torek slovesao otvorili tretji medaarodBi koBgrea za filozofijo. — Komuni proti pončevari.jn 7eronanka t madjarskein jeziku. Med ograkimi EomuBi vlada 7elika ogorčeaost zaradi naredbe Baučaega miBistra grofa Apponyja, da 8e ima 7?roBauk 7 romuaskih šolab, izvzemši liturgijske predmete, poučevati 7 madjarskem jeziku. Eomuai smatrajo to odredbo kot kršenje Barodnega zakoua, ki utegae za dolgo vrsto let oBemogočiti mir med Madjari ia Eomuni. Eer Boče vlada preklicati omeBJene odredbe, bodo EomBBi prisiljeni, da omeje 7eroaauk aa liturgijske predmete. — V Neinčlji je aedaj 59.348 javuib ljudakih šol z 8,924.779 učeaci, oziroma učeakami. — 25 let na Tseučiliščih. Navajamo nekoliko podatko7 z avstrijskih vseučilišč za leto 1880 iB 1905. Učnih oseb 90d—1727, predavanj 2760—479« in slušatelJHV 10.201— 22 374. Od teh je bilo Neaicev 4769—8303, C e b 0 7 1860—3789, P 0 1 j a k 0 7 1642— 4056, Eusinov 514—926, Jugoalo7 a n 0 7 468—996, Laho7 354—476 in EumuB07 164—204. Judje ao ae 7 teh 25 letih pomnožili ed 1638 aa 3070. Na posameznib uui^erzah: DuBaj 4572—8233, Praga 2057— 4017 (češka), 1565 (flemška), Le707 1066— 2933, Erako7 756—2023, Gradec 830—1913, Iaomost 649—1017, Črao^ice 271—673. — Profesor 3lildetl(5 t notranji Istri. Na predlog jugoalovanake akademije je 7lada podelila profeaorju Milčetiču dopust tudi za prihodnje šolsko leto. Prof. Milčetic je za dlje časa odpotoval 7 Botraajo Istro, kjer bo prouča^al maogošte^iliio starohr^aške kodekse ter bržkoae zepet kaj novega odkril. — Umrl je d^orai s^etaik dr. Horac Erasnopolski, profesor a^strijakega civilnega prava na aemškem vseučilišču 7 Pragi. — Profesor Sehnltzer pričae s 1. oktobrom predavati zopet iia movakovskera vse- učilišču. Klorikalci mu za to priliko pripravljajo 7elike denionstracije. Nemške šole t BushI. V Ereki blizu Dol. Tuzle ob^toji ljudska šola ia aa nji posebea aemški oddelek. Najlepše je to, da poaaja šolo šestero uradaiških in Bekoliko rudarskih otrok, katerira so roditelji domačiBci-Bošajaki. Šolo 7 Ereki 7zdržujo dežela s stalao podporo tuzlaaake občine. — Dfnuis'j>i ministra dr. Marcheta? Z Duaaja poročajo, da je 7 tamošnjib politiških krogib razširjeaa go^orica, da je Baučni rainister dr. Marchet 7 Išlu cesarju podal demiaijo. — Vzorno šolo za kmetijst^o na Euroškem ustaao^e 7 Pusarnici ter je dežela 7 ta aameo že kupila dr. Damiaa070 poeest70 za 200 000 E — Elerlkalno dijaštvo na SloTenskem je imelo minule dai 7 Gorici S7oj sestaaek. Zboro7ala je tamkaj ajiho^a ,,sloveaska dijaška Z7eza". ,,Slo7eaec" poroča 0 — 300 udeležeacih ^Gorica" 0 200, Ba drugem mestu celo 0 — 6D, BSoča" pa 0 30 do 40 udeležeacih. Eatero jp torej p r a 7 0 šte?ilo ? Napredai akademiki goriški 80 imeli maBifestacijsko zboro^aajp, ki je bilo naperjeao proti klerikalnemu zboro^auju. — Otvoritev prvlh albansklh narodnih šol. I* Oarigrada poroSajo: V Tiraui, Valoni ia drugih krajib ao otForili albaaske narodae šole Pri tem je prišlo do patriotičaih mauifestacij. Šole obiskujejo tudi starejši ljudje.