2 Didakta oktober 2014 Fokus: Starši v pedagoškem procesu RAZMERJA MED STARŠI IN ŠOLO - ESEJISTIČNO RAZMIŠLJANJE / Tanja Bergant / OŠ Brinje Grosuplje V teh časih je težko biti strokovni delavec v vrtcu ali šoli. Hiter tempo življenja, manj časa za družino, evropski delovni čas, nižji socialni standard, izgube služb, naraščanje razvez, alkoholizem, spolno nasilje ter trpinčenje otrok vplivajo tudi na razmerja med starši in šolo. Vse zgoraj našteto pomeni manjšo čustveno varnost otrok, kar vpliva na povečanje njihove agresivnosti, čustvene prizadetosti in nizko samopodobo. Vse to vodi v poslabšanje klime v razredu, zaradi česar so delovni pogoji težji, slabše je počutje učitelja in slabši so tudi učni rezultati učencev. Učitelji so tako pred stalnim strokovnim izzivom, kako bi najučinkoviteje pomagali učencem in hkrati tudi vsej družini. So psihologi, terapevti in svetovalni delavci v eni osebi. V tem že tako stresnem času zaradi razmer, ki vladajo v hitrem tempu življenja, se učitelji včasih srečajo s primeri agresivnega vedenja staršev. Navadno so to starši, ki imajo težave tudi na več/drugih področjih življenja in so že tako ali tako nagnjeni k agre- sivnemu obnašanju ali pa imajo hude težave v medosebnih odnosih. Pogosto prihaja tudi do poskusov izsiljevanja učiteljev s strani staršev z namenom, da bi njihovi otroci neupravičeno za svoje delo in dosežke dobili višje ocene. Težko je sodelovati s starši, ki prece- njujejo sposobnosti svojih otrok. Na srečanja s starši v šolo v večji meri hodijo večinoma tisti starši, ki ima- jo bolj uspešne in neproblematične otroke, medtem ko potrebujejo starši otrok z učnimi in vedenjskimi težava- mi vabilo ali dva več, da se srečanja s strokovnimi delavci sploh udeležijo. Kompetenten učitelj zna ustvariti razmere za uspešno delo z učenci in vzpostaviti primeren dialog s starši. Zaupanje staršev do šole in učiteljev je ključnega pomena za dobro sode- lovanje. Pomembno je medsebojno spoštovanje, zaupanje in sodelova- nje. Prav je, da starši za morebitne neuspehe učencev ne krivijo učiteljev, ampak so sposobni z njimi deliti od- govornost za delo z učenci. Uspešen učenec ima ob sebi kompetentnega učitelja, za katerim stoji vodstvo šole in strokovni kolegi ter – kar je naj- pomembnejše – starše, ki mu nudijo spodbudno okolje za učenje, pomoč in ne usluge (na primer to, da namesto otrok delajo domače naloge), in imajo realna pričakovanja glede njegovih učnih rezultatov. Učitelji naj bi imeli kompetence za sodelovanje s starši, ki naj bi izvirale že iz njihovega poklica. Uresničujejo jih s stalnim strokovnim izobraževanjem. Državna blagajna je tudi tu naredi- la precejšnji rez, tako da je možnost obiska plačljivih izobraževanj iz leta v leto manj. Za krepitev svojega oseb- nega in profesionalnega razvoja, za osebno in strokovno rast oziroma za dosego višje stopnje kompetentnosti pri sodelovanju s starši si mora v tem času prizadevati vsak učitelj sam. To pomeni, da si velikokrat sami plačamo strokovno izobraževanje in za to celo namenimo del svojega dopusta. Uspešno sodelovanje učitelja s star- ši je po mojem mnenju odvisno od kompetentnosti učitelja. Pod tem poj- mom razumem učiteljevo osebnost, njegov značaj, zavedanje lastne vloge, kakovost poučevanja, sprotnega ob- veščanja staršev o uspehu in težavah njihovih otrok, vključevanje staršev v delo razreda, spodbujanje medse- bojnega sodelovanja z neposrednim (razgovori, telefonski pogovori) in po- srednim (pisna obvestila, elektronska pošta, spletna stran) komuniciranjem s starši. Kompetenten učitelj obvlada svoje strokovno delo ter sodelovanje s starši, zna reševati probleme in kon- flikte, starše zna pritegniti k sodelova- nju, zlasti tiste, ki redkeje sodelujejo s šolo, zna sodelovati s tistimi starši, ki imajo težave s svojimi otroki, jim pomaga pri vzgoji in reševanju učnih težav otrok ter pozna in uporablja tudi andragoška načela dela z odraslimi. Stik staršev s šolo in učitelji, ki se vzpo- stavlja preko domačih nalog, predsta- vlja osnovno obliko sodelovanja staršev s šolo in povezovanja z učitelji, vendar si morajo starši prizadevati za delo in učenje otrok doma. Uspešno sodelova- nje omogoča učinkovita komunikacija, katere temelj predstavlja odziv učitelja na različne potrebe staršev, njegovo sposobnost usklajevanja različnih na- mer staršev, zaznavanje potreb in re- ševanje konfliktov. Starši potrebujejo učitelje z dobrimi komunikacijskimi spretnostmi. Za dobro razmerje med starši in šolo so pomembni medsebojno spoštova- nje vseh treh strani (učitelja, staršev in učenca), stalni stik med akterji v pedagoškem procesu, plodno in in- tenzivno medsebojno sodelovanje, spodbudno domače okolje pri učenju otrok ter včasih tudi neformalna dru- ženja staršev, učencev in učiteljev (na primer zaključni pikniki ali obiski na kmetiji učenčevih staršev s skupino učencev). Vsak otrok je enkraten, vsak je dru- gačen. Samo v dobrem razmerju med učitelji in starši lahko najbolj spozna- mo resnično osebnost otroka, jo vre- dnotimo in otroka resnično vzgaja- mo. Bolj ko bo družina zdrava, bolj bodo starši opremljeni z znanjem in izkušnjami o vzgoji in več bo varno- sti, zanesljivosti, topline in načinov dobrega sporazumevanja, ki jih bodo starši prenesli na svoje otroke. Za nas – učitelje – pomeni to lažje in kako- vostnejše delo. Najpomembnejše je dobro sodelovanje med učitelji in starši za soustvarjanje dobrih rešitev, ki vodijo v želen rezul- tat – v uspešnega učenca, za katerim stojijo zadovoljni starši.