Številka 17
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 19. maja 1971 Cena 7 dinarjev	Leto XXVIII
93.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o varnosti cestnega prometa
Razglaša se zakon o varnosti cestnega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 4. maja 1971.
St. 34-57/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o varnosti cestnega prometa
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ukrepi in pravila za varnost cestnega prometa v SR Sloveniji se izvajajo po določbah temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ. št. 15-173/70), po določbah tega zakona ter po predpisih, izdanih na njuni podlagi.
2.	člen
Upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na vozniške izpite, vozniška dovoljenja, registracijo, tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter na druge upravne zadeve s področja varnosti cestnega prometa, ki so v pristojnosti občine, opravlja občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve, če ni z zakonom dana posamezna zadeva v pristojnost drugega upravnega prgana, delovne ali druge organizacije.
3.	člen
Občinski upravni organi, ki so pristojni za notranje zadeve, in organi službe javne varnosti sodelujejo med seboj pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov s področja varnosti cestnega prometa in ustvarjajo pogoje za učinkovito opravljanje nalog, ki jih ima vsak izmed njih na svojem delovnem področju.
II.	PROMET
1.	Urejanje prometa
4.	člen
Če je to potrebno za varnost prometa in za zagotovitev njegovega neoviranega potekanja ali če to zahtevajo razlogi javnega reda in miru, lahko republiški sekretar za notranje zadeve z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil, gonjenje oziroma vodenje živine ter hojo pešcev ha določenih cestah ali delih ceste, dokler so podani razlogi, zaradi katerih se tak ukrep odredi.
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko za posamezne vrste vozil ali za vsa vozila predpiše omejitev hitrosti vožnje, ki velja samo za določene dni ali v določenem času, če se da utemeljeno pričakovati, da bo tisti čas promet na cestah izredno močan.
5.	člen
Zaradi nemotenega in varnega potekanja prometa v naseljih lahko občinska skupščina z odlokom uredi promet v naseljih, zlasti:
1.	prepove promet na posamezni cesti za vsa vozila ali za posamezne vrste vozil;
2.	določi prednostne in stranske ceste;
3.	določi enosmerne ceste;
4.	določi parkirne prostore, način parkiranja in prepove ustavljanje ali parkiranje vozil na določeni cesti;
5.	določi mesta za postaje in postajališča avtobusov in trolejbusov v javnem prevozu;
6.	omeji hitrost vožnje skozi naselje;
7.	ukrepa glede hoje pešcev in prometa s kolesi in vprežnimi vozili;
8.	odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu;
9.	ukrepa glede gonjenja in vodenja živine;
10.	predpiše pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri prekopavanju cest in drugih delih na cesti;
1	11. ukrepa v drugih zadevah, ki se tičejo lokalnega
prometa in so v pristojnosti občine.
Kadar se nanaša ukrep iz 1. in 6. točke prvega odstavka na cesto, katere vzdrževanje je v republiški pristojnosti, je potrebno poprejšnje soglasje republiškega sekretarja za notranje zadeve.
Omejitve, prepovedi, obveznosti in obvestila, ki se določijo po prvem odstavku tega člena, je treba označiti z ustreznimi prometnimi znaki.
2.	Prevoz potnikov v avtobusih
6.	člen
V	javnem linijskem ali v prostem cestnem prometu se ne smejo uporabljati avtobusi, ki so po svoji konstrukciji namenjeni za prevoz potnikov v mestnem prometu.
7.	člen
Avtobus, ki vozi v javnem linijskem, v prostem cestnem ali v primestnem prometu, ne sme imeti priklopnega vozila za prevoz potnikov.
8.	člen
V	javnem mestnem prometu se smejo uporabljati avtobusi in njihova priklopna vozila, v primestnem prometu pa avtobusi, ki po svoji konstrukciji ustrezajo za prevoz potnikov v mestnem prometu.
Avtobus ali trolejbus v javnem mestnem prometu ima lahko samo eno priklopno vozilo za prevoz potnikov.
V	avtobusu in trolejbusu, ki vozi v javnem mestnem prometu, in v njegovem priklopnem vozilu ter v avtobusu, ki vozi v primestnem prometu, se sme stoje voziti največ toliko potnikov, kot je to navedeno v prometnem dovoljenju.
Število stojišč mora biti v vozilu vidno označeno.
3.	Vključevanje avtobusov in trolejbusov v promet
9.	člen
Vozniki morajo zmanjšati hitrost in po potrebi tudi ustaviti vozilo, kadar je treba zaradi gostote prometa v haselju omogočiti avtobusu ali trolejbusu vključitev v promet s postajališča, ki je kot tako označeno.
Voznik avtobusa ali trolejbusa se mora v pogojih iz prejšnjega odstavka vključiti v promet s potrebno previdnostjo in na način, da ne povzroči nevarnosti za druge voznike.
4.	Vožnja ljudi na tovornem priklopnem vozilu
10.	člen
Na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v prostoru, ki je namenjen za tovor, največ pet oseb, ki nakladajo ali razkladajo tovor.
5.	Promet motornih koles, koles in koles s pomožnim motorjem
11.	člen
Motorno kolo sme imeti prikolico. Prikolica mora imeti dvoje koles in mora biti priključena tako, da jo vozilo vleče za seboj in da je zagotovljena stabilnost vozila. Prikolica sme biti široka največ en meter.
Prikolica mora biti zadaj opremljena z odbojnim steklom rdeče barve, ki je predpisano za motorno kolo.
12.	člen
Določbe 11. člena se primerno uporabljajo za kolesa in kolesa s pomožnim motorjem.
13.	člen
Kolo s pomožnim motorjem sme voziti v cestnem prometu, kdor je star najmanj 14 let in ima potrdilo, da pozna predpise o varnosti cestnega prometa. Tako potrdilo mora imeti voznik med vožnjo pri sebi in ga pokazati na zahtevo miličnika.
Imetnik vozniškega dovoljenja lahko vozi kolo s pomožnim motorjem na podlagi tega dovoljenja.
Republiški sekretar za notranje zadeve je pooblaščen, da izda natančnejše predpise o organizaciji in načinu preizkušanja znanja iz prvega odstavka tega člena, izdajanju potrdil ter o obrazcu takega potrdila.
6.	Promet s traktorji in delovnimi stroji
14.	člen
Traktor lahko vleče po cesti tudi vprežni voz ali delovni stroj, vendar le enega izmed njiju.
Vprežni voz mora biti priklopljen k traktorju z ojnico tako, da je razdalja med traktorjem in vprežnim vozom med vožnjo ves čas enaka in da se vprežni voz ne more sam odklopiti.
Če vprežni voz nima signalnih naprav ali je naložen s tovorom tako, da tovor zakriva signalne naprave traktorja ali niso vidni voznikovi opozorilni znaki za druge udeležence v prometu, mora imeti voznik spremljevalca, ki daje ustrezne opozorilne znake, če spremeni traktor smer vožnje ali se ustavi. Pri vožnji po klancu navzdol mora spremljevalec zavirati vprežni voz.
15.	člen
Delovni stroj, ki se premika z močjo lastnega motorja, sme imeti med vožnjo po cesti le priključke, ki jih je predvidel proizvajalec stroja.
Na priključku delovnega stroja je prepovedano prevažati ljudi.
Delovni stroj, ki se uporablja v cestnem prometu, mora imeti napravo za varno zaviranje.
Damper sme biti v prometu na cesti, če je sedež voznika pred kesonom.
16.	člen
Če delovni stroj nima naprave za ^dajanje zvočnih in svetlobnih znakov, mora voznik delovnega stroja pravočasno z roko ali kako drugače vidno in nedvoumno naznaniti, da namerava spremeniti način ali smer vožnje ali vozilo ustaviti.
Če voznik delovnega stroja zaradi konstrukcije delovnega stroja ali zaradi tovora, ki je naložen na priključku delovnega stroja, ne more ravnati tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, mora dajati potrebne znake spremljevalec.
Delovni stroj, ki ni opremljen z lučmi in odbojnimi stekli, kot jih ima motorno vozilo, mora imeti ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti luči in odbojna stekla, ki so predpisana za vprežna vozila. Tako mora biti opremljen tudi delovni stroj, ki ga vleče traktor.
7.	Pešci
17.	člen
Pešec ne sme stopiti na vozišče na kraju, kjer ni zaznamovanega prehoda za pešce ali na zaznamovan
prehod za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali z znaki, ki jih daje pooblaščena uradna oseba, dokler se ni prepričal, da to lahko stori, ne da bi ogrožal svojo varnost ali varnost drugih udeležencev v prometu.
18.	člen
Pešec sme nositi lestev, cev, drog ali druge večje predmete ali voziti ročni voziček tako, da s tem ne ovira drugih udeležencev v prometu.
8.	Poskusne vožnje
19.	člen
Za poskusne vožnje, pri katerih se zaradi preizkušanja lastnosti izdelanih ali predelanih motornih vozil ne bodo mogle upoštevati posamezne določbe predpisov o varnosti cestnega prometa, je potrebno dovoljenje, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve.
20.	člen
Organizator poskusne vožnje mora v vlogi, s katero prosi za dovoljenje za poskusno vožnjo, navesti podatke o vozilu, o lastnostih, ki naj se preizkusijo, o vozniku in o osebah, ki so pooblaščene za strokovno oceno preizkušenega vozila ter o cesti in relaciji, na kateri bo opravljena poskusna vožnja. V vlogi mora navesti tudi določbe predpisov o varnosti cestnega prometa, ki se med poskusno vožnjo ne bodo mogle upoštevati.	\	,
21.	člen
V dovoljenju za poskusno vožnjo morajo biti določeni kraj in čas, v katerem se sme opraviti poskusna vožnja, ter ukrepi, ki so potrebni za to, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja.
Stroške za izvršitev ukrepov iz prejšnjega odstavka trpi organizator poskusne vožnje.
Organizator poskusne vožnje trpi tudi stroške zavarovanja, če je v dovoljenju določeno, da miličniki varujejo izvršitev poskusne vožnje.
9.	Športne in druge prireditve na cesti
22.	člen
Za športno ali drugo prireditev, ki se omeji na cesto ali del ceste na območju ene občine, izda dovoljenje občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve. Za športno ali drugo prireditev, ki gre po cesti ali delih ceste na območju dveh ali več občin, izda dovoljenje republiški sekretariat za notranje zadeve.
23.	člen
Dovoljenje za športno ali drugo prireditev se lahko izda organizatorju prireditve, ki je pravna oseba, če organizator prireditve:
1.	zagotovi potrebno število rediteljev za zavarovanje udeležencev in gledalcev;
2.	organizira prvo pomoč in prevoz z rešilnim avtomobilom;
3.	organizira potrebne ukrepe za varnost pred požarom;
4.	zavaruje nevarna mesta na tekmovalni progi;
5.	poskrbi, da so na voljo sredstva za zvezo;
6.	zavaruje pri avto ali moto dirki gledalce, športne funkcionarje in reditelje proti posledicam nezgode;
7.	poskrbi za ustrezne parkirne prostore;
8.	ima poseben pravilnik o tekmovanju, ki ga je potrdil pristojni organ organizacije, v sestavu katere je organizator prireditve;
9.	opravi druge potrebne varnostne ukrepe.
Pravilnik o tekmovanju mora imeti pravna oseba, -
ki organizira hitrostno tekmovanje motornih in drugih vozil na cesti.
Dovoljenje za športno ali drugo prireditev na cesti se ne sme izdati, če bi bilo potrebno zaradi prireditve začasno prepovedati promet, ker ga ni mogoče preusmeriti na drugo cesto ali ustaviti promet na važnih prometnih smereh.
24.	člen
Prošnjo za dovolitev športne ali druge prireditve na cesti mora organizator predložiti pristojnemu organu najpozneje trideset dni pred prireditvijo.
V prošnji je treba navesti ime in sedež organizacije, čas in trajanje prireditve, cesto ali del ceste, na kateri bo prireditev in ukrepe, ki jih bo organizator storil za varnost tekmovalcev, športnih funkcionarjev, gledalcev in .udeležencev v prometu. Prošnji je treba priložiti program prireditve in pravilnik o tekmovanju.
25.	člen
Vozilo, ki ga je organizator prireditve določil za spremstvo tekmovalcev, mora biti posebej označeno. Označbo določi organizator.
26.	člen
Kadar zahteva' zavarovanje prireditve sodelovanje miličnikov in je tako določeno v dovoljenj^ za prireditev, trpi stroške tega zavarovanja organizator prireditve.
III.	PROMETNI ZNAKI
27.	člen
Nadzorstvo nad prometnimi znaki na cestah, katerih vzdrževanje je v republiški pristojnosti, opravlja republiški sekretariat za notranje zadeve, na drugih cestah pa občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve.
Organi iz prejšnjega odstavka naložijo z odločbo v upravnem postopku organizaciji ali organu, ki je dolžan postavljati prometne znake, da znak postavi, odstrani, ali ga nadomesti z novim, če ob cesti manjka prometni znak, če je ta znak nepravilno postavljen, ■ nepotreben, ali pa obrabljen.	,
Republiški sekretariat za notranje zadeve lahko odloči v zadevi, ki je po prejšnjem odstavku v pristojnosti občinskega upravnega organa, če le-ta tega ni storil.
IV.	VOZNIKI MOTORNIH VOZIL
1.	Zmožnost za vožnjo motornega vozila
28.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo tn socialno var-štvo ihda natančnejše predpise o tnirumalnih pogpjih
tehnične opremljenosti in kadrovske zasedbe zdravstvenih in drugih zavodov, ki izdajajo zdravniška spričevala o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.
2.	Pripravljanje kandidatov za vozniški izpit
29.	člen
Kandidate za voznike motornih vozil pripravljajo za vozniški izpit avto šole in vozniki inštruktorji.
.	30. člen
Avto šola nudi kandidatom za voznike motornih vozil teoretično in praktično znanje za vozniški izpit po predpisanem programu. V ta namen mora avto šola imeti zagotovljen prostor ter učila za izvajanje teoretičnega pouka, potrebno število tehnično brezhibnih vozil ter ustrezno število voznikov inštruktorjev, ki morajo izpolnjevati pogoje za izvajanje teoretičnega in praktičnega pouka.
Voznik inštruktor, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev. lahko poučuje vožnjo z motornim vozilom kandidate za voznike motornih vozil, ki so z uspehom končali tečaj iz gradiva, ki obsega predpise o prometni varnosti ali so opravili teoretični del vozniškega izpita, in kandidate, ki imajo vozniško dovoljenje za eno izmed kategorij motornih vozil.
Potrdilo o tem, ali izpolnjuje avto šola pogoje za obstoj in delo, izda občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve, na območju katerega ima ustanovitelj šole svoj sedež.
Avto šola iz prvega odstavka tega člena nima značaja poklicne šole.
31.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve izda natančnejše predpise o pogojih za delo avto šol in voznikov inštruktorjev, o minirhalni opremi za izvajanje teoretičnega in praktičnega pouka, o izdajanju potrdil za delo avto šol in voznikov inštruktorjev, o nadzorstvu nad delom avto šol in voznikov inštruktorjev in o drugih ukrepih, ki se nanašajo na izvajanje teoretičnega in praktičnega pouka kandidatov za voznike motornih vozil.
32.	člen
V vozilu, ki se uporablja za pouk praktične vožnje, smejo biti poleg voznika inštruktorja ie osebe, ki so kandidati za voznike motornih vozil.
33.	člen
Kandidat za voznika motornega kolesa brez prikolice se sme učiti na cesti v praktični vožnji brez nadzorstva voznika inštruktorja, če je z uspehom opravil teoretični del vozniškega izpita. O opravljenem teoretičnem delu izpita se izda potrdilo. Na podlagi takega potrdila se lahko kandidat uči praktične vožnje največ 30 dni.
Brez nadzorstva voznika inštruktorja se lahko uči praktične vožnje z motornim kolesom brez prikolice največ 30 dni tudi kandidat, ki ima vozniško dovoljenje za motorno vozilo B, C, A ali F kategorije.
34.	člen
Kandidat za voznika motornih vozil se priglasi k vozniškemu izpitu pri upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve občine, na območju katere ima kandidat stalno prebivališče.
Kandidat, ki prebiva več kot 6 mesecev izven svojega stalnega bivališča, se priglasi k vozniškemu izpitu pri upravnem organu,i pristojnem za notranje zadeve občine, na območju katere začasno prebiva.
3.	Vozniški izpit
35.	člen
Kandidat za voznika motornega vozila dela vozniški izpit pred komisijo, ki jo ustanovi republiški sekretar za notranje zadeve.
Komisija ima najmanj tri člane in ustrezno število namestnikov.
Kandidat dela izpit iz vožnje motornega vozila v kraju, ki ima sodobno cestno signalizacijo, prometno urejena križišča in cestne površine z gostim prometom, ki zahtevajo od kandidata potrebno spretnost.
Kandidat za voznika traktorja ali motornega kolesa lahko dela izpit iz vožnje motornega vozila tudi v kraju, kjer je sedež občine, čeprav v tem kraju niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
36.	člen
V odločbi o ustanovitvi komisije za vozniški izpit se določita sedež komisije in območje dela.
Izpitna komisija za vozniški izpit je pri občinskem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve.
37.	člen
Stroške vozniškega izpita plača kandidat.
Stroške izpita določi republiški sekretar za notranje zadeve.
38.	člen
Tečaje iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi organizira in vodi strokovna enota organizacije Rdečega križa po predpisanem izpitnem programu.
Uspešno opravljeni izpit pri organizaciji iz prejšnjega odstavka se šteje kot izpit iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi.
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije določi, kateri tečaji in izpiti iz prve pomoči, ki so jih kandidati z uspehom opravili, so enakovredni izpitu iz drugega odstavka tega člena in določi zdravstveno strokovno izobrazbo in druge pogoje, ki oproščajo kandidate opravljanja izpita iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi.
Organizacija Rdečega križa izda kandidatu potrdilo o opravljenem izpitu o prvi pomoči poškodovanim v prometni nezgodi oziroma potrdilo, da je kandidat v smislu prejšnjega odstavka oproščen tega izpita.
Voznik motornega vozila, ki se priglasi za opravljanje vozniškega izpita za kategorijo motornega vozila, za katero nima vozniškega dovoljenja, ne dela izpita o prvi pomoči poškodovanim v prometni nezgodi, če je ta izpit že opravil v zadnjih treh letih.
39.	člen
Voznik inštruktor spremlja kandidata za voznika motornega vozila med izpitom iz vožnje motornega vozila.
4.	Vozniško dovoljenje
40.	člen
Strokovno izobrazbo, ki je predpisana za izdajo vozniškega dovoljenja za motorna vozila C in D kategorije, daje šola za poklicno izobraževanje voznikov motornih vozil.
V.	IZPIT ZA VOZNIKA INŠTRUKTORJA
41.	člen
Komisijo za izpit za voznika inštruktorja ustanovi republiški sekretar za notranje zadeve.
V odločbi o ustanovitvi komisije se določi sedež komisije in območje njenega dela.
Komisija ima predsednika in izpraševalce za posamezna področja izpitnega programa. Predsednik izpitne komisije in izpraševalci imajo namestnike.
Stroške izpita določi republiški sekretar za notranje zadeve. Stroške plača kandidat.
42.	člen
Določbe 38. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za izpit za voznika inštruktorja.
43.	člen
Kandidat za voznika inštruktorja se priglasi k izpitu za voznika inštruktorja pri občinskem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve, ki vodi kandidata v evidenci voznikov motornih vozil. Ta organ ugotovi, ali so izpolnjeni predpisani pogoji za pripustitev k izpitu.
Organ iz prejšnjega odstavka izda kandidatu, ki je napravil izpit za voznika inštruktorja, dovoljenje za voznika inštruktorja.
44.	člen
Teste ža posamezna področja izpitnega programa za voznika inštruktorja pripravlja republiški sekretariat za notranje zadeve.
45.	člen
Dovoljenje za voznika inštruktorja se vzame vozniku inštruktorju, ki mu je v kazenskem postopku izrečen varstveni ukrep prepovedi vozniškega poklica ali odvzema vozniškega dovoljenja, vozniku inštruktorju, ki mu je v postopku zaradi prekrška izrečen varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, kot tudi vozniku inštruktorju, ki postane telesno ali duševno nezmožen voziti motorno vozilo — dokler traja tak ukrep oziroma telesna ali duševna nezmožnost.
Odločbo o odvzemu dovoljenja za voznika inštruktorja izda občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve.
VI.	KONTROLA ALKOHOLIZIRANOSTI
46.	člen
Analizo krvi ali krvi in urina zaradi ugotavljanja alkoholiziranosti udeležencev v prometu lahko opravlja zdravstveni zavod ali drug zavod, ki ima ustrezno opremo in strokovni kader.
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo določi zavode, ki so pooblaščeni za analizo krvi ali krvi in urina ter predpiše način in postopek pri njihovem odvzemanju in analizi.
47.	člen
Voznik, za katerega miličnik utemeljeno sumi, da pod vplivom alkohola vozi ali poskuša kreniti z vozilom, mora opraviti preizkus alkoholiziranosti v izdihanem zraku.
Miličnik mora vozniku pojasniti način uporabe naprave za preizkus alkoholiziranosti in mu pri tem predočiti navodilo za uporabo naprave. Voznik se mora ravnati po tem navodilu.
V zapisniku o preizkusu mora biti navedeno, ali in kako je voznik upošteval navodilo za uporabo naprave za preizkus alkoholiziranosti, ali je zahteval zdravniški pregled oziroma analizo krvi ali krvi in urina, rezultat preizkusa in voznikove pripombe glede postopka ali rezultate preizkusa.
48.	člen
Miličnik sme uporabiti napravo za preizkus alkoholiziranosti po izdihanem zraku in navodilo za uporabo te naprave, ki sta atestirana po določbah tega zakona.
Naprava za ugotavljanje alkoholiziranosti po izdihanem zraku mora biti sposobna, da po količini alkohola v izdihanem zraku pokaže stopnjo 0,5 promile ali več alkohola v krvi. Atest in navodilo iz prejšnjega odstavka izda strokovna organizacija, ki jo določi republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo.
Stroške preizkusa na alkoholiziranost nosi preiskovana oseba, kadar preiskava pokaže, da je imela alkohola v krvi prek meje, ki jo zakon dopušča, prav tako pa v primerih, ko je že začeti zdravniški pregled' ali preizkus za dokaz alkoholiziranosti onemogočila s tem, da se ni držala navodil.
VII.	VOZILA
1.	Registracijska območja
49.	člen
Registracijska območja so podlaga za določitev označb registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, katerih lastniki ali uporabniki imajo stalno prebivališče ali sedež v enem izmed krajev registracijskega območja.
Registracijska območja za registracijo motornih in priklopnih vozil v SR Sloveniji določi republiški se* kretar za notranje zadeve.
2.	Registrske tablice
50.	člen
Registrske tablice in tablice za označbo vozil, na katerih se učijo kandidati za voznika motornega vo-
žila, sme izdelovati delovna organizacija, ki ima dovoljenje republiškega sekretarja za notranje zadeve.
51.	člen
Občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve, lahko določi organizacijo, ki izdaja tablice za označbo vozil, na katerih se učijo vožnje kandidati za voznika motornega vozila.
3.	Tiskovine in obrazci
52.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve določi v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije ceno za tiskovine in obrazce, ki se uporabljajo pri izvrševanju predpisov o varnosti cestnega prometa, za registrske tablice za motorna in priklopna vozila in ceno za tablice za označbo vozil, na katerih se učijo vožnje kandidati za voznika motornega vozila.
Republiški sekretar za notranje zadeve določi odškodnino za uporabo tablice, s katero so označena vozila, na katerih se učijo vožnje kandidati za voznika motornega vozila.
4.	Odjava registriranega vozila
53.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe mora odjaviti pri občinskem organu, pristojnem za notranje zadeve, registrirano vozilo:
1.	če ni zahteval v predpisanem roku podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja;
2.	če spremeni stalno prebivališče oziroma premesti svoj sedež iz ene v drugo občino;
3.	če je vozilo uničeno, odpisano ali je bilo odsvo-jeno.
Odjavo po prvem odstavku tega člena je potrebno vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je nastopilo dejstvo, zaradi katerega se vozilo odjavlja.
5.	Oprema vozil s prednostjo in priklopnih vozil
54.	člen
Vozila s prednostjo morajo imeti v prometnem dovoljenju pripis »Vozilo s prednostjo«, ki ga vpiše organ ob registraciji vozila.
Vozilo, ki v prometnem dovoljenju nima pripisa iz prejšnjega odstavka tega člena, ne sme imeti naprav za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov.
55.	člen
Avtomobilsko priklopno vozilo, pri katerem naj-večja dovoljena teža ne presega 750 kg, mora imeti na zadnji strani nameščene luči tako, kot je predpisano za vozilo, ki vleče, ter smerokazalca in registrsko tablico z isto registrsko številko, kot jo ima vozilo, ki vleče priklopno vozilo.
6.	Tehnični pregled motornih in priklopnih vozil
56.	člen
Redni in izredni tehnični pregled motornih in priklopnih vozil opravlja delovna ali druga organizacija,
ki jo pooblasti republiški sekretar za notranje zadeve, upoštevaje število motornih in priklopnih vozil na določenem regionalnem območju. Pooblastilo se lahko izda organizaciji, ki ima za opravljanje tehničnih pregledov ustrezne prostore, tehnično opremo in strokovno usposobljene delavce.
Pooblastilo se lahko prekliče, če niso več podani pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano pooblastilo, ali če organizacija ne opravlja tehničnih pregledov tako, kot je predpisano,
57.	člen
Pooblaščena organizacija mora opraviti tehnični pregled motornega in priklopnega vozila strokovno pravilno v mejah veljavnih predpisov, tako da je vozilo, ki je spoznano kot sposobno za javni promet, v vsakem oziru brezhibno in pravilno opremljeno.
58.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve in občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve, nadzirata opravljanje tehničnih pregledov pooblaščenih organizacij.
59.	člen
Lastnik ali uporabnik vozila lahko opravi tehnični pregled vozila pri katerikoli organizaciji, ki ima pooblastilo.	,
60.	člen
Stroške rednega in izrednega tehničnega pregleda plača lastnik ali uporabnik vozila.
Višino stroškov za tehnični pregled določi republiški sekretar za notranje zadeve.
61.	člen
Na izredni tehnični pregled mora motorno in priklopno vozilo, ki je bilo izključeno iz prometa zaradi tehnične hibe na napravi za upravljanje, napravi za zaustavljanje, na svetlobni ali svetlobno-signalni napravi, zaradi izrabljene pnevmatike ali okvar na njej ali zaradi hib na drugih napravah, ki so bistvenega pomena za varno vožnjo.
62.	člen
Pri tehničnem pregledu lastnih motornih vozil delovne ali druge organizacije, ki je pooblaščena za tehnični pregled, sodeluje predstavnik občinskega upravnega organa, ki je pristojen za notranje zadeve.
63.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše:
1.	minimalno tehnično opremoi ki jo mora imeti organizacija, pooblaščena za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil;
2.	strokovno izobrazbo, ki jo morajo imeti delavci, ki opravljajo tehnični pregled;
3.	način opravljanja tehničnega pregleda in
4.	način vodenja razvida o pregledanih vozilih.
VIII.	IZREDNI PREVOZ
64.	člen
Organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za izredni prevoz, lahko izda tako dovoljenje, ko dobi soglasje republiškega sekretariata za notranje zadeve o tem, da nima pomislekov s stališča varnosti cestnega prometa.	'
Ce je v dovoljenju za izredni prevoz določen pogoj, naj spremljajo tak prevoz miličniki, je prevoznik dolžan povrniti stroške organu za notranje zadeve, ki je dal spremstvo.
Republiški sekretar za notranje zadeve izda natančnejše predpise o dajanju soglasja k odločbam, s katerimi se dovoli izredni prevoz^ in o zavarovanju izrednih prevozov.	»
65.	člen
Miličniki, ki spremljajo izredni prevoz, imajo med vožnjo pravico ustaviti promet vozil iz nasprotne smeri, prepovedati prehitevanje spremljanega vozila, preusmeriti promet in ukreniti še drugo, kar je potrebno za varnost prometa.
IX.	SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
66.	člen f
Ustanovi se svet SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: svet) kot družbeno telo.
Predsednika, tajnika in člane sveta imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Za člane sveta se imenujejo predstavniki zainteresiranih organov in organizacij ter strokovnjaki s področja cestnega prometa.
Delo sveta je urejeno s poslovnikom, ki ga sprejme svet.
67.	člen
Svet opravlja tele naloge: obravnava in proučuje Cestno prometno problematiko ter podpira znanstveno in raziskovalno delo na področju varnosti cestnega prometa; pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu; usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo; nudi strokovno pomoč občinskim in medobčinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter usklajuje njihovo delo pri organizaciji in izvedbi prometno vzgojnih dejavnosti; izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo prek drugih sredstev javnega obveščanja in predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje njegove varnosti.
68.	člen
Naloge občinskih in medobčinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se določijo v skladu s 67. členom tega zakona.
69.	člen
Republika in občine določijo v vsakoletnih proračunih sredstva za zagotovitev izvrševanja nalog svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu po 67. in 68. členu tega zakona.
Sredstva, ki so določena v republiškem proračunu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, uporablja svet na podlagi finančnega načrta.
70.	člen
Strokovno delo za svet SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in pripravo gradiva za njegove seje opravlja tajništvo, ki ga vodi tajnik sveta. Računovodstveno ter upravno tehnično delo za ta svet opravlja republiški sekretariat za notranje zadeve.
Zadeve iz prvega odstavka opravlja v občani organ, ki ga določi občinska skupščina.
X.	POSEBNI UKREPI ZA VARNOST PROMETA
71.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na notranjo kontrolo, opravljajo v delovnih in drugih organizacijah javnega prevoza in prevoza za lastne potrebe upravni organi, pristojni za inšpekcijo cestnega prometa oziroma inšpekcijo dela; v cestnih podjetjih in drugih organizacijah, ki vzdržujejo ceste, pa upravni organi, pristojni za inšpekcijo javnih cest oziroma inšpekcijo dela.
72.	člen
Delovna organizacija ali organ, ki skrbi za vzdrževanje ceste, mora zagotoviti vzdolž ceste prometne površine, sposobne za parkiranje vozil, ki jih začasno izključi iz prometa miličnik, kadar je prepovedan promet vseh vozil ali promet posameznih vrst vozil na vsej cesti ali na posameznih njenih delih.
Prostor iz prejšnjega odstavka določi na zahtevo republiškega sekretariata za notranje zadeve organizacija ali organ, ki vzdržuje cesto.
73.	člen
Voznik oziroma druga oseba se ne sme učiti v cestnem prometu vožnje z motornim vozilom ali z motornim vozilom tiste kategorije, za katero nima vozniškega dovoljenja, niti delati vozniški izpit, dokler traja varnostni ukrep prepovedi vozniškega poklica, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali varnostni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja, izrečen v kazenskem postopku ali traja varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma varstveni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja, izrečen v postopku zaradi prekrška.
74.	člen
Motorna in priklopna vozila, ki se serijsko ali posamično izdelujejo ali predelujejo, preizkuša delovna ali druga organizacija, ki jo pooblasti republiški sekretar za gospodarstvo, ko je poprej dobil soglasje republiškega sekretariata za notranje zadeve. O preizkušnji teh vozil se izda atest.
Stroške, ki so združeni s preizkusom vozila, plača proizvajalec, lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila.
75.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve naloži z odločbo v upravnem postopku organizaciji ali organu, ki skrbi za vzdrževanje cest iz republiške pristojnosti, ukrepe, potrebne za vzpostavitev pogojev za varen cestni promet, če ne vzdržuje ceste tako, kot mu nalagajo predpisi o javnih cestah in spravi s tem v neposredno nevarnost udeležence v prometu. Glede drugih cest ima pravico tako ukrepati občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve.
Če se organizacija ali organ, ki skrbi za vzdrževanje ceste, ne ravna po odločbi iz prejšnjega odstavka, predlaga organ za notranje zadeve, ki je izdal odločbo, zoper organizacijo in njeno odgovorno osebo ali odgovorno osebo organa uvedbo postopka zaradi prekrška.
76.	člen
Svet SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu lahko postavlja ob javnih cestah deske, napise, slike in druge označbe, s katerimi udeležence v prometu na posameznih mestih ali delih javne ceste opozarja na nevarnosti ali spodbuja k večji previdnosti. S pooblastilom tega sveta lahko postavi tako označbo tudi občinski ali medobčinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
XI.	KAZENSKE DOLOČBE
77.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija:
1.	če uporablja v javnem linijskem ali v prostem cestnem prometu avtobus, ki je po svoji konstrukciji namenjen za prevoz potnikov v mestnem prometu (6. člen);
2.	če uporablja v javnem linijskem ali prostem cestnem prometu avtobus, ki ima priklopno vozilo za prevoz potnikov (7. člen);
3.	če uporablja v javnem mestnem prometu avtobus ali priklopno vozilo ali v primestnem prometu avtobus, ki po svoji konstrukciji ne ustreza prevozu potnikov (prvi odstavek 8. člena);
4.	če uporablja v javnem mestnem prometu avtobus ali trolejbus, ki ima več kot eno priklopno vozilo za prevoz potnikov (drugi odstavek 8. člena);
5.	če opravlja dejavnost avto-šole, pa nima potrdila o verifikaciji (tretji odstavek 30. člena);
6.	če izdeluje registrske tablice in tablice za označbo vozil, na katerih se učijo kandidati za voznika motornega vozila, pa nima za to dovoljenja (50. člen);
7.	če opravlja tehnične preglede motornih in priklopnih vozil brez pooblastila (prvi odstavek 56. člena) ali opravi tehnični pregled v nasprotju s 57. členom tega zakona;
8.	če ne pripravi in vzdržuje prometnih površin, sposobnih za parkiranje vozil, ki so izključena iz prometa, v skladu s 72. členom tega zakona;
9.	če preizkuša motorna in priklopna vozila, ki se serijsko ali posamično izdelujejo ali predelujejo, brez pooblastila pristojnega organa (prvi odstavek 74. člena).
Z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev se kaznuje "za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije.
\
78.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija:
1.	če nima v vozilu za javni mestni promet vidno označenega števila stojišč (četrti odstavek 8. člena);
2.	če vozi na tovornem priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, ljudi v nasprotju z 10. členom tega zakona;
3.	če uporablja v cestnem prometu motorno kolo, kolo ali kolo s pomožnim motorjem v nasprotju s 11. in 12. členom tega zakona;
41 če uporablja v cestnem prometu vprežni voz ali delovni stroj kot priključek k traktorju v nasprotju s 14. členom tega zakona;
5.	če uporablja v cestnem prometu delovni stroj s priključkom, ki ga ni predvidel proizvajalec delovnega stroja (prvi odstavek 15. člena);
6.	če uporablja delovni stroj, ki nima naprave za varno zaviranje (tretji odstavek 15. člena) ali nima ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti predpisanih luči in odbojnih stekel (tretji odstavek 16. člena);
7.	če uporablja damper, ki ima sedež voznika za kesonom (četrti odstavek 15. člena);
8.	če v predpisanem roku ne odjavi vozila (53. člen);
9.	če uporablja v cestnem prometu motorno vozilo, ki ima naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov in ni registrirano po 54. členu tega zakona;
10.	če uporablja v cestnem prometu avtomobilsko priklopno vozilo, ki ni opremljeno po 55. členu tega zakona;
11.	če opravi tehnični pregled lastnega motornega ali priklopnega vozila, pa ne povabi predstavnika občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve (62. člen).
Z denarno kaznijo od 10 do 100 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije.
79.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev ali z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek:
1.	voznik inštruktor, ki poučuje vožnjo z motornim vozilom v nasprotju z drugim odstavkom 30. člena;
2.	kdor opravlja dejavnost avto šole, pa nima potrdila o verifikaciji (tretji odstavek 30. člena);
3.	voznik, ki na zahtevo miličnika ne opravi preizkusa izdihanega zraka ali voznik, ki se pri preizkusu alkoholiziranosti po izdihanem zraku ne ravna po navodilu za uporabo naprave za preizkus alkoholiziranosti (47. člen);
4.	kdor izdeluje registrske tablice ali tablice za označbo vozil, na katerih se učijo kandidati za voznika motornega vozila;
5.	kdor se uči praktične vožnje z motornim vozilom v nasprotju s 73. členom tega zakona.
Za prekršek iz 2. točke prejšnjega odstavka se sme izreči vozniku varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do enega leta.
80.	člen
Z denarno kaznijo od 30 do 300 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek:
1.	voznik traktorja, ki vozi na priklopnem vozilu v prostoru, ki je namenjen za tovor, več kot pet oseb (10. člen);
2.	voznik traktorja, ki ravna v nasprotju s 14. členom tega zakona;
3.	spremljevalec voznika traktorja ali voznika delovnega stroja, ki se premika z močjo lastnega motorja, če ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 14. člena ali v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena tega zakona;
4.	voznik delovnega stroja, ki se premika z močjo lastnega motorja, če ima priključek, ki ga ni predvidel proizvajalec delovnega stroja (prvi odstavek 15. člena); če vozi delovni stroj brez naprave za -varno zaviranje (tretji odstavek 15. člena); če v pogojih iz drugega odstavka 16. člena nima spremljevalca ali vozi delovni stroj ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti brez predpisane luči in odbojnih stekel (tretji odstavek 16. člena);
5.	voznik, ki vozi damper po česti v nasprotju s četrtim odstavkom 15. člena tega zakona;
6.	kandidat za voznika motornega kolesa brez prikolice, ki se uči na cesti v praktični vožnji brez nadzorstva voznika inštruktorja, če ni opravil teoretičnega dela vozniškega izpita ali če se uči take vožnje po preteku 30 dni. odkar je opravil teoretični del vozniškega izpita ali dobil potrdilo za uporabo posebne tablice »L« (33. člen);
7.	lastnik motornega ali priklopnega vozila, če v predpisanem roku ne odjavi vozila (53. člen);
8.	kdor uporablja v cestnem prometu motorno vozilo, ki ima napravo za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, in ni registrirano po 54. členu tega zakona;
9.	kdor uporablja v cestnem prometu avtomobilsko priklopno vozilo, ki ni opremljeno po 55. členu tega zakona.
Za prekršek iz 6. točke prejšnjega odstavka se sme izreči varstveni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do šestih mesecev.
81.	člen
Z denarno kaznijo 50 dinarjev se takoj na mestu kaznuje za prekršek:
1.	voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena in voznik avtobusa ali trolejbusa, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena tega zakona;
2.	voznik, ki vozi po cesti kolo s pomožnim motorjem, pa nima potrdila o tem, da pozna predpise o varnosti cestnega prometa (prvi odstavek 13. člena);
3.	voznik kolesa s pomožnim motorjem, ki na zahtevo miličnika noče pokazati potrdila o tem, da pozna predpise o varnosti cestnega prometa (prvi odstavek 13. člena).
82.	Člen
Z denarno kaznijo 30 dinarjev se takoj na mestu kaznuje za prekršek:
1.	voznik, ki vozi po cesti motorno kolo, kolo ali kolo s pomožnim motorjem, ki ni opremljeno tako, kot je predpisano v 11. in 12. členu tega zakona;
2.	voznik delovnega stroja, ki se premika z močjo lastnega motorja, če ne naznani spremembe načina ali smeri vožnje v primerih iz prvega odstavka 16. člena tega zakona;
3.	voznik — instruktor, ki dovoli, da je med poukom praktične vožnje v vozilu oseba, ki ni kandidat za voznika motornega vozila (32. člen).
83.	člen
Z denarno kaznijo 10 dinarjev se takoj na mestu kaznuje za prekršek:
1.	kdor se pelje na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, v prostoru, namenjenem za tovor v nasprotju s 10. členom tega zakona;
2.	voznik kolesa s pomožnim motorjem, ki med vožnjo nima pri sebi potrdila o tem, da pozna predpise o varnosti cestnega prometa (prvi odstavek 13. člena);
3.	pešec, ki ravna v nasprotju s 17. členom tega
zakona; ^	'
4.	pešec, ki nosi po cesti predmet ali pelje ročni voziček v nasprotju s 18. členom tega zakona.
84.	člen
Ce je bila s prekrškom iz 1. točke 81. člena ali s prekrškom iz 3. ali 4. točke 83. člena tega zakona povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se kaznuje storilec z denarno kaznijo od 20 do 100 dinarjev.
,	85. člen
t	,
Denarno kazen za prekršek iz 81., 82. in 83. člena tega zakona izreče in izterja takoj na mestu miličnik.
Če storilec prekrška, za katerega je predpisana denarna kazen, ki se izterja na mestu samem, takoj ne plača kazni, lahko to stori v osmih dneh od dneva, ko je storil prekršek.
Če storilec prekrška ne plača denarne kazni v roku iz prejšnjega odstavka, predlaga postaja milice zoper njega uvedbo postopka zaradi prekrška.
86.	člen
Ce krši določbe tega zakona mladoletnik, ki še ni star 16 let, se kaznujejo s predpisano denarno kaznijo njegovi starši ali oseba, kateri je mladoletnik zaupan v varstvo, če je prekršek posledica tega, ker so zanemarili svojo dolžnost in niso pazili na mladoletnika.
87.	člen
Za kršitve predpisov, ki bodo , izdani na podlagi tega zakona, se lahko predpišejo prekrški in kazni.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88.	člen
Vozniku ali drugemu delavcu delovne organizacije, ki opravlja javni prevoz potnikov v mestnem prometu, se lahko izda vozniško dovoljenje za vožnjo trolejbusa na stalnih linijah mestnega prometa v naselju, če je star najmanj 21 let in če izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	če ima vozniško dovoljenje za motorna vozila C kategorije, je dovršil tečaj za voznika trolejbusa in ima vozniški izpit za voznika trolejbusa;
2.	če je vsaj dve leti delal pri vzdrževanju ali uporabi vozil v gospodarski organizaciji, ki opravlja javni prevoz potnikov v. mestnem prometu, in je dovršil tečaj za voznike trolejbusa ter ima vozniški izpit za voznika trolejbusa.
Voznik, ki ima vozniško dovoljenje D kategorije za vožnjo trolejbusa v mestnem prometu, lahko dobi vozniško dovoljenje za vožnjo avtobusa, če je vozil vsaj dve leti trolejbus in napravil vozniški izpit D kategorije na avtobusu.
Vozniška dovoljenja po prvem in drugem odstavku tega člena se lahko izdajajo najdalj tri leta po tem, ko je začel veljati ta zakon.
89.	člen
Dokler ne bodo ustanovljene šole za poklicno izobraževanje voznikov motornih vozil (40. č^en), se šteje za strokovno izobrazbo iz prvega odstavka 123. člena temeljnega zakorta o varnosti cestnega prometa:
1.	izobrazba kvalificiranega ali visoko kvalificiranega delavca v vozniškem poklicu, ki je pridobljena po dosedanjih predpisih;
2.	šola za voznike motornih vozil v javnem prevozu;
3.	osnovna šola in najmanj tri leta praktične vožnje z motornimi vozili B kategorije ali izobrazba šole višje stopnje.
90.	člen
Voznik motornega vozila C ali D kategorije, ki mu je bilo izdano vozniško dovoljenje od začetka veljavnosti temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah (Uradni list SFRJ, št. 14-277/65) do uveljavitve tega zakona, obdrži vozniško dovoljenje, čeprav nima predpisane strokovne izobrazbe.
91.	člen
Dokler ne bo pristojni organ določil, katere ceste so v SR Sloveniji rezervirane za promet motornih vozil, se uporabljajo določbe 73. člena temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa za odseke ceste št. 1/1 Škofljica—Bregana in Naklo—Tržič ter odsek ceste št. 1/1 a Podtabor—Črnivec.
92.	člen
Naprava za ugotavljanje alkoholiziranosti po izdihanem zraku in navodilo za uporabo te naprave (48. člen) morata biti atestirani najpozneje v šestih mesecih potem, ko je začel veljati ta zakon.
93.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati: odredba o cestnem prometu v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 31-143/55); odredba o cestah, ki so v LR Sloveniji prvenstveno namenjene za promet z motornimi vozili (Uradni list LRS, št. 31-144/55); odredba o motornih vozilih, ki imajo prednost v cestnem prometu (Uradni list LRS, št. 31-145/55) in odredba o prevažanju oseb z avtobusi in tovornimi avtomobili (Uradni list LRS, št. 15-83/49).
94.	člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
94,
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o	razglasitvi zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča
Razglaša se zakon o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 4. maja 1971.
St. 464-4/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča
1.	člen
Za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča po 32. členu zakona o razlastitvi (Uradni list SFRJ, št. 11-136/68, št. 30-368/68 in št. 32-375/70) se uporabljajo tudi natančnejša merila, določena s tem zakonom.
2.	člen
Za oceno koristi, ki jo lahko da kmetijsko zemljišče, če se normalno izkorišča, se upošteva katastrski dohodek zemljišča.
Za oceno koristi na podlagi katastrskega dohodka zemljišča se jemlje za njive 25-kratni, za vrtove 20-kratni, za sadovnjake 35-kratni, za vinograde 25-kratni, za travnike 40-kratni, za pašnike 65-kratni, za gozdove 75-kratni, za trstičja in močvirja pa 50-kratni znesek enoletnega katastrskega dohodka.
Korist, ki jo lahko da nerodovitno zemljišče, se pceni tako, da se vzame polovica koristi, izračunane po tem zakonu za pašnike naj nižjega katastrskega razreda.
Katastrski dohodek zemljišča se upošteva glede na kulturo in katastrski razred, ki ustrezata dejanskemu stanju zemljišča ob času razlastitve.
3.	člen
Znesek enoletnega katastrskega dohodka se izračuna s faktorji iz drugega odstavka prejšnjega člena za prvi razred ustrezne katastrske kulture.
Za nadaljnje razrede ustrezne katastrske kulture se korist oceni tako, da se znesek, izračunan po prejšnjem odstavku, sorazmerno zmanjšuje za 12,5°/» od razreda do razreda.
4.	člen
95.
Korist, ki jo lahko da kmetijsko zemljišče, izračunana po 2. in 3. členu tega zakona, ne sme presegati pri vrtovih 150 °/o, pri sadovnjakih 90 °/o, pri vinogradih 85 %, pri travnikih 85%, pri pašnikih 40 “Vn in pri goa-du 35% koristi, izračunane za njivo ustreznega katastrskega razreda.
5.	člen
Kot vlaganja prejšnjega lastnika v kmetijsko zemljišče se upošteva vrednost vloženih neamortiziranih investicij, pomembnih za trajnejšo ohranitev ali izboljšavo kmetijskega zemljišča.
6.	člen
Za tržno ceno kmetijskega zemljišča velja cena, ki se oblikuje na območju kraja oziroma naselja, v katerem je kmetijsko zemljišče. Ce se na tem območju tržna cena ne oblikuje, se upošteva tržna cena, ki se oblikuje na sosednjem območju.
7.	člen
Za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, se upošteva dohodek od stavbnega zemljišča.
Za oceno 'koristi na podlagi dohodka stavbnega zemljišča se jemlje tisti dohodek, ki bi ga prejšnji lastnik pridobil, če bi na stavbnem zemljišču v površini 500 m2 sezidal družinsko stanovanjsko hišo v uporabni tlorisni površini 150 m1 po poprečni gradbeni ceni v razlastitvenem območju ob času razlastitve, zmanjšani za poprečne stroške komunalnega urejanja zem-lišča.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo iz prejšnjega odstavka, določena z veljavnimi predpisi in preračunana na m2 stavbne površine (500 m2). Tako izračunan dohodek za m2 se preračuna na dejansko površino razlaščenega zemljišča.
Poprečno gradbeno ceno in poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč po tem zakonu,, določi za svoje območje občinska skupščina z odlokom.
8.	člen
Če vplivajo na odškodnino okoliščine, da je nepremičnina v naselju ali na turističnem območju ali pa v bližini naselja oziroma območja, prometnih zvez, umetnih jezer, prekopov, melioracijskih in drugih objektov ali da je pred razlastitvijo, se odškodnina zmanjša sorazmerno z vplivom teh okoliščin.
9.	člen
Z dnem uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi (Uradni list SFRJ, št. 5-50/68) je prenehal veljati zakon o odškodnini za razlaščena stavbna, kmetijska in nerodovitna zemljišča (Uradni list SRS, št. 36-370/65 in št. 37-488/65).
10.	člen *
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o glasbenih šolah
Razglaša se zakon o glasbenih šolah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 4. maja 1971 in na seji pro« svetno-kulturnega zbora dne 17. marca 1971.
St. 61-51/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o glasbenih šolah
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se urejata vzgoja in izobraževanje mladine in odraslih (v nadaljnjem besedilu: učenci) v glasbenih šolah.
Glasbene šole so del vzgojnoizobraževalnega sistema.
2.	člen
Glasbene šole izpolnjujejo splošne vzgojnoizobra-ževalne smotre in potem zlasti:
—	vzgajajo in izobražujejo učence, da lahko sodelujejo v orkestralnih skupinah ali pevskih zborih oziroma, da lahko nadaljujejo glasbeno izobraževanje;
—	seznanjajo učence z dosežki na področju glasbene kulture in jih navajajo k estetskemu doživljanju glasbene umetnosti;
—	prirejajo javne in interne koncerte, glasbene večere, akademije, proslave, predavanja, gostovanja in druge nastope ter tako prispevajo k razvoju glasbene kulture na svojem območju.
Pri opravljanju svojih nalog se glasbene šole povezujejo s starši mladoletnih učencev in sodelujejo s strokovnimi in drugimi organizacijami ter izobraževalnimi in družbeno-političnimi skupnostmi.
3.	člen
Glasbene šole so lahko zavodi ali notranje organizacijske enote drugih organizacij.
Dejavnost glasbenih šol je posebnega družbenega pomena.
Dejavnost glasbenih šol se financira iz sredstev temeljnih izobraževalnih skupnosti v skladu z zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69), s prispevki učencev in z drugimi dohodki.
Višino prispevkov učencev določi svet šole oziroma ustanovitelj enote.
4.	člen
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se • za glasbene šole primerno uporabljajo določbe zakona o osbbvni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/69).
II.	ORGANIZACIJA
5.	člen
Šolanje v glasbenih šolah traja glede na vrsto glavnega predmeta od dveh do deset let.
Nadarjenim učencem, ki hitreje obvladajo snov učnih predmetov, morajo glasbene šole omogočiti, da lahko prej končajo šolo, kakor je določeno v učnem načrtu.
a	6. člen
Učni predmeti v glasbenih šolah so glavni in dopolnilni.
Glavni predmeti so: godala, klavir, solo petje, pihala, trobila, tolkala, brenkala, harmonika, ritmika in ples.
Dopolnilni predmeti so zlasti: nauk o glasbi, spoznavanje glasbene umetnosti, komorne vaje, orkester in zbor.
7.	člen
Glasbene šole vzgajajo in izobražujejo po predmetniku in učnih načrtih.
Osnove predmetnika in osnove učnih načrtov določi strokovni svet zavoda za šolstvo SR Slovenije.
Na podlagi osnov določi glasbena šola predmetnik s statutom; učne načrte pa določi njen učiteljski zbor. S predmetnikom in učnimi načrti glasbene šole se določijo učni predmeti in obvezni dopolnilni predmeti, ki se poučujejo v glasbeni šoli, ter obvezni javni oziroma interni nastopi.
8.	člen
Temeljna učna enota glasbene šole je letnik. Letnik obsega učno snov enega šolskega leta.
Glasbena šola ima lahko oddelke, odseke in skupine.
9.	člen
Pouk v glasbenih šolah je individualen in skupinski.
Učna ura individualnega pouka traja praviloma 30 minut, skupinskega pouka pa 45 minut.
10.	člen
V glasbenih šolah se ocenjuje uspeh iz posameznih učnih predmetov. Pri oceni iz glavnega predmeta se upošteva tudi ocena uspeha pri nastopu. Ob koncu šolskega leta se oceni tudi splošni uspeh.
Letni uspeh iz glavnih predmetov in uspeh pri nastopu ocenjuje komisija. Komisija .ima predsednika In dva člana, ki jih imenuje ravnatelj glasbene šole izmed čVinov učiteljskega zbora glasbene šole in izmed ustreznih strokovnjakov. Predsednik komisije je praviloma ravnatelj glasbene šole.
Uspeh med šolskim letom ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje.
11.	člen
Podrobnejše določbe o ocenjevanju v glasbenih šolah predpiše republiški sekretar za prosveto in kulturo.
12.	člen
V glasbenih šolah se opravljajo sprejemni preizkus ter letni in popravni izpiti.
Izpiti se opravljajo pred komisijo, imenovano po drugem odstavku 10. člena tega zakona.
O vsakem izpitu se sestavi zapisnik.
13.	člen
Sprejemni preizkus opravljajo osebe, ki se vpišejo v 1. letnik glasbene šole.
Na sprejemnem preizkusu se ugotovi, če ima oseba, ki se želi vpisati v glasbeno šolo, primerno razvit posluh, čut za ritem, sposobnost glasbenega pomnenja ter fizične in zdravstvene pogoje za učenje ustreznega glavnega predmeta.
14.	člen'
Letne izpite iz vseh predmetov letnika opravljajo učenci glasbene šole vsako leto. Letni izpit iz vsakega predmeta obsega učno snov enega letnika. Letni izpiti se opravljajo praviloma v mesecu juniju.
Popravne izpite opravljajo učenci iz tistih predmetov, iz katerih so bili ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni. Učenec lahko opravlja popravni izpit iz glavnega predmeta samo enkrat, iz dopolnilnih predmetov pa večkrat.
15.	člen
Učenci glasbenih šol 'napredujejo v višji letnik, če so pozitivno ocenjeni iz glavnih predmetbv.
Učenci uspešno končajo glasbeno šolo, če opravijo letne izpite iz vseh letnikov.
Učenci, ki ne opravijo popravnega izpita iz glavnega predmeta, ponavljajo letnik. Isti letnik se lahko ponavlja samo enkrat.
Učenci, ki ne opravijo popravnih izpitov iz dopolnilnih predmetov, obiskujejo pouk iz dopolnilnih predmetov v prejšnjem letniku, dokler ne opravijo izpitov Iz teh predmetov.
16.	člen
Letnž in popravne izpite opravljajo tudi osebe, ki si hočejo pridobiti izobrazbo glasbene šole, pa ne obiskujejo pouka.
Učiteljski zbor glasbene šole določa roke, kdaj in kako se opravljajo izpiti iz prejšnjega odstavka tega člena.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko izpite večkrat ponavljajo.
17.	člen
Glasbene šole s statutom ali z drugim splošnim aktom podrobneje določijo način opravljanja izpitov ter delo in organizacijo izpitnih komisij.
III.	UČENCI
18.	člen
V 1. letnik glasbene šole se učenci sprejemajo na podlagi razpisa.
Z razpisom se lahko glede na posebnosti glavnih predmetov določi spodnja ali zgornja meja starosti učencev.
19.	člen
Učenci glasbene šole, ki so stari štirinajst ali več let, sestavljajo šolsko skupnost.
20.	'člen
Vzgojni ukrep v glasbeni šoli je tudi izključitev iz šole, o čemer odloča učiteljski zbor glasbene šole.
IV.	UČITELJI
21.	člen
Učitelji v glasbeni šoli so lahko tisti, ki imajo višjo ali visoko izobrazbo ustreznega glasbenega izobraževalnega zavoda.
Predmete, za katere si ni mogoče pridobiti ustrezne višje ali visoke izobrazbe, lahko poučujejo učitelji z ustrezno srednjo izobrazbo.
22.	člen
Učna obveznost učiteljev za individualni pouk je 33 ur po 30 minut tedensko, učiteljev za skupinski pouk pa 22 ur po 45 minut tedensko.
Če organizacija izobraževanja tako zahteva, lahko svet šole učno obveznost zniža ali zviša učitelju za individualni pouk tedensko za 3 ure, učitelju za skupinski pouk pa tedensko za 2 uri.
V.	USTANAVLJANJE
23.	člen
Glasbene šole ustanavljajo družbeno-politične skupnosti ter delovne in druge organizacije.
Glasbene šole imajo lahko oddelke zunaj svojega sedeža (dislocirani oddelki).
24.	člen
Glasbena šola se' lahko ustanovi kot zavod:
1.	če ima organiziran pouk za najmanj tri glavne predmete in vsaj dopolnilni predmet nauk o glasbi;
2.	če ima skupaj vpisanih najmanj šestdeset učencev;
3.	če ima predmetnik in učne načrte za predmete, ki naj se poučujejo na glasbeni šoli;
4.	če so zagotovljeni učitelji in drugi delavci;
5.	če so zagotovljeni prostori, oprema in učila;
6.	če so zagotovljena finančna sredstva za delo.
Ce se ustanovi glasbena šola kot notranja organizacijska enota druge organizacije, ji ni potrebno izpolnjevati pogojev iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
25.	člen
Glasbena šola sme začeti z delom šele potem, ko komisija, ki jo imenuje za šolstvo pristojni organ skupščine občine, na katere območju se šola ustanovi, ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek dela iz prejšnjega člena tega zakona.
V komisijo iz prejšnjega odstavka imenujeta po enega člana republiški sekretai^t za prosveto in kulturo in zavod za šolstvo SR Slovenije.
VI.	UPRAVLJANJE GLASBENIH SOL, KI SO ZAVODI
26.	člen
Pri upravljanju glasbenih šol sodelujejo tudi predstavniki učencev, ki sestavljajo šolsko skupnost po 19. členu tega zakona.
Akt o ustanovitvi glasbene šole določi organizacije in organe, ki delegirajo oziroma volijo predstavnike družbene skupnosti pri upravljanju glasbenih šol, ter število teh predstavnikov.
27.	člen
Ravnatelj glasbene šole je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja na glasbeni šoli, določene v prvem odstavku 21. člena tega -zakona, in ima vsaj 5 let prakse v glasbeno-vzgojnem delu.
VII.	DOKUMENTACIJA
28.	člen
Glasbene šole izdajajo spričevala. Spričevala so javne listine.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo določi vsebino in obliko spričevala ter dokumentacije in evidence.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Glasbene šole uskladijo svoje delo z odločbami tega zakona najpozneje v roku dveh let po uveljavitvi.
Ce glasbene šole do tega roka ne izpolnijo pogojev iz 24. člena tega zakona, prenehajo z delom.
30.	člen
Učitelji, ki nimajo izobrazbe ustrezne stroke oziroma stopnje, ki se zahteva za delovna mesta, na katerih opravljajo glasbeno vzgojno delo ob uveljavitvi tega zakona, si morajo najpozneje v petih letih od uveljavitve tega zakona pridobiti zahtevano izobrazbo. Ce si učitelji v tem roku ne pridobijo predpisane izobrazbe, ne smejo več opravljati dela na teh delovnih mestih.
Učitelji, ki nimajo izobrazbe, predpisane s tem zakonom, lahko ostanejo na svojih delovnih mestih, če imajo ustrezno srednjo izobrazbo in najmanj deset let izkušenj na vzgojno glasbenem področju.
Na delovnem mestu učitelja lahko izjemoma ostanejo tudi tisti, ki nimajo izobrazbe, če so pokazali vidne uspehe na pedagoškem ali umetniškem glasbenem področju in imajo najmanj 15 let izkušenj na vzgojno glasbenem področju.
31.	člen
Učitelji, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona več kakor pet let delovne dobe in še niso opravili strokovnega izpita v prosvetni stroki, morajo najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona opraviti strokovni izpit. Ce učitelji v tem roku ne opravijo strokovnega izpita, ne smejo več opravljati vzgojnega izobraževalnega dela.
Ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati uredba vlade LR Slovenije o glasbenih šolah (Uradni list LRS,
št. 36-144/46) in pravilnik o organizaciji in delu glasbenih šol (Uradni list LRS, št. 13-51/53).
33. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
96.
Na podlagi 10. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 4. maja 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o povračilih poslancem Skupščine SR Slovenije in funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije
I
Drugi odstavek 3. točke odloka o povračilih poslancem Skupščine SR Slovenije in funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-28/68, št. 40-260/69 in št. 11-58/70) se spremeni tako, da se glasi:
»Višino poslanskega pavšala določi administrativna komisija s posebnim sklepom«.
II
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. maja 1971 dalje.
St. 113-1/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
97.
Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 7. aprila 1971 in na seji prosveto o-kulturnega zbora dne 4. maja 1971 sprejela
ODLOK
o soglasju k spremembam In dopolnitvam enotnih
osnov meril za financiranje dejavnosti vzgojnih In izobraževalnih zavodov
K spremembam in dopolnitvam enotnih osnov meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov, ki jih je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 25. februarja 1971, se daje soglasje.
St. 402-135/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
98.
Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 36. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 7. aprila 1971 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 4. maja 1971 sprejela
ODLOK
o soglasju k merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1971
K merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1971, ki jih je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 25. februarja 1971, se daje soglasje.
St. 402-135/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
99.
Na podlagi amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 4. maja 1971 sprejela
ODLOK
o soglasju k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1970
I
Daje se soglasje k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1970 s stanjem na dan 31i decembra 1970:
din
1.	skupna sredstva . . . » . . 51.924.514,61
2.	razporejena sredstva .... 48.189.355,76
3.	ostanek sredstev.............. 3.735.158,85
II
Ostanek sredstev v znesku 3.735.158,85 din se prenese kot dohodek sklada v letu 1971.
St. 400-21/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
100.
Na podlagi amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 45. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 4. maja 1971 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1971
Finančni načrt vodnega sklada SR Slovenije za leto 1971, ki ga je sprejel upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije na seji 17. februarja 1971 in ki izkazuje dohodke v znesku 60,400.000 din in izdatke v enaki višini, se potrdi.
St. 400-21/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
101.
Na podlagi 168. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 21. člena poslovnika gospodarskega zbora je gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 4. maja 1971 sprejel
ODLOK
o izvolitvi podpredsednika gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije
Za podpredsednika gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije se izvoli
Janez Vidmar.
St. 0203-1/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik
Tone Bole L r.
102.
Na podlagi 11., 152. in 153. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) izdajam
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev za poslanca gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 17. volilni enoti Ljubljana-Center
1.	Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 17. volilni enoti Ljubljana-Center;
2.	volitve bodo 30. junija 1971.
St. 0203-1/71
Ljubljana, dne 12. maja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
103.
Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter sklepa iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti Slovenije o sestavi in načinu izvolitve ustanovne skupščine kulturne skupnosti Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 4. maja 1971 sprejela
ODLOK
o imenovanju predstavnikov SR Slovenije, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije v ustanovno skupščino kulturne skupnosti Slovenije
V ustanovno skupščino kulturne skupnosti Slovenije se imenujejo:
Mitja Gorjup, glavni urednik »Dela«, Ljubljana;
dr. Boris Kuhar, predsednik odbora prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije za kulturne dejavnosti;
dr. Boris Majer, izredni profesor filozofske fakultete univerze v Ljubljani;
• Drago S e 1 i g e r, poslanec družbeno-političnega zbora zvezne skupščine;
Ivo Tavčar, podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije;
Marjan Tavčar, podpredsednik odbora pro-svetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije za kulturne dejavnosti;
Boris Ziherl, izredni profesor filozofske fakultete in fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani;
Ela-Atena U 1 r i h , predsednik odbora republiškega zbora Skupščine SR Slovenije za prosveto in kulturo; ............ ,
Ciril Zlobec, urednik kulturne rubrike RTV Ljubljana.
St. 111-91/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
104.
Na podlagi ustavnega amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in v zvezi s 5. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 4. maja 1971 sprejela
ODLOK
o določiti števila sodnikov pri višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani in pri okrožnih gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji
I
Za višje gospodarsko sodišče v Ljubljani se določi 9 sodniških'mest.
II
Za okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani se določi 14 sodniških mest;
za okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru se določi 9 sodniških mest;
za okrožno gospodarsko sodišče v Celju se določi 6 sodniških mest;
za okrožno gospodarsko sodišče v Kopru se določi 6 sodniških mest.
III
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
S	tem dnem prenehata veljati točki I in III odloka o določitvi števila sodnikov pri višjem gospodarskem sodišču Ljudske republike Slovenije, števila občasnih sodnikov pri višjem gospodarskem sodišču Ljudske republike Slovenije ter števila sodnikov okrožnih gospodarskih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji, ki se nanašajo na določitev števila sodnikov pri višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani in okrožnih gospodarskih sodiščih (Uradni list LRS, št. 48-176/54) in odlok o določitvi števila sodnikov pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 46-267/70).
St. 111-37/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
105.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 4. maja 1971 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika okrožnega sodišča V Novi Gorici
Za predsednika okrožnega sodišča v Novi Gorici se izvoli
dr. Karel T a s s o 11 i, predsednik občinskega sodišča v Novi Gorici.
St. 111-33/71
Ljubljana, dne 5. maja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
106.
Na podlagi 24. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih a usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4/15-1971) ter po poprejšnjem mnenju Gospodarske zbornice SR Slovenije in Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o podaljšanju začasnih ukrepov v zvezi z izplačevanjem osebnih dohodkov
I
V	prvi vrsti prvega odstavka I. točke odloka o podaljšanju začasnih ukrepov v zvezi z izplačevanjem osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 16-79/71) se besedi »osebne dohodke« zamenjata z besedami »osebne in skupne potrebe delavcev-«.
II
O
Za prvim odstavkom I. točke se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za izplačilo regresov za letne dopuste iz sredstev sklada skupne porabe.
Delovne organizacije lahko izplačajo za leto 1971 regrese za letne dopuste največ v višini 600 din neto na zaposlenega«.
III
Dosedanji drugi odstavek, I. točke postane četrti odstavek.
IV
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-32/68
Ljubljana, dne 14. maja 1971.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
107.
Na podlagi trinajste alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 1. točko odloka o določitvi premije za kravje in ovčje mleko v prvem trimesečju leta 1971 (Uradni list SFRJ, št. 8-60/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premijah za kravje mleko v prvem trimesečju 197L
leta
I
Iz sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti se bo delovnim organizacijam, ki so v času od
1.	januarja do 31. marca 1971 mleko predelovale, sterilizirale ali izvažale ter pridelovalnim delovnim organizacijam, ki so mleko same predelale ali izvozile, izplačevala premija v znesku, po pogojih, pa način in po postopku, kot je določen v odloku o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS, St. 16-91/70), z izjemo določbe iz V. točke tega odloka.
II
Zahteva za premijo mora biti vložena pri Republiškem sekretariatu za gospodarstvo, ki bo ugotovil, če so pogoji za premijo izpolnjeni.
Ce so pogoji izpolnjeni, obvesti organ iz prejšnjega odstavka republiški sekretariat za finance, da odredi izplačilo premije.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-6/68
Ljubljana, dne 14. maja 1971.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič L r.
108.
Na podlagi 1. odstavka 20. člena v zvezi s 16. členom zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 23-67, 40/68, 11/69 in 15/70) ter v smislu 2. točke odloka o načinu oblikovanja cen oziroma tarif obveznega zavarovanja motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 17-173/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o ukrepih neposredne družbene kontrole cen oziroma
tarif obveznega zavarovanja motornih vozil
I
Zavarovalne delovne organizacije, ki opravljajo na območju SR Slovenije obvezno zavarovanje motornih vozil, morajo za vsako povečanje ali novo določitev cen oziroma tarif dobiti soglasje Zavoda SR Slovenije za cene.
Republiški organ za cene lahko izda skupno soglasje k tarifam za zavarovalne delovne organizacije, ki so se o cenah oziroma tarifah dogovorile s sporazumom.
II
Delovne organizacije iz I. točke tega odloka morajo poleg cenika predložiti Zavodu SR Slovenije za cene tudi dokumentacijo iz katere je razvidna upravičenost zahtevanih cen oziroma tarif.
III
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
$t. 44-25/67
Ljubljana, dne 14. maja 1971.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r.
109.
Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o strokovnih in tehničnih pogojih glede opreme in kadrov v lekarnah ter o načinu, postopku in rokih za izpolnitev pogojev za verifikacijo lekarn
1.	člen
S	tem pravilnikom sc urejajo: strokovni in tehnični pogoji glede opreme m kadrov, ki jih morajo izpolnjevati lekarne in njihove strokovne enote; sodelovanje lekarn z drugimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami; zaloge zdravil in drugega sanitetnega materiala; določena strokovno-tehnična vprašanja v zvezi z ureditvijo in opremo lekarn in z izdajanjem zdravil; pogoji glede strokovnih kadrov in njihove kvalifikacije; določena strokovno-tehnična vprašanja bolnišničnih lekarn in pogoji za prodajo in oskrbo prebivalstva z zdravili; okvirna delovna področja lekarniških strokovnih delavcev ter način, postopek in roki za verifikacijo lekarn.
NALOGE LEKARNE IN NJENIH STROKOVNIH ENOT
2.	člen
Za izvrševanje nalog iz 62. in 63. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70 — v nadaljnjem besedilu »zakon«) opravljajo lekarne in njihove strokovne enote naslednja strokovna dela:
a)	izdajanje izgotovljenih zdravil na recepte ali brez receptov, če je to dovoljeno po posebnih predpisih,
b)	izdajanje magistralno izgotovljenih in pakiranih zdravil, ki niso pokvarljiva,
c)	izdelovanje in izdajanje magistralnih zdravil, ki ne vsebujejo zdravilnih substanc iz seznama »se-parande« in »claudenda« po veljavni jugoslovanski farmakopeji (v nadaljnjem besedilu »Ph. Jug.«),
č) izdelovanje in izdajanje zdravil, ki vsebujejo zdravilne substance iz seznama »separanda« in »claudenda« po Ph. Jug,
d)	izdelovanje magistralnih zdravil in zdravil za subkutano uporabo po aseptičnem postopku,
e)	izdelovanje galenskih pripravkov,
* f) priprava destilirane vode,
g) preiskovanje zdravilnih substanc na njihovo identiteto.
Vsa strokovna dela, našteta pod točkam’ a) do g) iz prvega odstavka tega člena so za lekarne obvezn* Strokovne enote, ki ne opravljajo vseh teh strokovnih del, ne morejo biti samostojne organizacije združenega dela.
3.	člen
#
Poleg strokovnega dela iz 2. člena tega pravilnika lekarna opravlja še naslednja strokovna dela:
a)	Izdeluje zdravila za intramuskulamo in intravenozno uporabo,
b)	preizkuša zdravilne substance in galenske pripravke na kvaliteto,
c)	prodaja higiensko-sanitarne pripomočke in predmete splošne rabe v okviru registrirane dopolnilna dejavnosti lekarne in njenih strokovnih enot.
V splošnem aktu lekarne mora biti določeno, katera strokovna dela iz tega člena se opravljajo v posamezni strokovni enoti lekarne.
4.	člen
Lekarne morajo sodelovati z zdravstvenimi delovnimi organizacijami zlasti v vprašanjih racionalnosti predpisovanja zdravil, predpisovanja asortimana zdravil in medsebojnega sodelovanja v strokovnih organih (npr. strokovnih kolegijih). Natančneje se uredi to sodelovanje v medsebojno usklajenih splošnih aktih lekarn ter zdravstvenih domov oziroma bolnišnic oziroma s samoupravnimi sporazumi.
ZALOGE ZDRAVIL V LEKARNAH IN LEKARNIŠKO STROKOVNO POSLOVANJE
5.	člen
Lekarna mora imeti stalno v zalogi potrebam primerne količine in vrste zdravil in sredstev za zdravljenje (drugi odstavek 62. člena zakona).
. Pot, ..bam primerne zaloge zdravil določi lekarna, upoštevajoč pri tem zlasti zdravila, ki jih zdravniki na njenem območju predpisujejo.
Za primer izrednih razmer mora imeti lekarna na zalogi tudi primerno količino in vrsto zdravil in sanitetnega materiala, ki se določijo s posebnimi navodili.
Lekarna mora določiti, katera njena strokovna enota mora imeti na zalogi zdravila, ki jih zdravniki zelo redko predpisujejo, ter mora o tem obvestiti vse svoje strokovne enote.
6.	člen
Lekarna mora imeti na zalogi:
1.	zadosten izbor kemikalij, drog, galenskih preparatov in izgotovljenih zdravil, da more izdelovati oziroma izdati predpisano zdravilo,
2.	serume proti tetanusu in proti kačjemu piku,
3.	obvezilni material, sanitetne pripomočke.
Lekarna mora imeti najmanj enomesečno zalogo.
7.	člen
Lekarna mora zdravila zaradi zapadlosti njihovega roka trajanja sproti izločati in odpisovati.
8.	člen
Vse zdravilne substance in galenske preparate, ki jih lekarna oziroma njena strokovna enota nabavi, mora preizkusiti na identiteto.
Ce lekarna oziroma njena .strokovna enota prejme zdravilne substance, galenske preparate oziroma zdravilna zelišča brez atesta podjetja za proizvodnjo oziroma promet z zdravili na debelo ali pooblaščenega zavoda za preizkušanje zdravil, jih mora sama preizkusiti na kvaliteto oziroma jih mora dati preizkusiti pooblaščenemu zavodu za preizkušanje zidravil.
Lekarna oziroma njena strokovna enota, ki mora po prejšnjih odstavkih preizkusiti zdravilne substance, galenske preparate in zdravilna zelišča na identiteto ali kvaliteto, mora o tem voditi dnevnik analiz in njihovih rezultatov.
9.	člen
Pri izdelavi zdravil se mora lekarna ravnati po predpisih, zlasti pa po Ph. Jug., Formulae magistrales in po drugih predpisih.
10.	člen
Lekarna mora na zahtevo zainteresiranih zdravstvenih delovnih organizacij ali pooblaščenih državnih in drugih organov omogočiti vpogled v predpisovanje vrste in količin zdravil, ki jih predpisujejo zdravniki.
11.	člen
Bolnišnična lekarna opravlja lekarniško službo praviloma za potrebe bolnišnice.
Bolnišnična lekarna, ki po 63. členu zakona oskrbuje prebivalstvo z zdravili, mora izpolnjevati vse strokovno-tehnične pogoje, ki so po tem pravilniku predpisani za lekarne.
Bolnišnična lekarna izdaja ne glede na določbo prejšnjega odstavka zdravila prebivalstvu v primerih:
4.	če je potrebno bolniku po odpustu iz bolnišnice nadaljevano zdravljenje z neregistriranim zdravilom, ki ga je dobival pri hospitalnem zdravljenju, če se s tem strinja strokovni kolegij ustreznega bolnišničnega oddelka,
2.	če gre za zdravilo, ki se daje v primeru nujne pomoči.
12.	člen
Strokovni in tehnični pogoji glede opreme in kadrov v bolnišničnih lekarnah se predpišejo s pravilnikom za bolnišnice po drugem odstavku 37. člena zakona.
STROKOVNO-TEHNICNA UREDITEV LEKARN
Prostori
. 13. člen
Lekarna mora imeti:
1.	prostor za izdajo zdravil (oficina),
2.	prostor za izdelovanje galenskih pripravkov (galenski laboratorij),
3.	prostor za sortiranje, pregledovanje, sprejem In hrambo materiala z ločenim prostorom za razpakova-nje (v nadaljnjem besedilu »materialka«),
4.	prostor za lahko vnetljivi material, zgrajen po veljavnih požarno-varnostnih predpisih,
5.	klet ali drug primeren hladen prostor za shranjevanje zdravil, za katera je to predpisano v Ph. Jug.,
6.	prostor za čiščenje pribora, posodja in steklovine (v nadalnjem besedilu »pomivalnica-«),
7.	stranske prostore za embalažo in podobno,
8.	sanitarije z umivalnico s tekočo toplo vodo,
9.	garderobo ali garderobno omarico za delavce lekarne,
10.	prostor za upravo.
Prostori pod 3., 4., 5. in 7. točko iz prvega odstavka so lahko tudi v kleti.
bprema, aparatura in pribor ter hramba materiala
14.	člen
Oprema v vseh prostorih lekarne in njenih strokovnih enot mora biti sodobna, iz kakovostnega materiala ter mora ustrezati higlensko-tehničnim predpisom oziroma načelom, izdelana pa tako, da se lahko in dobro čisti.
Oprema mora omogočati smotrno, strokovno in pregledno razporeditev materiala.
Zdravila in zdravilne substance morajo biti razporejene po farmacevtskih oblikah in abecednem redu ter po predpisih Ph. Jug.
Vse stalne posode in predali morajo biti signirani s trajnimi signaturami po predpisih Ph. Jug. in praviloma tarirani. Predali za droge morajo biti izdelani tako, da ni mogoč prehod (mešanje) materiala iz enega v drug predal.
Zdravila se morajo hraniti ločeno (v posebnih omarah) od ostalega blaga, ki je predmet registrirane dopolnilne dejavnosti lekarne.
15.	člen
Prostor za izdajo zdravil (oficina), mora biti primerno velik, zračen, svetel in s pultom razdeljen na del za strokovne farmacevtske delavce in na del za stranke.
Tla v delu za stranke morajo biti iz trdega materiala, ki omogoča temeljito čiščenje in dezinfekcijo.
Recepturna miza mora biti opremljena s priborom in materialom za izdelavo magistralnih zdravil. V manjših lekarnah ali lekarniških strokovnih enotah se lahko recepturna miza uporablja obenem tudi kot pult za sprejem receptov in za izdajo zdravil. V takem primeru mora biti recepturna miza opremljena s steklom, ki loči receptarja od strank.
Vsa ostala oprema mora biti v skladu s 14, členom tega pravilnika.
. - » •
16.	člen
Prostor za izdelavo galenskih pripravkov (galen-ski laboratorij) mora biti primerno velik, svetel in suh.
Tla morajo biti iz materiala, odpornega proti kemikalijam, in ki omogoča učinkovito čiščenje.
Stene v laboratoriju morajo biti najmanj do višine 1,5 m obložene z materialom, ki omogoča umivanje.
Delovna miza v laboratoriju mora imeti ploščo, obstojno na kemikalijo.
Laboratorij mora imeti opremo za shranjevanje pribora in aparature. Pribor in aparatura morata ustrezati Ph. Jug.
V	laboratoriju mora biti digestorij ali »napa«.
17.	člen
Materialka in klet morata biti suha, zračna in hladna prostora.
V	materialki in kleti mora biti delovna miza in potrebno število omar za shranjevanje materiala.
18.	člen
Pomivalnica mora biti obsegu dela primerno velika, v kateri morajo biti tla in stene urejene kot v galenskem latoratoriju.
V	pomivalnici mora biti: najmanj dvojno pomivalno korito s tekočo toplo vodo, naprava za odcejanje in sušenje posode in pribora, potrebno število omar za shranjevanje čistilnih sredstev in pribora za čiščenje ter ločena omara, polica ali pult za odlaganje nečiste posode in pribora.
19.	člen
Oprema za destilacijo vode mora biti nameščena-v posebnem prostoru ali v digestoriju.
20.	člen
Lekarna, ki zdravila izdeluje sterilno in aseptično, ipora za to imeti ločene prostore in opremo.
Za izdelavo magistralnih zdravil in subkutanih zdravil mora lekarna ali njena strokovna enota imeti najmanj aseptično omarico.
Za izdelavo zdravil za intramuskularno ali intravenozno porabo pa mora lekarna imeti zadostne in za tako delo potrebne prostore in opremo.
21.	člen
Pribor za preizkušanje zdravilnih substanc na identiteto mora imeti vsaka strokovna enota lekarne.
22.	člen
Vsaka lekarna mora imeti Ph. Jug. in uradne strokovne publikacije.
23.	člen
Na zgradbi, v kateri je lekarna oziroma strokovna enota lekarne, mora biti viden napis in zvonec ter obvestilo o obratovalnem času.
V	kraj ir z več lekarnami mora biti na vsaki od njih vidno označeno, katera lekarna ima dežurno službo.
Ce ni farmacevt v času službe stalne pripravljenosti v lekarniških prostorih, mora biti pri zvoncu tudi ponoči vidno obvestilo, kje je.
24.	člen
Lekarna in njene strokovne enote mora imeti telefonsko zvezo. Vsi lekarniški prostori morajo biti skrbno vzdrževani ter najmanj na dve leti prebeljeni.
25.	člen
Zaradi nepretrgane zdravstvene dejavnosti, ki jo morajo opravljati lekarne (44. člen zakona), morajo imeti lekarne organizirano dežurno službo ali službo stalne pripravljenosti.
Farmacevt, ki opravlja službo stalne pripravljenosti, mora biti vedno dosegljiv.
LEKARNIŠKI STROKOVNI DELAVCI
26.	člen
Strokovno delo v lekarnah oziroma strokovnih enotah lekarne smejo opravljati samo kvalificirani lekarniški strokovni delavci, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo za svoje delo in ki izpolnjujejo zdravstvene pogoje za delo z zdravili. Drugi delavci lahko opravljajo posamezna zdravstvena opravila v lekarni samo pod pogoji, ki jih določa zakon (22. člen zakona).
27.	člen
V	vsaki lekarni mora biti zaposlen najmanj en diplomirani farmacevt ter en farmacevtski tehnik z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo; če dela lekarna v dveh izmenah, mora lekarna imeti dva diplomirana farmacevta in najmanj enega farmacevtskega tehnika.
Strokovni delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti opravljene predpisane izpite (med pripravništvom in Strokovni izpit), brez teh ne morejo opravljati samostojno svojega strokovnega dela.
28.	člen
‘ V lekarnah, v katerih se opravljajo glavne in dopolnilne strokovne lekarryške in druge dejavnosti v večjem obsegu, se določita število in vrsta strokovnih delavcev v skladu« z obsegom dela v splošnem aktu lekarne.
Komisija za verifikacijo lekarne ugotavlja ustreznost števila in vrste strokovnih delavcev lekarne v primerih iz prejšnjega odstavka.
DELOVNO PODROČJE LEKARNIŠKIH STROKOVNIH DELAVCEV
29.	člen
Delovno področje lekarniških strokovnih delavcev določi lekarna s splošnim aktom o sistemizaciji delovnih mest ali v drugem splošnem aktu.
Pri določanju delovnega področja lekarna upošteva zlasti vse znanje in izkušnje, ki jih je delavec pridobil tekom svojega izobraževanja v strokovni šoli, tekom izobraževanja v času pripravništva po predpisanem programu tekom priprave za pripravniški izpit in za strokovni izpit po predpisanem izpitnem programu ter v času strokovnega izpopolnjevanja in specializacije.
Pooblaščeni zdravstveni delavec lekarne lahko zaradi izobraževanja ali strokovnega izpopolnjevanja zaupa drugemu zdravstvenemu delavcu posamezna strokovna opravila, za katera se ta usposablja, vendar ga mora neposredno nadzorovati in je za njegovo delo odgovoren (22. člen zakona).
VERIFIKACIJA LEKARN
30.	člen
Verifikacija lekarn in njihovih strokovnih enot ima namen, da se ugotovi, ali le-te izpolnjujejo oziroma do katere mere izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane strokovne in tehnične pogoje za svoje delo ter kako se ravnajo pri svoji ureditvi in delu po strokovnih in tehničnih pogojih, določenih v Ph. Jug. in po drugih splošnih predpisih, ki urejajo strokovno in tehnično ureditev lekarn, izdajanje zdravil ter pripravljanja magistralnih zdravil.
31.	člen
Zahtevek za verifikacijo (30. člen tega pravilnika) mora lekarna vložiti v šejstih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
Zahtevku za verifikacijo mora biti priložena ustrezna dokumentacija, iz katere je mogoče ugotavljati, ali oziroma do katere mere so izpolnjeni pogoji za verifikacijo lekarne.
Pred vložitvijo zahtevka za verifikacijo mora o osnutku tega zahtevka in dokumentacije iz prejšnjega odstavka razpravljati strokovni kolegij lekarne. Zahtevku za verifikacijo mora biti priložen obrazložen / sklep strokovnega kolegija.
32.	člen
Izpolnitev pogojev za verifikacijo lekarn ugotavljajo komisije, ki jih imenuje republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo.
Komisijo sestavljajo trije člani, od katerih morata biti dva člana strokovnjaka (farmacevta) za strokovna in tehnična vprašanja lekarniške službe, in pristojni organ za sanitarno inšpekcijo. Komisija lahko pritegne k delu še druge strokovnjake, če gre za zamotana strokovna oziroma tehnična vprašanja.
O kraju in času dela komisije mora biti obveščen tudi ustanovitelj, ki lahko sodeluje po svojem zastopniku pri delu komisije.
33.	člen
O delu komisije se vodi zapisnik. Zapisnik mora vsebovati vse pomembnejše podatke in ugotovitve, ki utegnejo vplivati na izpolnitev pogojev za verifikacijo lekarne, ter predloge in pogoje komisije za izdajo odločbe o verifikaciji. K ugotovitvam in predlogom komisije v zapisniku lahko da zastopnik lekarne oziroma zastopnik ustanovitelja svoje pripombe Oziroma predloge.	r
Zapisnik mora biti napravljen takoj po ugotavljanju pogojev za verifikacijo.
Prepis zapisnika se pošlje: republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo, lekarni in njenemu ustanovitelju.
34.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo izda na podlagi predloga komisije ter pripomb ustanovitelja oziroma lekarne odločbo o verifikaciji lekarne oziroma njenih strokovnih enot.
Če se v postopku za verifikacijo ugotovi, da lekarna ali njene strokovne enote ne izpolnjujejo vseh pogojev za verifikacijo (30. in 31. člen tega pravilnika), se pogojno verificirajo s tem, da v odrejenem roku odpravijo ugotovljene strokovne in tehnične pomanjkljivosti. Če lekarna ali njena strokovna enota v tem roku ne odpravi pomanjkljivosti, se ji prepove nadaljnje delo.
Če so v postopku za verifikacijo ugotovljene tehnične in strokovne pomanjkljivosti takšne narave, da bi lahko pomenile nevarnost za zdravje ljudi, se lahko lekarni oziroma njeni strokovni enoti prepove nadaljnje delo, dokler se te pomanjkljivosti ne odpravijo.
35.	člen
Če se pojavijo okoliščine, ki kažejo na to, da lekarna ali njena strokovna enota ne izpolnjuje več pogojev za verifikacijo, uvede republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo na lastno pobudo ali na predlog republiškega medicinskega sveta postopek za ugotovitev, ali lekarna oziroma njena strokovna enota šč izpolnjuje pogoje za verifikacijo.
KONČNA DOLOČBA
36.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 515-1/69
Ljubljana, dne 4. maja 1971.
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Majda Gaspari 1. r.
AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE
no.
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor Skupščine SR Slovenije
Republiška volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije daje po drugem in tretjem odstavku 117. člena v zvezi s 156. členom zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) republiškemu zboru Skupščine SR Slovenije tole
poročilo:
Za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora Skupščine SR Slovenije v 8. volilni enoti Domžale I, ki jih je razpisal predsednik Skupščine SR Slovenije z odlokom dne 22. februarja 1971 (Uradni list SRS, št. 5-38/71), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidata Francija Gerbca, Rodica, Perkova 14 in Petra Gubanca, Mengeš, Zavrti.
O' predlaganih kandidatih so volivci neposredno glasovali na volitvah dne 9. maja 1971.
Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih neposrednih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Domžale, preizkusila zakonitost volitev in ugotovila, da sta bila postopek za določitev kandidatov in volitve izvedene v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo ali na izid volitev.
Po ugotovitvi izida volitev pristojne občinske volilne komisije je v 8. volilni enoti Domžale I vpisanih v volilni imenik 12.413 volivcev. Glasovalo je 10.413 volivcev. Pri glasovanju sta dobila kandidata
Franci Gerbec ..j#.... 5750 glasov
Peter Gubane . . » s * s . . 4029 glasov
Neveljavnih je bilo 634 glasovnic.
•
Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila, da je bil po tretjem odstavku 112. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca republiškega zbora Skupščine SR Slovenije Franci Gerbec, ki je dobil največ glasov v volilni enoti.
St. 8-1/71
Ljubljana, dne 13. maja 1971.
' Republiška volilna komisija
za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije
Tajnik	Predsednik
dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r.
111.
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev poslanca v gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije
Republiška volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije daje po četrtem in petem odstavku 146. člena v zvezi s 156. členom zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) gospodarskemu zboru Skupščine SR Slovenije tole
poročilo :
Za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije v 9. volilni enoti Žalec, ki jih je razpisal predsednik Skupščine SR Slovenije z odlokom dne 22. februarja 1971 (Uradni list SRS, št 5-39/71), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidata Ivana Kudra, kmeta, Pon-grac 10.
O predlaganem kandidatu je glasovalo volilno telo 29. aprila 1971.
Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Žalec, preizkusila zakonitost volitev in ugotovila, da sta bila postopek za določitev kandidatov in volitve izvedene v skladu z zakonom ip da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo ali na izid volitev.
Po ugotovitvi izida volitev pristojne občinske volilne komisije je v 9. volilni enoti Žalec 106 članov volilnega telesa in sicer 72 odbornikov občinske skupščine Žalec in 34 delegatov delovnih skupnosti iz območja občine Žalec; od teh je glasovalo 42 odbornikov občinske skupščine in 25 delegatov delovnih skupnosti. Pri glasovanju je prejel kandidat
Ivan Kuder..................... . 67 glasov
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila, da je bil po prvem odstavku 143. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije Ivan Kuder, ki je 'dobil večino glasov vseh članov volilnega telesa.
X-
St. 2-1/71
Ljubljana, dne 13. maja 1971.
Republiška volilna komisija
za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije
Tajnik	Predsednik
dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r.
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
112.
Na podlagi 36. člena zakona ■ o izobraževalnih skupnostih iri o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne
25.	februarja 1971 sprejela
SKLEP
o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih
dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1971
I
Izobraževalna skupnost SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu republiška izobraževalna skupnost) zagotavlja posebna dopolnilna sredstva tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, ki s sredstvi iz obveznih in stalnih virov po 6. členu in z dopolnilnimi sredstvi po 7. členu zakona o izobraževalnih skupnostih, in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji ne morejo zagotoviti financiranje dejavnosti osnovnih šol in dejavnosti posebnih osnovnih šol za otroke z motnjami v duševnem razvoju, in sicer v višini stroškov, ki ustrezajo vzgojnoizobraževalnirri nalogam po zakonu o osnovni šoli.
II
Merila, na osnovi katerih ugotavlja republiška izobraževalna skupnost sredstva za temeljrto izobraževalno skupnost, so:
1.	Cena pedagoške ure za:
točk
razredni pouk: srednja izobrazba	....	24,31
višja izobrazba .	.	.	.	.	29,92
predmetni pouk: srednja izobrazba .... 27,12 višja izobrazba	.	<	>	.	29,92
visoka izobrazba	.	.	.	37,40
Cena pedagoške ure razrednega pouka v kombiniranih oddelkih osnovnih šol je za 150/o višja.
Cena pedagoške ure v posebnih šolah za šolanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in v oddelkih teh šol je za:
/
točk
razredni pouk: srednja izobrazba višja izobrazba visoka izobrazba . predmetni pouk: srednja izobrazba višja izobrazba visoka izobrazba
27,96
34,41
43,01
31,18
34,41
43,01
K sredstvom po prejšnjem odstavku se priraču-najo tudi prispevki v višini 57 «/0 od tega 4,,/o za stanovanjsko izgradnjo.
Če v posamezni družbeno-politični skupnosti nastane pozitivna razlika prispevkov v primerjavi s kal-kuliranimi, se nameni razlika v sklade skupne porabe zavodov po kriterijih, ki jih določi izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti.
Najnižjo vrednost točke določi vsako leto skupščina republiške izobraževalne skupnosti na podlagi republiške bilance sredstev za vzgojo in izobraževanje, ki jo sprejme Skupščina SR Slovenije.
2.	Materialni izdatki so za poprečno 15 %> višji od onih iz leta 1970, pri čemer se upošteva zvišanje ali znižanje števila oddelkov glede na šolsko leto 1969/70 tako, da se za posamezni oddelek priznavajo poprečni stroški na oddelek iz leta 1970.
3.	Sredstva za amortizacijo nepremičnin opreme in učil pripadajo zavodom po najnižjih stopnjah določenih z zakonom.
4.	Sredstva za prevoze učencev in vzdrževalnino v domovih kot akvivalenten strošek za prevoze se priznajo v višini dejanskih stroškov.
5.	Sredstva obvezne rezerve se priznajo v višini 1 % od skupnih sredstev pod 1 do 4. te točke.
III
Posebna dopolnilna sredstva zagotavlja republiška izobraževalna skupnost temeljnim izobraževalnim skupnostim v višini razlike do potrebnih sredstev po prejšnji točki tega sklepa pod naslednjimi pogoji:
1.	da je občinska skupščina predpisala v letu 1971 za financiranje vzgojno izobraževalnih dejavnosti iz I. točke tega sklepa najmanj 3,2 °/o prispevno stopnjo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, najmanj 60 odstotkov od ostalih prispevkov, razen od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, in tolikšen delež od davkov, da znašajo sredstva za izobraževanje skupaj z dopolnilnimi sredstvi po 7. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju Vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji najmanj 45 °/o vseh v občini zbranih sredstev.
2.	da narodni dohodek v občini v letu 1970 ne presega 7.000 din na prebivalca.
IV
1.	Ne glede na pogoje iz III. točke' zagotovi republiška izobraževalna skupnost posebna dopolnilna sredstva tudi temeljni izobraževalni skupnosti v občini, kjer narodni dohodek v letu 1970 presega 7.000 dinarjev na prebivalca, če 50 % vseh v občini zbranih sredstev (po točki III/l) ne zadošča za kritje potreb po
II.	točki tega sklepa.
V
Izjemoma se zaradi postopnega izenačevanja obveznosti občin pri financiranju dejavnosti osnovnih in posebnih osnovnih šol šteje, da so spodaj. navedene občine izpolnile pogoj iz točke III/l in IV, če so zagotovile temeljni izobraževalni skupnosti najmanj naslednji odstotek vseh v občini zbranih sredstev:
Ajdovščina 40 °/o, Črnomelj 19°/o, Gornja Radgona 37B/o, Grosuplje 40 Vo, Ilirska Bistrica 30 °/o. Krško 44 odstotkov. Laško 32 %>, Lenart 10 %>. Lendava 23 Vo, Litija 35 Vo, Ljutomer 34 Vo, Metlika 30 Vo, Mozirje 30 odstotkov, Murska Sobota 39 Vo, Ormož 17Vo, Ptuj 39 odstotkov. Radlje ob Dravi 33 Vo, Ribnica 34 Vo, Sevnica 28 Vo. Slovenske Konjice 38 Vo, Šentjur 11 Vo, Šmarje pri Jelšah 19 Vo, Tolmin 38 Vo, Trebnje 23 Vo in Zagorje 45 Vo.
VI
Posebna dopolnilna sredstva, ugotovljena po lil., IV. in V. točki, se ne dodelijo tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, kjer znašajo ta sredstva manj kot 10 °/o vseh sredstev po II. točki tega sklepa.
V občinah, kjer republiška izobraževalna skupnost ugotovi, da pogoji iz III. do V. točke niso v celoti izpolnjeni, se znižajo temeljni izobraževalni skupnosti posebna dopolnilna sredstva v takem odstotku, za kolikor občina ni izpolnila pogojev.
VII
Za dopolnjevanje temeljnih izobraževalnih skupnosti po tem sklepu izdvoji republiška izobraževalna skupnost iz svojih sredstev v 1971. letu 137,3 milijonov dinarjev, od tega je za amortizacijo nepremičnin 6,1 milijon dinarjev.
VIII
Poleg sredstev iz prejšnje točke izdvoji republiška izobraževalna skupnost v letu 1971 posebna dopolnilna sredstva za dodatne^ vzgojno izobraževalno dejavnost (B-program) v posameznih dopolnjevanih temeljnih izobraževalnih skupnostih v višini 12,9 milijona dinarjev.
Komisija za dopolnilno financiranje temeljnih izobraževalnih skupnosti je pooblaščena, da odloči o razdelitvi sredstev po prejšnjem odstavku na podlagi posebnih kriterijev in o tem poroča skupščini republiške izobraževalne skupnosti.
' IX
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-23/70
Ljubljana, dne 25. februarja 1971.
Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije
Predsednik
dr. Lujo Šuklje 1. r.
113.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 8-52/69) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 25. februarja 1971 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov
1
V IV. točki sklepa o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov (Uradni list SRS, št. 15-89/70) se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Cena pedagoške ure za posamezne vrste pouka oziroma za vzgojno-izobraževalne dejavnosti izhaja iz poprečnih mesečnih osebnih dohodkov učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v tehle raz-
merjih:
točk
—	za srednjo izobrazbo.................1.300
—	za višjo izobrazbo . .................1.600
— za visoko izobrazbo ...... 2.000
Cena pedagoške ure za srednjo izobrazbo na predmetni stopnji pouka izhaja iz poprečnega osebnega dohodka 1.450 točk, vendar pa ta sredstva izobraževalna skupnost priznava zavodu predvsem za tiste delavce, za katere ugotovi, da si v skladu z zakonom pridobivajo višjo izobrazbo; preostanek sredstev pa zadrži in ga uporablja za delno kritje stroškov v zvezi s študijem teh delavcev.
V	petem odstavku se beseda »drugih« nadomesti z besedami: »vodilnih,, administrativnih in tehničnih«.
2 >■
V	drugem odstavku V. točke se črtajo besede »posebno kvalitetno ali«.
Sedanji tretji odstavek postane drugi, sedanji druga odstavek pa tretji odstavek.
Četrti odstavek se črta.
3
Ta sklep začne začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 402-2^71
Ljubljana, dne 25. februarja 1971.
Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije
Predsednik
dr. Lujo Šuklje 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
492.
Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB pri skupščini mesta Ljubljane je na 14. redni seji dne
6.	maja 1971 sprejela
SKLEP
I
Potrdita se predloga prednostnih vrstnih redov podkomisije za sestavo prednostnih vrstnih redov udeležencev NOB z območja ljubljanskih občin za:
a)	dodelitev najemnih stanovanj in
b)	odobritev posojih za gradnjo, adaptacijo ali nakup lastniških stanovanj.
II
V prednostna vrstna reda so uvrščeni upravičenci — udeležencev NOB, ki so vložili prošnje za dodelitev najemnih stanovanj in posojil, na podlagi meril pravilnika oziroma odloka o merilih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za gradnjo stanovanj udeležencev NOV z območja ljubljanskih občin.
III
Prednostna vrstna reda za dodelitev najemnih stanovanj in dodelitev posojil za gradnjo, adaptacijo in nakup lastniških stanovanj sta sestavna dela tega sklepa.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-069/71
Ljubljana, dne 6. maja 1971.
Predsednik komisije za stanovanjske zadeve borcev skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
A. Prednostni vrstni red udeležencev NOB z območja ljubljanskih občin za dodelitev najemnih stanovanj
GARSONJERE
Hribar Marija, Svabićeva 1 — Vič Košir Nikolaj, Bogišičeva 4 — Vič Šajn Angela, Bernekarjeva 4 — Moste Lekše Jožefa, Draga 20 — Šiška L u k e k Jože, Vilharjeva 33 — Bežigrad T e k a v e c Karel, Erjavčeva 4 — Center Babnik Amalija, Krištofova 14 — Vič Seme Jože, Tomažičeva 73 — Vič Novak Fani, Kajuhova 3 — Moste Hrvatin Marija, Zvezna 5 — Moste Leben Ivanka, Tugomerjeva 25 — Šiška Porenta Frančiška, Dolenjska c. 17 — Vič Sosič Antonija, Vilharjeva 33 — Bežigrad Perc Karel, Vodnikova 129 — Šiška S t o k 1 a s Jožefa, Jamova 17 — Vič
K o 1 o v r i č i Marija, Društvena 5 — Moste Verbič Marija, Zvezna 5 — Moste Tomaž Rafaela, Moše Pijade 43 — Center Frankovič Zora, Verovškova 28 — Šiška P e t e h Marija, Ločnikarjeva 6 — Vič Z u r m a n Tončka, Partizanska 2 — Moste i
ENOSOBNA
Možina Ciril, Poljanska c. 33 — Center M1 a č Anton, Pokopališka 16 — Moste . Blatnik Franc, Hruševska 64 — Moste Jesih Cvetoslav, Svetje 36 — Šiška Rupar Ivan, Stari trg 2/II — Center S t e b 1 a j Marija, Podpeč 63 — Vič S t a n i š a Janez, Litijska c. 231 — Moste Rihtar Alojz, Dražgoška 4 — Šiška K o š t r u n Ignac, Velebitska 24 — Vič Lavrač Franc, Pokopališka 31 — Moste Strajner Vera, Vilharjeva 33 — Bežigrad Motvoz Ferdo, Korytkova 18 —^Center Rupnik Kristina, Korotanska 6 — Šiška Bambič Cirila, Pokopališka 2 — Moste Krainer Slavka, Drenikova 25 — Šiška
ENOINPOLSOBNA
Jančar Ivan, Titova 170 — Bežigrad Strajnar Nežka, Titova 63 — Bežigrad Orač Leopoldina, Povšetova 38 — Center Filipovič Jožica, Gradišče 9 — Center Ilič Katarina, Zarnikova 14 — Center Kuhar Blaž, Podjunska 21 — Šiška A n k e 1 e Flora, Smrekarjeva 2 — Šiška Arko Marija Tovarniška 38 — Moste Perme Jožefa, Dolenjska c. 50 — Vič R u s t j a Vladislava, Titova 86 — Bežigrad Žigon Marija, Tesovnikova 114 — Bežigrad Novak Poldka, Šmartinska 14 — Center Merhar Adela, Prijateljeva 9 — Center Furlan Drago, Bratov Komelj 42 — Šiška Javoršek Ivanka, Kettejeva 2 — Šiška V a 1 e k Fani, Dolenjska c. 168 — Vič Kren Ervin, Apihova 34 — Bežigrad Jermol Stanko, Komenskega 28 — Center Hribovšek Dimitrij, Tabor 4 — Center Počervina Ignac, Bernerkarjeva 5 — Šiška Drnovšek Stanko, Frankopanska 5 — Šiška Rajšter Blanka, Belokranjska 17 — Bežigrad Sladič Alojzij, Wolfova 4 — Center Perpar Vekoslav, Scopolijeva 19 — Šiška Pliberšek Cilka, Vilharjeva 33 — Bežigrad Nabergoj Ivanka, Zavetniška 5 — Vič Pipenbacher Gojko, Galjevica 222 — Vič
DVOSOBNA
Renko Srečko, Peruzzijeva — Vič Jančigaj Zdravko, Gorjančeva 14 — Bežigrad
Ferfolja Otilija, Medvedova 28 — Šiška Stermensz k y Marija, Martinova 5 — Vič Pavlič Ema, Samova 27 — Bežigrad Kocman Ivan, Vodnikova 200 — Šiška Lapanje Ivan, Rojčeva 17 — Moste Novak Anton, Notranje gorice 72 — Vič Učakar Drago, Apihova 18 — Bežigrad Traven Marjan, Trata 12 — Šiška B r e m e c Izidor, Dolenjska c. 16 — Vič G a m z i Anica, Parmova 14 — Bežigrad Madon Marija, Adamičeva 10 — Šiška S k a n t a r Anton, Rakitna 3 — Vič Kukavica Ludvik, Zg. Kašelj 13 — Moste Raca Milan, Rožna dolina c. XV/30 — Vič
t
DVOINPOLSOBNA
Oblak Alojz, Kurilniška 14 — Bežigrad Ozimek Drago, Prisojna 1 — Center Eršte Rudi, Toplarniška 15 — Moste H a r a k Florjana, Rojčeva 13 — Moste Lozar Aleksander, Pod gozdom 1 — Šiška Rink Zdravko, Ruska 9 — Šiška Fortun Katarina, Resljeva Ž4 — Center Vrbole Jožefa, Pohlinova 2 — Moste V 1 a c h y Jelka, Zadružna 22 — Moste T o s i č Danilo, Šentvid bi. 2 — Šiška Ferfolja Milka, Medvode 61 — Šiška Žužek Vinko, Karlovica 7 — Vič Popovič Milena, Kurilniška 14 — Bežigrad Scheicher Elizabeta, Poljanska 25 — Center Bučar Marija, Gornji trg 29 — Center Florjančič Pavla, Prvomajska 13 — Moste T o m a s i n i Emilija, Čolnarska 10 — Vič Koprivec Kati, Vilharjeva 33 — Bežigrad Grosman Božena, Miklošičeva 34 — Center Pahor Karel, Pokopališka 4 — Moste Radič Franc, Celovška 283 — Šiška Dobrovoljc Danica, Runkova 12 — Šiška Lesar Francka, Tabor 4 — Center
TRISOBNA
B u f o n Dušan, Valvazorjeva 3 — Center Sekulič Dragan, Močnikova 8 — Center Frece Antonija, Riharjeva 24 — Vič Simoneti Rado, Sarhova 30 — Bežigrad Milavec dr. Karel, Komenskega 5 — Center
MONTAŽNE HIŠE
Uduč Milan, Celjska 20 — Bežigrad Peterka Franc, Senožeti 46 — Moste
B Prednostni vrstni red udeležencev NOV ljubljanskih občin za odobritev posojil
GRADNJA
Š tebe j Marija, Titova 441 — Bežigrad Podbevšek Anton, Dol 10 — Bežigrad
Koruza Ivanka, Trg OF 16 — Center Stefančič Marija, Smartinska 10 — Moste Pajnič Jože, Polje XIX/14 — Moste Trtnik Milan, Rojčeva 9 — Moste K r e č Anton, Rašica 5 — Šiška Sedej Jakob, Dobrova 98 — Vič Lenič Stanislava, Kamnik 6 — Vič Zgonc .Ladislav, Turjak 10 — Vič Hočevar Helena, Tomačevo J3 — Bežigrad Rebolj Jakob, Šentjakob n. h. — Bežigrad L j u b a n i č Dragoljub, Prijateljeva 21 — Center Čebašek Franc, Studenec 48 — Moste Semolič Jože, Runkova 1 — Šiška Cimerman Stane, Vodovodna 101 — Šiška Kavčič Viljem, Rožnik 11 — Vič Končan Avgust, Horjul 43 — Vič L u š i n a Marija, Hruševo 17 — Vič Kraševec Stane, Dolenjska c. 48 — Vič Strle Vinko, Iška loka 21/b — Vič Ogrinc Francka, Podgorica 54 — Bežigrad Rotar Frančiška, Titova 308 — Bežigrad Zupan Franc, Bizjakova 6 — Center Vehovec Ludvik, Vevče 109 — Moste Golob Ludvik, Vodnikova 20 — Šiška Galič Ivanka, Dobova 91 — Vič S e t i n a Franc, C. na Bokalce 32 — Vič Vodnik Stane, Podolnica 34 — Vič Krvina Franc, Brezje 43 — Vič Lemut Lojze, Savlje 170 — Bežigrad Hvastja Katarina, OmahnoVa 3 — Bežigrad Markovič Dušan, Bohoričeva 10 — Center Bizjak Anton, Novo Polje XII/7-B — Moste Pucelj Tilka, Podutiška 40 — Šiška Hrib Hudvik, Tolminska 8 — Vič Lukančič Marija, Satnarjeva 8 — Vič Kalan Franc, Triglavska 36 — Bežigrad K u m p Alfonz, Einspilerjeva 4 — Bežigrad T e r k a j Marija, Zaloška 185 — Moste Ambrož Filip, Polje 29 — Moste Bertoncelj Edi, Preska 21 — Šiška Može Vladimir, Dobrova 88 — Vič Benedik dr. Majda, Trg MDB 5 — Vič Kovač Ivana, Preserje 26 — Vič Zupan Vili, Posavskega 14 — Bežigrad Severkar Hedvika, Hranilniška 16 — Bežigrad Vidmar Janko, Kidričeva 5 — Center Hudnik Vinko, Rojčeva 5 — Moste ' Zupančič Ivan, Zaloška 268 — Moste Bizjak Tone, Zofke Kvedrove 4 — Šiška Sojer Alojz, C. Dolomitskega odreda 46 — Vič Ciuha Janez, Stranska vas 42 — Vič Hrovat Lojze, Perčeva 8 — Bežigrad Pezdirc Viktor, Črtomirjeva 23/a — Bežigrad S t r e k e 1 j Franček, Črtomirjeva 13 — Bežigrad P j e 11 o v i č Dušan, Veselova 17 — Center Bregar Franc, C. 13. julija 4 — Moste
Blažič Alojz, Pugljeva 23 — Moste Dolinar Anton, Senica 15 — Šiška Janežič Frančiška, Lavrica 49 — Vič Berdon Alojz, Škofljica 43 — Vič Novak Ivan, Tržaška 270 — Vič Korenčan Anton, G. Brezovica 16 — Vič Porenta Marjan, Linhartova 72 — Bežigrad 2 v i p e 1 j Franci, Rodičeva 25 — Bežigrad Leban Rudi, Polje XXX/11 — Moste .
Trtnik Francka, Vevče 105 — Moste Cvetko Andrej, Šišenska 45 — Šiška Škulj Anton, Ižanska C. 128 — Vič Debeljak Jože, Jakšičeva 4 — Bežigrad Kogoj Marjanca, Ul. Marije Mlinar — Bežigrad Sluga Marija, Sneberska c. 134 — Moste Snoj Draga, Tacen 19 — Šiška Djordjevič Dragoljub, C. dveh cesarjev 223 — Vič
Urbanija Anton, Linhartova 60 — Bežigrad Konec Zinka, Polje XXXIL9 — Moste Štrukelj Jože, Celovška 448 — Šiška V o š n j a k Mitja, Šentvid 85 — Šiška G a r b a s Jože, Lavrica 76 — Vič Vadnal Stane, Vižmarje 129/g — Šiška Gašperšič Metod, Igriška 3 — Center Rupnik Jakob, Koroška 18 — Bežigrad
ADAPTACIJA
Žmavc Angela, Titova 367 — Bežigrad Strubelj Frančiška, Borštnikov trg 2 — Center Bratun Stane, Vnajnarje 2 — Moste Gale Franc, Vnajnarje 19 — Moste Erjavec Miha,. Žlebe 50 — Šiška Bradeško Avgust, Žlebe 43 — Šiška Perhaj Jože, Rašica 1 — Vič Tiselj Stanislav, Rašica 17 — Vič Peterlin Cveto, Mački 1 — Vič Strajner Franc, Glavarjeva 28 — Bežigrad Černe Franc, Zadobrovška 86 — Moste A n d r i č Milan, Vevče 36 — Moste Tehovnik Janez, Tehovec 1 — Šiška Založnik Peter, Trnovec 29 — Šiška Potočnik Janez, Trnovec 31 — Šiška Zakrajšek Alojz, Gradišče 3 — Vič Mustar Marija, Rob 22 — Vič Marinček Stane, Vel. Osolnik — Vič Božičnik Marija, Gaberje 23 — Vič Jerneje Marjana, Jarše 14 — Bežigrad Slemenšek Franc, Nazorjeva 2 — Center Laboda Angela, Gozdna pot 1 — Moste Moškrič Pepca, C. II. grupe odreda 49 — Moste Florjančič Štefka, Ižanska c. 89 — Vič Brancelj Franc, Ižanska c. 418 — Vič Maček Marija, Dobrova 85 — Vič Jankovič Franc, Setnik 38 — Vič Culiberg Poldi, Hubadova 3 — Bežigrad K a s a g i č Drago, Polje c. XX/13 — Moste
Alič Edo, Sostrska c. 25. — Moste Klinc Janez, Zapoge 28 — Šiška 2 e r o v n i k Milan, Zapoge 19 — Šiška Smole Andrej, Prevalj 19 — Vič Močnik Anton, Preserje 18 — Vič Klemenčič Ivana, Notranje gorice 123 — Vič Kraljič Edvard, Dermotova 3 — Bežigrad Kuhar Rozalija, Veselova 10 — Center Habič Franc, Novo naselje 1 — Moste Z a m i d a Rudi, Litijska c. 6 — Moste Čarman Valentin, Topol 1 — Šiška Škof Marija, Žlebe 9 — Šiška Gale Herman, Turjak 7 — Vič Skrij Ciril, Turjak 13 — Vič Janežič Janez, Sujca 24 — Vič K e č k e š Viktor, Titova 143 — Bežigrad Znoj Jožica, Polje XXVI/23 — Moste Alič Andrej, Sostrska c. 25/d — Moste Bernik Franc, Žlebe 18 — Šiška Mlakar Jože, Verje 3 — Šiška J e c e 1 j Franc, Bizjakova 2 — Vič Marinko Francka, Vnanje gorice 120 — Vič Lenič Anton, Golo 8 — Vič S a š e k Jože, Omahnova 20 — Bežigrad Humar Marija, Slomškova 12 — Center Čebela Stanislava, Novo Polje II/9 — Moste Grad Franc, Zadobrovška 36 — Moste P e t e h Kristina, Svetje 32 — Šiška Mrak Janez, Studenčica 13 — Šiška Jankovič Viktor, Zofke Kvedrove 16 — Šiška Zajc Ivanka, Jezero — Vič Dolenc Franc, Pijava gorica 14 — Vič Petrič Anton, Mali Ločnik — Vič P u r k a r t Frančiška, G. Rudnik II/9 — Vič Pirc Vekoslav, Gorjančeva 3 — Bežigrad Jerina Franc, Privoz 7 — Center Spoljarič Milan, Ob Ljubljanici 126 — Moste T e r p i n Jože, Ob Ljubljanici 128 — Moste Seti na Frančiška, Zbilje 38 — Šiška M a n d e 1 jc Franc, Vižmarje 219/c — Šiška Pustovrh Rozaliji, Ob dol. železnici 24 — Vič Anžur Frančiška, Ižanska c. 140 — Vič M a k š e Božidar, Rožna dolina c. IV/8 — Vič G r j o 1 Franc, Cesta na Vrhovce 26 — Vič Simčič Darko, Titova 123 — Bežigrad Okoren Andrej, Ob Ljubljanici 42 — Moste Ambrožič Albert, Zvezna 4 — Moste Trček Milka, Preska 9 — Šiška Koritnik Jože, Polje 13 — Šiška Žakelj Jakob, Tacen 4 — Šiška Naglič Tilka, Cesta v Zeleni log 1 — Vič Kovač Leopold, Preserje 22 — Vič Lavrič Stanislava, Murnikova 5 — Vič Slabe Anton, Kosančeva 16 — Vič Zore Bojan, Vodovodna 20 — Bežigrad Bižal Stane, Rozmanova 12 — Center
Jemec Pavla, Senožeti 9 — Moste Zavrl Jakob, Vinje 28 — Moste Viži n Valentin, Bokalova 20 — Šiška Lah Alojz, Bratov Komelj 34 — šiška Brdavs Alojz, Ul. borca Petra 21 — Vič S a f a r Karel, Mokrška 56 — Vič Srebotnjak Anton, Ig 155 — Vič B r o ž Tone, Triglavska 36 — Bežigrad Presetnik Franc, Resljeva 38 — Center Resnik Vinko, Ribniška 21 — Moste Školč Franc, Cilenškova 34/a — Moste Rebolj Janez, Hraše 12 — Šiška Orel Franc, Medvode 65 — Šiška Jeras Terezija, Škofljica n. h. — Vič Kerne Jože, Iška vas 69 — Vič Intihar Franc, Iška vas 69 — Vič Erjavšek Milica, Titova 123 — Bežigrad Anzeljc Miro, Gortanova 5 — Moste Pavček Rudi, Puterlejeva 5 — Moste Vrtel j Vlado, Bratov Komelj 9 — Šiška Mastnak Karel, Kolmanova 5 — Šiška S u s m a n Anton, Iška 1 — Vič Jankovič Dragoslav, Jadranska 7 — Vič B e r n o t Marija, Smartinska 242 — Moste Novak Danica, Artačeva 117 — Šiška Lotrič Tone, Šentvid 84 — Šiška C a d Ana, Kamnica 6 — Moste Jenko Rajko, Kolmanova 5 — Šiška Škulj Jože, Iška vas 8 — Vič Skubic Pepca, Litijska c. — Moste Sever Nasta, Kolmanova 5 — Šiška Plestenjak Ivanka, Gaberje 30 — Vič Rigelj Franc, Velike Lašče 24 — Vič Lenček Franc, Kleče 32 — Bežigrad Rozman Bojan, Endliharjeva 4 — Bežigrad Skok Milka, Brezovica 44 — Vič Gobec Radovan, Ul. Stare pravde 5 — Center Luzar Sašo, Beethovnova — Center Zupanc Milica, Staničeva 3/a — Bežigrad Koprivec Ignac, Večna pot 11 — Vič Borštnar Jože, Titova 25/b — Center Skodlar Ivan, Cesta Dolomitskega odreda 54 — Vič.
Kožar Jože, Rožna dolina c. 1/7 — Vič Lipi čar Marica, Podlimbarskega 47 -t, Šiška Jurič Ludvik, Šmartno 35 — Šiška Svetek Dušan, Vižmarje 231 — Šiška Trobec Ivan, Devičnikova 20 — Šiška Straka-Cedilnik, Ul. Pohorskega bataljona — Bežigrad
V i d r a j z Vlado, Šišenska 87 — Šiška Nose Jože, Vodnikova 17 — Šiška Slapničar Jože, Podlimbarskega — Šiška Predalič Vid, Medenska 4 — Šiška Roj š ek Ivan, Slape 5 — Moste Benedik Ivan, Zg. Kašelj — Moste Šlamberger Vili, Bezenškova 25 — Moste
Š t e f e Franc, Okiškega 37 — Moste Luznar Marjan, Ob Ljubljanici — Moste Koščak Jože, Menardova 31 — Moste Škraba Rado, Brejčeva 2 — Center Kanoni Janez, Igriška 3 — Center Mahnič Mirko, Eindliharjeva 3 — Bežigrad 11 i a š Majda, Herberštajnova — Bežigrad Komadina Milan, Triglavska 13 — Bežigrad
NAKUP
Kern Zdravko, Jakšičeva 2 — Bežigrad Brezovec Sonja, Perčeva 1 — Moste Stepišnik Vida, Ruska 1 — Šiška Rant Stane, Šišenska 33 — Šiška Košuta dr. Srečko, Ruska 1 — Šiška Janc Ivanka, Stefanova 19 — Šiška Štrukelj Milan, Oražnova 10 — Vič Omahen Alojz, Krojaška 5 — Center Pahor Lado, Titova 91 — Bežigrad K o 1 o v i č Ivan, Tesarska 4 — Šiška ■ Marolt Andrej, Mala Slevica 5 — Vič Knez’ Martin, Parmova 47 — Bežigrad Vidmar Draga, Pokopališka 28 — Moste Černe Angela, Tacen 17 — Šiška Zgonc Dušan, Miklošičeva 4 — Center Rozman Slavko, Zelena pot 20 — Vič Sešek Pepca, Celovška 345 — Šiška Peruzzi Vida, Tržaška 33 — Vič Tolmajner Franc, Vevče 53 — Moste Robič Milka, Vodovodna 72 — Bežigrad Zabret Ciril, Štrekljeva 8 — Šiška Žerjav Marija, Krimska 1 — Vič R u s dr. Vojan, Runkova 1 — Šiška K a rit h i k a r Stanko, Rašiška 9 — Šiška Dobrovoljc Lidija, Medvode 135 — Šiška Potočnik Jože, Martina Krpana 20 —• Šiška
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 493.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 87. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno-politič-nih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64, 28-327/ 66. 1-2/67, 54-682/67, 30-367/68, 56-671/69, 32-373/70 in 60-679/70) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne H: maja 1971 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov skladov za leto 1970
1.	člen
Potrdijo se zaključni računi skladov za leto 1970, in sicer:
din
1.	Sklad za pospeševanje kmetijstva: — dohodki................... 100.093,24
—	izdatki ...................... 42.685,85
—	ostanek sredstev ...................... 57.407,39
2.	Komunalni sklad:
—	dohodki.................................. 534.381,79
—	izdatki . . "............................ 500.482,65
—	ostanek sredstev.......................... 33.899,14
3.	Sklad za financiranje potreb teri-
torialne obrambe:
—	dohodki................... 247.792,95
—	izdatki ......................... 234.975,(5
—	ostanek sredstev	.	.	. i . . .	12.817,20
4.	Sklad za zadeve borceV NOV:
—	dohodki ......................... 157.193,03
—	izdatki ......................... 157.032,45
—	ostanek sredstev............. 160,58
5.	Sklad za financiranje	investicij
družbenega standarda:
—	dohodki................... 1,836.527,41
—	izdatki ....................... 1,727.394,20
—	ostanek sredstev............f .	109.133,21
6.	Sklad za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV:
—	dohodki.................... 993.006,25
—	izdatki ........................ 845.864,’!0
—	ostanek sredstev...........147.141,55
7. Sklad za pospeševanje kulturnih
dejavnosti:
—	dopodki........................... 68.396,55
—	izdatki .......................... 67.285,15
—	ostanek sredstev .................. 1.111,40
8.	Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij :
—	dohodki........................ 1,182.748,13
—	izdatki ......................... 888.357,15
—	ostanek sredstev................. 294.390,98
9.	Gasilski sklad:
—	dohodki........................ 101.350,82
—	izdatki . . .................... .	99.514,25
—	ostanek sredstev................... 1.836,57
2.	člen
Ostanek sredstev navedenih skladov se prenese kot dohodek ustreznega sklada za leto 1971.
3.	člen
Zaključni računi o izvršitvi fifiančnih načrtov skladov občine Slovenske Konjice za leto 1970 so sestavni del tega sklepa.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-10/71-1
Slovenske Konjice, dne 11. maja 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
494.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-337/67 in 40-302/68) in 53. členu zakona o varstvu pred požarom in gasilstvu (Uradni list SRS, št. 46-263/70) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. maja 1971 Sprejela
ODLOK
o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada
1.	člen
Ustanovi se občinski gasilski sklad občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: »sklad«).
2.	člen
Namen sklada je, da zbira sredstva za uresničevanje potreb na področju preventivnega in represivnega varstva pred požarom v skladu z občinskim načrtom varstva pred požarom.
3.	člen
Sklad je pravna oseba.
4.	Člen
Dohodki sklada so:
—	prispevek v višini 6 Vo od tehničnih premij za požarno zavarovanje premoženja, zavarovanega na območju občine Slovenske Konjice; ^
—' sredstva, ki jih nameni občina za namene požarnega varstva;
—	sredstva, ki jih za uresničevanje namena sklada prispevajo delovne in druge organizacije;
—	sredstva, ki jih prispevajo občani;
—	posojila;
—	razna druga sredstva.
5.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za:
—	nabavo specialnih gasilskih tehničnih sredstev in sredstev za obveščanje;
—	gradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo gasilskih domov in vodnih bazenov za preskrbo z gasilsko vodo;
—	strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, ki delajo na področju varstva pred požarom;
—	za popularizacijo požarne preventive;
—	za druge namene, ki jih določa zakon.
6.	člen
S	skladom upravlja upravni odbor, ki ga tvorijo člani upravnega odbora občinske gasilske zveze.
Predsednik sveta za splošne in notranje zadeve in dčlavec upravnega organa, ki opravlja pošle požarnovarnostne inšpekcije, sta člana upravnega odbora sklada po svojem položaju.
7.	člen
Sklad ima statut. S statutom sklada se določijo zlasti pravice jn dolžnosti organa upravljanja sklada ter način poslovanja sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.
8.	člen
Dohodki sklada se razporejajo/ š finančnim načrtom sklada, ki ga sprejme upravni odbor sklada.
9.	člen
Na koncu leta se sestavi zaključni račun sklada. Zaključni račun sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada za finance pristojnemu svetu občinske skupščine.
10.	člen
Administrativna opravila za sklad opravlja oseba, ki jo imenuje upravni odbor sklada, knjigovodsko evidenco in računovodske posle za sklad pa vodi za
finance pristojen občinski upravni organ.
»
11.	člen
Upravni odbor sklada predloži v potrditev statut sklada v treh mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
12.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o gasilskem skladu (Uradni vestnik Celje, št. 25-456/65).
13.	člen
t Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-21/71-1
Slovenske Konjice, dne 11. maja 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
495.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 177. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. maja 1971 sprejela
ODLOK
o temeljni organizaciji občinskih upravnih organov
1.	člen
Upravne organe občine Slovenske Konjice sestavljajo temeljni upravni organi, posebni -rgani in drugi upravni organi.
Temeljni upravni organi so:
I.	Tajništvo:
— Normativna in skupščinska služba — Kadrovska in personalna služba — Služba za vloge in pritožbe — Služba pravne pomoči — OMT služba
II.	Oddelek za splošne in notranje zadeve:
— Splošne zadeve
— Notranje zadeve
— Izobraževanje in vzgoja ter kultura in prosveta
— Zdravstvo
— Varstvo invalidov in borcev — Socialno varstvo — Škupne službe — Tehnične službe
III.	Oddelek za gospodarstvo in finance:
— " ~>spodarstvo
— Gradbene zadeve in urbanizem — Komunalne in stanovanjske zadeve — Plan, analize in statistika — Inšpekcijske službe — Finance in proračun — Ekonomatske zadeve — Premoženjsko-pravna služba
IV.	Davčna uprava:
— Odmerne službe
— Davčno inšpekcijska služba — Davčno knjigovodstvo — Davčno izvršilna služba
V.	Odsek za narodno obrambo
VI.	Občinska geodetska uprava Posebni organi so:
— Organ za kaznovanje prekrškov — Postaja milice — Služba priprav SLO
Drugi upravni organi so:
— Krajevna pisarna Loče pri Poljčanah — Krajevna pisarna Zreče — Krajevna pisarna Vitanje.
2.	člen
Tajnika občinske skupščine, načelnike oddelkov, načelnika davčne uprave, šefa odseka za narodno obrambo, šefa geodetske uprave in občinske inšpektorje imenuje in razrešuje občinska skupščina.
Občinska skupščina voli in razrešuje tudi občinskega sodnika za prekrške.
Vodje krajevnih pisarn in posameznih samostojnih služb imenuje in razrešuje tajnik občinske skupščine v soglasju z delovno skupnostjo.
Vodjo službe priprav SLO imenuje in razrešuje svet za narodno obrambo občinske skupščine.
' 3. člen
Za imenovanje načelnika davčne uprave, šefa odseka za narodno obrambo in šefa geodetske uprave je potrebno soglasje pristojnih republiških organov.
4.	člen
Sistemizacijo delovnih mest občinskih upravnih organov z opisom opravil za posamezna področja sprejme svet delovne skupnosti v soglasju s tajnikom občinske skupščine.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o organizaciji občinskih upravnih organov (Uradni vestnik Celje, št. 17-242/67 in 24-249/68).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-6/71-1
Slovenske Konjice, dne 11. maja 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepe j, dipl. ing. I. r.
2.	člen
Od dohodkov proračuna za leto 1971 se vlaga 1 "/o v rezervni sklad občine Šmarje pri Jelšah.
3.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Šmarje pri Jelšah je pooblaščen odločiti, da se v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih dohodkov vzame iz rezervnega sklada kredit do višine 600.000 dinarjev. Najeti kredit je treba vrniti v rezervni sklad iz proračunskih dohodkov najkasneje do 30. novembra 1971.
4.	člen
Proračunski izdatki se smejo uporabljati le za namene in v višini, ki je določena v tem odloku.
5.	člen
Pobrana turistična taksa na območju občine Šmarje pri Jelšah se v celoti prenese kot dotacija turističnemu društvu Rog. Slatina.
V primeru, da je bila pobrana in odvedena turistična taksa po drugih turističnih društvih, mora Turistično društvo Rogaška Slatina obračunati takso s temi turističnimi društvi.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 496.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68, 43/70) in na podlagi 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1971
1.	člen
Občinski proračun za leto 1971 obsega:
din
—	dohodke, ki znašajo.............. 11,775.000
—	razporejene dohodke.............. 11,755.000
—	prispevek za uporabo mestnega
zemljišča .........	300.000
6.	člen
Dohodki, ki jih ustvarja občinsko javno pravobranilstvo iz lastne dejavnosti, se ne odvajajo in ostanejo dohodek pravobranilstva.
7.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1971, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 010-27/71-1 .
Šmarje pri Jelšah, dne 28. aprila 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1971
Vrsta
dohod- Dohodki kov
Skupaj
din
St.
glav-
nega
namena
Razpored dohodkov
Skupaj
din
1	Prispevki ...........................  6,551.000
2	Davki..................................3,817.000
3	Takse..................................  660.000
5	Doh. po poseb. zveznih predpisih .	300.000
6	Doh. organov in razni
drugi dohodki............................ 10.000
7	Dopolnilna sredstva..................... 737.000
Skupaj dohodki......................... 12,075.000
— manj prispevek za uporabo mestnega zemlj. odved. kom. skladu ............................... 300.000
03	Kult. prosvetna dejavnost . . .	226.650
04’	Socialno Skrbstvo . . . . . .	1,767.000
05	Zdravstveno varstvo ......	884.000
06	Komunalna dejavnost .....	500.000
07	Delo drž. organov.................. 5,387.930
08	Narodna obramba ................. 150.000
12	Krajevne skupnosti . . . . . .	220.000
13	Dej.družb. pol. org. in društev .	668.000
14	Negospodarske investicije . .	.	1,243.820
16	Gospodarski posegi ......	614.000
18	Rezervni sklad ...............  .	113.600
Skupaj
11,775.000	Skupaj:
11,775.000
497.
Na podlagi 26., 27. in 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) in na osnovi 142. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
ODLOK
o oblikovanju sredstev za izobraževanje
1.	člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz, osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 1,03 Vo od osnove, ki jo določa 27. člen zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji.
2.	člen
Med sredstva za izobraževanje se steka 30,5 °/o prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in od prispevkov od skupnega dohodka občanov po temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju sredstev za izobraževanje (Uradni vestnik Gelje, št. 9-110/70).
St. 010-26/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. aprila 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
498.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 42. in 44. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje št. 26-317/70), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo Zdravstvene postaje v Rogaški Slatini
1
Razpiše se referendum^, o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo Zdravstvene postaje v Rogaški Slatini.
Referendum se izvede za območje krajevne skupnosti Rogaška Slatina in krajevne skupnosti Kostrivnica.
2
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Rogaška Slatina in krajevne skupnosti Kostrivnica in so vpisani v splošni volilni imenik.
3
Referendum bo v nedeljo, dne 20. 6. 1971, v času od
7.	do 19. ure, praviloma na običajnih glasovalnih mestih (volišča za volitve odbornikov občinskega zbora skupščine občine Šmarje pri Jelšah).
Glasovalna mesta določi občinska volilna komisija. Njihov seznam mora biti objavljen na razglasnih deskah vsaj osem dni pred dnevom referenduma.
4
Na referendumur se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je poleg oznake »Glasovnica za referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za dne
20.	6. 1971« naslednje besedilo:
»O predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo Zdravstvene postaje v Rogaški Slatini, ki bi se pobiral v letih 1972 do vključno leta 1976 po stopnji 1 °/o od osebnega dohodka iž delovnega razmerja. 2 "/o od katastrskega dohodka, 2 °/o od osnove za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrti ali druge gospodarske dejavnosti in 1 “/o od pokojnin, upoštevajoč z odlokom predpisane oprostitve,
glasujem »za« — »proti«.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma besedo »proti«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka.
Glasovnice morajo biti urejene s pečatom občinske volilne komisije skupščine občine Šmarje pri Jelšah.	,
5
Pred uvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom odloka, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. Osnutek tega odloka mora biti objavljen na razglasnih deskah ter glasovalnih mestih hkrati s tem sklepom.
6
Referendum izvede občinska volilna komisija za volitve odbornikov skupščine občine Šmarje pri Jelšah po merilih postopka, ki velja za izvedbo volitev odbornikov občinskega zbora skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Volilni odbor za vsako glasovalno mesto ima predsednika in dva člana ter njihove namestnike. Za delo volilnega odbora se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
7
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter se razglasi na oglasnih deskah krajevne skupnosti Rogaška Slatina in Kostrivnica.
St. 010-24/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. aprila 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček 1. r.
499.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 42. in 44. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1971 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo osnovne šole v Rogatcu
1
Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo osnovne šole v Rogatcu.
Referendum se izvede za območje krajevnih skupnosti Rogatec, Stojno selo, Donačka gora in Dobovec.
2
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Rogatec, Stojno selo, Donačka gora in Dobovec in so vpisani v splošni volilni imenik.
3
Referendum bo v nedeljo, dne 20. VI. 1971 v času od 7. do 19. ure, praviloma na običajnih glasovalnih mestih (volišča za volitve odbornikov občinskega zbora skupščine občine Šmarje pri Jelšah).
Glasovalna mesta določi občinska volilna komisija. Njihov seznam mora biti objavljen na razglasnih deskah vsaj osem dni pred dnevom referenduma.
f	■	.	*
4
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je poleg oznake »Glasovnica za referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za dne
26.	VI. 1971« naslednje besedilo:
»O predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo osnovne šole v Rogatcu, ki bi se pobiral v letih 1972 do vključno leta 1976 po stopnji 1 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2 “/o od katastrskega dohodka, 2 % od osnove za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrti ali druge gospodarske dejavnosti in 1 “/o od pokojnin, upoštevajoč z odlokom predpisane oprostitve,
glasujem -za- — -proti«.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo -za«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma besedo »proti«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka.
Glasovnice morajo biti urejene s pečatom občinske volilne komisije skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
5
Pred uvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom odloka, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. Osnutek tega odloka mora biti objavljen na razglasnih deskah ter glasovalnih mestih hkrati s tem sklepom.
6
Referendum izvede občinska volilna komisija za volitve odbornikov skupščine občine Šmarje pri Jelšah po merilih postopka, ki velja za izvedbo volitev od-
bornikov občinskega zbora skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Volilni odbor za vsako glasovalno mesto ima predsednika in dva člana ter njihove namestnike. Za delo volilnega odbpra se smiselno uporabljajo določbe zakona o vplitvah odbornikov občinskih skupščin.
7
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR$ ter se razglasi na oglasnih deskah krajevnih skupnosti Rogatec, Stojno selo, Donačka gora in Dobovec.
St. 010-23/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. aprila 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Bož>ček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 500.
Na podlagi 11. in 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40'68 in 43/70) ter 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list. SRS, Št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Vrhnika za leto 1971
1.	člen
Proračun občine Vrhnika za leto 1971 obsega:
!	din
—	dohodke v' znesku........................ 7,798.066
ki se zmanjšajo za sredstva sklada za
uporabo mestnega zemljišča.............. .	1,100.000
tako, da ostane za financiranje proračunskih izdatkov...................... g,698.006
—	razporejene dohodke v znesku..............6,122.119
—	nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rpzerva) v znesku...................... .	575.956
2.	člen
Od dohodkov občine za leto 1971 pripada:
a)	skladu za urejanje mestnih zemljišč 100 °/o vplačani prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
b)	občinski gasilski zvezi za gasilske namene 100% vplačani del zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo zavarovalnice občini;
c)	rezervnemu skladu občine 1 % vseh proračunskih dohodkov, razen prispevka za uporabo mestnega zemljišča in od dopolnilnih sredstev republike.
3.	člen
Uprava občinske skupščine razpolaga v skladu s predpisi z vsemi sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost. Uporabi pa tudi dohodke, kot svoja sredstva, ki jih doseže s svojo dejavnostjo.
4.	člen
O izplačilih iz redstev proračunske rezerve odloča skupščina občine.
5.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih dohodkov vzame iz rezervnega sklada posojilo, do s predpisi določene višine.
6.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine za leto i971 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna
za leto 1971, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
7.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 4/1-400-010/70-71 Vrhnika, dne 30. marca 1971.
P. p. predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, ing. L r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1971
Vrsta
dohodkov
Dohodki
	St.		
Skupaj	glav. namena	Razpored dohodkov	Skupaj
1	Prispevki ......................... 4,076.608
2	Davki.............................. 2,088.273
3	Takse................................ 402.385
6	Dohodki	organov in razni drugi dohodki 	." . . .	100.800
7	Dopolnilna sredstva................ 30.000
8	Prenesena sredstva.................... —
Skupaj:
6,698.066
01	Izobraževanje in vzgoja............. 25.000
03	Kulturno-prosvetna dejavnost . .	267.470
04	Socialno skrbstvo................ .	841.100
05	Zdravstveno varstvo . .	, . .	190.340
06	Komunalna dejavnost................. 22.000
07	Delo državnih organov . . . . .	2,712.667
08	Narodna obramba...................  250.000
12	Dejavnost krajevnih skupnosti . .	120.000
13	Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev....................... 363.200
14	Negospodarske investicije ....	777.619
15	Gospodarske investicije............. 44.514
16	Gospodarski posegi................. 461.500
18	Vlaganje v rezervni sklad ....	67.000
19	Nerazporejeni dohodki.............. 555.656
Skupaj:.................................. 6,698.066
501.
Na podlagi splošnega zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 15/70) in zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) ter 94. člena Statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora dne 29. aprila 1971 in zbora delovnih skupnosti dne 7. maja 1971 sprejela
ODLOK
o skladu skupnih rezerv občine Vrhnika
1.	člen
Občinski skladi skupnih rezerv so astanovljeni na podlagi 1., člena zakona o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70).
S tem odlokom se predpisuje način upravljanja, vire in uporabo sredstev ter naziv sklada, ki glasi:
Sklad skupnih rezerv občine Vrhnika (v nadaljnjem: sklad).
2.	člen
Sklad upravlja skupščina sklada/ ki jo sestavljajo predstavniki samostojnih organizacij združenega dela s svojstvom pravne osebe (v nadaljnjem: samostojna organizacija združenega dela), ki izločajo del sredstev svojega poslovnega sklada v ta sklad in iz predstavnikov, ki jih izvoli zbor delovnih skupnosti skupščine občine Vrhnika.
Število predstavnikov samostojnih organizacij združenega dela se določi v skladu s tretjim odstavkom 3. člena tega odloka.
3.	člen
Predstavnike organizacij združenega dela v skupščino sklada imenujejo samoupravni organi v samostojnih organizacijah združenega dela v občini Vrhnika.
Število delegatov posameznih samostojnih organizacij združenega dela se določi po naslednjem ključu:
—	enega delegata imenuje tista organizacija, ki izloči v sklad 5.000 do 20.000 dinarjev,
—	dva delegata imenuje tista organizacija, ki izloči v sklad od 20.000 do 50.000 dinarjev,
—	tri delegate imenuje tista organizacija, ki izloči v sklad od 50.000 do 90.000 dinarjev,
—	štiri delegate imenuje tista organizacija, ki izloči v sklad nad 90.000 dinarjev.
Sedem predstavnikov izvoli zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
4.	člen
Mandatna doba članov skupščine sklada traja štiri leta.	\
5.	člerr
Sklad skupnih rezerv je pravna oseba. Sklad ima statut, ki ga potrdi občinska skupščina.
6.	člen
Skupščina sklada ima naslednje pristojnosti:
—	sprejema statut sklada, v katerem določa organe sklada, njihovo delovno področje, in način oblikovanja teh organov, ter način in pogoje, pod katerimi se dajejo v uporabo sredstva sklada,
—	sprejema finančni načrt sklada in potrdi zaključni račun sklada,
—	določi višino sredstev, ki jih samostojne organizacije -druženega dela odvajajo v sklad, način in roke vračanja vplačanih sredstev vlagateljem in način obračunavanja ter višino obresti za vplačana sredstva.
7.	člen
Viri odhodkov in srodstev sklada so:
—	obvezne vloge organizacij združenega dela J občini Vrhnika,
—	sredstva sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Vrhnika s stanjem 1. januarja 1971,
—	druga sredstva, ki jih pridobi sklad po posebnih predpisih in sredstva, ki jih sklad prejme na podlagi pogodb ali na drug način.
S prenosom sredstev sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Vrhnika se prenašajo na sklad vse pravice in obveznosti ukinjenega sklada.
6. člen
S finančnim načrtom in zaključnim računom sklada je skupščina sklada dolžna seznaniti skupščino občine Vrhnika najkasneje 30 dni po sprejemu.
9.	člen
Skupščina sklada lahko poveri opravljanje administrativnih in finančnih poslov upravnemu organu skupščine občine Vrhnika. Medsebojno razmerje se uredi s pogodbo.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati, ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij skupščine občine Vrhnika (Glasnik, št. 26/65) in odlok o prispevku, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 41/68).
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednjega dne po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 3/1-010-06/71
Vrhnika, dne 7, maja 1971.
P. p. predsednik skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, ing. Lr.
502.
Na podlagi 5. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/68) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora dne 29. aprila 1971 in zbora delovnih skupnosti dne 7. maja 1971
sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika
1.	člen
V odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 14/66 in 32/68), preneha veljati točka c) in peti odstavek 19- člena.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ustu SRS.
St- 3/1-010-08/66-71
Vrhnika, dne 7. maja 1971.
P. p. predsednik skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, ing. 1. r.
503.
Na »odlogi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora dne 29. aprila 1971 in zbora delov-' nih skupnosti dne 7. maja 1971 sprejela
ODLOK
o začasni splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na območju občine Vrhnika
1.	člen
Da se zagotovi nemotena izdelava zazidalnih načrtov, se razglasi začasna splošna prepoved graditve in parcelacije zemljišč za vse vrste gradenj na območjih, ki so predvidena za izdelavo zazidalnih načrtov.
2.	člen
Splošna začasna prepoved graditve in parcelacije zemljišč, zajema naslednja območja:
— Sinja gorica,
— Blatna Brezovica,
— Bevke,
— Drenov grič, *	'
— Legno brdo,
— Log — vas,
— Dragomer,
— Lukovica.
3.	člen
Gradnja v naseljih iz 2. člena tega odloka je možna, če investitor pridobi za gradnjo soglasje Urbanističnega inštituta Slovenije.
4.	člen
Ta odlok velja za čas, dokler občinska Skupščina ne sprejme zazidalnih načrtov za območje iz 2. člena tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/1-010-05/71
Vrhnika, dne 7. maja 1971.
P. p. predsednik skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, ing. 1. r.
504.
Na podlagi 94. in 209. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora dne 29. aprila 1971 in zbora delovnih skupnosti dne 7. maja 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah statuta občine Vrhnika
1.	člen
V statutu občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71), se izvršijo tele sprerpembe in dopolnitve.
2.	člen
98. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Občinska skupščina kot enoten zbor voli in razrešuje predsednika in dva podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, imenuje tajnika občinske skupščine ter starešine samostojnih upravnih organov.«
3.	člen
Prvi odstavek 100. člena se spremeni in dopolni, tako, da se glasi:
»Skupnim sejam obeh zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, če je ta zadržan ali odsoten, pa eden od podpredsednikov občinske skupščine.«
4.	člen
115 člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Predsednika in dva podpredsednika občinske skupščine izvoli skupščina izmed svojih članov na predlog najmanj deset odbornikov. Predsednik in oba podpredsednika občinske skupščine se volijo za dobo štirih let.«
5.	člen
120. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo: predsednik občinske skupščine, podpredsednika občinske skupščine in predsednika zborov. Pri delu predsedstva sodelujeta tudi tajnik občinske skupščine in predsednik kluba odbornikov.«
6.	člen
123.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Predsednika občinske skupščine nadomešča, kadar
je zadržan ali odsoten, eden od podpredsednikov občinske skupščine.«
7.	člen
124.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Ce predsednik ali podpredsednika občinske skupščine poklicno opravljajo svojo funkcijo, imajo pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta.« !
8.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 1/3-011-01/71 Vrhnika, dne 7. maja 1971.
P. p. predsednik skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, ing. 1. r.
505.
Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) in 96. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Vrhnika na seji dne 7. maja 1971 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Vrhnika v 7. volilni enoti LIKO-Vrhnika, ki obsega upravo podjetja LIKO Vrhnika, žago »Ljubljanski vrh« in Gozdno gospodarstvo Ljubljana — obrat Vrhnika.
2.	člen
Nadomestne volitve v 7. volilni enoti se razpišejo, ker je prenehal mandat odborniku zbora delovnih skupnosti, Habiču Božu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
3.	člen
Nadomestne volitve bodo v sredo 16. junija 1971.
4.	člen
Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS ter na oglasnih deskah uprave podjetja LIKO Vrhnika, žaga »Ljubljanski vrh« in Gozdnega gospodarstva Ljubljana — obrat Vrhnika.
St 1/3-010-08/71
Vrhnika, dne 7. maja 1971.
Predsednik
zbora delovnih skupnosti skupščine občine Vrhnika
Franc Ofcrajšek 1. r.
)
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPŠČINA SKUPNOSTI	— v občini Lenart	1 volilna enota,
ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MARIBOR
506.
Po 1. točki 122. člena v zvezi z drugim odstavkom 124, člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na svojem zasedanju dne 11. maja 1971
PRAVILNIK
o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa volilne enote, kandidiranje, volitve, ponovne in nadomestne volitve, sestavo in delo volilne komisije in odborov, način objave izida volitev, možnost ugovora zoper nepravilnosti, roke in druge zadeve v zvezi z volitvami članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Člane skupščine skupnosti izvolijo: delavski sveti v gospodarskih organizacijah in sveti delovnih skupnosti v zavodih oziroma ustrezni organi delovnih skupnosti v drugih organizacijah, poklicne organizacije zavarovancev, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, podružnice društva upokojencev ter sindikalne organizacije delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih (v nadaljnjem besedilu: organizacije).
3.	člen
Pravico biti voljen za člana skupščine skupnosti ima vsak zavarovanec skupnosti, ki je polnoleten.
Delavci strokovne službe skupnosti za izvajanje zdravstvenega zavarovanja ne morejo biti člani skupščine skupnosti.
4.	člen
Vsak član skupščine skupnosti se voli na približno toliko zavarovancev, kolikor znaša skupna število zavarovancev na območju skupnosti, deljeno s številom članov skupščine.
II.	VOLILNE ENOTE IN VOLILNA TELESA
5.	člen
Člani skupščine skupnosti se volijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se voli en član skupščine skupnosti.
V	vsaki volilni enoti se oblikuje volilno telo.
6.	člen
V	vsaki občini je najmanj ena volilna enota.
V	posameznih občinah na območju skupnosti je naslednje število volilnih enot:
—	v	občini	Maribor	57	volilnih	enot,
—	v	občini	Ormož	2	volilni enoti,
—	v	občini	Ptuj	10	volilnih	enot,
—	v	občini	Slov. Bistrica	5	volilnih	enot.
7.	člen
Samostojne volilne enote oblikujejo organizacije, pri katerih je toliko zavarovancev, da še lahko pri njih voli eden ali več članov skupščine skupnosti.
Volilno telo v takšni organizaciji je njen najvišji samoupravni organ.
8.	člen
Organizacije, ki ne morejo same oblikovati samostojne volilne enote zaradi premajhnega števila zavarovancev, se združijo glede na sorodnost dejavnosti ali službe v volilne enote, v katerih se voli eden ali več članov skupščine skupnosti. No morejo se združiti v takšne volilne enote organizacije z območja različnih občin.
Volilno telo v volilni enoti iz prejšnjega odstavka tega člena sestavljajo delegati, izvoljeni od najvišjih samoupravnih organov vseh organizacij v volilni enoti.
Koliko delegatov voli v volilno telo najvišji samoupravni organ posamezne organizacijo v volilni enoti, se določi glede na število zavarovancev, ki jih predstavlja posamezna organizacija. Vsaka organizacija v volilni enoti delegira po sklepu svojega najvišjega samoupravnega organa najmanj enega delegata v volilno telo. Delegate za volilno telo izvolijo najvišji samoupravni organi organizacij izmed sebe.
III.	KANDIDIRANJE IN VOLITVE <	9. člen
Organizacije, ki oblikujejo samostojno volilno enoto (7. člen tega pravilnika), opravijo kandidiranje in volitve članov skupščine skupnosti na seji svojega najvišjega samoupravnega organa, ki jo skliče predsednik tega organa.
10.	‘člen
Če se volilno telo oblikuje iz delegatov, ki jih izvolijo najvišji samoupravni organi več organizacij (8. člen tega pravilnika), opravijo kandidiranje in volitve članov skupščine skupnosti delegati vseh organizacij v volilni enoti na skupni seji volilnega telesa.
Sejo volilnega telesa v volilni enoti iz prejšnjega odstavka tega člena skliče volilna komisija oziroma po njenem pooblastilu predsednik najvišjega samoupravnega organa tiste organizacije, ki jo določi volilna komisija, najmanj pet dni pred volitvami. V aktu o sklicu volilnega telesa mora biti naveden kraj in čas seje volilnega telesa. Sejo volilnega telesa vodi do izvolitve delovnega predsedstva pristojni član skupščine skupnosti prejšnjega sklica oziroma pooblaščeni sklicatelj, ki ga določi volilna komisija.
Na seji volilnega telesa so lahko navzoči vsi zavarovanci z območja volilne enote.
11.	člen
Seja volilnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica delegatov.
Volilno telo odloča z večino glasov navzočih delegatov, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.
12.	člen
Volilno telo dela po dnevnem redu, ki obsega zlasti naslednje točke:
, 1. volitve delovnega predsedstva in dveh overi-t el jev zapisnika ter določitev zapisnikarja;
2.	predlaganje in določanje kandidatov za člana skupščine skupnosti;
3.	volitve člana skupščine skupnosti.
Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki jih skupaj z obema overiteljema zapisnika volilno telo izvoli izmed navzočih delegatov; poleg tega določi tudi zapisnikarja.
13.	člen
Organizacije, ki sestavljajo združeno volilno enoto (8. člen tega pravilnika), in sindikalne podružnice v teh organizacijah lahko po sklepu svojega najvišjega samoupravnega organa predlagajo največ toliko kandidatov Za člane skupščine skupnosti, kolikor članov skupščine Skupnosti voli volilno telo.
Predlog iz prejšnjega odstavka tega člena 'je treba vložjti pri sklicatelju volilnega telesa pismeno najkasneje na seji volilnega telesa.
14.	člen
Predlaganje in določanje kandidatov lahko opravi na seji volilnega telesa tudi kandidacijska komisija ali volilno telo neposredno.
Ce volilno telo odloči, da opravi kandidiranje kandidacijska komisija, izvoli iz svoje srede z javnim glasovanjem tričlansko kandidacijsko komisijo. Kandidacijska komisija predlaga najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščina skupnosti voli volilno telo.
Če volilno telo določi, da se kandidiranje opravi s predlaganjem posameznih kandidatov neposredno, lahko vsak navzoči delegat predlaga enega kandidata.
15.	člen
O predlaganih kandidatih za člane skupščine skupnosti se sestavi kandidatna lista. Kandidati so na kandidatni listi napisani po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. O kandidatni listi glasuje volilno telo javno.
16.	člen
Volitve članov skupščine skupnosti so praviloma tajne in se opravijo z glasovnicami, na katerih so napisana imena sprejetih kandidatov po vrstnem redu, kakor so bili predlagani.
Vsak delegat glasuje za toliko kandidatov, kolikor članov skupščine skupnosti voli volilno telo. CeTSelegat glasuje za več kandidatov, kakor se jih voli, se šteje, da je volil tiste kandidate, za katere je glasoval po vrstnem redu na glasovnici najprej.
Za člana skupščine skupnosti so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Če dobi dvoje ali več kandidatov enako število glasov, se volitve ponovijo na isti seji volilnega telesa.
17.	člen
če kandidira pri volitvah le toliko kandidatov, kolikor članov skupščine skupnosti voli volilno telo, sč lahko opravijo volitve z javnim glasovanjem. Za tak sklep se morajo odločiti soglasno vsi navzoči delegati volilnega telesa.
Pri javnem glasovanju se glasuje z dviganjem rok za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala več kot polovica navzočih delegatov volilnega telesa. Če kateri od kandidatov ne dobi večine glasov, se volitve ponovijo na isti seji volilnega telesa z novim kandidatom.
18.	člen
Pri tajnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja njihov izid volilni odbor.
Pri javnčm glasovanju vodi volitve in ugotavlja njihov izid delovno predsedstvo.
19.	člen
O delu volilnega telesa se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o kraju in času seje volilnega telesa, o ugotovitvi sklepčnosti volilnega telesa, o izvolitvi delovnega predsedstva in dveh overiteljev zapisnika in določitvi zapisnikarja, navedbo dnevnega reda in celoten potek seje volilnega telesa, zlasti ugotovitve o morebitni izvolitvi kandidacijske komisije in volilnega odbora, kakor tudi o načinu izvedbe volitev.
V zapisniku se navedejo tudi imena predlaganih kandidatov, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, in ugotovitev, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane skupščine skupnosti.
Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in oba overitelja zapisnika.
Zapisnik se pošlje skupaj z vsem volilnim gradivom volilni komisiji.
IV.	PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
20.	člen
Ponovne volitve se opravijo, če volilna komisija s svojo odločbo razveljavi volitve (26. in 36. člen tega pravilnika).
Ponovne volitve se morajo opraviti v 15 dneh od razveljavitve volitev.
21.	člen
Nadomestne volitve se opravijo, če preneha mandat članu skupščine skupnosti pred potekom mandatne dobe zaradi okoliščin iz 127. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70 — v nadaljnjem besedilu: sta-
22.	člen
Ponovne in nadomestne volitve razpiše volilna komisija.
Glede ponovnih in nadomestnih volitev se primerno uporabljajo določbe 9. do 19. in 25. člena tega pravilnika.
V.	VOLILNA KOMISIJA IN VOLILNI ODBOR
£3. člen
Volitve članov skupščine skupnosti izvede volilna komisija.
Volilno komisijo izmenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti.	•
Volilna komisija ima predsednika, tajnika in tri člane ter pet namestnikov.
Ce član oziroma namestnik člana volilne komisije sprejme kandidaturo za člana skupščine skupnosti, mu preneha funkcija v volilni komisiji in na njegovo mesto imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti drugega člana.
24.	člen
Volilna komisija opravlja zlasti tele naloge:
1. določa volilna telesa in število delegatov, ki jih
izvolijo najvišji samoupravni organi vseh organizacij v posamezni združeni volilni enoti;
2.	določa datum volitev članov skupščine skupnosti;
3.	skrbi za pravočasen sklic sej volilnih teles;
4.	opravlja potrebne priprave za izvedbo volitev;
5.	izdaja članom skupščine skupnosti potrdila o njihovi izvolitvi;
6.	ugotavlja in objavlja končni izid volitev;
7.	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta pravilnik.
25.	člen
Volilni odbor iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika izvoli volilno telo iz svoje srede z javnim glasovanjem.
Volilni odbor ima predsednika in dva člana. Kandidat za člana skupščine skupnosti ne more biti izvoljen v volilni odbor.
26.	člen
Če volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso opravljene v skladu z določbami tega pravilnika, jih s svojo odločbo razveljavi.
27.	člen
Volilna komisija izda članom skuščine skupnosti potrdilo o izvolitvi z navedbo volilne enote, v kateri so bili izvoljeni.
Potrdilo volilne komisije o izvolitvi služi kot dokaz pri verifikaciji mandatov članov skupščine skupnosti.
28.	člen
Volilna komisija ugotavlja končni izid volitev članov skupščine skupnosti in ga objavi na krajevno običajen način v vseh volilnih enotah.
29.	člen
Administrativno-tehnične zadeve za volilno komisijo opravlja strokovna služba skupnosti, ki po 173. članu statuta zagotavlja izvajanje zdravstvenega zavarovanja.
VI.	POSTOPEK ZA ODPOKLIC
30.	člen
Zaradi okoliščin iz prvega odstavka 128. člena statuta pristojno volilno telo lahko odpokliče člana skupščine skupnosti.
O odpoklicu se glasuje tajno z glasovnicami.
Član skupščine skupnosti je’ odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh članov volilnega telesa.
31.	člen
Postopek za odpoklic člana skupščine skupnosti lahko predlaga:
1.	tretjina članov pristojnega volilnega telesa;
2.	petina zavarovancev z območja ustrezne volilne enote.
Skupščina skupnosti lahko sama predlaga odpoklic svojega člana iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 128. člena statuta. Tak predlog mora skupščina skupnosti sprejeti z večino glasov vseh svojih članov.
32.	člen
Predlog za odpoklic se vloži pri volilni komisiji.
Ce predlog ustreza določbam 31. člena tega pravilnika. volilna komisija- določi datum seje volilnega telesa zaradi odločanja o odpoklicu.
Glede odločanja o odpoklicu se primerno uporabljajo določbe 9. do 19. in 25. člena tega pravilnika s tem, da je glasovanje samo tajno, na glasovnicah pa je napisano besedilo: »Za odpoklic« in »Proti odpoklicu«.
VII.	VARSTVO PRAVILNOSTI VOLITEV
33.	člen
Zoper volilni postopek, glasovanje in izid volitev ima vsak zavarovanec in delegat volilnega telesa ali sindikalna organizacija pravico ugovora, če sklepa, da obstajajo nepravilnosti, ki so vplivale na volilni postopek, glasovanje'ali ugotovitev izida volitev v posamezni volilni enoti.
34.	člen
Ugovor iz 33. člena tega pravilnika je treba vložiti najkasneje v treh dneh po volitvah pri volilni komisiji.
'35. člen
Volilna komisija mora razpravljati in sklepati o ugovoru v 48 urah po njegovem sprejemu.
36.	člen
Volilna komisija razveljavi volitve z odločbo, če ugotovi nepravilnosti pri izvajanju volilnega postopka oziroma pri delu in glasovanju volilnega telesa, ki so bistveno vplivale na izid volitev. Hkrati določi datum za ponovne volitve (drugi odstavek 20. člena tega pravilnika).
37.	člen
Če volilna komisija ugotovi, da volilni postopek ni bil kršen oziroma da sta bila glasovanje in izid volitev pravilna, zavrne ugovor kot neutemeljen s svojim sklepom in seznani z njim predlagatelja ugovora.
Sklep volilne komisije o ugovoru je dokončen.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Pri organizacijah, v katerih se zaradi majhnega števila članov delovne skupnosti ne volijo organi upravljanja, in pri delovnih skupnostih organizacije združenega dela v delovnih organizacijah, ki imajo sedež izven območja skupnosti, nimajo pa organov upravljanja na njenem območju, opravljajo funkcijo najvišjega organa upravljanja po določbah tega pravilnika vsi člani delovne skupnosti.
39.	člen
Prve volitve članov skupščine skupnosti po tem pravilniku se morajo opraviti najkasneje do 30. junija 1971.
40.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-48/71-1
Maribor, dne 11. maja 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor
Predsednik
Mirko Kocjan 1. r.
507.
Po 5., 22. in 129. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) v zvezi s prvim odstavka 81. člena, 86. členom in 1. točko 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) ter drugim odstavkom 2. člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 42^ 432/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na zasedanju dne 11. maja 1971
PRAVILNIK
o izdajanju in uporabi zdravstvene izkaznice, drugih izkazilih o upravičenosti do zdravstvenega varstva in
o obrazcih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja
I.	LISTINE, S KATERIMI SE DOKAZUJE LASTNOST ZAVAROVANE OSEBE OZIROMA OSEBE, KI JI JE PO ZAKONU ZAGOTOVLJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO
1.	člen
Osebe, zavarovane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 — v nadaljnjem besedilu: zakon) in po statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70 — v nadaljnjem besedilu: statut), dokazujejo pri uveljavljanju zdravstvenega varstva po zakonu in statutu lastnost zavarovane osebe oziroma osebe, ki ji je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo, z zdravstveno izkaznico, s potrdilom za zdravstveno varstvo, s prilogo k zdravstveni izkaznici pristojne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in s potrdilom za uveljavljanje zdravstvenega varstva po mednarodnih konvencijah, ki jih vpeljuje ta pravilnik.
Zdravstveno izkaznico, potrdilo za zdravstveno varstvo, prilogo k zdravstveni izkaznici in potrdilo za uveljavljanje zdravstvenega varstva po mednarodnih konvencijah izdaja skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Zdravstvena izkaznica se izda:
1.	osebam v delovnem razmerju in drugim osebam iz 14. člena zakona in njihovim družinskim članom;
2.	družinskim članom oseb iz 3. in 4. odstavka 15. člena zakona;
3.	osebam iz 17. člena zakona, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in njihovim družinskim, Članom;
4.	rednim študentom višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij iz 27. člena zakona in njihovim ožjim družinskim članom;
5.	španskim borcem in borcem NOV iz 1. odstavka 28. člena zakona in njihovim ožjim družinskim članom;
6.	uživalcem stalnih priznavalnin in stalne družbene denarne pomoči iz 1. točke 1 odstavka 29. člena zakona in njihovim ožjim družinskim članom;
7.	osebam na prostovoljni praksi iz 2. točke 1. odstavka 29. člena zakona in njihovim ožjim družinskim Članom;
8.	otrokom iz 4. točke 1. odstavka 29. člena zakona, hi jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja;
9.	osebam na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali Podiplomskem študiju iz 5. točke 1. odstavka 29. člena
zakona, ki so prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta;
10.	osebam iz 6. točke 1. odstavka 29. člena zakona, ki jih organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja pošlje kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo;
11.	osebam iz 152. člena zakona (družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi; žrtvam fašističnega nasilja in civilnim žrtvam vojne in vojnega materiala ter borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919) ter njihovim družinskim članom.
3.	člen
Potrdilo za zdravstveno varstvo se izda:
1.	osebam, zavarovanim za primer bolezni in nesreče izven dela, iz 3. in 7. do 11. točke 1. odstavka 29. člena zakona;
2.	osebam, zavarovanim za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po 30. členu zakona in osebam zaposlenim z manj kot s polovico polnega delovnega časa;
3.	tujcem, ki se šolajo ali strokovno izpopolnjujejo v delovni in drugi organizaciji na območju skupnosti in so zdravstveno zavarovani po 5. členu zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 23-347/67 in 20-292/69);
4.	tujim zavarovanim osebam, ki med začasnim bivanjem na območju skupnosti uveljavljajo zdravstveno varstvo po mednarodnih konvencijah.
4.	člen
Priloga k zdravstveni izkaznici se izda osebam iz tretjega odstavka 29. člena zakona, ki jim je zagotovljena razlika do obsega zdravstvenega varstva za zavarovance — delavce in njihove družinske člane.
5.	člen
Potrdilo za uveljavljanje zdravstvenega varstva po mednarodnih konvencijah se izda upokojencem, ki prejemajo pokojnino ali invalidnino iz držav, s katerimi je sklenjena konvencija o socialnem zavarovanju, in njihovim družinskim članom ter družinskim članom v teh državah zaposlenih jugoslovanskih delavcev, ki so ostali v Jugoslaviji, dokler prebivajo na območju skupnosti.
6.	člen
Osebam iz 44. člena zakona, ki uveljavljajo obvezne oblike zdravstvenega varstva pri skupnosti na podlagi sporazuma med občinsko skupščino in skupnostjo, se izda listinsko dokazilo, za katerega se dogovorita občinska skupščina in skupnost.
7.	člen
Zdravstveno izkaznico, potrdilo za zdravstveno varstvo, prilogo k zdravstveni izkaznici in potrdilo za uveljavljanje zdravstvenega varstva po mednarodnih konvencijah dobijo zavarovanci in njihovi družinski člani oziroma osebe, ki jim je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo, ko skupnost ugotovi lastnost zavarovane osebe oziroma osebe, ki ji je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo, na podlagi prijave v zavarovanje in prijave družinskih članov za izdajo zdravstvene izkaznice ter drugih ustreznih javnih listin (izpiska iz rojstne matične knjige; izpiska iz poročne matične knjige; ustrezne listine, če ima družinski član lastne dohodke; listine o posvojitvi otroka; izpiska iz mrliške-matične knjige za otroka brez staršev in podobno).
8.	člen
Pri uveljavanju zdravstvenega varstva morajo dokazati lastnost zavarovane osebe oziroma osebe, ki ji je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo:
1.	zavarovanci-osebe v delovnem razmerju, osebe iz 2., 3., 6. in 7. točke 1. odstavka 14. člena zakona in njihovi družinski člani ter osebe iz 2. točke 1. odstavka 29. člena zakona in njihovi ožji družinski člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri so potrjeni podatki o zaposlitvi oziroma o lastnosti zavarovane osebe ali osebe, ki ji je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo.
Podatke o zaposlitvi potrjuje za zavarovance — delavce in njihove družinske člane organizacija, pri kateri so zaposleni. Za zavarovance, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, in njihove družinske člane potrjuje podatke o zaposlitvi skupnost.
Za zavarovančeve otroke od 15. do 18. leta starosti, ki se redno ne šolajo, potrjuje zdravstvene izkaznice pristojna organizacija oziroma skupnost na podlagi potrdila zavoda za zaposlovanje, da izpolnjuje pogoje, ki jih določa peti odstavek 22. člena statuta;
2.	družinski člani oseb iz 3. in 4. odstavka 15. člena zakona — z zdravstveno izkaznico, v kateri skupnost potrdi lastnost zavarovane osebe, in s potrdilom o plačanem prispevku;
3.	zavarovanci-delavci iz 4. točke 1. odstavka 14. člena zakona, ki začasno niso v delovnem razmerju, in njihovi družinski člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim zavod za zaposlovanje potrdi lastnost zavarovane osebe;
4.	zavarovanci-osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in njihovi družinski člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim skupnost potrdi lastnost zavarovane osebe, s potrdilom o plačanem prispevku v smislu drugega odstavka 80. člena in drugega odstavka 81. člena statuta;
5.	redni študenti iz 27. člena zakona in njihovi ožji družinski člani — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi sklad za zdravstveno varstvo študentov oziroma visokošolski zavod;
6.	španski borci in borci NOV iz 1. odstavka 28. člena zakona in njihovi ožji družinski člani — z zdravstveno Izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi skupnost;
7.	uživalci stalnih priznavalnin in stalne družbene denarne pomoči in njihovi ožji družinski člani — z zdravstveno izkaznico in odrezkom o nakazilu družbene denarne pdmoči ali priznavalnine za tekoči ali pretekli mesec;
8.	otroci iz 4. točke 1. odstavka 29. člena, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi skupnost;
9.	osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju iz 5. točke 1. odstavka 29. člena zakona — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim dajalec štipendije potrdi to lastnost;
10.	osebe iz 6. točke 1. odstavka 29. člena zakona, ki so pred sklenitvijo delovnega razmerja poslane kot štipendisti na praktično delo v drugo organizacijo — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi organizacija, ki jih je poslala na praktično delo;
11.	upokojenci in uživalci drugih stalnih prejemkov iz invalidskega zavarovanja in njihovi družinski člani — z zdravstveno izkaznico in odrezkom o nakazilu pokojnine ali drugega stalnega prejemka, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev.
Za otroke upokojencev in uživalcev stalnih prejemkov iz invalidskega zavarovanja od 15: do 18. leta starosti, ki se redno ne šolajo, potrjuje zdravstvene izkaznice skupnost, na podlagi potrdila zavoda za zaposlovanje, da izpolnjujejo pogoje, ki jih določa peti odstavek 22. člena statuta;
12.	osebe iz 152. člena zakona (družinski člani* katerih hranilec je v obvezni vojaški službi: žrtve fašističnega nasilja in civilne žrtve vojne in vojnega materiala ter borci za severno mejo v letih 1918 in 1919) — z zdravstveno izkaznico, v kateri jim to lastnost potrdi pristojni organ, ki jim je izdal ustrezno odločbo;
13.	osebe, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo s potrdilom za zdravstveno varstvo — s potrdilom, ki ga izda šola, organizacija, pri kateri se izpolnjujejo ali delajo, ter organizator akcij po pooblastilu skupnosti;
14.	osebe, zavarovane po mednarodnih konvencijah, in njihovi družinski člani — z overjenim potrdilom za uveljavljanje zdravstvenega varstva po mednarodnih konvencijah.
9.	člen
Če zavarovanec začasno tlela ali biva, ali če zavarovančev družinski član. ki ima zdravstveno izkaznico, prebiva izven kraja, v katerem je sedež organizacije, pri kateri zavarovanec dela, oziroma, ki je pristojna potrditi mu lastnost zavarovane osebe, uveljavlja zavarovana oseba zdravstveno varstvo z zdravstveno izkaznico in s potrdilom o zavarovanju, ki nadomešča potrditev o zaposlitvi v zdravstveni izkaznici, ki mu ga izda organizacija oziroma skupnost.
Za družinske člane drugih zavarovancev (upokojencev in uživalcev stalnih prejemkov iz invalidskega zavarovanja; oseb. ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost itd.) izda potrdilo o zavarovanju skupnost oziroma po njenem pooblastilu pristojni pooblaščenec.
10.	člen
Potrditev podatkov o zaposlitvi oziroma o lastnosti zavarovane osebe v zdravstveni izk^nici ter potrdilo za zdravstveno varstvo velja en mesec, s pristavkom, da med zadržanostjo od dela ni potrebna nova potrditev oziroma novo potrdilo.
Potrditev podatkov v zdravstveni izkaznici za osebe iz 152. člena zakona velja 1 mesec.
Overjeno potrdilo za uveljavljanje zdravstvenega varstva po mednarodnih konvencijah velja 6 mesecev.
11-. člen
Zavarovanec oziroma oseba, ki ima zdravstveno izkaznico, mora priglasiti v osmih dneh vsako spremembo, od katere je odvisna lastnost zavarovane osebe oziroma osebe, ki ji je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo, zlasti prenehanje rednega šolanja otrok, povrnitev delovne zmožnosti nezmožnih družinskih članov, prenehanje preživljanja in pridobitev dohodkov družinskih članov, če jih preje niso imeli, razvezo zakona ter spremembo priimka in imena in podobno, redni študentje pa še spremembe v zvezi s statusom študenta in, če so družinski člani zavarovancev, tudi spremembo ali prenehanje zaposlitve zavarovanca.
Spremembe priglašajo: zavarovanci, ki so zaposleni pri organizacijah — svoji organizaciji; zavarovanci, ki začasno niso v delovnem razmerju — zavodu za zaposlovanje, pri katerem so priglašeni; študentje — skladu za zdravstveno varstvo študentov oziroma visokošolskem zavodu; uživalci družbene pomoči — pristoj-nim organom; drugi zavarovanci — neposredno skupnosti.
Zavarovani osebi oziroma osebi, ki ji je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo, katera izgubi pravico do zdravstvenega zavarovanja oziroma varstva, so dolžni organizacija, zavod za zaposlovanje, sklad za zdravstveno varstvo študentov oziroma visokošolski zavod in drugi pooblaščenci za potrjevanje zdravstvenih izkaznic zaključiti zdravstveno izkaznico.
12.	člen
Kdor izgubi zdravstveno izkaznico, dobi novo, ko prekliče izgubljeno izkaznico v Uradnem listu SRS.
13.	člen
Zdravstvena delovna organizacija, pri kateri zavarovana oseba oziroma oseba, ki ji je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo, uveljavlja zdravstveno varstvo po zakonu in statutu, ugotavlja njeno istovetnost in zabeleži v zdravstveno izkaznico oziroma na ustreznem potrdilu podatke, katere določita ob Sklenitvi s pogodbo o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva skupnost in zdravstvena delovna organizacija,	(
\ >
II.	POSTOPEK DELOVNE ORGANIZACIJE V ZVEZI Z IZDAJO ZDRAVSTVENE IZKAZNICE
14.	člen
Za delavca, ki stopi prvič v delovno razmei'je, pošlje delovna ali druga organizacija skupnosti skupaj s prijavo v zavarovanje poleg izvida o opravljenem zdravniškem pregledu po 84. členu statuta izpolnjene obrazce zdravstvenih izkaznic zavarovanca in njegovih družinskih članov, prijgvo zavarovanca za izdajo zdravstvenih izkaznic njegovim družinskim članom ter ustrezne dokaze za družinske člane.
Skupnost po izdaji zdravstvenih izkaznic vrne dokaze — listine delovni organizaciji v hrambo.
Ob prenehanju delovnega razmerja mora delovna organizacija zavarovancu vrniti prijavo za izdajo zdravstvene izkaznice in dokaze za družinske člane, katerim so bile izdane zdravstvene izkaznice, da jih izroči v hrambo novi delovni organizaciji ali skupnosti. V zdravstvene izkaznice zavarovanca in njihovih družinskih članov mora delovna organizacija vpisati datum prenehanja zavarovančevega dela.
15.	člen
Za zavarovanca, ki se zaposli v novi delovni organizaciji in že ima zdravstveno izkaznico, pošlje organizacija skupnosti s prijavo v zavarovanje tudi zavarovančevo zdravstveno izkaznico in zdravstvene izkaznice njegovih družinskih članov po predhodni ponovni ugotovitvi upravičenosti družinskih članov do zdravstvenega varstva (obstoj zakonske zveze, preživljanje družinskih članov, redno šolanje otrok po 15. letu starosti in podobno), iz razlogov v 84. členu statuta pa po potrebi tudi izvid o opravljenem zdravniškem pregledu'. Dokaze, na podlagi katerih ugotovi upravičenost do zdravstvenega varstva družinskih članov, organizacija zadrži v hrambi.
»	16. člen
Dokaze za družinske člane zavarovancev — delavcev hrani delovna oziroma druga organizacija. Dokaze za družinske člane zavarovancev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih; oseb, ki opravljajo samostojno Poklicno dejavnost; upokojencev in uživalcev stalnih prejemkov iz invalidskega zavarovanja; oseb. ki imajo Pravico do zdravstvenega varstva po mednarodnih kon-
vencijah, ter za družinske člane oseb iz 3. in 4. odstavka 15. člena zakona hrani skupnost. Ea otroke iz
4.	točke prvega odstavka 29. člena zakona ter za druge osebe in njihove družinske člane hrani ustrezne dokaze skupnost ali pristojna organizacija, ki jo skupnost za to pooblasti.
17.	člen
Pooblaščena organizacija iz 57. člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 42-432/70) izdaja zdravstvene izkaznice sama v okviru sklenjenega dogovora s skupnostjo in ima v zvezi s tem pristojnosti, ki jih določata 14. in 15. člen tega pravilnika za skupnost.
III.	OBRAZCI LISTIN ZA UVELJAVLJANJE NADOMESTIL (POVRAČIL) IN DRUGIH PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
18.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela uveljavlja zavarovanec s poročilom o trajanju začasne zadržanosti od dela, ki ga izda v dveh izvodih pristojni zdravnik zdravstvene delovne organizacije, pri kateri zavarovanec po statutu in pravilniku o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja lahko zahteva, da ta odloča o njegovi začasni nezmožnosti za delo oziroma zadržanosti od dela.
Izpolnjeni obrazec poročila o trajanju začasne zadržanosti od dela podpiše pristojni zdravnik, ki je ugotovil začasno zadržanost zavarovanca od dela.
Ta obrazec izpolni pristojni zdravnik zdravstvene delovne organizacije praviloma zadnjega dne zadržanosti zavarovanca, pred tem dnem pa le, če zdravnik sodi, da bo zadržanost od dela trajala tudi še po dnevu, ko se v organizaciji, v kateri je zavarovanec zaposlen, redno obračunava osebni dohodek. Ce traja začasna zadržanost od dela več kot 30 dni. izpolni pristojni zdravnik zdravstvene delovne organizacije poročilo o trajanju zadržanosti od dela najkasneje 31. dan od dneva, ko se je ta začela, in sicer za dobo 30 dni, oziroma za del te dobe, ki ni bil zajet v prejšnjem poročilu.
Zdravstvena delovna organizacija pošlje oba izvoda poročila o začasni zadržanosti od dela izplačevalcu nadomestila osebnega dohodka (organizaciji, pri kateri zavarovanec dela, ali skupnosti), na način, kot ga skupnost uredi z dogovorom z zdravstveno delovno organizacijo.
19.	člen
Povračilo potnih -stroškov v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki ga zavarovana oseba oziroma oseba, ki ji je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo, uveljavi v drugem kraju, se uveljavlja s potrdilom o potrebi potovanja za uveljavitev zdravstvenega varstva. Izda ga zdravstvena delovna organizacija, pri kateri je zavarovana oseba ali drugi upravičenec priglašen za zdravstveno varstvo, potem ko posamezni ali pristojni zdravnik ugotovi, da mora ta zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati v drug kraj.
Zdravstvena delovna organizacija v drugem kraju, v katero zdravnik napoti zavarovano osebo ali drugega upravičenca do zagotovljenega zdravstvenega varstva, potrdi zaradi obračuna potnih stroškov na obrazcu po- ' trdila iz prvega odstavka tega člena, koliko časa se Je ta zadržal pri njej zaradi pregleda oziroma zdravljenja.
20.	člen
Zobotehnična dela ter nabavo ali popravilo očal, ortopedskih pripomočkov in drugih sanitarnih priprav
uveljavlja zavarovana oseba ali drugi upravičenec do zagotovljenega zdravstvenega varstva s potrdilom o potrebi zobotehničnih del, receptom (potrdilom) za očala in potrdilom o potrebi ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave. Ustrezno potrdilo izda zdravstvena delovna organizacija, kadar posamezni ali pristojni zdravnik ugotovi, da so zavarovani osebi ali drugemu upravičencu do zagotovljenega zdravstvenega varstva potrebna zobotehnična dela oziroma nabava ali popravilo očal, ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave.
Zdravstvena delovna organizacija vroči ustrezno potrdilo iz prvega odstavka tega člena zavarovani osebi ali drugemu upravičencu do zagotovljenega zdravstvenega varstva, da mu strokovna služba skupnosti oziroma njene krajevne enote, upoštevajoč predpisane indikacije in potrebno dobo predhodnega zavarovanja, odobrijo zobotehnična dela, ali nabavo oziroma popravilo očal, pripomočkov in priprav, kolikor ni izvajalec del oziroma dobavitelj pripomočkov in priprav glede na določbe pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja sam pooblaščen ugotavljati teh okoliščin.
Zdravstvena delovna organizacija, ki izvaja zobotehnična dela, oziroma dobavitelj, pri katerem zavarovana oseba ali drugi upravičenec do zagotovljenega zdravstvenega varstva nabavi očala, pripomoček ali pripravo, mora izdati obračun za zobotehnična dela oziroma za dobavljena ali popravljena očala, pripomočke ali priprave in potrditi njihovo brezhibnost in kakovost na obrazcu ustreznega potrdila iz prvega odstavka tega člena.
21.	člen
Napotnico za specialni pregled ali bolnišnico izda zavarovani osebi ali drugemu upravičencu do zagotovljenega zdravstvenega varstva zdravnik, ki ga napoti na pregled oziroma zdravljenje k zdravniku — specialistu ali v bolnišnico.
Zdravnik izda napotnico v dveh izvodih; izvirnik rabi za medicinsko dokumentacijo, kopija pa za obračun stroškov zdravstvenega varstva.
22.	člen
Naročilnico za prevoz bolnika izda zdravnik zavarovani osebi ali drugemu upravičencu do zagotovljenega zdravstvenega varstva, ki ga je treba prepeljati z reševalnim vozilom v okviru določb tretjega odstavka 66. člena in 69. člena statuta.
Naročilnico izda zdravnik v dveh izvodih; izvirnik rabi reševalni službi za lastno evidenco, kopija pa za obračun stroškov prevoza.
23.	člen
Obvestilo o ppškodbi zavarovane osebe po tretji osebi pošlje zdravstvena delovna organizacija pristojni skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovano osebo ali drugega upravičenca do zagotovljenega zdravstvenega varstva, za katerega se že ob prvem pregledu ugotovi oziroma brž, ko se ugotovi, da je bil poškodovan po krivdi tretje osebe (prometna nezgoda, pretep in podobno).
Zdravstvena delovna organizacija pošlje obvestilo iz prvega odstavka tega člena takoj po pregledu zavarovane osebe ali drugega upravičenca do zagotovljenega zdravstvenega varstva, ki mu je bila poškodba prizadejana.
Skupnost in zdravstvena delovna organizacija natančneje in ustrezno določita način izvajanja določb prejšnjih dveh odstavkov tega člena v pogodbi o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva.
24.	člen
Zdravila za zavarovane osebe in druge upravičence do zagotovljenega zdravstvenega varstva predpisujejo zdravniki na obrazcu recepta.
25.	člen
Obrazci: zdravstvena izkaznica, potrdilo za uveljavljanje zdravstvenega varstva, priloga k zdravstveni izkaznici, potrdilo o zavarovanju (ki nadomešča potrditev o zaposlitvi v zdravstveni izkaznici), potrdilo za uveljavljanje zdravstvenega varstva po mednarodnih konvencijah, recept (za zdravila), potrdilo o potrebi potovanja za uveljavitev zdravstvenega varstva, potrdilo o potrebi potovanja za uveljavitev zdravstvenega varstva, potrdilo o potrebi ortopedskega pripomočka — sanitarne priprave, recept (potrdilo) za očala, potrdilo o potrebi zabotehmčnih del, napotnica za specialni pregled — bolnišnico, naročilnica za prevoz bolnika, poročilo o trajanju začasne nezmožnosti za delo — zadržanosti od dela in obvestilo o poškodbi zavarovane osebe po tretji osebi veljajo in se uporabljajo v obliki in formatu kot so določeni in objavljeni v prilogi pravilnika o zdravstvenih izkaznicah, drugih izkazilih o zavarovanju in o obrazcih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 8-245/71), ki ga je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana.
IV.	KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, začnejo Zavarovane osebe in osebe, ki jim je po zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo, uveljavljati pravice iz zdravstvenega zavarovanja in varstva z obrazci, ki jih določa ta pravilnik.
Obrazce, ki jih določa ta pravilnik, so dolžne uporabljati pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja in varstva zdravstvene delovne organizacije, delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci.
27.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
$t- 022-49/71
IVLaribor, dne 11. maja 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev
Maribor
Predsednik
Mirko Kocjan 1. r.
508.
Po 13. točki 122. člena in 135. členu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na zasedanju dne 11. maja 1971
SKLEP
o določitvi svetov in odborov zavarovancev v skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor
1
V občinah Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica se ustanovijo sveti zavarovancev.
2
Svete zavarovancev sestavljajo predstavniki zavarovancev, katere izvolijo v delovnih organizacijah, podružnicah društva upokojencev in drugih organizacijah, ki predstavljajo zavarovance v občini, ob volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Za izvolitev svetov zavarovancev se smiselno uporabi pravilnik o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 17-506/71 v nadaljnjem besedilu pravilnik).
3
Sveti zavarovancev imajo tole število članov:
—	v	občini	Lenart..............5	članov,
—	v	občini	Maribor............25	članov,
—	v	občini	Ormož ......	7	članov,
—	v	občini	Ptuj.............. .	15	članov.
— v občini Slovenska Bistrica . .	9 članov.
4
V organizacijah, ki oblikujejo po določbah 7. člena pravilnika samostojne volilne enote, se ustanovijo odbori zavarovancev.
5
Odbori zavarovancev štejejo 5 do 13 članov, ki se izvolijo ob volitvah članov skupščine skupnosti. V odbor zavarovancev delegirajo člane delavski sveti in sindikalne organizacije, vsak polovico članov.
Način volitev določi najvišji samoupravni organ v delovni organizaciji, v kateri je ustanovljen odbor zavarovancev.
6
Sveti in odbori zavarovancev sprejmejo poslovnik za svoje delo.
7
Pristojnosti svetov in odborov zavarovancev določa 136. člen statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70).
8
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-48/71-2
Maribor, dne 11. maja 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor	>
Predsednik Mirko Kocjan 1. r.
509.
Po, 13. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS. št. 42-431/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na zasedanju dne 11. maja 1971 sprejela
SKLEP
o razpisu volitev članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in članov svetov zavarovancev
I
Razpisujejo se volitve članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (v na-
daljnjem besedilu: skupnost) in članov svetov zavarovancev.
II
Voli se 75 članov skupščine skupnosti.
V svete zavarovancev se izvoli za območje občine:
—	Lenart.................5	članov,
—	Maribor...............25	članov,
—	Ormož..................7	članov,
—	Ptuj..................15	članov,
—	Slovenska Bistrica .	9	članov.
III
Volitve se morajo opraviti najkasneje do 15. junija 1971.
IV
Volitve izvede volilna komisija v skladu s pravilnikom o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 17-506/71).
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-48/71-3
Maribor, dne 11. maja 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor
Predsednik
Mirko Kocjan 1. r.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV RAVNE NA KOROŠKEM
510.
Na podlagi '132 člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 44/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem na seji dne 5. maja 1971
PRAVILNIK
o volitvah članov skupščine in drugih organov skupnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Člane skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu »skupnost«) volijo: delavski sveti delovnih organizacij in ustrezni organi v drugih organizacijah, sindikalnih .organizacijah za zavarovance zaposlene pri zasebnem sektorju, organizacijah oseb, ki opravljajo, samostojno poklicno dejavnost ter organi društev upokojencev (v nadaljnjem besedilu »organi«).
Vsak organ predstavlja toliko zavarovancev, kolikor je zavarovancev v delovni ali drugi organizaciji iz prejšnjega odstavka.
2.	člen
Za zavarovance po tem pravilniku se štejejo zavarovanci po 21. in 85. členu statuta skupnosti.
3.	člen
Skupščina skupnosti šteje 33 članov. Vsak Član skupščine se voli na toliko zavarovancev, kolikor znaša število zavarovancev na območju skupnosti, deljeno s številom članov skupščine (količnik).
Število zavarovancev se ugotavlja po stanju skupnosti na dan 1. dne v letu, v katerem skupščina skupnosti razpiše volitve.
4.	člen
Skupščina skupnosti razpiše volitve najpozneje 30 dni pred iztekom mandata članov skupščine. V sklepu o razpisu mora biti naveden rok, do katerega morajo biti izvršene volitve in določen količnik, na koliko zavarovancev se voli en član skupščine.
II. VOLILNE ENOTE, VOLILNA TELESA
5.	člen
Volitve se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti je volilno telo.
6.	člen
Organizacije, pri katerih je zadostno število zavarovancev, da se lahko pri njih, glede na količnik, voli eden ali več članov skupščine, sestavljajo samostojno volilno enoto. Volilno telo v takšni organizaciji je organ te organizacije.
7.	člen
Organizacije, ki glede na število zavarovancev in količnik ne morejo imeti samostojne volilne enote, se združejo v volilno enoto, v kateri se voli eden ali več članov skupščine.	y
Volilno telo v volilni enoti iz prejšnjega odstavka tvorijo delegati, ki jih izvolijo organi teh organizacij.
Količnik za delegate volilnega telesa določi volilna komisija.
8.	člen
V vsaki občini je najmanj ena volilna enota.
9.	člen
Volilne enote in volilna telesa določi volilna komisija v skladu s tem pravilnikom.
III.	VOLILNA KOMISIJA
10.	člen
Volitve članov skupščine skupnosti vodi volilna komisija.
Volilno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani komisije ter njihovi namestniki, ki jih imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti.
11.	člen
Volilna komisija:
—	določa volilne enote, volilna telesa in število članov, ki jih voli posamezno volilno telo,
—	določa dan volitev,
—	opravlja tehnične priprave za volitve,
—	ugotavlja in objavlja končne izide volitev,
—	izdaja izvoljenim članom skupščine skupnosti potrdila o izvolitvi,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta pravil-
Strokovno in tehnično delo za volilno komisijo opravlja Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu »komunalni zavod«).
V.	KANDIDIRANJE IN VOLITVE
13.	člen
Organizacije, ki sestavljajo volilno enoto, opravijo kandidiranje in volitve članov skupščine na seji organa organizacije v roku, ki ga določi volilna komisija.
14.	člen
Ce se volilno telo oblikuje iz delegatov več organov, opravijo kandidiranje in volitve delegati organov na skupnem sestanku volilnega telesa, ki ga skliče volilna komisija.
Delegate za volilno telo izvoli na seji organ organizacije.
15.	člen
Seja volilnega telesa je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov volilnega telesa.
Volilno telo odloča z večino glasbv navzočih članov.
16.	člen
Volilno telo dela po dnevnem redu, ki obsega zlasti tele točke:
—	volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika,
—	predlaganje kandidatov za člane skupščine,
—	določanje kandidatov za člane skupščine,
—	volitve volilnega odbora,
—	volitve članov skupščine.
17.	člen
Predstavniki organov, ki sestavljajo volilno telo ter sindikalne organizacije delovnih in drugih organizacij lahko predlagajo kandidate za člane skupščine.
Predlog iz prejšnjega odstavka je treba vložiti pri sklicatelju volilnega telesa pismeno najkasneje na seji volilnega telesa.	(
18.	člen
Na seji volilnega telesa lahko predlagajo kandidate tudi kandidacijska komisija in posamezni člani volilnega telesa.
Ce odloči volilno telo, da se izvrši kandidiranje po kandidacijski komisiji,'izvoli izmed sebe kandidacijsko komisijo. Kandidacijska komisija predlaga najmanj toliko kandidatov, kolikor članov voli volilno telo.
Če odloči volilno telo, da se izvrši kandidiranje s predlaganjem posameznih kandidatov, lahko predlaga po enega kandidata vsak navzočih članov volilnega telesa.
19.	člen
Po končanem predlaganju kandidatov objavi delovno predsedstvo kandidate po vrstnem redu, kot so bili predlagani.
20.	člen
Volitve članov skupščine so praviloma tajne, razen če se večina navzočih članov volilnega telesa odloči za javno glasovanje.
Ce je predlagano več kandidatov, kot jih voli volilna enota, se glasuje za posameznega kandidata po vrstnem redu. kot so bili predlagani. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovalo več kot polovica navzočih članov volilnega telesa. Če posamezni kandidati ne dobijo potrebne večine glasov navzočih članov volilnega telesa, se ponovijo volitve na istem sestanku za tiste kandidate, ki niso dobili potrebne večine glasov.
Vsak član volilnega telesa voli toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo.
^	21. člen
Ce se volilno telo odloči za tajno glasovanje, se voli z glasovnicami, na katerih so imena predlaganih kandidatov v vrstnem redu, kot so bili predlagani. Če član volilnega telesa glasuje za večje število kandidatov, kot se jih voli v volilni enoti, se šteje, da je glasoval 'po vrstnem redu za tiste kandidate, kakor so napisani na glasovnici.
22.	člen
O delu volilnega telesa se piše zapisnik. Zapisnik obsega zlasti podatke o tem, kje in kdaj je bil sestanek volilnega telesa, o ugotovitvi sklepčnosti volilnega telesa, o izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in overiteljev zapisnika, o izvolitvi volilnega odbora in morebitni izvolitvi kandidacijske komisije ter o načinu volitev V zapisniku je potrebno navesti imena predlaganih kandidatov, koliko glasov je clobil vsak kandidat ter kateri kandidati so bili izvoljeni za člane skupščine.
23.	člen
Volilna komisija izda izvoljenim kandidatom potrdila o izvolitvi. V potrdilu je treba označiti tudi volilno telo, ki je kandidata izvolilo.
24.	člen
Prvo sejo skupščine skupnosti po izvolitvi novih članov skliče dotedanji predsednik skupščine v 30 dneh po volitvah.
Volilna komisija mora podati skupščini skupnosti poročilo o poteku in izidu volitev.
Na prvi seji skupščina verificira mandate svojih članov ter izvoli predsednika in dva podpredsednika skupščine.
Z dnem. ko skupščina verificira mandate novoizvoljenih članov, preneha mandat prejšnjim članom skupščine.
V. PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
25.	člen
Ponovne volitve se opravijo, če pristojni organ razveljavi volitve.
Volitve se razveljavijo iz razlogov določenih v predpisih o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
Ponovne volitve se morajo razpisati v 30 dneh od dneva pravnomočnosti akta o razveljavitvi volitev.
Ce preneha mandat članu skupščine več kot eno leto pred potekom mandatne dobe, iz razlogov navedenih v 135. členu statuta skupnosti, se morajo opraviti nadomestne volitve v roku 90 dni po prenehanju mandata.
26.	člen
Ponovne in nadomestne volitve razpiše skupščina.
Glede ponovnih in nadomestnih volitev se primerno uporabljajo določbe 13, do 23. člena tega pravilnika.
Članu, ki je bil izvoljen pri nadomestnih volitvah, traja mandatna doba toliko časa, kolikor bi trajal Preostali mandat prejšnjemu članu skupščine.
VI.	ODPOKLIC ČLANOV SKUPŠČINE
27.	člen
Članu skupščine skupnosti preneha mandat z odpoklicem:
—	če s svojim delom krši statut skupnosti,
—	če neupravičeno odkloni izvrševanje sklepov organov skupnosti ali ravna proti njim,
— če se neopravičeno daljši čas ne udeležuje sej , skupščine ali njenih organov.
28.	člen
Postopek za odpoklic člana skupščine lahko začne - skupščina ali volilno telo, ki je člana izvolilo.
Postopek za odpoklic člana izvršilnega odbora lahko začne skupščina ali sam izvršilni odbor.
29.	člen
O odpoklicu člana skupščine in člana izvršilnega odbora glasuje skupščina oziroma volilno telo, ki je člana izvolilo. Glasovanje o odpoklicu poteka smiselno kot glasovanje za izvolitev.
30.	člen
Glede glasovanja o odpoklicu se primerno uporabljajo ustrezne določbe tega pravilnika.
Članu skupščine preneha mandat z dnem odpoklica.
Ce je odpoklican član skupščine, ki je tudi član izvršilnega odbora, mu preneha tudi mandat člana izvršilnega odbora skupščine.
31.	člen
Ce volilno telo sklene, da se odpokliče član skupščine, opravi na isti seji volitve novega člana skupščine po postopku, ki je v tem pravilniku določen za kandidiranje in volitve članov skupščine.
Novo izvoljenemu članu skupščine po prejšnjem odstavku traja mandat toliko časa. kolikor bi-trajal preostali mandat odpoklicanemu članu skupščine.
VII.	VOLITVE ČLANOV IZVRŠILNEGA ODBORA
32.	člen
Predlog kandidatne liste za člane izvršilnega odbora skupščine pripravi in predloži skupščini kandidacijska komisija.
Posamezne kandidate za dopolnitev kandidatne liste po prejšnjem odstavku lahko predlagajo tudi drugi člani skupščine.
Samostojno kandidatno listo lahko predlaga tudi skupina najmanj deset članov skupščine.
Kandidatna lista je sprejeta, če zanjo glasuje nad • polovico navzočih članov skupščine.
33.	člen	,
Volitve članov izvršilnega odbora so praviloma tajne, skupščina pa lahko sklene, da so volitve javne.
34.	člen
V primeru, da so volitve javne, vodi volitve predsednik skupščine.
Glasuje se o vsakem kandidatu posebej. Ce kandidira samo toliko članov, kolikor se jih voli, skupščina lahko sklene, da se za vse kandidate glasuje enkrat.
,	35. člen
Ce se skupščina odloči za tajne volitve, si za vodstvo volitev izvoli volilno komisijo, ki ima predsednika in dva člana.
Tajne volitve se izvršijo z glasovnicami, na katerih so napisana imena kandidatov po vrstnem redu, kot so bili sprejeti ma kandidatno listo.
36.	člen
Če kandidira samo toliko kandidatov izvršilnega odbora, kolikor se jih voli, je za volitve potrebna večina« glasov navzočih članov. Če kandidira več kandidatov, kot se jih voli, so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili naj večje število glasov, vendar najmanj 50 % navzočih članov skupščine.
Če dobi dvoje ali več kandidatov za zadnje mesto enako število glasov je izvoljen kandidat, ki je bil po vrstnem redu napisan prvi.
Če posamezni kandidati za izvršilni odbor ne dobijo potrebne večine glasov iz prvega odstavka tega člena se volitve ponovijo na isti seji.
37.	člen
Izvršilni odbor skupščine se mora sestati na prvo sejo v 30 dneh po izvolitvi. Prvo sejo izvršilnega odbora skliče dotedanji predsednik izvršilnega odbčra.
Izvršilni odbor izvoli na prvi seji predsednika in podpredsednika.
38.	člen
Skupščina skupnosti lahko tudi pred iztekom mandatne dobe razreši celotni izvršilni odbor ali posameznega člana, kolikor ugotovi, da izvršilni odbor kot celota ali posamezni član ne opravlja zadovoljivo zaupane funkcije. Predlog za razrešitev mora skupščini podati najmanj deset članov skupščine.
Predlog za razrešitev lahko poda tudi sam član izvršilnega odbora.
Nadomestne ali ponovne volitve in odpoklic članov izvršilnega odbora se izvede po ustreznih določbah tega pravilnika, ki veljajo za člane skupščine.
VIII.	VOLITVE DELEGATOV ZVEZE SKUPNOSTI
39.	člen
Za volitve delegatov zveze skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za člane izvršilnega odbora skupščine in v skladu s statutom zveze skupnosti.
Volitve delegatov zveze skupnosti so praviloma javne, če skupščina ne določi drugače.
IX.	VOLITVE ČLANOV SVETOV ZAVAROVANCEV
40.	člen
Za kandidiranje in volitve članov sveta zavarovancev se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki Veljajo za člane skupščine.
Mandatna doba članov svetov zavarovancev traja štiri leta. Članu sveta pa lahko preneha mandatna doba še pred potekom ob pogojih in postopku, ki je določen za člane skupščine.
41.	člen
Volitve članov sveta zavarovancev se izvršijo istočasno z volitvami članov skupščine.
42.	člen
Prvo sejo svetov zavarovancev skliče dotedanji
predsednik.
Svet zavarovancev si na prvi seji izvoli predsednika in podpredsednika.
Administrativno in tehnično delo za svet zavarovancev opravlja komunalni zavod.
43.	člen
Število članov sveta zavarovancev za posamezno občino določi skupščina s posebnim sklepom. Pri tem upošteva število zavarovancev in območje posamezne občine.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Prvo sejo svetov zavarovancev, ki bodo izvoljeni v letu 1971, skliče predsednik skuj^ščine ali po njegovem pooblastilu član skupščine.
45.	Člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme skupščina.
Št. 01-314/1-1971
Ravne na Koroškem, dne 5. maja 1971.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavce;
Ravne na Koroškem
Predsednik
, Rudi Delopst 1. r.
SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV
511.
Na podlagi določb 10., 108. in 137. člena zakona 6 zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) so skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem sprejele
SKLEP
o ustanovitvi zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije
1.	člen
Za skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Nova Gorica in Ravne na Koroškem se ustanovi zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije (nadalje: z'veza skupnosti).
2.	člen
Organizacija in način upravljanja zveze skupnosti se določi v statutu zveze skupnosti.
Najvišji organ upravljanja zveze je zbor delegatov, v katerega imenuje vsaka skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov po dva predstavnika.
/
3.	člen
Poleg nalog, ki jih za zvezo skupnosti določa zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, zveza skupnosti zlasti spodbuja in organizira sodelovanje med skupnostmi na prostovoljni in enakopravni podlagi o vprašanjih, ki
so skupnega pomena za področje zdravstvenega zavarovanja.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Skupnost
zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje
Skupnost
zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota
St. 01/1-1405/1-1970
Murska Sobota, dne 25. novembra 1970.
Predsednik Franc SagaJ 1. r.
St. 022-3/1970-2/4-S/6
Celje, dne 25. septembra 1970.	.
Predsednik Alojz Senica 1. r.
Skupnost
zdravstvenega zavarovanja kmetov , Koper
St. 02-14/70-2
Koper, dne 30. septembra 1970.
Predsednik
Doran Dolgan 1. r.
Skupnost
zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
St. 06-70/70
Nova Gorica, dne 29. septembra 1970.
Predsednik Boris Martlnuč 1. r.
. •
Skupnost
zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto
Skupnost
zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj
St. 19-2/70-02/19
Kranj, dne 1. oktobra 1970.
Predsednik Ivan ■ Oman 1. r.
Skupnost
zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana
St. 190E-12/70
Ljubljana, dne 28. septembra 1970.
Predsednik Alojz Jakopič 1. r.
Skupnost
zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor
St. 022-24/70
Maribor, dne 30. septembra 1970.
Predsednik
Martin Slodnjak 1. r.
St. 022-90/70
Novo mesto, dne 30. septembra 1970.
Predsednik Stanko Gunčar L r.
Skupnost
zdravstvenega zavarovanja kmetov Ravne na KoroSkem
St. 01-884/2-70
Ravne na Koroškem, dne 24. septembra 1970.
*	Predsednik
Ivan C as L r.
POPRAVEK
V prvem odstavku 4. člena odloka o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 24-283/70) se navedeni odstotek 50 %> pravilno glasi 40 •/«.
Skupščina občine Šmarje, pri Jelkah
VSEBINA:
Stran
93.	Zakon o varnosti cestnega prometa...................613
94.	Zakon o nekaterih natančnejših merilih za določanje
odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča ...........................................622
95.	Zakon o glasbenih šolah...............................623
96.	Odlok o spremembah odloka o povračilih poslancem Skupščine SR Slovenije in funkcionarjem, ki jih voli
ali imenuje Skupščina SR Slovenije....................626
97.	Odlok o soglasju k spremembam in dopolnitvam enot-
nih osnov meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov............................626
99.	Odlok o soglasju k merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1971 ........................... 626
99. Odlok o soglasju k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1970 ........................ 626
100.	Odlok o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada
SR Slovenije za leto 1971 ........................... 627
101.	Odlok o izvolitvi podpredsednika gospodarskega zbora
Skupščine SR Slovenije................................627
102.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 17. volilni enoti Ljubljana-Center .... 627
103.	Odlok o imenovanju predstavnikov SR Slovenije, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije v ustanovno skup-
ščino kulturne skupnosti	Slovenije.....................627
104.	Odlok o določitvi števila sodnikov pri višjem gospo-
darskem sodišču v Ljubljani in pri okrožnih gospodarskih sodiščih v	SR	Sloveniji....................627
105.	Odlok o izvolitvi predsednika okrožnega sodišča v
Novi Gorici ...........................................629
106.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podalj-
šanju začasnih ukrepov v zvezi z izplačevanjem osebnih dohodkov.......................................629
• ■	■--- ' \
107.	Odlok o premijah za kravje mleko v prvem trimesečju 1971. leta........................................  629
108.	Odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen oziroma tarif obveznega zavarovanja motornih vozil . 629
109.	Pravilnik , o strokovnih in tehničnih pogojih glede opreme in kadrov v lekarnah ter o načinu, postopku
in rokih za izpolnitev pogojev za verifikacijo lekarn . 629
AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE:
110. Poročilo o izidu nadomestnih volitev poslanca v repu-
bliški zbor Skupščine SR Slovenije................633
111.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev poslanca v gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije................633
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
112.	Sklep o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1971	634
Stran
113.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov....................................635
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
492.	Sklep o potrditvi prednostnih vrstnih redov udeležen-
cev NOB za dodelitev najemnih stanovanj in odobritev posojil (Ljubljana) .............................636
493.	Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov za leto
1970	(Sovenske Konjice).................................
494.	Odlok o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada (Slovenske Konjice) ......................................640
495.	Odlok o temeljni organizaciji občinskih upravnih organov (Slovenske Konjice)...........................  641
496.	Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto
1971	...............................................  642
497.	Odlok o oblikovanju sredstev za izobraževanje (Šmarje pri Jelšah)........................................643
498.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega
samoprispevka za izgradnjo zdravstvene postaje v Rogaški Slatini (Šmarje	pri Jelšah)................643
499.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega sa-
moprispevka za izgradnjo osnovne šole v Rogatcu (Šmarje pri Jelšah)..............................644
500.	Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1971 . . . 644
501.	Odlok o skladu skupnih rezerv občine Vrhnika . . . 645
502.	Odlok o spremembah odloka o urejanju in oddajanju
stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika ■ . 646
503.	Odlok o začasni splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na območju občine Vrhnika..............646
504.	Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine
Vrhnika.............................................647
505.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev (Vrhnika) ... 647
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:
506.	Pravilnik o volitvah članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor.............648
507.	Pravilnik o izdajanju in uporabi zdravstvene izkaz-
nice, drugih izkazilih o upravičenosti do zdravstvenega varstva in o obrazcih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Maribor).651
508.	Sklep o določitvi svetov in odborov zavarovancev v skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor 654
509.	Sklep o razpisu volitev članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in članov
svetov zavarovancev....................................655
510.	Pravilnik o volitvah članov skupščine in drugih organov skupnosti (Ravne na Koroškem)......................655
511.	Sklep o ustanovitvi zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije..........................656
— Popravek odloka o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajp pri zasebnih delodajalcih skupščine občine Šmarje pri Jelšah . . ...........659
Izdaja časopisni zavod •►Uradni list SRS«* — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča«*, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1971 64 din — Reklamacije se upoštevajo :e meset dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/Vil — Telefon: direktor uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 17
Razglasni del z dne 19. maja 1971
LETO XXVIII
Register podjetij in obrtov
OPOZORILO*'
Odjemalcem naših publikacij sporočamo:
REGISTER VELJAVNIH ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH PREDPISOV ZA 1969 in 1970 izide konec tega meseca. Do zamude je prišlo zaradi številnih predpisov, ki so izšli proti koncu preteklega leta.
PREDPISI O VARSTVU PRI DELU IN DRyGI PREDPISI — nimamo na zalogi. V tisku je nova izpopolnjena in dopolnjena izdaja, ki bo na razpolago konec junija letos.
PREDPISI O POKOJNINSKEM OZ. INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. X. oz. XI. dopolnitve prejmejo lastniki zbirk v prvi polovici junija.
Dali smo v tisk:
Dr. V. Androjna: SPLOŠNI UPRAVNI POSTOPEK IN UPRAVNI SPOR; nova, predelana izdaja; prejšnja je pošla.
Dr, St. Cigoj: RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA ODŠKODNINSKEGA PRAVA.
PREDPISI O IZVAJANJU KAZENSKIH SANKCU. Večji del predpisov je že postavljen, ni pa še izšel pravilnik o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij, ki pride tudi v knjigo,
Prosimo, vzemite gornje na znanje. ~
Sprejemamo prednaročila!
CZ Uradni list SRS
Spremembe
Okrožna gospodarska sodiSža razglašajo
Besedilo: »Emona«, Ljubljana.
Vpiše se Zdravilišče Cateške Toplice — samostojna organizacija — pravna oseba podjetja »Emona« Ljubljana, Čatež ob Savi skrajšano: Zdravilišče Cateške Toplice — SOPO »Emona«, Ljubljana, ki ima takle poslovni predmet: zdravilišče Cateške Toplice opravlja kot samostojna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe dejavnost naravnega zdravilišča v smislu določo zakona o zdravstvu in v okviru te dejavnosti skrbi za pravilno izkoriščanje, čuvanje in vzdrževanje zdravilnih vrelcev ter opravlja gostinsko dejavnost. Direktor je Vlado Deržič. Pooblaščenci za podpisovanje: Vlado Deržič, direktor SOPO, Janez Kul-čar, podpisuje v odsotnosti direktorja SOPO, Vinko Černelič, računovodja, Anica LopatiČ, podpisuje v odsotnosti računovodje SOPO. Samostojne pravice; Samostojna organizacija združenega dela— pravna oseba: a) samostojno pridobiva in deli dohodek ter odloča o uporabi in razporeditvi, razpolaganju s sredstvi: b) samostojno nastopa na trgu in im& pravice in dolžnosti, določene s statutom podjetja, statutarno pogodbo z dne 30. VII. i970 in z zakonom. Ustanovitev: po pripojitvi dosedanjega samostojnega zavoda Zdravilišče Cateške Toplice (RS IX 118) k podjetju »Emona«, Ljubljana, je delavski svet tega podjetja dne 30. VIL 1970 sprejel sklep (akt) o ustanovitvi Zdravilišča Cateške Toplice kot SOPO v sestavu podjetja »Emona«, Ljubljana.
Celje, 18. marca 1971.
Rg VII 112/1	425
Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec.	*
Pri poslovalnici Polzela I se razširi predmet poslovanja še na prodajo na drobno: perutnina, jajca, meso in mesni izdelki, semena (samo v originalnih zavitkih), steklo, porcelan in plastični izdelki, Igrače Papirnati izdelki in podobno, prodaja drv in premoga za kurjavo (samo tranzitno);
pri poslovalnici Samopostrežba Žalec se razširi predmet poslovanja še na prodajo ha drobno; mešano in-
dustrijsko blago, semena (v manjših originalnih zavitkih).
Rg VI 110/74	633
Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec.
Pri organizaciji združenega dela poslovalnici Ločica se izbriše'poslovodja Brglez Vinko in vpiše Ljuba Vidmar, poslovodkinja.
Rg VI 110/73	634
Celje, 19. aprila 1971.
Besedilo:	»Mizarstvo«, Rogaška
Slatina.
Izbriše se računovodkinja Silva Vrhovnik in vpiše Milena Coh, v. d. računovodje,
Celje. 20. aprila 1971.
Rg II 3/10	035
Besedilo: »Jugoiekstil — impex», Ljubljano.
Pri organizaciji za notranjo trgovino, Ljubljana se vpiše prodajalna št. 9, Celje, Prešernova 6, ki trguje na drobno z blagom blagovnih skupin; tekstilno blago, kratko in pleteno blago in konfekcija — iz te stroke samo skupine blaga; tekstilna konfekcija. volnena in bombažna trikotaža, tekstilna galanterija. Poslovod-
ja je Branko Paniša. Organizacija združenega dela — prodajalna — nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS podjetja z dne 28. XII. 1970.
Rg XI 12/1	660
/
Besedilo: »Jugoiekstil — impex«, / Ljubljana.
Pri organizaciji za notranjo trgovino, Ljubljana se vpiše prodajalna št, 10, Žalec, Savinjska 14, ki trguje na drobno z blagom iz blagovnih skupin: tekstilno blago, kratko in pleteno blago in konfekcija, le za tekstilno konfekcijo, tekstilna galanterija, usnjena konfekcija, krzneno blago (celotna blagovna skupina)! Poslovodkinja jc Terezija Rojc. Organizacija združenega dela — prodajalna — nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 28. XII.
1970.
Rg VIII 82/1	661
Besedilo: »Modna oblačila«, Ljubljana.
Izbriše se prodajalna Celje, Prešernova 6 zaradi ukinitve.
' Rg IV 75/2	657
Besedilo: »Modna oblačila«, Ljubljana.
Izbriše se prodajalna Slovenske Konjice, Mariborska 17 zaradi ukinitve.
Rg VIII 53/2	659
Besedilo: Industrija konfekcije oblačil »Modna oblačila-«, Ljubljana.
Izbriše se trgovska prodajalna Žalec 196 zaradi ukinitve.
Rg VI 99/4	658
Besedilo: »Standard konfekcija«, Zagreb.
Izbriše se prodajalna Celje, Tomšičev trg 2 zaradi izločitve iz podjetja.
Rg IV 110/2	656
Celje, 28. aprila 1971.
Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Era«, Velenje.
Predmet poslovanja se spremeni tako, da se izbriše dejavnost: proizvodnja in predelava grobe embalaže ter vpiše: organiziranje v kooperaciji proizvodnje embalaže, kovinske galanterije, gumarskih in drugih proizvodov.
Pri organizaciji združenega dela: poslovni enoti »Engro« v Velenju, se v predmetu poslovanja izbriše dejavnost: proizvodnja in predelava grobe embalaže ter vpiše organiziranje v kooperaciji proizvodnje embalaže, kovinske galanterije, gumarskih in drugih proizvodov.
Celje, 29. aprila 1971.
Rg VIII 68/15	662
Besedilo: Ljudska restavracija Celje.
Izbriše se organizacija združenega dela Bife Levec zaradi ukinitve.
Celje, 30. aprila 1971.
Rg I 107/6	663
Besedilo: »Emona«, Ljubljana.
Pri organizaciji združenega dela Hotel »Central-riviera«, Portorož, samostojni organizaciji — pravni osebi v sestavu podjetja »Emona«, Ljubljana se spremeni ime, tako da se odslej glasi: Hotel »Riviera«, Portorož, samostojna organizacija — pravna oseba v sestavu podjetja »Emona«, Ljubljana.
Koper, 5. aprila 1971.
Rg Ib 466/2	641
Besedilo: »Petrol«, Ljubljana.
Vpiše se instalacija tekočih goriv, Koper — Sermin, ki ima takle poslovni predmet: skladiščenje tekočih goriv in opravljanje drugih poslov, ki se opravljajo skupaj s spravljanjem in hrambo tega blaga. Upravnik je Grilj Romeo. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic.
Koper, 13. aprila 1971.
Rg Ib 476/1	698
Besedilo: Gostinsko podjetje »So-‘ ča«, Most na Soči.
Izbriše se gostilna »Kneža«, na Kneži zaradi ukinitve.
Gostilna »Crna prst« v Podbrdu se preimenuje tako, da se odslej njen naziv glasi: Gostinsko podjetje »Soča«, Most na Soči — bifi’e »Crna prst«, Podbrdo.
Organizacija združenega dela Gostilna »Pri mostu«. Postaja Most na Soči se preimenuje tako, da se njen naziv odslej glasi: Gostinsko podjetje »Soča«, Most na Soči — biffe »Pri mostu«, Postaja, Most na Soči.
Pri Biffeju »Pri mostu«, Postaja, Most na Soči se izbriše Šuligoj He-la ter vpiše Vidmar Jožica, nova po-slovodkinja.
Koper, 20. aprila 1971.
Rg II a 53/22	700
Besedilo:	Pivovarna	»Union«,
Ljubljana, tovarna špirita in kvasa.
Pri zalogi piva, Mengeš, se vpiše sprememba naziva v:	Pivovarna
»Union«, Ljubljana — poslovna enota Mengeš in izbrišejo dosedanje samostojne pravice organizacije in vpiše: pravice enote so razvidne iz 38. in 39. čl. statuta podjetja.
Ljubljana, 19. februarja 1971.
Rg II 251/26	335
Besedilo: Gostinsko podjetje »Daj-dam«, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev gostinskega podjetja »Rio«, Ljubljana.
Vpiše se nova organizacija združenega dela, ki je nastala iz pripojenega podjetja:
Restavracija »Rio«, Ljubljana, Titova 4, ki ima takle poslovni predmet: priprava in prodaja vseh vrst tpplih in hladnih jedil; prodaja alkoholnih pijač; prodaja brezalkoholnih pijač; priprava in prodaja raznih napitkov; priprava in prodaja peciva, slaščic in sladoleda; prodaja vseh vrst tobaka in tobačnih izdelkov ter vžigalic. V. d. poslovodje je Muhič Tončka, ki za organizacijo podpisuje v okviru njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice organizacije so razvidne iz pravilnika o poslovnih enotah z dne 1. XII. 1968 in 17. III. 1971.
Pri gostilni »Za gradom«, Ljubljana, Streliška 22 se izbriše Gvozdano-vič Zorka in vpiše Jenič Darinka, nova poslovodkinja, ki za gostilno podpisuje v okviru njenih samostojnih pravic;
pri gostišču »Livada«, Ljubljana, Ižanska 14 b se izbriše poslovodkinja Česnovar Pavla in vpiše Tone Pavlin poslovodja, ki za gostilno podpisuje v okviru njegovih samostojnih pravic;
pri gostilni »Pri Mraku«, Ljubljana, Rimska 4 se izbriše Pavlin Tone in vpiše novi poslovodja Vogrinc Joža, ki za gostilno podpisuje v okviru njenih samostojnih pravic;
pri poslovni enoti biffe »Krpanov hram«, Velike Lašče se ^zbriše poslovodja Rudolf Lojze in vpiše šču-kovt Maruša, poslovodkinja, ki za bife podpisuje v okviru njegovih samostojnih pravic.
Izbriše se prodajalna pijač »Točilnica«, Ljubljana, Tabor 9.
Ljubljana, 30. marca 1971.
Rg II 274/18	583
Besedilo:	»Jugotekstil impex«,
Ljubljana.	'
Pri organizaciji za notranjo trgovino Ljubljana se vpišejo nove organizacije združenega dela:
prodajalna št. 12, Trbovlje, Ul. okt. revol. 30, ki prodaja na drobno v trg. strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, od tega: lahka in težka konfekcija, otroška konfekcija in perilo, pletenine, posteljno perilo, nogavice; krzneno blago. Poslovodkinja je Sentjurc Marija. Prodajalna nima samostojnih pravic;
prodajalna št. 13, Ribnica 46, ki prodaja na drobno blago v trg. strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; krzneno blago; obutev; ure in izdelki iz plemenitih kovin, od tega samo imitacije (bižuterija). Poslovodkinja je Jerina Tinka. Prodajalna nima samostojnih pravic, in
prodajalna št. 6 Kranj, Cesta JLA 2, ki prodaja na drobno v trg. strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, od tega: usnjena, usnjeno-tekstilna, usnjeno-papirna galanterija in galanterija iz umetnih snovi, okraski in nakit iz neplemenitih kovin, iz stekla in drugega materiala; krzneno blago; otjutev; izdelki iz plemenitih kovin in ure, od tega samo imitacije (bižuterija). Poslovodja je Logar Ludvik. Prodajalna nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil DS dne 28. XII. 1970.
Rg II 247/44	582
Besedilo: »Modna oblačila«, Ljubljana, industrija konfekcije oblačil.
Zaradi ukinitve se izbrišejo organizacije združenega dela: prodajalna Ribnica 46, prodajalna Trbovlje, Ul. okt. revolucije 30, prodajalna Jesenice, Cesta Maršala Tita 33 in trgovska prodajalna Kranj, Cesta JLA 2.
Rg II 209/89	580
Ljubljana, 31. marca 1971.
Besedilo: »Central«— gostinsko in trgovsko podjetje, Kranj.
Vpiše se pripojitev Gostinskega podjetja »Dom na Jezerskem«, Jezersko (Rg II 300-Kr).
Dosedanje organizacije združenega dela pripojenega podjetja se vpišejo s podatki:
poslovna enota Hotel »Kazina«, Jezersko 44, ki ima takle poslovni predmet: strežba s toplimi in mrzlimi jedili, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, oddajanje prenočišč v hotelu in depandansah; »Planika«, Zg. Jezersko 67, »Storžič«, Zg. Jezersko 65, »Korotan«, Zg. Jezersko 52, menjavanje tujih plačilnih sredstev in najemanje privatnih sob.
Poslovodja je Mlakar Mirko. Organizacija nima samostojnih pravic;
poslovna enota »Jezerski vrh«, Zg. Jezersko 156, ki ima enak poslovni predmet. Poslovodkinja je Truden Mimi. Organizacija nima samostojnih pravic;
poslovna enota gostilna »Pri Ka-nonirju«, Sp. Jezersko 5 z enakim poslovnim predmetom. Poslovodkinja je Siberle Kati. Organizacija nima samostojnih pravic, in poslovna enota »Vinotoč«, Zg. Jezersko 64, ki nadrobno prodaja vino in druge alkoholne in brezalkoholne pijače čez ulico. Poslovodja je Lu-stek Jože. Organizacija nima samostojnih pravic.
Izbrišeta se gostilna Zabnica in gostilna pri »Klemenčku«, Duplje, zaradi ukinitve.
Ljubljana, 8. aprila 1971.
Rg II 231/27	603
Besedilo: Poslovno združenje kovinsko predelovalne in nekovinske industrije »Tehno-impeks«, Ljubljana.
Vpišejo .se novi člani združenja: Utensilija Ljubljana, Vega Ljubljana »v stečaju« in Partizanska knjiga Ljubljana.
Ljubljana, 12. aprila 1971.
Rg VII 1040/33	589
Besedilo: Ključavničarska delavnica, Ljubljana.
Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Perne Tončki, se vpiše sprememba priimka v Mauser.
Ljubljana, 14. aprila 1971.
Rg II 228/9	581
Besedilo:	Združeno železniško
transportno podjetje, Ljubljana — Transportno podjetje Ljubljana.
Vpišejo se poblaščenci za podpisovanje v poslovanju z banko: za podjetje, upravo podjetja, prometne sekcije Ljubljana, Zalog, Zidani most in Novo mesto ter Postajo Ljubljana Moste: Košir Marija, v. d. šefa računovodskega sektorja, Istenič Silva, dipl. ekonomist, šef gospodarsko načrtovalnega sektorja, Smrke Branka, vodja skupine za finančne posle, Kostiov Branka, referent za finansiranje obratovanja, Pavlovčič Ljuba, referent za financiranje investicij in Kandus Marija, referent za obračup transportnih dohodkov;
za sekcijo ža vleko Ljubljana: Kobilica Stana, referent za finančno knjigovodstvo, Prelesnik Franc. v. d. šefa gospodarsko računske službe, Bahar Ivan, šef vlečne službe, Kozinc Viljem, dipl. el. Ing., šef delav-niške službe in Virant Franc, šef tehnične kontrole;
za sekcijo za vzdrževanje prog Ljubljana: Brdnik Franc, dipl. grad. ing.. Sef sekcije. Kremesec Milan, bipl grad. ing., šef tehnične službe. Vasilič Mihajlo, dipl grad. ing., vod-ia tehnične operative, Klinar Regina šef računsko materialne službe, Gra-
šič Olga, referent za finančno knjigovodstvo;
za sekcijo za vzdrževanje prog Novo mesto: Drvarič Stefan, dipl. grad. ing., šef sekcije, Kisovec Breda, šef računsko materialne službe, Rolih Boža, referent za finančno knjgovod-stvo in Hribernik Franc, pomočnik šefa sekcije;
za sekcijo za vzdrževanje signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana: Pogačnik Andrej, dipl. elek. ing., šef sekcije, Solner Ana, šef računsko materialne službe, Plaskan Emil, dipl. elek. ing. šef sv operative, Kokošinek Ivan, šef tk operative in Zrnec Ana, referent za obratno knjigovodstvo..
Podpisujeta skupno po dva pooblaščenca ne glede na vrstni red in to za podjetje oz. delovne enote kot je določeno spodaj.
Ljubljana, 20. aprila 1971.
Rg VI 958/14	714
Besedilo: »Kopagencija«, trgovinska agencija Srbije, Beograd.
Pri »Kooprometu«, samostojni organizaciji —i pravni osebi, Ljubljana, Trg komandanta Staneta 4 se vpiše razširitev predmeta poslovanja šena: trgovanje na debelo in drobno v trg. strokah: galanterijsko in bazar-sko blago ter igrače (v celoti); obutev (v celoti): športne potrebščine (v celoti): ure in izdelki iz plemenitih kovin (v celoti); parfumerijsko in kozmetično blago (v celoti); pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine (v celoti); živila in gospodinjske potrebščine, od tega gospodinjske potrebščine; izdelki domače in umetne obrti (v celoti); dro-gerijsko blago (v celoti).
Rg XIV 1353/5	721
Besedilo: Prcđuzeće za proizvodnju tekstilne konfekcije »Trudbenik«. Banja Luka.
Vpiše se prodajalna št. 12, Zagorje ob Savi, ki prodaja na drobno: tekstilno blago, kratko in pleteno bligo ter konfekcijo, od tega: moško, žensko in otroško konfekcijo lastne proizvodnje, kot dopolnitev izbire pa še pleteno blago kooperantov. Poslovodkinja je Drnovšek Vida. Prodajalna nima samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovil delavski svet podjetja dne 7. VII. 1970.
Rg V 220/1	740
Besedilo: »Olma«, kemično obrtno podjetje, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Pfunder Vilko in vpiše dr. ing. Bergant Srečko, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in računovodje.
Rg V 847/4	711
Besedilo: Tobačna tovarna Ljubljana.
Izbriše se prodajalna Gozd Mar-tuljk zaradi ukinitve.
Rg III 392/505	707
Ljubljana, 21. aprila 1971.
Besedilo: Udružena metalna industrija — Sarajevo.
Vpiše se grupacija za proizvodnjo dvokoles in opreme »Rog«, Ljubljana, Trubarjeva 72, skrajšano »Uniš«, Sarajevo — »Rog«, Ljubljana, ki ima takle poslovni predmet:	izdelava	kovinskih
izdelkov z vsemi pripadajočimi deli in potrošnimi materiali, ki so vezanj z osnovnmi izdelki; storitve na strojih in napravah; prodaja lastnih in drugih izdelkov v industrijski prodajalni; prodaja pomožnega po-trošnega materiala za lastne izdelke; stranska dejavnost: dajanje v zakup lastnih izdelkov; opravljanje zunanjetrgovinskega prometa: zastopanje tdjih firm. izvrševanje montažnih in servisnih del v kooperaciji z inozemskimi podjetji, izvoz in uvoz za lastne potrebe. V. d. direktor grupacije je Tanko Zvonimir. Za samostojno organizacijo združenega dela podpisujejo: V. d. direktor grupacije Tanko Zvonimir, Šubic ing. Stojan, direktor za investicije, podpisuje v odsotnosti direktorja, Smerdu ing. Jože, komercialni direktor, podpisuje v odsotnosti direktorja in za komercialni sektor, Tadič Dobrislav, šef nabavnega oddelka, podpisuje v odsotnosti komercialnega direktorja, Levstik Srečko, šef prodajnega oddelka podpisuje v odsotnosti komercialnega direktorja, Stare dr. Leon, šef izvozno-uvoznega oddelka, podpisuje v odsotnosti komercialnega direktorja, Kompare Jelka, finančni direktor, podpisuje za finančni sektor grupacije in tovarno Trubarjeva ter prodajalno Kolesar, Kogovšek Cvetko, pomočnik finančnega direktorja, podpisuje v odsotnosti finančnega direktorja, Rajnar Marjan, šef upravno kadrovskega oddelka, podpisuje za upravno kadrovski oddelek, Škerl Rado, direktor tovarne Trubarjeva, podpisuje za tovarno Trubarjeva, Koman Silvo, šef proizvodnje, podpisuje v odsotnosti direktorja Tovarne Trubarjeva, Oblak ing. Gregor, direktor tovarne Savlje, podpisuje za tovarno Savlje, Volk Vinko, tehnični vodja, podpisuje v odsotnosti direktorja tovarne Savlje, Kačar Silva, šef računovodstva, podpisuje za računovodstvo tovarne Savlje, Strniša Jože, šef proizvodnje, podpisuje v odsotnosti šefa računovodstva tovarne Savlje. Samostojne pravice: sklepa pogodbe s tretjimi osebami v imenu in na račun podjetja. Ta samostojna organizacija , združenega dela je nastala iz bivšega podjetja »Rog«, tovarna kovinskih izdelkov Ljubljana, ki se je pripojilo k podjetju Udružena me-1 talna industrija Sarajevo, po sklepu DS slednjenavedenega podjetja z dne 18. XII. 1970.
V sestavu te samostojne organizacije združenega dela posluje industrijska prodajalna »Kolesar«, Ljubljana, Titova 23, ki ima takle poslov-
ni predmet: predaja na drobno izdelkov tovarne »Rog« Ljubljana, koles, motornih vozil ter delov, otroških vozičkov, športnih potrebščin, pomožnih sredstev za razmnoževalne aparate (papir, tekočine za razmnoževanje, vložki iz filca) ter delov za transportne naprave. Sef industrijske prodajalne je Jošt Ivan. Za industrijsko prodajalno podpisujeta: Jošt Ivan, .šef industrijske prodajalne, v okviru predmeta poslovanja in Valant Benjamin, izmcnovodja, podpisuje v odsotnosti šefa industrijske prodajalne. Industrijska prodajalna nima samostojnih pravic. Ta prodajalna je poslovala v sestavu bivšega podjetja »Rog« Tovarna kovinskih izdelkov, Ljubljana.
Rg XIV 1412/1	728
Besedilo: »Neretva«, poduzeće za vršenje, usluga i promei robom .na veliko i malo, Zagreb.
Vpiše se predstavništvo, Ljubljana, Samova 12, ki sklepa kupoprodajne pogodbe v imenu in za račun matičnega podjetja v okviru registrirane dejavnosti matičnega podjetja. Šef predstavništva je Novakovič Dušan, ki' zanj podpisuje v okviru predmeta poslovanja. Organizacijo je ustanovila delovna skupnost podjetja 9.
2.	1971.
Rg XIV 1409/1	'	725
Besedilo: »Neretva«, poduzeće za vršenje usluga i promet robom na veliko i malo, Zagreb.
Vpiše se skladišče št. 1, Ljubljana, Jenkova 1, ki vskladiščuje in izdaja ter prodaja na veliko in malo svežega sadja, zelenjave in južnega sadja. Poslovodja je Kulauzovič Smajil, vodja skladišča. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovila jo je delovna skupnost podjetja 9. 2. 1971.
Rg XIV 1410/1	726
Besedilo: »Neretva«, poduzeće za vršenje usluga i promet robom na veliko i malo, Zagreb.
Vpiše se skladišče št. 2, Ljubljana, Savsko nabrežje 47, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno in debelo: cement, mavec, apno, cementni Izdelki, keramični izdelki, vse vrste lesne plošče, lesonit, furnir, lesna volna, strešna lepenka, oken-skd in drugo steklo vseh vrst in kovinski proizvodi za gradbeništvo (betonsko jeklo, nosilci, pločevina, žica in žičniki). Poslovodja je Kulauzovič Smajil, vodja skladišča. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovila jo je delovna skupnost podjetja 0. II. 1971.
Rg XIV 1411/1	72'7
Ljubljana, 23. aprila 1971.
Besedilo: Elektrotehnično podjetje, Kranj.
Pri trgovini I, Kranj, Gregorčičeva 3 se vpiše prenos sedeža v Prečno 1 v Kranju in sprememba predmeta poslovanja, ki je odslej: prodaja last-
nih in tujih elektrotehničnih izdelkov in materialov.
Izbrišejo se elektroinstalaterska de. lavnica, Kranj, Gregorčičeva 3, elektromehanična delavnica, Kranj, Gregorčičeva 2, radiomehanika, Kranj Gregorčičeva 2, servis za elektrogospodinjske akarate in elek-troobratovno vzdrževanje, Kranj, Gregorčičeva 3 zaradi ukinitve. Ljubljana, 26. aprila 1971.
Rg II 212/14	733
Besedilo: Gorenjska kreditna banka Kranj.
Vpiše se hranilnica Kranj, Koroška 2, ki ima takle poslovni predmet: sprejema vse vrste dinarskih hranilnih vlog, hranilne vloge delovnih in drugih organizacij, če izvirajo od organiziranega .varčevanja občanov, vodi dinarske in devizne žiro račune ter opravlja po njih promet za njihove imetnike, daje občanom potrošniške kredite in kredite za stanovanjsko izgradnjo, opravlja menjalne posle ,ki sb predmet poslovanja banke, sprejema v hrambo vrednostne papirje in druge vrednostne predmete. Poslovodji: Kozic Vida, vodja izmene, Žumer Irena, vodja izmene. Za organizacijo podpisujeta po dva bančna delavca v okviru predmeta poslovanja kolektivno in siegr: Kozic Vida, Žumer Irena in Sadar Majda. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je izvršni odbor banke 20. II. 1970.
Rg III 360/7	735
Besedilo: Obrtna delavnica »Kleparstvo«, Ljubljana.
Izbriše se Potokar Franc in vpiše Tevž Janez, novi direktor.
Rg I 798/5	710
Besedilo: Združene tekstilne tovarne Vižmarjc — Medvode v Viž-marjih — Tekstilna tovarna Medvode.
Vpišeta se nova pooblaščenca za podpisovanje ing. Janez Kastelic, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Strojan Janez, vodja komerciale, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Rg I 99/24	730
Besedilo: Gostinsko podjetje »Grajski dvor«, Radovljica.
Izbriše se restavracija »Triglav«, Radovljica, Gorenjska 27 zaradi ukinitve.
Rg I 67/15	736
Ljubljana, 28. aprila 1971.
Besedilo: Podjetje »Meso Zasavje«, Trbovlje.
Vpiše se poslovalnica Podkum št. 15, Podkum, ki prodaja na drobno meso in mesne izdelke. Poslovodja je Kmetič Pavle. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je delavski svet 1. II. 1971.
Ljubljana, 2'9, aprila 1971.
Rg IV 181/16	738
Besedilo:	Veletrgovina »Verna«,
Maribor.
Pri prodajalni št. 32 »Žičnica« v Mariboru, Ob ribniku 2 se izbriše poslovodja Aberšek Stanko in vpiše Majcenič Sonja, novi v. d. poslovodje.
Izbriše se prodajalna »Hrana 4« v Mariboru, Glavni trg 21 zaradi ukinitve.	,
Vpiše se organizacija združenega dela: samopostrežba »Verna«, prodajalna št. 4, Maribor, Glavni trg 23, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; delikatese; meso in mesni izdelki ter konzerve; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; perutnina, jajca, perje in divjačina, od tega: zaklana perutnina, jajca in perje; mešano industrijsko blago; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; poštne in taksne vrednotnice; alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah; prodaja na drobno rezanega naravnega cvetja; opravljanje uslug bifeja; t. j. točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter strežba z enostavnih jedili. Poslovodkinja je Janškovec Albina. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 28. VII. 1970. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in za račun podjetja.
Maribor, 6 aprila 1971.
,	Rg 62/1-238	561
Besedilo: Živilski kombinat »In-tes«, Maribor.
Vpiše se pripojitev Obrtnega podjetja »Pekarna«, Ormož.
Vpišejo se pripojene organizacije združenega dela:
prodajalna št. 1 Ptuj, Ptuj, Ulica Heroja Lacka 1, ki prodaja na drobno kruh in pecivo, slaščice in delikatesno blago. Poslovodkinja je Kramberger Milica. Za prodajalne podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj s.
o.	p. o. in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja;
prodajalna št. 2, Ptuj, Ptuj, Prešernova 16, ki prodaja na drobno kruh in pecivo, slaščice, delikatesno blago, pasterizirano mleko v steklenicah ter vse vrste mlečnih izdelkov Poslovodkinja je Kolarič Marija. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci, za podpisovanje Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj s. o. p. o. in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja;
v prodajalna št. 3, Ptuj, Ptuj, Ob Ormoški cesti 20, ki prodaja na drobno pecivo in delikatesno blago. Poslovodkinja je Fine Fanika Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci
za podpisovanje Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj s. o. p. o. in pa poslovod-kinja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja;
prodajalna št. 4, Ptuj, Ptuj, Zagrebška 2, ki prodaja na drobno kruh, pecivo, slaščice, delikatesno blago, pasterizirano mleko v steklenicah ter vse vrste mlečnih izdelkov. Poslovodkinja Padej Olga. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj s. o. p. o. in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja;
prodajalna št. 5, Ptuj, Ptuj, Ulica Heroja Lacka 5, »ki prodaja na drobno slaščičarske izdelke, delikatesno blago, vse vrste napolitank, mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač in alkoholnih pijač, razen piva in vina. Poslovodkinja je Mihelač Terezija, Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj, s. o. p. o. in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja;
prodajalna št. 6, Kidričevo, Kidričevo 16, ki prodaja na drobno kruh, pecivo in slaščice. Poslovodkinja je Kmetec Marija. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj, s. o. p. o. in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja;
prodajalna št. 7,Kidričevo Kidričevo 16, ki prodaja na drobno slaščičarske izdelke, delikatesno blago, vse vrste napolitank in'alkoholnih pijač, piva, razen vina, pasteriziranega mleka v originalnih steklenicah in vse vrste mlečnih izdelkov. Poslovodkinja je Hojnik Pavla. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj, s. o. p. o. in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja;
obrtna delavnica Kidričevo, Kidričevo 16, ki izdeluje kruh, pecivo, suhor, kekse in drobtine ter prodaja pivo in žgane i pijače. Poslovodja je Magdič Milan. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj, s. o. p.o. in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enota nima samostojnih pravic: posluje v imenu in na račun podjetja;
obrtna delavnica slaščičarna, me-dičarna in svečarna Ptuj, Ptuj, Lackova 6, ki izdeluje kruh, pecivo, suhor in drobtine, prodaja na drobno brezalkoholne pijače, njleko, kavo, bonbone, čokolado, kekse in napolitanke. Poslovodja je Leber Franc. Za obrtno delavnico podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje
Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj, s. o.p. o. in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja obrtne delavnice Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja, in
obrtna delavnica Ptuj, Ptuj, Ormoška 20, ki izdeluje kruh, pecivo, su-hor. kekse in drobtine. Poslovodja je Rebernak Alojz. Za obrtno delavnico podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj, s.
o.	p. o. in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja obrtne delavnice. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 3/1-263	688
Besedilo: Splošna vodna skupnost »Drava—Mura«, Maribor.
Vpiše se Bertoncelj Dimitrij, gradbeni tehnik, kot v. d. šefa enote hidrogradnje, ki podpisuje listine iz delovnega področja enote hidrogradnje, kakor tudi vse listine material-no-finančnega značaja enote hidrogradnje.
Rg 482/1-25	689
Maribor, 8. aprila 1971.
Besedilo: Vinogradniško gospodarstvo, Kapela — Radenci.
Izbriše se prodajalna vina v Fik-šincih 25 zaradi ukinitve.
Rg 3/II-7	684
Besedilo: Restavracija »Kovinar«, Maribor, s. o. p. o., »Metalne«, Maribor.
Izbriše se Grum Anton, računovodja restavracije in vpiše Gabrijelčič Danica, računovodkinja restavracije, ki skupaj z upravnikom restavracije podpisuje vse finančne listine.
182/1-137	686
Maribor, 14. aprila 1971.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-vcrzal«, Lendava.
Pri prodajalni »Oprema« v Lendavi, Partizanska 18 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na debelo po trgovski stroki: reprodukcijski material.
Rg 210/1-220	678
Besedilo:	Mariborska mlekarna,
Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na: prodajo znamk in vrednotnic ter periodičnega tiska vseh vrst in drugih publikacij; prodajo industrijske krme, stranskih proizvodov, otrobov, raznih odpadkov žita in drugih stranskih proizvodov, ki nastanejo pri predelavi žita in za prodajo zrnate krme; uskladiščenje sladoleda, zelenjave in sadja, rib in gotovih jedil z globokim zmrzovanjem.
Pri prodajalni št. 16 v*”Mariboru, Zrkovska 172 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na: prodajo industrijske krme in stranskih proizvodov, otrobov, raznih odpadkov žita in drugih stranskih proizvodov, ki nastanejo pri predelavi žita in za prodajo zrnate krme;
pri prodajalni št. 17 v Mariboru, Limbuška 70 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na: prodajo znamk in vrednotnic ter periodičnega tiska vseh vrst in drugih publikacij.
Izbriše se prodajalna v Gornji Radgoni zaradi ukinitve.
Vpiše se »Hladilnica« , Ljutomer, Mursko' Soboška 4, ki ima takle poslovni predmet: uskladiščenje sladoleda, zelenjave in sadja, rib in gotovih jedil z globokim zmrzovanjem. Poslovodja je Tibaut Jože. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja enote. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 1. II. 1971. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 310/1-251	670
Maribor, 19. aprila 1971.
Besedilo:	Elektro gospodarstvo
Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na opravljanje mehanografskih storitev elektronskega računskega centra za podjetje in za druge.
Vpiše se organizacija združenega dela:	elektronski računski center
Maribor, Vetrinjska z, ki opravlja mehanografske storitve elektronskega računskega centra za podjetje in za druge. Vodja centra je Rižner Ivo, ki za center podpisuje v okviru njegovih samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 15. III. 1971. Enota samostojno sklepa pogodbe o nakupu in prodaji blaga ter storitev in o drugih poslih blagovnega prometa, ki se nanašajo na njeno poslovanje, v imenu in za račun podjetja, razen pogodb o investicijskih kreditih z banko ali z drugimi kreditorji. Maribor, 20. aprila 1971.
Rg 353/1-71	683
Besedilo:	Opekarniško podjetje.
Gornja Radgona.
Izbriše se Kuhar Albin in vpiše Vrbnjak Adolf, ing. gradbeništva, kot novi direktor, ki za podjetje podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta podjetja.
Rg 10/11-25	677
Besedilo: »Spedtrans« mednarodni in tuzemski transport, Maribor.
Vpiše se Ivan Marinšek, vodja splošnega sektorja, ki v odstonosti glavnega direktorja in njegovega pomočnika podpisuje z enakimi pooblastili.
Izbrišejo se poslovalnica v Prevaljah, poslovalnica Lovrenc na Pohorju in poslovalnica v Ormožu zaradi ukinitve.
389/1-65	682
Maribor, 22. aprila 1971.
Besedilo: Kreditna banka, Celje.
Izbriše se podružnica v Slovenj Gradcu, ker se je Kreditna banka
Celje pripojila k Ljubljanski banki Ljubljana, vpisani pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
Rg 285/III-11	672
Besedilo: Kreditna banka. Celje.
Izbriše se podružnica v Slovenski Bistrici, ker se je Kseditna banka Celje pripojila k Ljubljanski banki Ljubljana, vpisani pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
Rg 258/II-9	671
Maribor, 23. aprila 1971.
Besedilo: »Surovina-«, Maribor.
Pri odkupni postaji Ravne na Koroškem se izbriše poslovodja Deber-šek Slavko in vpiše Kladnik Štefanija, poslovodkinja;
pri	odkupni	postaji Slovenj	Gradec	se	izbriše	Grubelnik	Mirko in
vpiše Zigart Avgust, novi poslovodja. Maribor, 28. aprila 1971.
Rg	239/1-144	669
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Splošne obrtne delavnice. Laško.
Zaradi pripojitve k Stanovanjskemu podjetju Laško (Rg VIII 41).
Celje, 20. aprila 1971.
Rg	VIII 2'8/8	637
Besedilo: Založniško podjetje Mohorjeva družba, Celje, v likvidaciji.
Zaradi končanega likvidacijskega postopka.
Celje, 10. maja 1971.
Rg I 175/11	756
Besedilo: Počitniška zveza Jugoslavije — izvršni odbor občine Jesenice — Dom Srednji vrh, Srednji vrh 10, p. Gozd Martuljk.
Zaradi ukinitve.
Ljubljana, 23. aprila 1971.
Rg I 105/2	737
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Kmetijska zadruga »4. junij«. Ilirska Bistrica.
Vpiše se »Samopostrežba«, Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 2, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno živil in gospodinjskih potrebščin: svežega mesa vseh vrst, suhomesnatih izdelkov in delikatesnih izdelkov, kmetijskih izdelkov, živinske krme; žita in mlevskih izdelkov; mleka in mlečnih izdelkov; izdelkov s sladkorjem in kakavom; sadja in zelenjave ter njihovih izdelkov, kruha in peciva; konzerv vseh vrst; alkoholnih in brezalkoholnih pijač; tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin; parfumerijskega, kozmetičnega in drogerij skega blaga. Poslovodkinja je Antonac Ema. Organizacija
združenega dela nima samostojnih pravic.
Zadr I b 3/48	702
Besedilo: Kmetijska zadruga »4. junij«. Ilirska Bistrica.
Izbriše se organizacija združenega dela — mesnica št. 3 zaradi ukinitve.
Zadr I b 3/47	701
Koper, 14. aprila 1971.
Besedilo: Kmetijska zadruga Stična.
Vpiše se pripojitev Mesnega podjetja Stična (Rg I 127-Ljok).
Glede na pripojitev tega podjetja se vpiše razširitev predmeta poslovanja zadruge še na; nakup in klanje živine, predelava mesa, prodaja mesa in mesnih izdelkov, gorčice in konzervirane zelenjave, južnega sadja in njihovih izdelkov, brezalkoholnih pijač v originalnih steklenicah oz, originalno pakirane.
Vpišejo se organizacije združenega dela pripojenega podjetja s podatki: prodajalna 1, Ljubljana, Trubarjeva 57, ki prodaja meso in mesne izdelke lastne proizvodnje na drobno. Poslovodja je Grubački Božo. Prodajalna nima samostojnih pravic: poslovalnica Grosuplje, ki prodaja meso in mesne izdelke, mesarstvo. Poslovodja je Rus Janez. Poslovalnica nima samostojnih pravic;
poslovalinca št. 2, Ljubljana, Ka-runoya 5. ki prodaja meso in mesne izdelke na drobno. Poslovodja je Topole Anton. Poslovalnica nima samostojnih pravic;
prodajalna številka 3, Ljubljana, Djdkovičeva 8, ki prodaja na drobno: sveže in suho meso (meso velike živine in drobovino, svinjsko meso in meso divjačine), sveža in suha slanina, mast, in loj, mesni izdelki (salama, klobase, krvavicej gnjat, hrenovke, želodci, jetrnice), mesne konzerve, drobovina (jetra, jezik, srce. možgani, ledvice, vampi), čreva (sušena in soljena). Poslovodja je Trškan Alojz. Prodajalna nima samostojnih pravic, in poslovalnica št. 4, Ljubljana, Čelov ška 85, ki prodaja na drobno vse vrste svežega mesa in drobovine, mesnih in ribjih konzerv, suhomesnatih izdelkov, gorčice in konzervirane zelenjave, južno zadje in njihovi izdelki, brezalkoholne pijače v originalnih steklenicah oziroma originalno pakirane, mleko in mlečni izdelki. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Poslovodja je Jelenc Jože.
Pri poslovalnici št. 2' se vpiše nov poslovodja Topole Anton.
Ljubljana, 29 marca 1971.
Zadr I 77/23	630
Besedilo: Kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto.
Vpiše se hranilno-kreditna služba Kmetijske zadruge »Krka«,' Novo mesto, Cesta Komandanta Staneta 10, ki ima takle poslovni predmet; zbiranje hranilnih vlog in dajanje kreditov, opravljanje finančnih opravil v zvezi s kooperacijskimi po-
godbami in drugih podobnih opravil po pooblastilu zadružnega sveta, sklepanje pogodb o poslovnem sode« lovanju z drugimi hranilno kredit« nimi službami in poslovnimi bankami, odločanje o organizaciji dela, opravljanje drugih zadev v skladu z zakonom o hranilno kreditnih službah v kmetijskih in gospodarskih delovnih organizacijah, statutom splošnimi akti in po pooblastilu ustanovitelja. Vodja službe je Starič ,ože, kmetijski inženir. Za službo podpisujejo: Starič Jože, vodja službe kmetijski inženir in drugi sopodpisniki, ki podpisujejo za zadrugo Samostojne pravice organizacije so razvidne iz pravilnika o poslovanju službe z dne 1. III 1971. Organizacije je ustanovil zadružni svet dne 1
III.	1971.
Ljubljana, 14. aprila 1971.
Zadr II 204/5	62!:
Besedilo: »Optima«, obrtno nabavna in prodajna zadruga z. o. j., Maribor.
Poslovni predmet odslej: proizvodnja ih prodaja izdelkov, ki se proizvajajo v kooperativnem odnosu s svojimi člani z njihovimi proizvajalnimi sredstvi in delovnimi pripravami in sicer: predelovanje nekovin lončarstvo, steklarstvo, keramičar-stvo in izdelovanje predmetov iz gline, kaolina in podobnih materialov: predelovanje kovin — kovaštvo, kotlarstvo, brusaštvo, galvanizefstvo ključavničarstvo, kleparstvo, stru-garstvo, mehanika, kovinsko modelarstvo in pasarstvo, strpjno ključavničarstvo in orodjarstvo, avtomehanika, precizna mehanika za optiko in pisarniške stroje, livarstvo, avtokle-parstvo, izdelovanje tehtnic in 'kavnih mlinčkov in žično pletarstvo; elektrotehnične stroke — elektroin-stalaterstvo, elektromehanika za'hladilne naprave, električne stroje, radijske in televizijske sprejemnike, telegrafske in telefonske naprave in dvigala, avtoelektričarstvo; kemične stroke — izdelovanje kozmetičnih in čistilnih sredstev, izdelovanje tehničnih maziv, olj, praškov in drugih sredstev za gospodarske namene; predelovanje lesa — kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij, sodar-stvo, lesno strugarstvo, mizarstvo, modelarstvo in kaluparstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, pletarstvo — izdelovanje košar ter rezbarstvo; predelovanje papirja — izdelovanje papirne konfekcije; izdelovanje tekstilnih izdelkov — tkalstvo, vrvar-stvo, pletiljstvo, izdelovanje preprog, prešitih odej, kravat, moških in ženskih klobukov, čepic, vezil j stvor moško in žensko krojaštvo .izdelovanje perila, steznikov in pasov ter mika-nje volne; izdelovanje usnja — izdelovanje kožuhov, krznarstvo, izdelovanje opank, čevljarstvo, izdelovanje ortopedske obutve, copat, rokavi-čarstvo. jermenarstvo. sedlarstvo ter izdelovanje kovčkov, torbic in druge usnjene galanterije; izdelovanje gumijastih izdelkov — izdelovanje
gumijastih izdelkov in vulkanizaci-ja; izdelovanje živil — mesarstvo in izdelovanje klobas, črevarstvo, slaščičarstvo, pekarstvo, predelovanje sadja, zelenjave in gozdnih sadežev, izdelovanje sodavice in drugih brezalkoholnih pijač, svečarstvo in medičarstvo, izdelovanje kisa ter mletje žita za druge; knjigoveštvo in karto-naža — izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov — filigram-stvo, pečatarstvo, izdelovanje in popravljanje nalivnih peres in patentnih svinčnikov, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas — umetnih smol .krpanje tkanin in nogavic, ti-skanin, izdelovanje pihal, trobil, godal, brenkal in glasbil s klaviaturo, ščetkarstvo, izdelovanje in popravljanje dežnikov, ter sončnikov, reliefov, maket okvirov, metel in ščetk ter cvetličarstvo in izdelovanje umetnega cvetja; stavbna obrt — in-stalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, kanalizacije, centralne kurjave in klimatizacijske. naprave, zidarstvo in fasadarstvo, kamnoseštvo, tesarstvo, krovstvo, parketarstvo, polaganje podov iz umetnih zmesi, slikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo, za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami, izdelovanje rolet, rezanje stekla, asfaltiranje in vodnjakarstvo; Obrtne osebne in druge storitve — kemično čiščenje, barvanje in im-pregniranje oblek, barvanje usnjenih predmetov, pranje in likanje perila in oblek, moško in žensko frizerstvo, kozmetika in pedikura, optika, fotografiranje, dimnikarstvo, vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov, črkoslikarstvo ter politiranje pohištva in drugih lesenih predmetov; — nabavlja za svoje Člane: ves reprodukcijski in pomožni material, ki omogoča izvrševanje obrtnih gospodarskih dejavnosti, navedenih v 4. členu tega statuta; stroje, strojne naprave, instalacije, veliko orodje, orodje instrumente, laboratorijsko opremo, transportna sredstva, pogonski in ooslovni inventar in druga delovna sredstva, ki jih člani uporabljajo za izvajanje svoje gospodarske dejavnosti; stvari in naprave za tehnično in higiensko varstvo pri delu, kot so: zaščitna obleka in obutev, zaščitna očala, rokavice, spalne blazine in odeje, omarice za prvo pomoč itd,; — prevzema od svojih članov njihove polproizvode in proizvode, jih razvršča po vrsti in kakovosti ter skrbi za njihovo prodajo na debelo in drobno prek svojih poslovnih enot: — daje v kooperativnem odnosu svojim članom reprodukcijski material v predelavo, dodelavo, izdelavo in gradnjo; — organizira proizvodnjo in storitve svojih članov, pri čemer vodi evidenco o izvrševanju proizvodnih nalog in o uporabi reprodukcijskega materiala in dela po posameznih proizvodih ali storitvah: — izvaja gradbeno in gradbeno-storitveno deiavnost prek obrtnih delavnic svoiih članov, pri čemer še taka obrtna delavnica smatra kot registrirani gradbeni
obrat v smislu 53. in 56. člena pravilnika o vodenju evidence o prometu in o načinu obračunavanja ter plačevanja davka na promet (Uradni list SFRJ, št. 29/68); — posreduje pri uvozu reprodukcijskega materiala, strojev in opreme za potrebe dejavnosti svojih članov in delovnih enot; — organizira transportno dejavnost za potrebe svojega članstva; — organizira tehnične biroje za potrebe svojih članov; organizira komercialno — potniške službe za prodajo in nabavo.
Maribor, 14. aprila 1971.
Zadr 205/1-65	695
Besedilo: Kmetijski kombinat KZ Slovenska Bistrica.
Vpiše se Štimenc Franc, ekonomski tehnik, kot začasni namestnik direktorja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakiitti pooblastili.
Maribor, 22. aprila 1971.
Zadr 197/1-187	696
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodlšSa razglašajo
Besedilo: Skupnost občinskih služb socialnega varstva SR Slovenije, Ljubljana (Resljeva 18).
Poslovni predmet: skupnost opravlja tele s strani pogodbenih strank na skupnost prenesene naloge: usklajevanje delovnih programov socialnih služb, aktivno sodelovanje pri usmerjanju in izvajanju socialne politike na območju Slovenije, pospeševanje ustanavljanja Centrov za socialno delo in pri tem nudenje strokovne pomoči, usklajevanje metod in postopka dela socialnih služb s ciljem doseči pri socialnem delu čimvišji strokovni nivo:	skrb za
strokovno rast delavcev socialnih služb (strokovna srečanja, seminarji in podobno), organiziranje preventivnih socialnih akcij z namenom pozitivnega vplivanja medčloveških in druženih odnosov, predlaganje operativno-analitičnega dela, ki naj zajema proučevanje podatkov o raznih socialnih problemih in pojavih v Sloveniji in na podlagi dobljenih rezultatov predlaganje ukrepov za bolj kompleksno reševanje problematike socialnega varstva na območju Slovenije, sodelovanje z republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialno varstvo, z Višjo šolo za socialne delavce, z Zvezo društev socialnih delavcev in drugimi družbenimi in strokovnimi organizacijami na podi ročju socialnega varstva, sodelovanje s službami socialnega varstva v drugih republikah in v zvezi, spremljanje predpisov s področja socialnega varstva in dajanje predlogov za njihovo spremembo in dopolnjevanje.
Predsednik skupnosti je Metod Balderman.
Za skupnost podpisujejo: Metod Balderman, predsednik skupnosti, Ela Zupančič, namestnik predsednika skupnosti, ki podpisuje v odsotnosti predsednika skupnosti v enakem obsegu kot predsednik, Fani Kodela, ki sopodpisuje vse listine finančnega značaja, Ivica Zalaznik, ki sopodpisuje vse listine finančnega značaja v odsotnosti Fani Kodele.
Skupnost so ustanovili s pogodbo o ustanovitvi z dne 7. XII. 1970 tile člani: Center za socialno delo občine Ljubljana Center, Ljubljana, Zavod za socialno delo Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Zavod za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Center za socialno delo Kranj, Kranj, Zavod za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Center za socialno delo Postojna, Postojna, Center za socialno delo Novo mesto, Novo mesto, Center za socialno delo Celje, Celje in Zavod za socialno delo občine Ljubljana Šiška, Ljubljana.
Ljubljana, 8. aprila 1971.
Rgz II 362/1	750
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlšCa razglašajo
Besedilo: Osnovna šola bratov Ribarjev, Brežice.
Vpiše se nov sedež šole, ki je odslej: Brežice, Levstikova 18.
Celje, 20. aprila 1971.
Rgz IX 33/3	639
Besedilo:	Vajenska šola lesne
stroke, Sevnica.
Besedilo odslej: Poklicna lesna šola Sevnica.
Celje, 23. aprila 1971.
Rgz X 27/4	649
Besedilo: Poklicna šola za sliko-pleskarsko in avtoličarsko stroko, Kranj.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Drago Vobovnik in vpiše v. d. ravnatelja Dore Oražem.
Ljubljana, 23. novembra 1970.
Rgz III 369/4	1504
Besedilo: Šolski center Združenega podjetja Iskra, Kranj.
Pri že vpisanem pooblaščencu za podpisovanje ing. Aloj,Zu Makucu se vpiše izbris besed »v, d.«.
Ljubljana, 24. marca 1971.
Rgz III 288/6	530
Besedilo: Vzgojno varstveni zavod Stari Vodmat, Ljubljana.
Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Mlinar Marija, pomočnica ravnatelja, ki podpisuje finančne listine v odsotnosti ravnatelja ali računovodje.
Ljubijgna, 6. aprila 1971.
Rgz III 315/4	.	617
Besedilo: Finančno ekonomski servis, Jesenice.
Dosedanji v. d. direktorja Zore Saša je odslej direktor. Istočasno se
izbriše njen vpis kot računovodje. Pri pooblaščenki za podpisovanje Kavčič Darinki, računovodkinji, se črta besedilo »v odsotnosti Zore Sa-
Rga III 154/4	^	620
Besedilo: Radio Jesenice.
Izbriše se dosedanji direktor Zdravko Anderle in vpiše novi direktor Teo Lipicer, že vpisani pooblaščenec za podpisovanje.
Vpišeta se nova pooblaščenca za podpisovanje Vida Stare, računovodkinja,. ki podpisuje vse dokumente denarno-kreditnega značaja in Bojan Čebulj, novinar kot sopodpisnik dokumentov denarno kreditnega značaja.
Rgz II 200/2	621
Ljubljana, 9. aprila 1971.
Besedilo: Šolski center za blagovni promet, Ljubljana.
Vpiše se prenos ustanoviteljskih pravic na skupščino mesta Ljubljane z odločbo te skupščine z dne 21.
III.	1971 št. 010-0135/70.
Dosedanji začasni direktor Ferdo Sešek je odslej direktor.
Pri spodaj navedenih že vpisanih pooblaščencih za podpisovanje se vpiše sprememba naziva oz. obsega pooblastitve tako, da ti .vpisi glase odslej:
Kosec Vida, predstojnica poslovodske šole, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Žen Franc, predstojnik aranžerske šole, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Krevalder Zofka, računovodkinja, sopodpisuje finančne listine.
Vpišeta se Arnautovič Tatjana, pomočnica direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Barborič Marjeta, predstojnica komercialne šole, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Ljubljana, 12. aprila 1971.
Rga I 4/3	609
Besedilo: Tehniška elektro šola, Ljubljana.
Vpiše se prenos ustanoviteljskih pravic na skupščino mesta Ljubljane.
Ljubljana, 14. aprila 1971.
Rgz 1-113/4	745
Besedilo: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje dr. France Koblar in vpiše Ivan Jerman, izredni profesor, kot predsednik akademijskega sveta
Ljubljana, 19. aprila 1971.
Rgz I 99/5	743
Besedilo: »Dom centra strokovnih šol«, Lvibljana.
Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Veri Trampuš se vpiše sprememba priimka v Španič.
Ljubljana. 21. aprila 1971.
Rgz I 30/4	742
Besedilo: Osnovna šola Lesce.
Besedilo odslej: Osnovna šola F. S. Finžgarja, Lesce.
Ljubljana, 2'6. aprila 1971.
Rgz II 178/4	753
Besedilo: Univerza v Ljubljani.
Izbriše se dosedanji univ. prof. dr. Modic Roman, dipl. ing. in vpiše, da je dosedanji prorektor univ. prof. Gruden Mirjan, dipl. ing. odslej rektor, ki ločeno podpisuje za univerzo sklepe univerzitetnega sveta in druge akte, ki zadevajo univerzo kot skupnost fakultet.
Vpiše se univ. prof. dr. Miličinski Janez, prorektor, ki ločeno podpisuje za univerzo sklepe univerzitetnega sveta in drugo akte, ki zadevajo univerzo kot skupnost fakultet.
Ljubljana, 4. maja 1971.
Rgz III 293/3	748
Besedilo: Srednja vzgojiteljska šola, Maribor.
Izbriše se Gnezda Josipina, ravnateljica in vpiše dr. Rltoc Jože, ravnatelj, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda.
Maribor, 8. aprila 1971.
Rgz 109/1-8	570
Besedilo: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, Murska Sobota. ,
Iz poslovnega predmeta se izbriše izdajanje revije Festival.
Maribor, 14. aprila 1971.
Rga 429/1-23	691
Besedilo: Posebna osnovna šola Ravne na Koroškem.
Izbriše se profesor Marija Stan-deker, ravnateljica in vpišeta Mez-ner Milka, profesor defektolog, kot ravnateljica, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakdhitih določil in statuta zavoda ter Krivodrag Danica, predmetna učiteljica — defektolog, ki v odsotnosti ravnateljice ali računovodje podpisuje vse listine finančne narave, kot tudi vse ostale listine v odsotnosti ravnateljice.
Izbriše se dosedanji sedež zavoda: Cečovje 56 in vpiše novi sedež: Ce-čovje 24.
Maribor, 22. aprila 1971.
Rgz 351/1-5	692
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodISCa razglašajo
Besedilo:. Zdravilišče Čateške toplice.
Zaradi pripojitve k podjetu »Emona«, proizvodnja, trgovina, turizem, ingineering, Ljubljana.
Celje, 18. marca 1971.
Rgz IX 118/6	.	426
Besedilo: Gorenjski sejem Kranj.
Zaradi spremembe statusa zavoda v podjetje.
Ljubljana, 12. aprila 1971.
Rgz II 181/3 •	604
Razglasi sodišč
Družbeni oklici
I 154/70-16	3378
V	ponedeljek dne 6. septembra 1971 ob pol 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 2 javna dražba nepremičnin, vi. št. 154 in 998 k. o. Studenec. Cenilna vrednost je 9,591.575 din, najmanjši ponudek je 6.394 din, va-dij pa 959 din.
I 155/70-14	3377
V	ponedeljek, dne 6. septembra 1971 ob pol 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 2 javna dražita nepremičnin, vi. št. 302, 1346 in 1747 k. o. Bučka. Cenilna vrednost je 12.151,089, najmanjši ponudek je 8.100 din in vadij 1.215 din.
Pravice, ki bi ne dopuščale dražb, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenih narokih pred pričetkom dražb, sicer bi se glede nepremičnin ne mogle več uveljavljati v škodo zdražiteljev, ki 'so ravnali v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbena oklica nabita na uradni deski sodišča.
Občinsko sodišče Sevnica, dne 21. aprila 1971.
J 318/70-9	3379
Dne 25. junija 1971 ob 8. uri bo pri lem sodišču v sobi 4/1 prisilna dražba nepremičnin vi. št. 97 k. o. Prihova. Cenilna vrednost je 23.128,50 din, najmanjši ponudek 15.496,10 din, varščina pa 2.312,85 din.
Občinsko sodišče v Soštaniu dne 4. maja 1971.
•
Amortizacija
vrednotnic, katerih imetniki *e pozivajo naj v danem roku priglasijo sodUCu svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne
Rnp 1255/71-2	3548
Vodnik Marija, gospodinja iz Janševe gore 74 prosi za amortizacijo zavarovalne police Zavarovalnice Maribor št. 596933, glasečo na zavarovalno vsoto za življenje 1.100 din, za primer nezgodne smrti 2.100 din ter za primer trajne invalidnosti 4.200 din. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave.
Občinsko sodišče v Mariboru, dne 12. maja 1971.
Razne objave
Razpisi
St. III-37-1/1971	3170
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo razpisuje delovno mesto
asistenta za predmet »Metodologija družboslovnega raziskovanja«.
Pogoje za izvolitev določa 42'. člen zakona o visokem šolstvu, statuta Umverzč oz. fakultete. Kandidati za razpisano delovno mesto naj pošljejo kolkovane prijave z biografskimi in bibliografskimi podatki v 30 dneh po objavi razpisa tajništvu Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, Titova 102, kjer dobe vsa pojasnila.
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
St. 3619/71	3421
Na podlagi 22., 23. in 24. čl. TZDR ter 149. čl. pravil razpisuje Hotel »Slon«, s. o. p. o. podjetja »Emona«, Ljubljana, Ljubljana Titova 10 naslednja prosta delovna mesta:
1.	direktorja upravno tehničnega sektorja,
2'. direktorja finančno računskega sektorja,
' 3. direktorja komercialnega sektorja.
Pogoji: pod 1 a) višja ali srednja ■šolska izobrazba, b) visoka kvalifikacija v gostinski stroki.. Kandidat mora poznati gostinsko stroko in imeti organizacijske sposobnosti. Znanje dveh glavnih tujih jezikov; pod 2 višja ali srednjia šolska izobrazba — finančna smer. Kandidat mora* širše poznati finančno računske posle in imeti organizacijske sposobnosti. Znanje (vsaj) enega glavnih jezikov;
pod 3 a) višja ali srednja šolska izobrazba, b) visoka kvalifikacija v gostinski stroki. Kandidat mora poznati gostinsko stroko in imeti organizacijske sposobnosti. Znanje dveh glavnih tujih jezikov. Poleg zgornjih pogojev morajo kandidati imeti še najmanj 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Pismene vloge sprejema delavski svet hotela »Slon« 15 dni po objav) razpisa.
Hotel »Slon* Ljubljana
St. 01-79/2	3550
Višja pomorska šola Piran — sedež Portorož objavlja na podlagi 58. člena statuta šole
razpis
za vpis rednih študentov v I. letnik (I. semester) Višje pomorske šole Piran v šolskem letu 1971/72.
1.	Študij na šoli traja dve. šolski leti. Prvo leto je študij na ladjah. Tako povezujejo študenti na svojih delovnih mestih teorijo s prakso.
2.	Kandidati se lahko vpišejo v naslednja študijska oddelka:
—	navtični oddelek,
—	strojni oddelek.
3.	Pogoji za vpis v posamezne oddelke so:
a)	v navtični oddelek se lahko vpišejo:
—	kandidati, ki so končali pomorsko šolo — navtični odsek in opravili najmanj enoletni plovbeni staž;
—	kandidati, ki niso končali pomorske šole, a so opravili izpit za naziv kapitana obalne plovbe ali izpit za naziv ladjevodje in imajo najmanj dve leti plovbe kot oficirji krova ter opravijo preizkusni izpit;
b)	v strojni oddelek se lahko vpišejo:
—	kandidati, ki so končali pomorsko šolo — strojni odsek ali tehniško šolo za strojno smer in opravili najmanj enoletni plovbeni staž;
/ — kandidati, ki niso končali pomorske šole, a . so opravili izpit za naziv pomorskega strojnika II. ali III. razreda, ali izpit za naziv strojevodje in imajo najmanj dve leti plovbe kot oficirji stroja na ladjah z več kot 400 IKS ter opravijo preizkusni izpit.
4.	Kandidati, katerim je pogoj za vpis preizkusni izpit, opravljajo preizkusni izpit po programu, ki ga dobijo v tajništvu šole.
Preizkusni izpiti bodo od 25. do 30. septembra 1971.
5.	Vsi, ki se nameravajo vpisati, se morajo prijaviti najkasneje do 15. septembra 1971.
Prijava za vpis naj vsebuje osebne podatke, točen naslov kandidatovega bivališča in navedbo oddelka, na katerega se želi vpisati.
6.	Prijavi je treba priložiti: *
1.	originalno spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli oziroma spričevalo najvišjega uspešno opravljenega razreda šole, ki jo je kandidat nazadnje obiskoval, če kandidat nima ustrezne izobrazbe;
2.	potrdilo o opravljenem plovbe-nem stažu;
3.	potrdilo o opravljenem izpitu bodisi za naziv kapitana obalne plovbe, ladjevodje, pomorskega strojnika II. razreda, pomorskega strojnika III. razreda ali strojevodje, če kandidat nima ustrezne izobrazbe;
4.	izpisek iz rojstne matične knjige;
5.	kratek življenjepis;
6.	2 fotografiji 4X6.
Prijava za vpis mora biti taksirana z drž. kolkom za 1 dinar, vsaka od prilog, razen spričevala In izpiska iz rojstne matične knjige, pa z drž. kolkom za 0,50 din, Prijave z zahtevanimi listinami pošljite ali predajte osebno tajništvu Višje pomorske šole Piran-Portorož, Pot pomorščakov 4.
Višja pomorska šola
I
Piran
Izgubljene listine
preklicujejo
Ačko Milan, Ruše, Farska 79, vojaško knjižico, izdano v Strumi-ci.	3483
Ališkaj Saban, Zg. Hrušica, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico.	3520
Andolšek Marija, Ljubljana, Zvezda 19, zdravstveno izkaznico. 3387 Arko Marija, Ljubljana, Gornji trg 29, diplomo srednje vzgojiteljske šole.	3440
Bajrič Alija, Planina 85 pri Rakeku, zdravstveno izkaznico. 3065 Balaj Halil, Ljubljana, Cesta za šolo 21, delovno knjižico.	3357
Bečaj Stanislav, Ljubljana, Rimska 2, zdravstveno izkaznico, številka E 407921.	3521
Begič Joso, Biro za gospodarsko načrtovanje, zdravstveno izkaznico.	3476
Beja Martin, Podkum 54, zdravstveno izkaznico, št. C-030741.	3553
Bejakovič Mirko, Koper, Nova ulica 4, spričevalo 8 c. razreda Osnovne šole »Pinka Tomažiča« v Kopru, št. 4, leto 1961/62.	3345
Benčič Kario, Bertoki 31, p. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 517276.	3380
Berger Borut, Kočevje, Ljubljanska 33. zdravstveno izkaznico številka 413661.	3441
Bezek Ivan, Ljubljana, Knezova 6, zdravstveno izkaznico na ime Bezek Iztok.	3442
Bilali Čim, Logatec, zdravstveno izkaznico.	3559
Bitič Ramadam, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3388
Bizjak Nada, Bohinjska Bistrica 166, končno spričevalo osnovne šole Kočevje na ime Majetič Nada. 3208 Bizjan Danijel, Ljubljana, Šentvid 23, zdravstveno izkaznico.	3522
Blatnik Damjan. Velike Lesc 23, p. Krka, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	3477
Blatnik Marija, "Polje, Cefeta XXXII/17, zdravstveno izkaznico.	3443
Blaževič Mehmed, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 3560 Bobnar Miran, Polje, Cesta XVIII/ /24, zdravstveno izkaznico, številka 341455.	3444
Boštnar Janez, Laze 14, spričevalo o pomočniškem izpitu iz mizarske stroke.	3523
Bratjanščak Josip, Zaveščak 7, zdravstveno izkaznico.	3524
Brunšek Valter, Selnica ob Dravi 9, delovno knjižico.	3486
Brunšek Valter, Selnica ob Dravi 3, spričevalo za krojača moških oblek, izdano 1956, št. 1228.	3487
Bubič Sulejman, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravtsveno izkazni->co.	3389
KAZENSKI ZAKONIK
s pojasnili in sodno prakso
Profesorja dr. Peter Kobe In dr Ljubo Bavcon sta pripravila novo Izdajo, napisala obširna pojasnila navedla sodno prakso, prečiščenemu besedilu zakonika pa je dodano tudi stvarno kazalo. — 72 din.
Bukvič Anton, Ljubljana, Djakovi-čeva 57, zdravstveno izkaznico. 3445 Cah Dean, Izola, Plenčičeva 5, zdravstveno izkaznico, številka 452663.	3346
Capuder Marko, Ljubljana, Streliška 34, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.	3446
Čermelj Nadja, Ljubljana, Roška 21, indeks pedagoške akademije Univerze v Ljubljani.	3561
Cesnik Stanko, Idrija, Triglavska 29, zdravstveno izkaznico, številka 723458.	3422
Damjanič Nikola, Ljubljana, Pohorskega bataljona 207, indeks, št. 1278 FSPN v Ljubljani.	3525
Dečko Vlasta, Ljubljana, Kladezna 11, indeks medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.	3358
Delič Danilo, Ljubljana, Cesta na Loko 7b, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo odd. za tehn. tehnologijo.	3447
Delija Ismet, Ljubljana, Djakovi-čeva 57, zdravstveno izkaznico. 3448 Derovič Milenko, Ljubljana, Topniška 26, zdravstveno izkaznico.	3390
Domajnko Darinka, Gradišče 30, spričevalo I. in II. razreda AŠ, izdano 1969/70.	3488
Domjan Edvard, Maribor, Krekova 13. vojaško knjižico, izdano v Reki.	3489
Dragoč Dragan, Prijedor, Tukovi bb, pomočniško spričevalo avtoelek-tričarske stroke.	33'91
Dinovac Bajram, Ljubljana, Dja-kovičeva 57, zdravtveno izkaznico.	3359
Ferš Ferdo. Maribor, Korenčanova 9, spričevalo ŽlS XXVIII/170, izdano 1968.	3490
Fifolt Janez, Ljubljana, Tovarniška 34, zdravstveno izkaznico, številka 23742.	■ 3562
Fliger Angela, Maribor, Šentiljska 124, pomočniško spričevalo, izdano 4. junija 1963, št. 394'63.	3491
Gajič Djordje, Ljubljana, Šmar-tinska cesta, zdravstveno izkaznico.	3526
Gajič Pero, železniška bivalnica Ivančna gorica, zdravstveno izkaznico.	3527
Gajsler Ivan, Ledina 63, Zg. Ščavnica, delovno knjižico, št. 3237. 3492 Gantar Jože, Dole 6, p. Idrija, zdravstveno izkaznico, številka 356327.	3423
Gaši Sulja, Ljubljana, Koseskega 29. zdravstveno izkaznico.	3528
Gašpar Stanko, Markovci 61, p. Šalovci, zdravstveno izkaznico, št. 590105.	3424
Gerlec Sidonija, Murska Sobota, Kidričeva 27, zdravstveno izkaznico, št. 392981 na ime Gerlec Darinka in št. A-l 17994 na ime Gerlec Zdenka.	3425
Golcer Anton, Fošt. n. h.. Zg. Laznica, spričevalo 8. razreda osnovne šole Tinje, izdano 1955.	3493
Golič Meho, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico.	3392
Gornjec Alojz, Ljubljana, Polje 363a, zdravstveno izkaznico. 3393 Grivec Vera, Ljubljana, Staničeva
31,	zdravstveno izkaznico na ime
Grivec Ivan.	3539
Halb Marta, Savlje 69, Ljubljana, spričevali I. in II. letnika hotelske šole ter spričevalo o zaključnem izpitu iste šole.	3394
Harazović Salko, GIP »Beton«, Zagorje, zdravstveno izkaznico. 3579 Hasani Saban, Brezovica, delovno knjižico.	3563
Hoblaj Ivan, Merhatovec 30, p. Selnica, zdravstveno izkaznico, številka 588911.	3449
Hočevar Peter. Višnje 46, zdravstveno izkaznico.	3360
Hodžič Šefik, Trnopolje, zdravstveno izkaznico,	3540
Hrastnik Miroslav, Dol. Počehova
32,	Maribor, delovno knjižico, reg. št.
275984.	3494
Hrkač Božo, Maribor, Šentiljska 116, vojaško knjižico, izdano v Poža-revcu.	3495
Hrnčič Jurij, Mihovci 34, Vel. Nedelja, zdravstveno izkaznico, številka 000185.	3426
Hrovat Darinka, Ljubljana, Ob Zeleni jami 15, spričevalo o zaključnem izpitu srednje ekonomske šole v Ljubljani.	354’
Husič Aloja, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 3395 Huttel Bojana, J'esenice. Kejžarjeva 1, indeks pravne fakultete Univerze v Ljubljani.	3451
Ilič Milan, Ljubljana, Štepanjska 42, zdravstveno izkaznico, številka 62777.	3361
Industrijsko montažno podjetje,j Ljubljana, Titova 37, žigosane naročilnice IMP Ljubljana, št. 17051 do 17100.	3542
Istog Habib, Luka, Koper, zdravstveno izkaznico, št. 40725.	3479
Ivančič Dušan, Ljubljana, Pot za razori 5, dijaško avista vozovnico, št. 12054 za relacijo Vižmarje—Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«. Ljubljana.	3452
Ivanovič Miomir, KIP, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3362
Jagodič, Helena, Ljubljana, Pod-milščakova 47, zdravstveno izkaznico, št. 077072.	3564
Jeglič dr Mirjana, Ljubljana, Ulica Marije Mlinar 11, zdravstveno izkaznico, št. 292875 na ime Jeglič Goran.	3349
Jelašič Dragica. Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 309697.	3453
Jenič Marija, Gor. Lakovnice 12, Novo mesto, spričevalo 8. razreda v letu 1957 in 1958, izdano v Birčni vasi.	3350
Jenko Ivan, Trboje 97, diplomo poklicne šole avtoličarske stroke. 3565 Jeraj Jože, Ivančna gorica, zdravstveno izkaznico, št. A-230272. » 3566 Jukič Danica, Ljubljana, Tomačevska 13a, zdravstveno izkaznico.	3363
Kac Ivan, Šmartno 96. p. Slovenj Gradec, delovno knjižico, reg. št. 2544.	6643
Kajič Vera, Kamnik, Poljčeva pot 2, zdravstveno izkaznico, številka 221336.	3396
Kastrati Šaban, Ljubljana, Djako-vičeva 57, zdravstveno izkaznico.	3567
Kauka Miha, Domžale, Vodnikova 7, spričevalo o zaključnem izpitu gradbene srednje šole v Ljubljani.	3397
Ketiš Ljudmila, Biš 7, p. Trnovska vas, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 344273.	3381
Klasinc Marija, Miklavž 167, spričevalo ESŠ, izdano 1967 v Mariboru.	3496
Knavs Janez, Hrib, zdravstveno izkaznico, št. 659864.	3364
Kocjan Jože. Sekcija za vleko, Divača, zdravstveno izkaznico številka 797558 na ime Kocjan Bruno. 3190 Kolarec Antun, Ljubljana, Manice Komanove 18, zdravstveno izkaznico.	3398
Kolenc Slavko, Trzin, Ljubljanska 1, zdravstveno izkaznico, številka 614568/11.	3455
Koter Andrej. Ptuj, Prešernova 16, zdravstveno izkaznico, številka 828334.	3429
Kotnik Silvo, Maribor, Iztokova 35, delovpo knjižico.	3497
Kovačič Franc, Janževa gora 3, Selnica, spričevalo o končani kovi-narsko-mojstrski šoli, izdano 1962.	3498
Kovačič Ivan, Martinjak 22, p. Cerknica, zdravstveno izkaznico, št. 1372.	3299
Kovačič Lidija, Komen 32, zdravstveno izkaznico, št. 703061.	3069
Kovačič Stjepan, Karlovac 234, p. Ludbreg, zdravstveno izkaznico, št-. 262483.	3399
Krajevna skupnost Mislinja, okrogli pečat z besedilom: Krajevna skupnost Mislinja občina Slovenj Gradec.	3042
Krajinovič Zdenka, Ljubljana, Tržaška 35, spričevalo o zaključnem izpitu šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani.	3400
Kranjc Tomaž, p. Duplek 78, indeks VEKŠ, izdan 1966 v Mariboru, št. 5211.	3499
Kranjc Jože, Šentjakob ob Savi 45, spričevali I. in II. letnika poklicne šole avtomehanske stroke.	3456
Krbavac Anton, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3401
Kron vogel Roman, Gočova 57, Gradišče, vojaško knjižico, izdano v Sarajevu.	3500
Krušnik Vilibald, Fram 59, spričevalo osnovne šole, izdano v Radvanju.	3501
Kudič Arif, Kudiči, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Kudič Rašida.	3356
Lavrač Ivanka, Ljubljana, Pokopališka 31, zdravstveno izkaznico.	3366
Lemajič Nada, Podpeč 29, p. Preserje, zdravstveno izkaznico. 3457 Lep Daniel, Maribor, Pekrska 61, delovno knjižico, reg. št. 3121.	3502
Lešnik Fanika, Starše 4, zdravstveno izkaznico, št. 37431.	3402
Levičnik Matjaž, Ljubljana, Mo-škričeva ulica, zdravstveno izkaznico.	3458
Litrop Slavica, Žiri 114, zdravstvene* izkaznico, št. 345529.	3070
Malavašič Živko, Zalog, Agrokom-binatska 50, zdravstveno izkaznico, št. 294703.	3568
Martinčevič Stjepan, Ljubljana, Cilenškova 16, zdravstveno izkaznico.	3569
Maselj Vinko, Bukučeva 3, Vir pri Domžalah, zdravstveno izkaznico.	3570
Matek Jože, Ljubljana, Sarhova 8, zdravstveno izkaznico.	3571
Matjašič Vasja, Maribor, Neratova 10, indeks strojne fakultete Univerze v Ljubljani.	3459
Medved Cita, Ljubljana, Hubadova 20, zdravstveno izkaznico, številka 458804.	3572
Mehmeti Pajazit, Ljubljana, Pet-kovškovo nabrežje, delovno knjižico.	3573
Mejak Ana, Seča 179, p. Portorož, zdravstveno izkaznico.	3481
Mesič Adan, Ljubljana, Poljanski nasip 40, zdravstveni izkaznici na ime Mesič Mina in Mesič Seji-da.	3574
Minič Boris, Koper, Ulica 15. maja 9, zdravstveno izkaznico na ime Minič Boris.	3352
Mlinar Branko, Ljubljana, Ob Ljubljanici 108, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Mlinar Maja. '	3367
Morina Gjemajli, Orahovac, Ostro-zub, zdravstveno izkaznico. 3404 Mrkonjič Jožo, Ljubatovič 50, zdravstveno izkaznico, številka 292801.	3460
Muc-Devič Sonja, Piran, Tomšičeva 15, zdravstveno izkaznico. 3384 Mulej Damjan, Črnuče, Štedjeva 4, zdravstveno	izkaznico,	številka
658692.	3461
Musič Emina, Ljubljana, Resljeva 16, zdravstveno izkaznico.	3575
Narobe Boris, Ljubljana, Pod hribom 55, zdravstveno izkaznico. 3405 Novosel Milica, Trnovec, Hrvatska, zdravstveno	izkaznico,	številka
066383.	3431
Omerza Jože, Stari trg 10, Višnja gora, delovno knjižico, št. 94507' /369870.	3543
Orečič Vlado, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 387, dijaško avista vozovnico, št. 15519 za relacijo Dolgi most—Privoz,	izdano od	podjet-
ja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	3368
Ostrman Anka, Ptuj, Kajuhova 5, zdravstveno	izkaznico,	številka
032421.	3385
Pašek Cedomir, Maribor, Sokolska 6, spričevalo STS — strojna smer, izdano 1961.	3503
Pavlič Gabrijela, Savlje 1, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3369 Pavlovič Edo, Maribor, Makedonska 19a, spričevalo osnovne šole Tinje, izdano 1969.	3504
Perca Alojz, Mala vas 58a, zdravstveno izkaznico.	3463
Pešič Jovan, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	3576
Petek Alojzija, Maribor, Vojašniški trg 6, delovno knjižico, izdano 1955 v Mariboru.	3505
Peteline Karel, Selo 106, delovno knjižico.	3010
Petrov Franc, Selnica ob Muri 173, spričevalo orodnega ključavničarja, izdano 1961 na IKŠ v TAM. 3506 Pintar Jakob, Lancovo 15, p. Radovljica, delovno knjižico. 3432 Pintarič Ivan, Rijeka 20, zdravstveno izkaznico.	3577
Pliberšek Marija, Zg. Grušovje 6, p. Oplotnica, spričevalo o končanem
IV.	razredu osnovne šole.	3433
Polgar Ivan, GIP »Beton« Zagorje, zdravstveno izkaznico.	3434
Popovič Mileta, Ljubljana, Gosposka 10, zdravstveno izkaznico. 3406 Potočnik Fanika, Maribor, Opekarska 35, indeks fakultete za gradbeništvo geodezijo in arhitekturo Univerze v Ljubljani.	3370
Potokar Janez, Sostro, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 3407 Požgaj-Anderson Kristina, delovno knjižico ter spričevala šole ‘za otroške negovalke v Ljubljani, leta 1962, 1963 in 1964.	3266
Pregl Jožef, Sp. Hoče 194, delovno knjižico, reg. št. 2908.	3507
Pucar Hajrudin, Ljubljana, Dja-kovičeva 57, zdravstveno izkaznico.	3408
Pust Majda, Ljubljana, Kalanova 18, zdravstveno izkaznico. 3371 Pušenjak Erika, Mala vas 13, dijaško avista vozovnico, št. 15541 za relacijo Ruski car—Stan in dom, izdano , od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	3464
Putin ja Anton, Izola, Cankarjev drevored 9, spričevalo o zaključnem izpitu gost. šolskega centra v Izoli, št. 93/68,	3254
Radmelič Rajko, Domžale, Kraigherjeva 26, zdravstveno izkaznico.	2980
Rakar Martin, Ljubljana, Rimska 23, spričevalo 8. razreda osnovne šole.	3372
Randželovič Svetlana .Gornji Bu-nibrod, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Randželovič Tinka.	3465
Repovž Alojzij, Šentlovrenc 10, pomočniško spričevalo mizarske stroke.	3409
Ribič Branko, Ljubljana, Cerkniška 11, dijaško avista vozovnico, št. 5153 za relacijo Dolgi most—Ajdovščina, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	3410
Rihar Ivanka, Pristava 13, zdravstveno izkaznico.	3466
Rovtar Marija, Lesce 176, zdravstveno izkaznico, št. 330190.	3483
Rupnik Marjan, Maribor, Rajčeva 13, spričevalo kovinskega grafičnega centra, izdano 1962 v Mariboru in pomočniško spričevalo, izdano 1962 v Mariboru.	3508
Sabljič Boro, GIP »Beton«, Zagpr-je, zdravstveno izkaznico, številka 557771.	3435
Sedej Bojan, Ljubljana, Tabor 5, indeks fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani.	3411
Senegačnik Božidar, Velenje, Jenkova 7, delovno knjižico, reg. št. 5253.	3013
Seražin Stane, Kranj, Moša Pijade-jeva 3, indeks elektro fakultete Univerze v Ljubljani.	3467
Serdinšek Milena, Maribor, Delavska 24, delovno knjižico, reg. številka 3159.	3509
Sirk Anton, Hruševje 7, p. Dobrovo v Brdih, indeks biotehniške fakultete, oddelek za kemijo na ime Sirk Anton-Mario.	3436
Sivac Nazifa, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	3373
Skvarča Lucija, Ljubljana, Ljudevita Posavskega 8, zdravstveno izkaznico.	3413
Za občine, državne organe, politične organizacije ter politične in strokovne delavce
je izšla knjiga dr. Janeza Smidovnika:
KONCEPCIJA
JUGOSLOVANSKE OBČINE
Gre za prvi poizkus kompleksne znanstveno kritične obdelave koncepcije jugoslovanske občine in njenih institucij pri nas. Teoretično In praktično vrednost dela poudarja obširen uvodni del, ki prikazuje zgodovinski razvoj in današnjo ureditev občinske oziroma lokalne samouprave v najvažnejših evropskih ureditvah. In sicer: angleško, francosko, nemško In sovjetsko ureditev lokalne samouprave: v tem okviru podaja tudi zgodovinski razvoj lokalne samouprave na območju Jugoslavije.	*
Kot drugo Izhodišče za presojo občinske samouprave postavlja avtor zgodovinski razvoj te samouprave v socialistični Jugoslaviji od začetkov narodnoosvobodilnega boja do ustavnih amandmajev leta 1969
Težišče dela je na presoji same koncepcije o občini kot komuni v tretjem delu knjige Avtor analizira bistvene elemente te koncepcije in Jih sooča t realno družbeno stvarnostjo po eni ter z družbeno-ekonomskim sistemom države po drugi strani.
Cena knjige le 48 din.
Naročila sprejema CZ Uradni Ust SRS, Ljubljana, Veselova 11. p. pr STg'VTL
Stanisavljević Stanojko, Nožiče, Gostiščeva 26, p. Radomlje, zdravstveno izkaznico na ime Stanisavljević Radiča.	3544
Stankovič Tomislav, Ljubljana. Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	3412
Stanojev Krsto, Ljubljana, zdravstveno izkaznico,	3573
Starin Ivo, Ljubljana, Ižanska 64. zdravstveno izkaznico.	3545
s
Starman Leopold. Maribor, Gregorčičeva 34b, diplomo tehmšk? srednje šole v Mariboru.	3556
Stojanovič Radmila, Ljubljana, Titova 284, zdravstveno izkaznico. 3578
Stojkovič Radosav, Mala Biljanl-ca, zdravstveno izkaznico.	3468
Suhovršnik Jakob, Lenart 11, v Sl. goricah, spričevalo lesno ind. šole, izdano 1969 v Mariboru.	3510
Setrajčič Ferdo, Ljubljana, Langusova 41. zdravstveno izkaznico. 3469
Šifrer Stanislav, Ljubljana, Flan-drova 6, zdravstveno izkaznico.	3470
Škrinjar Slavica, Lovrenc 84b na Pohorju, delovno knjižico, reg. št. 4400.	3511
. Sraus Jože, Vrbje 83, Žalec, študentsko izkaznico.	3414
Štrukelj Peter, Ljubljana, Rožna Dolina, Cesta X/19, indeks biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.	3374
Strumberger Jože, Maribor, Ptujska 371, delovno knjižico.	3512
Tisnikar por. Zupanič Franja, Slovenj Gradec, Pohorska 64, spričevalo za opravljeni izpit PK za natakarico.	3513
Tomšič Darinka, Koper, Beškova 14, indeks VEKS, izdan 1970.	3514
Toplak Adolf, Beračeva 23, Slatina Radenci, pomočniško spričevalo za kovača, izdano 1959 v Murski Soboti.	3515
Toplak Cele, Maribor, Koroška 27, delovno knjižico.	3516
Torkar Marija, Podbrdo 76, zdravstveno izkaznico ,št. 302154.	3557
Tribušon ing. Tone, Izvršni svet skupščine SRS, zdravstveno izkaznico, št.' A-008825.	3355
Tupkovič Husejin, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico.	3415
Ucman Srečko, Creta 2, Orehova vas, delovno knjižico, številka 275713,	3517
Udovič Leopold, Jezero 25, p. Trebnje, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	3546
Urbančič Anica, Čanje 40, p. Blanca, delovno knjižico, reg št. 6026, ser. št. 920176.	3258
Urbančič Dragica, Čanje 40, P-Blanca, delovno knjižico, reg. št. 5715, ser. št. 884565.	3259
Velepec Ludvik, Ihan 58, zdravstveno izkaznico.	3416
Vičar Marjan, Ključarovci 47, zdravstveno izkaznico, številka 303186.	2452
Vin Đuro, Hrastje 22, p. Kranj, delovno knjižico, reg. št. 151, ser. št. 667723.	3356
Vogrinc Slavica, Globoko 28, zdravstveno izkaznico.	3211
Zabili Aziz, Ljubljana, Djakoviče-va 57, zdravstveno izkaznico. 3471
Zajko Janez, Ljubljana, Rojčeva 6, zdi’avstveno izkaznico.	3472
Zarič Dragoljub, Dobrunje 32, zdravstveno izkaznico.	3375
Zemljič Iztok, Planina 92, zdravstveno izkaznico, št. 613668.	3473
Zeri Alojz. Jareninski vrh 42, p-Jarenina, delovno knjižico, reg. štev. 9758.	3518
Ziherl Anka, Ljubljana, Milana Majtna 13, delovno knjižico. 3474
Zinreigh Zvonka, Maribor, Cesta
14.	divizije 4, vojaško knjižico, izdano v Mariboru.	3519
Zrnič Mile, Jesenice, Prešernova 5, zdravstveno izkaznico, številka 608008.	3386
Zupan Ivan, Stožice 8, zdravstveno . Izkaznico, št. 038929 za hčerko Anico.	3450
Zupanc Magda. Zagorje, Okrogar-jeva kolonija 9, zdravstveno izkaznico, št. 665812’.	3439
Zver Jože, Dolnja Bistrica 21, P-Črenšovci, delovno knjižico, številka 5329/805480.	3547
' Zver Lidija, Ljubljana, Cesta na Loko 4, dijaško avista vozovnico, Št. 525, za relacijo Prulski most—Splošna bolnica, izdano od podjetja •'Ljub-Ijana-transporK Ljubljana. 3417
Žigman Matjaž, Ljubljana, Cesta na Brdo 42a, indeks FNT Univerze v Ljubljani.	3376
Živec Marko, Ljubljana, Cesta na Rožnik 4, spričevalo o zaključnem izpitu II. gimnazije v Ljubljani.	3418
Izdaja -Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože J urad — Tiska
/