Poglejte na itevilEe pole« naslova fca dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. H«,., GLAS NARODA IARBMTIOKOI Telephone: CHelaea 3-1242 No. 53 — Stev. 33 tist slovenskih»delaVcev r Ameriki. »iirtcnA^fler«^ CU— MMter Stpiemfeer t&th, W »t the P—t Office rt New York. N. qjader Act <1 Cwjrm »i March Srd, IOTf. J »I I* HA DAR D OBIT ATS C "GLAS NARODA* .. PO POftn MABAfNOm XI ( '< STOJ DOM " f :: Čitajte, kar Vat »1 ,>< NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 17, 1942—TOREK, 17. FEBRUARJA, 1942 Volume L*. — Letnik L. NAPAD NA ZAP. INDIJO V NOČI JE NEMŠKA PODMORNICA NAPADLA PRISTANIŠČE ARUBA NEKAJ MILJ od JUŽNO AMERIŠKE OBALI IN POTOPILA TRI TANKERJE, KI SO NATVORILI OLJE Prvi napad na ameriško zemljo jo bil izveden včeraj ponori, ko je nemška -podmornica obstreljevala Standard Oil Refinery na Aruba otoku v Ho-landski Zapadni Indiji ob o-bali Venezuele ter je potopila tri tankerje. General Frank Andrews, ki poveljuje ameriškim obrambam v Caraibskem morju, je bil prav blizu pozorišča napada ter je pozneje rekel, da so bili takoj poslani aeroplani, da napadejo podmornico. General je rekel, da je bila najmanj ena podmornica potopijsna z globinskimi bombami. General Andrews je videl nad glavo leteti izstrelke, ki so padali na petrolejske naprave, ki pa niso povzročili velike škode. General Andrews je bil z nekaterimi drugimi častniki gost Lago Oil and Transport Company v Arubi, ko so zaslišali prvo eksplozijo. To je »bilo ob 1.30 ponoči, ko sta bila torpedirana dva tankerja v Ariibi, last Lake Ma-oaraibo Co. Po prvi eksploziji so plameni švignili visoko v zrak. Prodno pa je bil zadet drv^t tanker, je na morjo pri-1 čei goreti petrolej in kmalu je 'rlo v plamenu vse pristanišče. Na potrolejsko čistilnico je podmornica streljala s 40-mili-meterskimi topovi. Skoda je le neznatna, toda en strel je šel skozi -posteljo neke žene, ki pa se pri tem ni zbudila. Vpitje mornarjev torpedira-nih tankerjev je bilo slišati na suho. Mornarji so sicer poska-kali v morje, toda niso bili mno go na boljšem, ka.it; nahajali so se v gorečem morju, v katerem pa kar mrgoli požrešnih bara-eud. Prvi tanker je imel posadko J') mož, od katerih sta! utonila! dva častnika in 12 mornarjev. Z drugega tankerja pa sta utonila dva častnika in 7 mornarjev. Po tem napadu se je podmor-nientrop, ki je j armada ]kh1 poveljstvom gene-takoj pričel pogajanja z Rusi. Slednjič pa jo iz zavitka izvlekel vala Beldbodorova }»onoči za gramofonsko ploščo z Dalarierovim govorom in jo je igral sedla več va>'i in pobila nw pred Molotovom. Nato je bila pogodba Jcaj kmalu sklenjena. Ko je bilo 23. avgusta 193.0 v Moskvi naznanjeno, da je bila med RiLsijo in Nemčijo sklenjena prijateljska in nenapadalna pogodbi, tedaj so ostrmeli vsi diplomati, kajti kaj takega se jim je zdelo nemogoče. Francoski delegati so vnanjega komi-J sarja Vjačeslava M. Molotova prosili za avdijenco, da jim poda kaj več pojasnila. Moiotov je delegate sprejel, jih peljal v svojo zasebno pisyrn-j, nato pa je odprl gramofon in deleguti to slišali naslednji Daladierov govor: "Strinjam se z vami, da je Rusija skupna nevarnost. Sedanjega položaja se moramo poslužiti in jo takoj uničiti. Na ta način bomo osvobodili svet nevarnosti, ki jo predstavljajo ix>ljševiške tolpe.'' Kje/je Dakvdicr gvoril to, poročilo ne pove. Nemške oklopnice imajo mreže Nemške oklopnice, ki so pobegnile iz Bresta, so bile zavarovane z mrežami proti bombami. Nemci so na vse načine skušajo okoristiti z jugoslovanskim Kvislingom, "feldmar-torpediranih 7 parnikov. Vsled šalom" Nedičem, toda pri tem Ko so nad eno leto bile zasidrano v Brestu nemški oklo-pniei Onesisenau in Soharen-horst ter težka križarka Prinz Eugen, so jih pred sovražnimi bombami in torpedi varovalo močne jeklene mreže. Iz Bresta prihaja tudi poročilo, da je velik sneženi metež pomagal ladjam, ko so v sredo ponoči odplule iz Bresta ter plule sko-bi Rokavski preliv. Sedaj prihajajo na dan podatki o mnogih napadih angleških bombnikov na oklopnici Gneisenau in Scharenhor&t. Napadeni ste bili 110. krat, 31-krat podnevi, 79-krat pa ponoči. ' Vsled jeklenih mrež bombe niso imele mnogo uspeha in ladji ste bili le malo poškodovani. Pozneje pa so Nemci nad ladjami zgradili močno streho rušenih je bilo nad 4C0 liiŠ. En teden pred odhodom ladij iz Bresta so nemške ladje |x>birale mine po Rokavskem prelivu. Lu ko so slednjič ladje v sredo ponoči kmalu po-polnoči odplule iz Bresta, tedaj jih je varovalo brez števila manjših ladij. Bila je gosta megla, oblaki so viseli zelo nizko, tako da je bilo mogoče videti komaj na razdaljo dveh milj. Ladje so se tesno držale francoske obali in niso bile opažene do 11 dopoldne v četrtek. Ladje so imele ugodno megleno vreme s sneženim mete-žem pri Havre in Cheibonrgu, dokler niso zavozile v morsko ožino ob 3.45 popoldne in so vozile po 20 vozlov na uro. Ogenj angleških težkih to- pov v Doverju je bil izvanre iz jekla in cementa in je bom- clno nenatančen, kajti izstrelki teh napadov je bilo vstavljeno vse parobrodstvo med Maracaibo in Aruibo. Med potopljenimi tankerji je bil eden, ki je vozil 85,000 sodov 'petroleja, tretjega je bilo videti goreti 25 milj od obrežja; kateri mornarji so se rešili z drugih parnikov, so dospeli v Arubo. nimajo mnogo uspeha. Nediču 7« bilo dovoljeno 40,000 voja-Kov, toda na njegov .poziv se jrh je zglasilo samo 4000 in iše o so večinoma policisti in o-rožniki, ki hočejo imeti kako službo. Nemci tmrVi ne bi ničesar rajši dosegli, kot da bi mogli be niso mogle prebiti. Tako so mogli obe ladji varno popolnoma popraviti. V Bref^tu pa je bilo meri temi bombardiranji ubitih nad 400 ljudi in po- proti srbskim četnikom poslati hrvatsko armado. Hrvatje -pa se kažejo proti Nemcean zelo hladni in v mnogih slučajih tudi uporne, dasi ne vodijo guerilla vojne proti njim kot Srbi. Toda Hrvatje vodijo gospodarsko vojno proti osišču. — Kmetje dosledno nočejo poši-) Ijati svojih pridelkov na trg. Posledica tega je bila pojasnjena v tržnem poročilu zagrebškega trga. Od 15. do 24. oktobra, to je v času, ko je bil dr. Vladimir Maček že tretjič aretiran i ji je biT poslan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo, je število ■živine od enega dne na drugi dan na trgu padlo naslednje : voli od 520 na 72, teleta od 26 na 4, svinje od 1050 na 42 in konji od 1500 na 241. so leteli preko ladij in so padali na francoska tla. 1000 Nemcev. Moskovska radio postaja naznanja, da je ruska kavalonja osvobodila 40 vasi na severnem delu fronte. Na Kareliji so ruski kmetje za finsko fronto zavzeli štiri vasi in ■premagali nemške gar- nizi je. Tudi v LTkPajini prizadevajo kmrtje Nemcem v ozu- dju veliko škodo. Skupina kmetov je napadla neko vas in p6-hila 40 Nemcev. Okoli »Sebastopola, kjer je odprta pokrajina in je zbranega mnogo nemškega vojaštva, ., ^ ' j* utonilo, ni bilo nikdar pove- . -V . so Rusi dosegli velike uspeTie. ^ " oT,, ; ^Z ; •TJt, Rusi se poslužujejo velikega števila aeroplanov, ki bombardirajo železniške proge, mostove in letališča, od koder so Nemci vprizarjali zračne napade na Mokkvo. General Mikali Gromov se je vrnil iz Amerike in jo zopet na fronti. General Gromov je vodil rusko vojaško misijo v Združene države ter je prišel preko Ala-ske v septembru. Vodil je tudi ruski polet čez severni tečaj v Kalifornijo leta 1937. »Nek ruski mornariški častnik je po radio naznanil, da so ruske bojne ladje v 7 mesecih potopile 81 sovražnih l>ojniu Jadi j in transportov ter 276 po -možnih ladij; poškodovanih pa je bilo 25 sovražnih bojnih la-dij. Uradno poročilo iz Mosicve pravi, da jo ruska kavalerija na severnem delu fronte zasedla nad 40 vasi. Poročilo pa ne označi kraja, kar je značilno žc en teden. Toda Columbia radio postaja v New Yorku je naznanila, da rdeča armada silovito na- 60,000 angleških (T) vojakov in da sta tudi vojna ujetnika .1 aponcev governor Singapura sir Shenton Thomas in njegova žena. Njuni sorodniki so prejeli sporočilo, da sta zdrava in na varnem, da pa sta internirana. Ko so Japonci najhujše bombardirali Singapur, je bilo go-vemerja pogosto videti na ulici in je pomagal gasiti in prenašati ranjence. V Londonu je splošno razširjeno mnenje, da je bilo pred padcem Singapura le malo vojaštva prepeljanega iz trdnjave in je vsled tega padec te velike trdnjave na jvečja angleška izguba v celi sedanji vojni. Priznano je, da je bilo izgubljenega zelo mnogo vojnega materjala, ko se je general A. E. Percival moral podati veliki premoči. Tokio poroča, da se je v Singapuru podalo 60,000 vojakov in sicer 15,000 Angležev, 13,000 Avstralcev in 32,000 Indijcev. Pri dramatičnem umiku iz Dunkirka je bilo rešenih 300 tisoč zavezniških vojakov; koliko pa jfti je bilo ubitih, ali jib dano. Churchill je svoječasno .=*porooil, da je bilo na Grškem izmed 60,000 vojakov reŠonrh 18,000 vojakov, na Kreti pa jih je bilo rešenih 15,000. Japonsko poročilo o predaji Singapura Tokio je na naslednji dramatični način oznanil svetu predajo "Singapura: Kraj: Poslopje Ford Motor Co. blizu vasi Timah, izven Singapura. ('as: 6.40 popoldne, nedelja (7.40 dopoldne newyor-ški vojni čas). Skupina angleških častnikov—general Arthur E. Percival, poveljnik na Malaji; šef generalnega štaba general Tor- rance; major C. H. Wild — so pripelje v avtomobilu z angleško in veliko belo zastav*). Vstopijo v poslopje. Kmalu pride general Tomojuki Jama-šita s svojim štabom. Vsi si sežejo v roke. Jamašita: "Želim, da so odgovori kratki in jedrnati. Poslušati hočem samo o brezpogojni predaji. Ali so Angleži vjeli kaj Japoncev?" Percival: "Ne enega.'"' Jamašita 4'Kaj pa z japonskimi civilisti?" Percival: "Vsi japonski civilisti so bili poslani v Indijo in njihovo življenje popolnoma ščiti indijska vlada." . Jamašita: "Sedaj hočem slišati, ali se hočete podati, ali ne. In če se hočete, tedaj zahtevam, da se predafete brezpogojno. Kaj je vaš odgovor: da ali ne?" Percival: "Ali mi daste časa do jutri T" Jamašita: "Do jutri ? Ne morem čakati in samo ob sobi je razumljivo, da bo morala japonska armada napasti Še nocoj." Percival: "Kaj ko bi počakali do 11.30 T" Jamašita: 'V tem slučaju i&padala tOA- do leda j. Ali rečete oa ali lie*" Percival molči, Jamašita pa pravi: i'53alitekam civilni odgovor In vstrajam pri brezpogojni predaji. Kaj pravite?"* "Percival: "Dal" Jamašita: "Ako prekršite te pogoje, tedaj bo japonski armada takoj pričela splošno o-fenaivo proti Singapuru." Last "Asaln" pravi, da je bila konferenca v majhni sobi Fordovega poslopja, od koder ie bilo mogoče videti gorečo mesto. Vsi angleški častniki so bili zelo utrujeni, Pereivatov obraz pa je bil otečen in oči rdeče. pada južno od Smolenska in da I Samo še 70 milj in da preti je že prekoračila reko Sož, ki J Smolensku popolna ovkolitev. se izliva v Dnjeper, ki teče Sedaj so pričeli Nemci zopet proti severu v Belo Rusijo. Okoli Harkova so Rusi pregnali Nemce iz mnogih vasi. Rusi priznavajo, da so Nemci na osrednji fronti izvedli več zelo močnih napadov, da pa so ppi?TnAI P 1Cfcrrfc Rusi navzlic temu napredovali I 1 ^ULLJ^NU in so oddaljeni od poljske meje pošiljati v boj tanke, toda v majhnih skupinah po komaj G tankov. Tudi Rusi se zopet po-služejo tankov, ki so tekom najhujše zime počivali. KAKO SO RUSKI KOZAKI BRANILI MOSKVO Ko je bila Moskva v največji nevarnosti, tedaj so pridrveli donski kozaki na svojih brzih konjih in so se vstavili v gozdu blizu glavnega mesta. Tim so poskakali s konj in so s puškami in ročnimi granatami napadli nemške postojanke. SREDIŠČE V JAPONSKIH ROKAH Kot pravi poročilo iz Bata-vije, glavnega mesta Holand-ske Vehodne Lidije, so Japonci zavzeli veliko petrolejsko središče Palembang v jiižnem delu Sumatre, od koder prihaja 50 odstotkov vsega petroleja iz Vzhodne Indije. Toda Japonci «?o ddbili mesto v plamenih, kajti Ilolandci so zažgali vse vrelce in vse petrolejske naprave, predno so se umaknili. Predno bodo mogli Japonci vse popraviti, da bo pričel petrolej zopet teči, bo vzelo najmanj 6 mesecev. Toda tudi Japonci so morali drago plačati. Holanoci so jim namreč potopili najmanj 7 ladij; dve bojni ladji, pet pa je bilo naloženih transportov. četudi sovražnik ne bo dobil petroleja v Palembangn, vendar je škoda, ki so jo povzročili Holandei sami, veT i iska, ham reč najmanj $100/ -. / 00. "81*8 N A B O D A" — Nnr Yavft Tuesday, February 17, 1942 « GLAS NARODA" ' (Tona or tu none) OVMd •ad PabUatkod by Bbmk PaMlaktac C—peay, (A Oorporatlea). Bakeu. Praaldeat; J, Lopate. Sec. — Place of tHulnoM of thm itiot aad add ream of above officer«: 31« WB8T 18tta 8TRMTT. - - JIBW TOBE, M. T. Wlrmnk 49th Year -•Im Rarote- U imo»a »very day except Saturday*, Sudaya and Holiday*. Babacrlptloa Xaarly fa.—. AdrortiMaMBC on tpiwmit Zm mU ■a Mr 1 loto velja Uet u Ameriko (a Kanado «6.— : aa pol leta t let« $1.50. (-> za Now Tork aa eelo leto f7.—; ea pol leta <8.M. Sa laoaematro aa eelo teto »T.—: aa pol lota (8JMK **Slas Naroda- labaja vaakl dan Uraenil eobot, oedaU la praanUor. •ALAS NARODA." IM WHft IStk STIinT. NKW XOBK. Telepkoae: CHaleea f—lMS _ KAKŠNA BO POVOJNA EVROPA Ko je bil prejšnji mesec r Moskvi angleški vnanji minister Anthony Eden, je prijel z Josipom Stalinom v marši kateri zadevi do sporazuma. Seveda sta v prvi vrsti razpravljala o tem, kako ibi bilo najboljše voditi vojno do zmagovitega konca. In ko sta. sled ujič 'prišla do prepričanja, da bo Hitier na vsak način premagan, tedaj sta pričela razpravljati o tem, kako bo treba razdeliti Evropo, da bo slednjič prišla dolga doba mir« in prijateljstva med narodi. Včeraj je glede tega prišlo poročilo iz Londona, ki pra-\ i, da ste se Eden in Stalin popolnoma sporazumela glede Evropskih držav, razun glede Nemčijo in Francije. Poročilo tpa posebno povdarja, da se je sovjetska vlada zavezala in obljubila, da svojega boljševizma in komunizma ne ho vsiljevala ostali Evropi. Nato pa je v šestih točkah našteto, kaj sta Eden in »Stalin sklenila glede razporedile evropskih drŽav po sedanji vojni, seveda, ako bo Nemčija poražena, kar tudi trdno pričakujemo. - Sedaj pa poglejmo, kako sta Eden in Stalin razdelila bodočo Evropo^— 1. Baltske države, Beta rablja in Bukoviaia bodo prišle pod U. S. S. R. kot sovjetske socjalistične republike. 2. Polj^ca in Finska boste zopet obnovljeni kot neodvisni državi. 3. Angliji bo priznana vodilna moč na Sredozemlja. Ruskim ladjam bo dovoljen prost prehod skozi DaTdanele. 4. Turčija bo ostala neodvisna država. 5. Angleško-rusko sodelovanje v Iranu se bo nadaljevalo tudi po vojni po dosedanji pogodbi. 6. Rusija bo izjavila, da se ne zanima za severno Afriko, Angliji pa bo priznana strateška nad oblast ob obali severne Francije in nad otoki v Angleškem prelivu. Stalin je Edeuu rekel, da Rusija s to vojno boee doseči samo to, da Nemčija v bodoče ne bo nikdar več mogla pričeti Kake vojne in da ste Poljska in Finska, ko boste zopet obnovljeni kot svobodni državi, varne pred vsakim nemškim vplivom. Tako pravi poročilo iz Londona. iZdi se pa, da sta Eden in Stalin zopet sklepala o usodi posameznih narodov ravno tako, kot so v prejšnjih časih sklepali razni diplomati, ne da bi vprašali posamezne narode, kako obliko vlade žele imeti in kam oziroma v katero zvezo držav žele spadati. Yr poročilu nista niti z besedo omenjeni Jugoslavija in < 'ehoslovaška, navzlic temu, da je rešitev tega vprašanja bolj •»•ažna, kot pa samo določiti, kako daleč bo segala oblast Anglije in Rusije. Vsak Slovan se zaveda, da je sedaj skrajni čas in edina priložnost, ki se ne bo nikdar več nudila, da se resi slovansko vprašanje. Sedaj je napočila doba, ki jo je videl nemški kancler Bismarck že pred 70 leti, namreč doba—slovanska. Slovani morajo biti združeni pod enim okriljem, če hočejo biti varni ipred napadi svojih tevtonskih in romanskih sovražnikov .in sicer pod zaščito Rnsije. Le z pomočjo Rusije si bodo Slovenci in drugi slovanski bratje ohranili svojo narodnost in združeni bodo tudi tako močni, da se jih ne tbo npala napasti nobena sila. Sedaj je čas, da moremo zaklicati: Slovan, na dan! ¥ i JAM O T L J | M L lili Krvava nedelja --1 „ Nadaljevanje --- INelddo z ofošitikom na rdkafm \or je bilo napisano "iČhivor od vzsdušnog napada" ali podobno, je pritekel na ulico. Mislim, da nama je porsktišal dopovedati, naj paziva in ne stopiva na tako ploščo. Nisva sicer razumela, stopala pa sva itak zelo previd'no. Hotel sem se malo umakniti in pogledati hotel, da bi videl, kakšna je škoda-. Pogledala, sva kvišku in strmela. Streha je bila preluknjana. ftiroke, okrogle, raz-drte luknje. Grde odpitine, kot če s pestjo preluknjaš boben. Najvišje nadstropje je bilo podit o. Ko sva tako stala, in o-pazovala, se je iz odprtin v strehi pokazaj ogonj. Tudi črn dim se je začel valiti. Prvi letalci so vrgli na streho lahko borribe, ki so napravile luik-njo v jeklene plotščr. Potem so se iz oblakov spustili drugi in zmetali v te luknje točo zaži-galnih bomb. Seveda niso vse zadele, kamor bi morale. Vet-inn jih je padlo na cesto, na kampriti pločnik,, kjer niso na puri Mali Oglasi imajo velik uspeh fi pravile ndbetne škbdeL' Dosti pa jih je našlo odprtine v strehi in napravilo požar v potranjo»ti hotela. 'Zdaj so bombe padale Wi«u reke. Ko eva se spet ozrla proti Srttekemu kral jn, avo videla, da so mfn ure štete. Požar je požiral poslopje dokaj hitro. Vrnila eva se in reševala svoje stvari. Odnesla s-va jih prav do parka na Kalimegdanu in jih zložila v fcup. Ravno tedaj se bombniki spet zagrmejo ntd našimi glavami. Bila sva blizu velikega zavetišča, izkopanega pod zemftjb. Vs boste otrokom in vnukom pripovedovali. Grmenj bonibni-kov. Žvižganje njihovih kril pri spuščanjil. Tre^kanje bomjb JEBBI KOFBIVŠKK in ajtfn na pkMah Terezinka Polka Na planlncah—valfiek 6tv. M SIS In DUQUESNK UNIVERSITY TAMBURICA — itv. M 571 Za taz. cenik in cene plogfi se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 42nd Street, New York KUPUJTE dal jšega presledka, sva se odločila in se Doiskošala dokopati do ameriškega poslaništva. Avtomobilska postaja čez cesto je bila polna avtomobilov, a vozači so se vsi razkropili. Nesla sva avto s ključem v vži Golniku. Brock je pozna? i deau napad nadaljeval brez. Divje razhajanje vseh mogočih topov in strojnic. Potem avtomobilska trobita in tulenje rešilnih voz. Tn če ste se pri Mižali delom- lčjer so padle bom be, kriki ljudi, ki jim je jeklo, leteče z neba«, odneslo roko ali nogo. Nekje od daleč sem slišal cerkvene zvonove. Bil je s s Najbolj« prijatelj B ▼ nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORJfA USTANOVA t Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. S ČLANSTVO: 60,000 PBEMOŽEN JE: $ J 0,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni itaa: | 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, AL S imata čuden glas, čisto drugačen. — Bim — bam. — Počasi. Mogočno. Glas z d-rxrgega sveta. Glas kakor iz mračne preteklosti. Cerkveni zvonovi. Da, danes je nedelu:-. Cbinigo in jaz sva napredovala, počasi. — Stopala sva po ulici « trgovinami in pisarnami, natančno nisiva vedela, kje. Vsak trenotek je treščila bomba izza ogla ali malo pred nami. Zdaj pa zdaj sva se stisnila- k zidu kakšne hiše in opazovala majhne, nevboge ljudi, ki so se zdeli kot mravlje, gom-z:če naokrog. Tekali so zdaj sem. %laj tja, »tiskajoč za bolj varnimi mesti. Tako strafcno brejfrnočni so se zdeli pred so-vrežnifeam z neba. misliti ni«o mogli. Ravno sva prečila neko stran >sko ulico, ko se razkošen črn avto ustavi ^redi nje. Nek tovorni avtto pred njim ga je prisilil, da je obstal, ker se je šarit ustavil. Zadnja vrata sp zijala. Jtfrso «e dala zapreti, ker je voz bil natlačen s trupli in &o -nekatere noge štrlele ven. Večinoma so bile moške noge, med njimi pa je bila noga mlade žene. S srebrnim čeveljčkom. Obetala sva in čakala da bi tovorni avtomobil m črni avto pognala in šla « pola. Da bi 51» naokrog, se nisva spomnila. iBuljil seori v zadnji del tega tovornika, kar tako. brez misli. Nehote se vprašam, kaj se je zgodHo drugi nogi te dekiiee s slfelbrnim oeiveljcWom. Zdajci eapcizim, kaj je s stvarjo. Bila je na vrtin kapa. Najbrž ni imela časa obleči se, ko se je zgodilo. Vse, kar senu utegnil videti, je bil par belih nogavic. Vse kar je res, bile so bele pne-den je tisto odgriznilo levo nogo leot lisica, kadar odgrizne nogo 'ptici. Živo roe?o — dat, nič lep prizor.. Tfva mroža, ki sta po vsem videzu vozila to zasilno nurliš-nico, «ta se trudila da bi na vrh naložila novo truplo. - Kri jima je curljala iz rok. Potem sta pustila. Ni šlo, nagajala je streha. Bila sta tam dva vojaka s puškama in govorila sta, da sae mora napraviti prostor. V želodcu se mi je nekaj zganilo, ko sem opazil, kako sta se pripogriila in začela premetavati trupla. Porečem sam v sebi: pa le nisem talko žilav in trd. kot sem si mislil. Kbnčno pogledam v stran. Tam nekaj 'zapazim. Košček svile, kakor robec velik, prilep- DEFENSE BONDS in STAMPS ljen na levo kolo črnega avtomobila. Pa so me »preleteli mravlji. Proge so bile rdeče, kakor kri na rokah člcn-ka, ki je vozil tovorni avto. Droge so bile bele, kot dekletove no gavice. pieden so se pomazale. Trg izza vogala je bil kakor nebo nad Beogradom, preden je Ribberetrdp začel kričati v radio in preden so se bombniki podali na pot. Morda vse skupaj zveni kakor srednješolsko klobasanje — kaj morem za to. Povcftn vam natančno tako, kot je bilo in ravno to To in O no Prejšnji teden ste čitali o drznemu naipada ameriške mornarice na japonske otoke, ki spadajo v Marshallovo in Gil-bertdvo skupino. To je bilo presenečenje sovražnika v njegovem lastnem revirju in je bi-| la prva večja ofenziva mornarice na Pacifiku. Ob istem ča«u je pa tudi odgovor za nekatere nestrpneže, ki so govorili, kaj je z. mogočno ameriško mornarico na Pacifiku. Otoki, ki so bili napadeni «e imenujejo Jaliut, Makin, Roi, in Kpajalein. Iz Pearl Hai4x)rja na Havaji do Gitbertskih in Marshall-stih otokih je približno 2000 milj. Ladje, ki so bile pride-ljene k napodni skupini so plule preko 10,000 milj. Skoda, ki je bila povzročena na teh postojankah, je bila popolna. Ladje, skladišča, u-trdtbe, tovarne im druge naprave bo bile porušene. Da- je bil tak obširen napad mogoče izpeljati, je bilo treba ne samo bojnih ladij, temveč tudi zasledovalnih, napadalnih in lahkih letal za bombardiranje. To pomeni, da je bila priseljena k skupini ladij tudi mati- sem ra^hl, kosem se razgledo-** ^ w IŠČEM SLUŽBO za hišno delo po možnosti pri slovenski družini v New Yor-kn ali okolici. Pišite na: Mrs. Gertrude Vesel, 78 Bleecker Street, Brooklyn, N. Y. <2x) val. Življenje je .nenadoma postalo sama kri in pomazone bele nogarvice in koščki neba, ki je včasih bilo posuto z zvezdami, zdaj pa je bilo vse polno črnih točk. ki so brenčale kakor čebele. iZdaj sva se zares izgubila. Noben od naju ni bil dolgo v Beogradu, fiam «om komaj kdaj s t op id iz Srbskega kralja, zadnji mesec. Mimo tesa, bomtoe so napravile tako podrtijo in razdrtje, da so poslopja, ki bi jih sicer utegnila poznati bila tako spremenjena- da se nisva mogla sponimti, da br jih bila kdaj videla, ali pa «o ftploh bila sa>m kup razvalin. Potem Šele sva od daleč, zagledala petnadstropno zgradbo Albanije in spoznala, kje sva. — Kar fvo videla, ko sva s4ala pred Al ban i jo, si velja zapomniti. (Nadaljevanje prihodnjič.) Suhači zopet na delu Izvrševalni odbor cerkvenega sveta za državo New York •je naprosil 4972 protestantskih duhovnikov, da naj dvignejo Mornariški urad v Washing-tonu je naznanil, da je bilo potopljenih pet japonskih bojnih ladij, med katerimi je bila tudi 17,0(X) tonska prideljena matična ladja za leiala. Enajst japonskih pomožnih ladij je bilo tudi potopljenih. Najmanj 41 sovražnih letal je bilo uničenih v zraku ali pa na zemlji. Povrh tega ao bile na šestih važnih postojankah uničene u-trdbe, radio postaja, skladišča, tovarne itd. To je ibil ameriški odgovor Japoncem za zavratni napad na Pearl Haršbor. Izgntoa mornarice je bila malenkostna v primeri z velikostjo operacije. IX letal in "nekaj častnikov in mož posadke" rje bilo izgiibljenih, pravi mornarica. Admiral Halsey-ju, ki je vodil načrt, je -bila podeljena "Kolajna za izvanfredno službo" in narod bo tudi druge častnike in mornarje, ki &o se izredno izkazali, obdaroval. Ta napad je tndi priptičal skeptike, ki so govorili, da je bila škoda povzročena ameriški mornarici v Pearl Harboru, če tvrdke ne dobe novih trn kov svoj protest in zahtevajo, da, pivovarne ali pivo razvozu jo-4 večja kot jebilo naznanjeno! Poleg tega pa pomeni, da bomo v kratkem slišali, da je naša mornarica prinesla boj pred ja^Qnska vrata, naravnost v sovražnikovo domovino. Tako kot so jih presenetili na Marshallskih in Gilbertovih o-tokih, jih lahko presenetejo tu-cii drugje. REVMATIČNE BOLEČINE? DoMt« Mrotnjao, prijetno Mploto » Pate. EspeOcrjcm — firfritiai —t.Iim Nm| u ■»"ia—^ steklenic je Mb ajeim ili^nJitiimlL Zahtevajte pravi PAIN EXPBLLER (M I »I |M r im KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo 90 'i i »I i »i i »i ## ih K M' 0(( f1 11| ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! BeocpU bo napisani t angleškem jeziku; ponekod pa soj1! tudi v jeziku naroda, ki m« je kaka jed posebno v navadil > Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, kf se zanimajo za kuhanje in se hočeje ▼ njem SinAolf izveSteti in i, izpopolniti aročite pri KNJIGARNI SLOYENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street ; New Yerk, H. Y. V ponedeljek, 23. februarja vadcra& dvojni obrok, go-wtitkami že počakati. Ko se se je tako najedel, da je kom^j spod, in stekUiHnico vina." bova.okrepčala a vašimi delika-1 vstal, sta vzela svoji čepici, in tesani, mi bo moral moj prija-1 z gostilničarjem vred zapustila telj dokazali, če inm v resnici}pivnico. hitrejše noge ko jaz. TV?ikrao-j *'$na. dve, tri," je štel go-valna proga zaurte ni odločilna, spod Cberif in oba »ta stekla. Na cesti mora pokazati, kaj ve- ■Tudi Cberiforva žena je pri Ijajo r^jegofvi krak i!" ! Šla iz gostilne in gledala za abe- Gosiilničar je Henryju priki- ma tekačema, rraal in dejal: | Cpz deset m inn t pa, ko bi "' Torej bosta Še enkrat tek-, morala imeti tekača prvi krog movala?" j že zdavnaj za seboj, je gost il- * 'Seveda. Tukaj okrog tehle ničarjevo navdušenje na l«pem hiše. .šestnajstkrat I Kdor 3x> za'cstal, bo plačal zapitek. Razumete? In vi, goifpod Oherif, boste sodnik." • 4'In cigarete!" "l*a, cigarete! Celo škatlo!" V majhnem lokalu gospoda Cherifa, nekaj minul od Vin-ceiitskega gozda, ®ta sedela dva prijatelja, ki sta dnu^g dimge^-a prekašala s svojimi naročili. Ko je gospod Glierif naročilo izročil svoji zorni, st-i je spet prikazal db njuni mazi. Henry je gostilničarja polival, naj prisede. . 44 Oglejte si tegale mladeniča *' je začel pripovedovati gostilničarju. ".Dam* je imel srečo, čudovito srečo. I>va koraka pivd irtcnoj je pritekel na cilj. Jaz sem pa sopilial ko kaflošna stara kcaia! Mlslinu, da sem zadnje (hii preveč pil." Gospa Cherifova je prinesla jedila, vino in cigarete. Gosta .sta začelo vneito je«ti. Henry je med jedjo poTOr žik-nil gostilničarju. '"Ztkfj zamujeno nadome-BČa," je nuenil in meril na pvo-joiga prijatelja. 44 Tri dni ni ničesar jedel, da bi in« ne bilo treba nositi toliko teže s seboj." 4' Gospoda sta najbrž* športnika?' spuhtelo. Niti besedice ni. mogel odgovoriti svoji ženi, ki ga je krstila za- najslavnejšega bedaka vse okolice, ker ni znal Gospod Cberif je bil vesel i ločit« navadnih sleparjev od Častne vloge. Zadovoljno si je 'poštenih športnikov. . Sv. Ciril in Method med Slovenci Kopitar, Miklošič in nekaj ča*a Safari k so mislili, da &ta solunska brata s pomočjo panonskih učencev pod pokroviteljstvom kneza Koclja tedanje panonske slovenskke narečja Izobli kovala za književno rabo. Zato so ta jezik imenovali sta- roelovenh-ki. Na koncu pretek-je vpraišal gostilničar, i lega setoletja pa so slavisti do 4 *■Tekača, gospod Cberif. gnali, da je podlaga stairelo- Pred vami sedi zmagovalec v maratonskem teku. Dobil je prvo nagTado. tisoč fran- kov irrta tale mladenič v žepu. Jaz sem seveda dobil miloščino dveh stotakov. Kaj mislite, gospod Cher if T" Gostilničarju fc obttz kai zabijal. "'K temu rami labko samo čestitam," je menil. "Se no," je dejal Henry. "Kakšne slaSčcice imate?" *' Torto z ananasovo krenmo." 4 4 Izvrstno, prinesite nama dvakrat po dva obroka." Gostilničar je p rLnesel moč-nato jed in sp t sedel k svojima zmagoval nima gostoma. '"■Vidite. gospod Oherif," je wnekega književnega jeaika makedonsko narečje- solunske okolice. Ko so iskali novo ime, so se nekateri odločili za izraz fcf >Harf črkami, ker *o opravičeni obiskati mm droge naselMne, kjer Je kaj attlb rojakov nin IJenlh. ZastapflLb bo Vam laročil potrdilo aa plačano aarotelpo »ALIFOBNIA: San Franclaco, OOLOMAUOi Pueblo, Peter Oollg. Walaeotour*, M. JI INDIANA i Indlanapolla: Frank Znpaačli ILLINOIS: Chicago, J. BavčU Oksem, J. FaMaa (Chicago, Oaera ln IlUnola) Jollet, J enote Bamblcb La Salto, J. Spe tleh Mascoutab, Martin Dolenc North Obteago Wartek MAR I LAND: KltamUler. Fr. Vodoptvaa MICHIGAN: Detroit, I* n«ktl MINNESOTA: Cblsbolm, J. fj.fr->««* Ely, Joa. J. Breletb. Loola . .Ollbcrt, Louis V< Bibbing. John Povit MONTANA( Boundop, M. Waaboe. L. NEBRASKA: Omaka, P. BraAeitek WW TOBK: Brooktjn, Oowanda. -Uttle Falla. Cleveland, Anton Bobek, Chng. Itofeer, Jacob Reanlk. Jab- «upn«a Olrard, Anton Nagode Lorain, Loola Balant, gobn Xnmto Toongatown. Anton KlkaU OREGON: Oregon CMty. J. OHIO: Barbarton. PENNSILVANIa: Briar mar, John Jevnlkar Oonemaogh, JL Bfaaaraa Coverdale In okolica, Joa. Paternd Import, Loafs Supaačfi FarreU, Jerry Okorn Foreat dtp. Math KaaMa Fr. Blotfnlkar QtmmtHmtg, rtank Neva k Boner City. Fr. Fereschak Imperial, Venee Pakneh, Krayn, Ant. TanSelJ Laaerne, Frank Baltoek Midway. Jouji loat Plttaborgb la okolica, PfcUlp rragar Turtle Creek, Fr. Weat Newton, Jovan WISCONSIN. Milwaukee, West Alii«, Fr. Sheboygan, WIOMINQ: Bock Springs. Lnh VSa« Dlamondville. Joa E^}«« VIDIJU UtODF Slovanski in fraiiooeki slavisti ne morejo posnemati značilno nemškega kopičenja sestavljenk. Zato so se odločiti za nasiv: staroslovanski. Ce bi večinoma pwfejo; staarMsloven-eki, redkeje stairoBlovanski. Saj f-tari Sloven pomeni isto, kar češki in naš Slovan. Zato Srhi rabijo dosledno »tarofiloveniRki. Rosi in Ukrajinci rabijo izraz: striroslovanski. Panonski knez Kocelj. 'Po knezu Koclju je- naša zgodovina živo zveoana z zgodovino stanosloversskega jezika. Kocljeva zveza s slovanskima rjpostolomui je v starostavan-virih častno zabeležena. Kocelj brez ili I ^ misijcm«kemn deln med bi-so oe očitki, da to ni prajva zgc-'zantiifskhni Slovani. sta dovinska podoba. Vsi so se bolj v domovini imela somiš- valno dokazano. To so velike emote zk»ti zato, ker navajajo kot tndno dokazane resice in ker so vse tri med seboj zvezane; medaeftxjjna aveza. jih o-Bvetljuje hi ojačuje. Pa tudi znanstveni metodi nasprotujejo, ker se domneve brez dokazov predstavljajo kot trdno dokazane in ne upoštevajo zgodovinskih virov. . (Prva zmota se poglavitno na-slanja na staroslovenski ALeto-dov življenjepis, kjer berenip, da sta se .-veta brata po treh letih vrnila iz Moravske. Toda to je jezikoslovno vprašanje. Slovanski jezikoslovci pa trdijo, da to nekoliko pomen^-fcljivo izražanje samo po sebi pomeni samo toliko, da sta od-iz Moravske, kamor sta pred tremi leti prišla. Nikakor ne pomeni, d£i sta se hotela vrniti v Cariigrad. Dejstvo je tudi. da sta sla v Rim. V Me-thodovem staroslov^iiKkem živ-Ijenjepisu je splošno več mes*, ki so umevna le v zvezi s Ciri-lovim življenjepisom, ki je bil prej -qpimafh Metodov življenjepis večkrat izpušča stvari, ki »o tam .povedane, vmrs celo odločilno važne, na; primer bivanje slovanskih apostolov pri Kooljn lota 867. Zato gn je tTe-ba razlagat! v soglasju s Čiri-lovim t Življenjeiplsom. Potem jf razlaga vrnitve iz Moravske lahka in trdna. Zmotno je izključevanje na-meravanc poti v Bim. Prostovoljna pot svetih bratov v Rim je v slovamskih in latinskih virih jasno izražena in tidno dokazana. lato je trdno dokazano .P® zgodovinski zvezi. Še večja je zmota, dasta se aveta brata zato boteia vrniti v Carigrad. ker med Slovani in torej tudi pri Kod ju nista dosegla posebnega uspeha. Pi*av to je za zntfoto značilno in prav v tem je zmota Osamljena; noben »la-\"ist je niti od daleč ni zapisal, niti Weingart niti Qvornik in drug;. A očitna zmota o en-uspehu je v notranji zvezi z anoto o vrnitvi. Solunska brata sta mogla panOoske m mo-rarrske cerkvene zadeve urediti ls v sporazumu z Bastislavom in Kocljem. Vsako drugačno ravnanje bi b'ilo nespametno in nemogoče. Torej sta se morala najkasneje že v Pananiji odločiti ta pot v Rim. Pa tndi sama sta jasno videla, da panonskega cerkvenega vprašanja ne moreta rediti brez Rima. Če pa sta boteia zaradi neuspeha Zapustiti nehvaležno Moravsko (in Panonijo) potem bi bila stivar seveda bistveno drugačna. A to je v nasprotju z viri. Vise to pa ne izključuje nameravane poti ali vrnitve v Carigrad. Jako verjetno je, da sta sveta brata .želela najboljše svoje, učenee postaviti zai škofe, potem pa se vrniti v domo- uspeih pri Koclju, ki se torej ni mogel že-leta 867 odločiti; o-jnnačil se je šele leta 869. V meai s pivo in tretjo zmoto ta trditev mfče senco na naišo zgodovino hi občutmo kazi pravo zjgodovmsko sliko v nasprotju z viri. Pričevanje virov in zgodovinske zveze pai je tako jasno, da celo rezko kritični berlinski slavist Bruckner in neniSki zgodovinarji vse di>u-igače pišejo o odločilnem Koclje vem srečanju s Cirilom k ta 867. Kriva pot prve in dmge napake pelje še naprej v zanko tretje zmote. Znano je, da je Kocelj »vzljubil slovenske knji-)?e in slovansko bogoslužje. Uspeh slovanskega bogoslnžjsi pa potrjuje poslanica pap^žsi Hadriana II. leta 869. Ker za ta uspeh v zgoraj omenjeni zvezi ni dovolj prostora, se maje pristnost te važne^papeževe poslanice. Zmota, da je Hadria^ liova poslanica pokvarjena z odločilno važnimi vri njenimi stavki, proglasa za trdno doka^. zano to, kar nasprotuje ne le Nadaljevanje na 4. ali manj očitno sklicevali na zgodovinarja it Kosa. Zadeva je postajala mračna. Saj me. je M. Kos pri sestavljanjn knjige o Koclju kolegialno podpiral in ji odprl pot v javnost. Naposled sem bil prisiljen opozoriti, da so v ML Kosovih spi-f$h tri velike zmote, ki kaze zgodovino Kocljeive ddbe. A pripomniti moram, da jih ML. K5oa samt ni poudarjal v toliki skrajnosti kot drugi, fe v to znanstveno vjpraSei^e ne bi posegli manj. poklicna ljudje, bi se sogkusje doseglo brez boja. Tfleko kc^*r=t pa je to vendarle rodilo. M Kos je akademsko odgovoril ter vprašanje tako stvarno pojasni, dai se bomo prav lahko sporazumeli. . V M. Kosovih zgodovinskih delih so tuaslednje tri zmote: 1. 867 hotela vrniti v Carigrad, ker med Slovani nista dosegla posebnih uspehov. 2. Kocelj se je šele leta 869 odvrnil od Nemcev in se odloČil za Metihoda. 3. BGadrianovo pjsnJo o slovanskem bogoslužju je bistveno iu-tenpolirano ,kakor je pnepriČe- ijenike in .sodelavce. Zato je bila za potrtega in osamljenega Method a toliko večja žrtev, da se je po smrti svojega brata vrnil v Panonijo ter se žrtvoval za Slovence in Slovake. To pa je mogoče in razumljivo zopet le na podlagi odločilnih n-spehov L «67. Veličina slovanskih apostolov je v njunem vesoljnem obzorju, ki tv duhu sv. Pavla ob-jenta Vtehod in Zahod, Carigrad in Rirtv V tem' duhu ju predstavljajo staro«lovans-ki vi vi kot velika predstavnika, krščanske vesoljnosti iz dotoe pred razkolom. Izključevanje nameravane poti v Rim torej nas?*rofcu(je ne le podatkom, amtpak tali dnhu starih virov. To poudarjajo zlasti veliki ruski slavisti, ker slovanske vire Slovanska apostola sta se leta. P*1?*0 W poemajo kot za- hodni zgodovinarji. S prvo zmoto je tesno zvezana dn*go, naonreč v Kocljevi odložitlvi za slovanska apostola šele leta 869, ne pa že leta 867. Če sta se sveta brata hotela vrriiti domov zaradi neuspeha, tedaj ni prostora za SEDAJ vsak najbolj potrebuje Atlas ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KAŽE SVET, KAKORSEN JE DANES IN VAM POMAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO VA2NO DELOVANJE DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DRŽAV THE SELF-REVISING FEATURE THE COUPON ENCLOSED Wtll EMTITLE YOU TO A SUPPtEMEWT OF MAPS 'HCWiN" THE NEW-BOUNDARir: OF ALL COUNTRIES THAT MAY 8t AFFECTED AS A RESULT OF THE WAR THIS SUPPLEMENT IS TO BE ISSUED AS SOON AS THE PEACE TREATIES HAVE BEEN = C 48 VELIKIH STRANI -—VEZANO V BRISTOL BOARDU NEKAJ POSEBNIH YAZKOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE^-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. SAMO VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor je izbral iuned vri tisoč slik samo najboljše barvane slike— ta zbirka Je tako popolna, da Je aa vsaketa neobhodno potrebna tekom vojne ln po vojni. . Vključeni so namskdnji xenijevidi: — svet. Evropa (dane«), osrednja Evropft (ob izbruhu vojne), Angleško otoCja, Francija, Nemčija, Italija, Švica, Holandska. Belgija, Švedska, Norveška, Danska, Unija sovjetskih socja- 11 stičnih republik. Bolgarska, Romanska, Jago- fdavlja, Grška, Albanija. Azija, Turčija, Sirija. Lebanon, Arabija, Vzhodni Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija, Burma, Kitajska, Japonska, Pacifik Južna Amerika (severni del). ■Južna Amerika • 1 I orovilo ni navajalo, kako se je dogodek končal, jasno pa -]♦■ Uiio iz njega razvidno, da je bila vsa krivda na -strani nadvojvod.-. Dogodek ne mne imeti neprijetnih posledic za gTofa. Treba je bilo hitro ukreniti vse potrebno. Ukazala je oddati brzojavko na svojega >ina, otegne samo- NENADNI JAPONSKI NAPAD 7. DECEMBRA Pri japonskem napadu 11a Pedjl Harbor na Havajskem otočju je bilo na tleh uničenih 17 s ličil Lil bombnikov, kako ^šnega kaže gorenja slika. čevala srenje prevelikih ^mot1|||U|||||||||||||||||||||!||||||||||||il||||i||IIL in površnih domnerv. Ce bi se v teh razmerah z vrhov naše univerze in Akademije širile zmotne trditve o važnih domovinskih vprašanjih, bi se jih oprijeli nesamostojni ljudje, ki zmotne domjneve daleč pretirai-vajo v škodo znanosti in domovine. Sicer pa bi bila znanost dolgočasna in dre mot na, če bi se vsi z vsem ujemali. Ob kreganju raznih mnenj se vžiga i o iskre in kažejo pot kvišku, pa se med kreganje vrinejo nestrokovnjaki celo v strnjeni vrsti, tedaj nujno za skele opekarne. V mračnih dneh so nam potrebni zanki najbolj sončnih dni naše narodne zgodovine. V 9. stoletju je knez Kocelj padel kot žrtev veiLkoduPne vneme za velike kulturne in verske vrednote, ki sta prinev' ■sla slovanska1 apestola, V 19. stoletju je njegov spomin obledel zaradi zveze z neutemeljenim mnenjem o domovini Spet nekaj o pomoči domovini Bernard Ambrožič, OFM. I1 dolžni da- post",,no ne lnotim' .lc> »»»o se kar privadili tenm, da kakor' s lluIi nasi>,,,'lla velikega New je v domovini tako kot je,. Njč ' Vorka. Osem mesecev je b lo več nas ne zadene. Nič več ne 4u Resen apel na narod. j ponehala. — Najbolj je pa po- 'Mlnogo naiših slovenskih na- nehala misel na domovino, za- ... , . ... • , , - .__„__! sel bin v Ameriki še ni kar nič kaj taki smio, da se privadimo kres proti članu cesarsk* liife-e, prwi.-pred ca-stno.sodišče m iz-, , v . J,. ' " . , • 1 ... • , . . ,, 1 1 (tjsouilo v pogledu pomožne ak- najlbol-j groznim rečem — če "O^S^r dr^««!^ Icije ** Slovenij°- P"wr'jih trpi kdo drug. In tudi mi "Mislim,, da bojo dovolj. To zadoščenje smo ti tudi enol itniku Pepperju, k katerim je postopal pobalinom." "Ti igraš zagovornika gosjxxla Pepperja proti \Volk< au-teimi j.. n-ako \prašala nadvojvod inja. 4 sem, da imaš več čustva za plenjenitost in vitešrt.vo." "Mama. Ta mož se je osebno postavil proti mepi." "Ali ni bil v pravici 1 Kaj hotel storiti z dekletom, ki to ni hotela uslišati? Ali si hotel izsiliti njeno ljubezi nt" "Bila je vendar saniio natakarica!" "Bila je to ženska, in ne])ošteiio je za moža, ako onečasča ženske.'' Nadvojvoda je skušal ugovarjati. grofu Mislila Žalil je dolžno spošto- " Manga, nastopil je proti meni. volji v stvaivti, ki ga nič ne brigajo, vanje napram vladajoči hi^i." "Nastopil je proti ,teb:! To je storil že enkrat, proti tvo-jem.11 očetu je ščitil mene!" "Manila, grof WolkWistein?" "Da, Kiarel. O11 je bil tisti. ki me je očuval pred one-eaščenjem, ki bi £*a pač ne preživela. On je zaščitnik žena, in vi ste onečastifaplji ženfcskc časti. Ali čutiš svojo krivdo njemu nasproti? Zaradi tvojega o&ta je moral dolga leta v izgnanstvo, in sedaj ga hočeš oropati še njegove časti." Nadvojvoda je lazbnrjeno vstal ter po svoji navadi nervozno tekal po sobi fcem ter tja. "Ne, maina, tega ne stoiim. Zaslužil je čast in hvalo, toda kaj naj storim1?" "Pred oficirji pred keterimi si ga žalil, ga. moraš presiti za odpuščanje." "Jaz, mama? Nemogoče!" "Dolžan si to sebi. in njemu. Ti si dedič prestola 111 kot vladar boš poosebljena cat*. Izkaza! 1» »4 "*n- t sebi in njemu, ako prostovoljno priznaš svojo krivdo. "Mama, me moreni!" "Kakor hočeš. Potsm grem jaz k njemu in gi .irosim, da odpusti sinu krivdo, kakor je ne^oč odpustil očetu. Uslišal bo mater, kakor je nekoč usltšal ženo!" 1 "Ne, mama! Tega ne boš storila. Ravnal se be»m po tvojem na>vetu ter ga prosil za odpuščanj-?." Na d vojvod i nja se^ je nežno nasmejala. ! "To sem vedela. Tvoje srce je dobro in tvoje čustvo je pravično, ako te ne voclijo po krhih potih p/it zovalci, in slabi svetovalci. Kdaj urediš to stvar?" "Se danes, irvsma. BraojaA-il bom Wolkensteinu, naj pride danes m'eti r v Kazino. Tam ga bom pre i zbranim, ofi-ciiskim zlx»rom prosil za cKlpiišč&nje." "In ako se ne odzve tvoji brzojavki?" "Brzojavil 11m bonv da storian to na tvojo zahtevo. da_si prišla zaradi tega semkaj in da nra hočem dati popolno zadoščenje. Mislim, da mi bo zaupal." "•Dobro Kartel! Povej mta tudi, da hočem tu z njim govoriti --" V Kazini je bilo zveč»r vs)?> presentweno, ko je sluga pri javil grofa AVoIlkensteina, ki ga je pozvala njegova cesarska visokost. Nadvojvoda je vstal in šel grofu naproti. Glasno in jas no je spregovoril: j 1 '4(Iospod grof! Moja prevzv-iSena go«tpa m«am», njena cesarska visokost, nadvojvod inja Mjai i ja Jožefa mi je danes* H|»oročila, kako v liko hvaležnost vanl je dolžna za vašo zvesto službo. Že to bi zadostovalo, da bi Tam izkazal svojo popolno spoštovanje. Med tem pa seni tudi uvidel, da je bila krivda pri dogodku predvčerajšnjimi v hotelu Kranz na mbji strani. Obšalujem dogodek m vas prosim, gospod grof, da mi oprostite moj nastop pri tej priliki. PriBnavamL da ste ravnali korektno in častno." \ Ponudil je grofu rok<\ ki jo je ta ginjeno stisnil. "O sarska visokost, «re*en sem, ako ste mi v milosti naklonjeni. Piežhel sem srf«čna leta kot adjutant vašega pre-vzvišenoga gospoda doe ta." Krepko stiskajoč grefovo roko, je nadvojvoda radostno vzkliknil: "Hvala Bogu. s tem je končan službeni del. Se-tlatj vas povabim, gospod grof, da ste nioj gost!" > preti ,PeIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta Telita knjiga sta rosi ovenpkega književnega /popisuje in t slikah pokaže temeljna ■ Poskus, da njegov spo- deU mehanike. Razloži vse natanko. kar mora znati na J bolj a mehanik: da Pomožna akcija slovenskih župnij z njenim takojšnjim pošiljanjem vendar ni tako brez pomena, naj blagostojno vzame na znanje, da se njena pisarna irf njeno tajništvo pred kratkim preselilo iz Cleveland, O. v New Y-ork. S tem pa ni rečeno, da je njeno poslovanje in zbiranje prenehalo. Nikakor ne. Prav sodaj želi s pospešenimi koraki na delo- zakaj gre za to, da (pokaže kmalu večie uspehov in privede pomožno akcijo ameriških škofov do tepa, da bodo za veliko noč — ali kadar bodo že zopet laz-^elj vali svoje fonde — spet praA!.A SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERU KOLO OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DE K L K NA VRTU OJ. MAR1ČKA. PEGLJAJ ŽTDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI 'mazurka> (Nadaljevanje.) JL BARČICA MI^PI K A PETANE KO PTICIOA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ POJDI Z,MENOJ DOL S PLANINE OREMO NA ŠTAJERSKO STAJERIŠ HAPPY POLKA CE NA TUJEM 35 centov komad 3 za $1. MOJA DEKT.E .TP! ftr MLADA Po Vir komad: NnroCRe pri K\\nn\RVT SI/)\*ENir PITILISRTXG m. «16 West 181 h St., New York Orgmizacija Pomožna akcija slovenskih župnij je doslej poslala $5000 kot mašne inten-cije, poleg tega $3000 kot pro ste darove. Je nekaj, pa ni da bi se s trmi soldi kdo bahal in postavljal pred javnostjo. Nihče prt ne more trditi, da ^e malenkost tistih $65.000 ki j:h jo ta organizacija izposlovala od ameriških škofov. Ne bora vekel. da. je to izključno njena zasluga, gotovo pa ie- da je to vKfij deloma njena zasluga. Potemtakrm se ji ni treba skrivati pred slovensko ja\*no-stjo in se ji aimika.ti iz pozor-hiiee, ko nvora priznati, da med narodom samim ni bila preveč uspešna. Je Še vedno čas in vse kaže, da trpljenje našega naroda doma ne bo tako hitro ponehalo. Tudi ne bo tako hitro konec — tla spet Tabim izraz nalšega predsednika — te ga čednegn« izobilja. Kdor ise torej ni zbudil doslej naj se vsaj zdaj zbudi. Naselbine in župnije, ki -ste dc«lej stale v ozadja, stopite vendaa-na plan. Ce se pa nikakor ne morete organizirati, da bi pobirali od hiše do hiše ali kakorkoli že, pošljite posamecmilci Saj ve«te vendar, kam pošiljati, ali ne? Kdor si torej da ka.i dopove-če denar počrika tu do konca vojske, prav. Jaz mu ne bom izpodbijal njegove misli. Izpodbijam samo to, če nrfsli, da V nafbolje — nič misliti in tudi nič dati. To pa izpodbijam z največjimi kanoni, samo žnl, da so vasi obramlbni zidovi — prazni izgovori — tako silno močni. stoletni znanstveni tradiciji, ampak tudi trdni zvezi dogodkov iz ataroslovenskih virov. M. Kos svoje trditve ne vzdržuje več v prejšnjem, obsegu. A proti mojjm dokazom o značilnem začetku poslanice "Slava Bogu na višinah" trdi. da so te besede le odlomek iz daljnega uvodnega stavka, ne pa začetek. Toda tu naja loči še majhno, nesporezumevanje. Z večino strokovnjakov pač do-kaonjean, da začetne besede'ne nasprotujejo pristnosti poslani- . ce. A z isto večino poudarjam da p ismo ni doslovno ohranjeno in da so izpuščeni zlasti stvarno manj važni prehodni stavki. Če je bii torej pred temi značilnimi besedami še kak uvoden stavek, potem te besede šo vedno ostanejo začetna misel. Doslej neznani stavek pa bo dokazan šele potem, ko bo odkrito takiŠno besedilo teg. pisma. Dokaz iz drugih Ha drianovih pisem dokazuje samo to, da je isti papež te besedo rad navajal. To pa se ujem« z dokazi za pristnost, kakor sem pokazal v istem poročila, tant sam pojasnil globljo zvezo začetka z naslednjo vsebino poslanice.. NOVA BOJNA ČRTA V BURMI Angleško armadno poveljstvo naznanja, da so Angleži umaknili od črte Tliaton-l>u-yinzeik na črto ob reki Bi lin, okoli 30 milj bližje Ranguna. Na tej črti so Angleži mnogo bolj utrjeni in bodo lažje jzadrževali Japonce v svojem vem prodiranju proti Burma cesti. Japonci najbolj pritiskajo proti Pegu, da presekajo železnico, po kateri prihaja za Ki- pojasnuje v pora bo vsakega stroja, o-rodja In merit Pouči vas, kako je treba rporabiCi načrte (blue print*) ter Tam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete po«pe81tl svoje delo. Ne glede na to, ali ste fiele početa i k, vam bo ta knjiga selo koristna In mnogo rredna. — 1000 slik In rlzb. .170 strani, trdo rezana knjiga stane Samo Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda «16 West IStfa Street New York tajsko največ vojnega materja-la do konca Burma ceste pri Lašju. Nekateri vojaški opazovalci menijo, da bodo Japonci vda-rili proti Martafoan zalivu in bodo napadli Rangun, ki je glav no pristanišče za zalaganje kitajske armade. Pa četudi pade Pegu in četudi je zavzet Rangun, bo Burma cesta pri vsem 'tem še odprta. Matcrjal bi mogli voziti iz Kalkute skozi Ša-nio in dalje po Burma cesti. Nemčija bo umaknila bakrerti denar Asociated Press poroča iz Berlina, da bo nemška vlada s 30. aprilom umaknila iz prometa ves bakreni denar. advertise in "GLAS NAROD*' Nazaj k zgodovinski resnici. Neka zgodovina ae srečuje s sv. Cirilom a Methodom prav v tisti njuni odločilni dobi, ki je najmanj razjasnjena in kjer se zbirajo najtežja zapletena vprašanja. Tu je potrebno trezno ■ sodelovanje raznih strok in šol. A v zadnjih dvajsetih letih je to sodelovanje o-majano, ker so velike znanstvene tradicije dunajske in ruske slavistične šole raaqpreene in pretrgane. Ni vec tiste stra- Kdor pa kljub vsemju uvidi, že, ki je z močno roko* pre«pre- Poleg poučnih knjig, muzik&lij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molityenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... 81ovenski molitvenild: KVIŠKU SRCE — (fit. 355) 2)4 x in čer — 224 strani t belem eelolidu ...... .Ste KVIŠKU SRCE — fit. 488) 2% x inCer — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (fit. 488) 2V£ x 4 i nčev — 255 strto) Tstertt Sv. Krifev Pot Cena SL58 RAJSKI GLASOVI — (fit. 418) 2V4 x 4 tnčer — 255 strani vslevfii Sv. Kriiev Pat Cena SL58 SKRBI ZA DUŠO (ŠL 41«> 8x4% inčev — 512 strani Cena $1.75 NEBESA NAS DOM — (fit. 415) 2\ x 4V4 lnčer — 384 infiev Cena 75c (Ker ae nam je posrečilo dobiti te molltrenlke po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-snačeni ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato jlb naročite čimprej, da Vsm bomo mogli i njimi po-strečl. Angleški molitvenild: (ZA MLADINO) Key of Has vea fino rasano .............. J9 v usnje rezano .......... .75 CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vezano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. '■.■j.----- J- l-fr1 ft-j 2353234853482348534853485348 5353484848235323532353232348 53484853535323322353534823534853235348534853534848484823482348235323534853484853232348534848532353485348534848234853