*t» 111. V Gbrici, v četrtek dne 28. »eptembra 1911. lafaaja trikrat ta tedea. in sicer t torek, četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemati a ali v Oorici na dom pošiljana : V. » . . 5 „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja „SočV v vseh lobakarnah. oSOte" ima naslednje izredne priloge: Oh novenffetu' »Kažipot •O Soriškem is SradišiaDskem" in dvakrat v letu „Vo?ii red Se« ieanic, parniko? in-po&tnihsvez". Na naroČila brez šopoglaae naročnin« se ne oziramo. »Vae za narod, svobodo in napredek!« Dt. tf. Lavrii, Tedaj Xkl • ( . Uredništvo J nahaja v Oosposki ulicr št, 7 Oorici v I. nadstr. na iesDO. Upravni š t vo se nahaja v Oosposki uliti 'ši 7 v I. nadstr. na 'levo v tiskarni. Naročnino iti oglase je plačati loco Gorica. Oglasi ia poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 15 vin,, 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru; Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin, vrsta, — Za obliko in vsebino oglasov -odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik l)ie ich rief, die Oeister...« Saj se je pred nedavnim časom na Madjarskem govorilo o personalni uniji, saj končno vprašanje še sedaj ni definitivno rešeno. Splošna volilna pravica za Ogrc postaja našim vodilnim krogom vedno bolj simpatična; saj bo ž njo udarjena ogrska gen-tryja, ona agrarnokapitalistična manjšina, ki terorizira z znanimi manirami vso ono-stransko državno polovico. Dualizem se bridko maščuje nad svojimi roditelji. Danes pledira »Gest. Rundschau« ne sicer naravnost proti dtializmu, pač pa za njega omejitev, »za učvrščenje vsega, kar veže monarhijo v eno samo krepko skupino«. Sredstva za tako učvrščenje naj bi bilo plemstvo in pa nova,-na plemstvu sloneča, v obeh državnih polovicah in v Hcrceg.-Bosni potrebna enotna »državna stranka«, »Reichspartei«, s skupno platformo: -¦Erhaltung der Einheit der Moharchie«. Ta državna stranka mora v boj proti dosedaj vsemogoči ogrski gentrvji, v boj za splošno voliino pravico na Ogrskem, za oprostitev meščanstva ... Avstrijsko plemstvo proti ogrskemu plemstvu! Čudna so pota usode. Ali se je ustvariteljem dualizma ke-daj sanjalo kaj podobnega? Kaj porečetno mi Slovenci? Kje je naš federalizem? Mi nimamo zmisla za taka vprašanja, dasi se tičejo našega ob- A. S. PUŠKIN. Pikova dama. (Darje.) Herman je trepetal kakor tiger v pričakovanju določene ure; že ob desetih je bil pri grolični hiši. Vreme je bilo grdo. Veter je tulil in debele snežinke so padale z neba. Svetilke so gorele medlo, ulice so bile prazne. Le redko se je pehal mimo Vanjka*) ter pogledoval po zapoznelem Človeku, ki bi se popeljal. Akoravno je bil Herman samo v suknjiču, vendar ni čutil niti vetra niti snega. Slednjič so zapregli kočijo. Herman je videl, kako so strežaji prinesli na rokah zgrbljeno starko, zamotano v sobolji kožuh, kako je za njo švignila njena gojenka v lahkem plašču z glavo okrašeno s svežimi cvetkami. Vratica so zaloputnila, in kočija se je težko premikala po rahlem snegu. Vratar je zaprl vrata in na okna je Jegel mrak. Herman je začel hoditi okoli opustele hiše; stopil je k svetilki ter pogledal na uro. Bila je dvajset minut čez enajst. Ostal je pri svetilki, uprl oči na urni kazalec in pričakoval, da preteko še ostale minute. Natanč-*) potrogmjskf kočijaže tako im«nujejo. stoja. Nimamo enotne in trdno*organizirane meščanske stranke; Masarvk je v časteh, pa le, ker je tako moda, edina socialna demokracija ima danes pameten fe-deralisten program. To opomniti pri tej priliki se mi je zdelo nujno. Širši krogi slov. inteligence se ne zanimajo za našo bodočnost, — Nemci se tega dobro zavedajo. Oni vidijo svojo nalogo v tem, »Oesterreich zum Bindeglied zwischen Orient und Okzident zu machen und ihm die Vormachtstellung am Balkan zu si-chern«. In v čigavem trgovinskem interesu? V interesu slovenskega kmeta in malomeščana gotovo ne ... K. Tripolitanija. Tripolis leži ob Sredozemskem morju v Afriki med Tuuisom in Egiptom; ima SUU.00U prebivalcev na 1.033.000 knf. Po mestih bivajo Mavri, mnogo Židov, nekaj Evropejcev, na deželi so arabski Beduinci, Berberji, Zamorci. Nižji deli dežele ob bregu imajo na vshodu dosti vode, na vshodu so slana močvirja. V notranjosti se nahajajo Črne gore, 900 m višine, vegetacija je ugodna. Srednja temperatura ob bre govih 20—22" C. Ob morju je malo dežja, "v notranjih delih dežele včasih celo leto ne dežuje. Dežela rodi pšenico, žafran, datelje, razno južno sadje, živinoreja je precej razvita. Izdelujejo zidano, volneno blago, usnje, itd. Razvita je trgovina s Sudanom (nojeva peresa, gumi, aloe itd.) — V starem veku je bila Tripolitanija vshodni del kartagiškega ozemlja, line ima od sicilijanskih Grkov in pomeni: tri me-Sia. Ta so bila Oea, Sabrata in Leptis. Rimljani, Vandah, Arabci so se tepli tekom stoletji za to deželo, Turki naposled in Tripolis je postala turška provincija leta 1835. Laških podanikov je v Tripolitaniji kakih 30.000. Od Italije do nje je komaj sedem ur. Italija je že dolgo časa imela obrnjeno pazno oko na to deželo, v kateri se prav dobro razvija italijanska trgovina. Sedaj je prišel čas, da se polasti no ob poldvanajstih je stopil na prag gro-fičine hiše ter vstopil v razsvetljeno vežo. Vratarja ni bilo. Herman je stekel po stop-njicah, otvoril vrata v predsobo in zagledal slugo, spečega pri svetilki v staromodnem, zamazanem naslonjaču. Z gibkim in trdnim korakom je šel Herman mimo njega. Dvorana in soba za goste ste bili prazni. Svetilka iz predsobe ju je slabo razsvetljevala, Herman je stopil v spalnico. Pred kšvoiom*), napolnjenim s starimi sv. podobami, je gorela svetilka. Pormeneli sukneni naslanjači in divani s puhovimi bla zinami, ki so izgubili že pozlačenje, so stali v žalostni simetriji okoli sten, obitih s kitajskimi preprogami. Na steni sta visela dva portreta, izdelana v Parizu cd utrne Lebrun. Eden je predstavljal moža pri štiridesetih letih, rdečega in polnega, oblečenega v svetlozeleno uniformo z zvezdo na prsih; drugi mlado krasotico z orlovskim nosom, z razčesanimi viski z vrtnico v napudranih laseh. Po vseh kotih so stali porcelanasti pastirčki, ura — delo slavnega Lerov, košarice, ruletke, pahljače in razne druge damske igrače, ki so jih izumili proti koncu minolega stoletja zajedno z Mongolljerovo oblo in Mesmerovim magnetizmom Herman je stopil Za špansko *) steklena omarica sta sv. podobe. te dežele. Anglija gospodari v Egiptu, rrancozje so pobrali Tunis, sedaj so dobili Maroko. Italija pa hoče porabiti to priliko, da uveljavi svoje garantirane pred-pravice v Tripolitaniji, kajti med francosko in italijansko vlado se je v ietu 1904. sklenil dogovor, da se Italija ne bo ume-šavala v njeno maročansko politiko, Francija pa prepusti Italiji prosto roko v Tri-polisu. -Italijani so pridno delali v de in dosti italijanskega kapitala je bilo pri raznih gospodarskih akcijah uporablje-I nega. Turčija pa je že od nekdaj nagajala Italiji ter jej delala ovire; je pač slutila, kaj namerava Italija; zato jej je hotela pre-picctti napredovanje v Tripolisu, ali tega ni mogla, i talija misli današnji dan, da je njen interes za Tripolis tako velik, da mora dobiti v svoje roke to deželo na vsak način. Italija hoče imeti kontrolo nad vso trgovino v Tripolisu ter privilegije giede sodne oblasti nad italijanskimi državljani. Italija je ponudila Turčiji 60 milijonov lir, ako jej odstopi Tripolis; če se bo upirala, pa nastopi z orožjem, naj pride do vojne. Italija hoče imeti Tripolis in ne pusti, da bi Turčija vojaško zasedla Tripolis. V tem slučaju bo tekla kri. Poročila iz Rima v torek so glasila, da se je vršil pogovor irted turškim poslanikom in italijanskim zunanjim ministrom. Poslanik je izjavil, da želi turška vlada, da se vsa pereča vprašanja z Italijo rešijo mirnim potoni. Zunanji minister di San Oiuliano je rekel poslaniku, da še Italija svojim pravicam na Tripolis ne odpove na noben način, želi pa sicer ohraniti s 'Turčijo prijateljstvo. Ob jednem so giasila poročila, da je ekspedicija v Tripolis sklenjena stvar. Sploh je v Italiji veliko navdušenje za okupacijo Tripolisa. Od 508 državnih poslancev se jih je izreklo za energično akcijo 450. Tudi socialisti ne nasprotujejo več v veliki meri. Oiolitti jim zagotavlja takoj po okupaciji uvedbo splošne in jednake volilne pravice. Doma je torej navdušenje za akcijo v 'Tripolisu, države pa tudi ne -bodo ovirale Italije pri tem delu. Saj gre za ljubo Turčijo, kateri pulijo dežele, kakor se jim ljubi. Anglija ne bo dejala nikakih težkoč, Španija tudi steno, za katero je stala majhna železna postelj; na desni so vodile duri v kabinet, na levujia hodnik. Herman jo je odprl in zagledal ozke, zavite stopnjice, vodeče v sobo bedne gojenke. No, vrnil se je in stopil v temni kabinet. Ure so potekale zelo počasi. V sobi za goste je odbila ura dvanajst; po vseh sobah so ure druga za drugo oznanjale polnoč, in zopet se je vse pogreznilo v globok molk. Herman je slonel ob mrzli peči. Bil je miren, src s je bilo normalno kakor pri človeku, ki se je odločil za nekaj opasnega, toda nujnega. Ure so odbile eno, dve, in tedaj je zaslišal Herman oddaljen ropot kočije. Nehote se ga je polastila razburjenost. Kočija je pridrdrala. in se ustavila. Zaslišal je ropot podnožni-ka, ki so ga položili na tla. V hiši je oživelo. Ljudje so tekali, razlegali so se glasovi, in hiša se je razsvetila. V spalnico so pritekle tri stare hišine in grofica, komaj živa, je vstopila in se spustila v volterov-ski naslonjač. Herman je kukal skozi špranjo. Lizaveta Ivanovna je šla mimo njega. Herman je zaslišal njene brze korake po stopnjicah. V srcu je začutil nekaj, kakor bi ga grizla vest; no, zopet je utihnilo. On je okamenel. Grofica se je jela slačiti pred zrcalom. ne. Kaj pa končno Avstrija in Nemčija? Obe se držita nekako reservirano, da Aehrental je bil označil celo italijansko akcijo za prezgodnjo. Nočeta pa stopiti v ospredje s kakšno jasno besedo, ker treba ščititi interese na Balkanu in zato ne kaže*, postaviti se na stran Italije proti Turčiji. Francoske časnikarske kombinacije glasijo tako-le: . Iz Pariza se poroča, da se diplomati zelo zanimajo, kakšno stališče namerava zavzeti Avstro-Ogrska glede na tripoli-čanske vprašanje. Splošno se sodi, da naša država Italijanov ne bo ovirala. Iz Pariza se tudi poroča, da se Turki boje resnih posledic, če zasedejo Italijani Tripolis. Angleži proglase najbrže svojo su-vereniteto v Egiptu, Avstro-Ogrska pa zasede Sandžak in pri prvi priliki še Albanijo. Parižki krogi sodijo, da Avstro-Ogrska Italiji ne bo dovolila zasesti Tripolisa, če se Italijani ne odpovejo Balkanu. Italijanske ladije so odplule proti Tripolisu. Da, iz Rima poročajo, da je bil včerajšnji dan namenjen že za izkrcanje italijanskih Čet v Tripolisu. I. divizija sredo-morskega brodovja je dospela tje že včeraj, II. divizija pa križan v Egejskem mo-riu, da prepreči Turkom, da bi prinesli kako pomoč Tripolisu. 8 bataljonov moštva se je ukrcalo na novo v Sirakuzi. Iz Berolina poročajo, da je prevzela Nemčija posredovanje med Italijo in Turčijo. Njen poslanik v Carigradu ima že tostvarne inštrukcije. Vznemirjenje v Carigradu je veliko in vršile so se demonstracije proti velikemu vezirju. Italiji se najbrže posreči okupacija TripOlisa «r. ti primerni, odškodnini Turčiji. Kako se potem obnese italijanska kolonialna politika, je vprašanje časa. Doma v svoji notranjosti ima še veliko posla Italija, da dvigne ljudstvo iz tiste nezavednosti in nevednosti, v kateri tiči še velik del italijanskega naroda. Posledice italijanske, akcije v Tripolisu so že tu: Kurzi po borzah so padli in egiptovska banka je ustavila svoja plačila. Puške še niso pokale, ali tripoliško vprašanje je stalo že milijone! Vzeli so z nje čepico, odičeno z vrtnicami, sneli napudrano lasuljo z njene sive, čisto ostrižene glave. Bucike so padale okoli rije kakor toča. Rmena obleka, sita s srebrom, je padla k njenim oteklim nogam. Herman je bil posvečen v vse odurne tajnosti njene toilete; naposled je ostala grofica v spalni bluzi in nočni čepici. V tej opravi, ki je bolj -stojala njenim letom, se je zdela manj odurna in grda. Kakor vsi stari ljudje sploh, tako tudi grofica ni imela spanca. Razdevši se, je sedla k oknu.v volterovski naslonjač in odpustila hišine. Odnesli so luči; sobo je zopet razsvetljevala samo ena. svetilka. Grofica je sedela vsa žolta, gibala z odprtimi ustnicami in se zibala na levo in desno. Motne oči so razodevale popolno odsotnost mislij. Pri pogledu na njo bi si človek lahko mislil, da se zibanje odurne starke ne vrši po njeni volji, ampak vsled delovanja skritega galvanizrna. Nenadoma se je ta mrtvi obraz neizrečeno izpremenil. Ustnice so prenehale gibati se, oči so oživele, kajti pred grofico je stal neznan mož. »iNe bojte se, za Boga, ne bojte se,« je rekel z razločnim, a tihim glasom. »Nimam namena škodovati vam; prišel sem vas samo p:osit neke milosti.« (Dalje prih.) \ V torek smo /priobčili resolucije, sprejete na vseučiliškem. shodu v Ljubljani. • V nastopnem podajemo nekaj glavnin mtslii iz, govorov dr. Ravniharja, dr. Ro-stoharja in ŽMeznikarja. ' Prvi je govoril državni poslanec Avstrijska vlada je" po svojem biro-1 kratizmu prevzela nalogo ponemčevanja v J slovenskih deželah; kar smo dosegli, smo dosegli le samo z največjimi žrtvami in proti volji nemškomislečih vlad. Slovenci moramo vse svoje kulturne potrebščine zahtevati in izvojevati v trdem političnem boju. V tem boju bomo izvojevali tudi slovensko vseučilišče. Za njim je govoril privatni docent pa. češkem vseučilišču dr. VI. Ravnihar. Ovrgel je tisto nespametno nemško trditev, da je slovenščina nesposobna, da .še v njej predava znanost, Navajajo tudi razlog, češ, da nimamo niti znanstvene literature niti svojih profesorjev. Ta argument je še vrh tega poln tabuiistikc, saj Nemci sami so dobili.svojo znanstveno literaturo stoprav z univerzami, tudi oni niso imeli profesorjev, preden še niso imeli univerze. Ob vsaki pri iki tudi, ne samo kadar se gre za slovensko vseučilišče trkajo Nemci na cvenkaoči svoj žep ter nam bahato predočujejo svojo davčno moč. Do-čim znašajo neposiedni davki okroglo - 350 milijonov, znašajo indirektni, ki se torej precej enakomerno visoko razdele po glavah, okroglo eno milijardo in 8° milijonov kron. Da torej 14 milijonov Slovanov plačuje več davkov, nego 8 milijonov Nemcev, to ni težko preračunati, kakor tudi to ne, da prvi odrajtujejo več krvnega davka nego drugi. Ali tudi pri neposrednih davkih bi se dala prav uspešno j utemeljiti trditev, da končno le navadna "delavna fizična siia stvarja kapital in ta sila je po vseh računih v Avstriji po veliki večini — slovanskega rodu. Toda prav s celokupnega državnega stališča je čisto odločno protestirati proti nazoru, da je vsakemu narodu v zadostitev njegovih gospodarskih in posvetnih potrebščin s strani države dajati le toliko sredstev na razpolago, kolikor ta narod prispeva k celokupnim dohodkom. Čemu pa potem država? Saj državna ideja pravzaprav ni d.ugega nego zadružna ideja, ki postavlja načelo solidarnosti, vsi za enega, eden za vse, skupnost podpiraj šibkejšega, kjer leta potrebuje podkrepitve in podpore. Ugovori naših narodnih nasprotnikov so torej piškavi in niče vi. To dokazati nam ni mogoče samo iz šibkosti teh ugovorov samih, ampak z dokazili, ki so nam ¦ jih dali nasprotniki ideje slov. vseučilišča sami na razpolago. Tako je nemški, minister grof Stadion na dr. Ulepičevo interpelacijo v drž. zboru že 1. 1849 izrazil prepričanje- o koristi, ' o potrebi visoke šole za jugoslovanske pokrajine. Za prikladno mesto, kjer naj se * ustanovi univerza, je smatral Ljubljano, i Petdeset let pozneje je izjavo skoro enakega smisia podal naučni minister, Nemec HartJ. Ali naj še povdarjarn, tla smo imeli 1.' 1849. v Ljubljani vseučiliška predavanja v slovenskem jeziku, da' se je v tem jeziku predavalo do 1. 1870 in stavila v proračun vsota 3600 fl. za slovenska predavanja v Gradcu? Položaj; kakršen je dejanski obstajal, je potemtakem jasen dokaz, da nam je vlada sama ne samo v teoriji, ampak trd' - v praksi pripoznala upravičenost po zahtevi slov. vseučilišča. Dotlej bo trajal ta boj, ki na naši strani ni drugega nego boj za pravico in Taifaibpravnost. Pa se čudijo, da Avstrija* . niti na gospodarskem niti na kulturnem polju ne uspeva, tako kakor sosednje države! Naravnost frivolen pa je očitek, da Slovenci kulturno nismo še razviti. Kdo pa je temu kriv, če ne oni, ki nam odrekajo* pravico do samostojnega kulturnega razvoja in ki nam ne privoščijo niti najprvot-nejših pripomočkov za kulturni razvoj. Potem pa še rogati se nam, češ nismo kulturni — ali je to kulturno? Prav prijazno se zahvaljujemo na taki kultim, ki nam jo ponujajo tu ma jugu naše države in ki poganja najlepše svoje cvetke v Celovcu, Celju, 'Ptuju/Mariboru in Oradcu. Slovenci smo v tem pogledu nekoliko razvajeni, saj smo v svoji prostosti bili srebali ob virih vse drugačne kulture, bila je italijansfca, bila je francoska, ki nam je pred 100 leti brez prošnje naklonila to. kar nam danes po sto letih neusmiljeno odrekajo avstrijske vlade — vseučilišče alf kakor se je pred 100 leti imenovalo —-čcole centrale. dr. M. Kostohar, rekoč med drugim: Priprava za vseučilišče obstoji v glavnem: 1. v tem, da si preskrbimo kva-lifikovanih sil, 2. v tem, da skrbimo za slovensko strokovno literaturo, 3. pa v I to-Ie: tem, da ima univerza dobro,podlago, in to so razna sredstva, kakor n. pr, vseuč. knjižnica, znanstveni instituti itd. Ker je dolžna za učna sredstva skrbeti v prvi vrsti vlada, ki bo tudi moralično prisiljenai v tem oziru storiti potrebne korake, ko bodo dani za univerzo vsi potrebni pogoji,, za to si nam ni treba edino s tem vpra-] šanjem preveč beliti glave. Mnogo važnejša je za nas skrb za slovensko strokovno literaturo. Naša strokovna literatura bo pravzaprav šele takrat, kadar bomo imeli dovolj sposobnih in pridnih Ijuclij, ki toodo slovensko znanost sistematično iz poklica gojili. Vidimo torej, da je poglavitna stvar pri našem vseučiliškem vprašanju, skrbeti v pravem času za" potrebne učne sile, za katere pa moramo skrbeti v prvi vrsti sami, vlada pa nas je dolžna pri tem podpirati. In kako nam je mogoče dobiti v kar mogoče najkrajšem času zadostno število učiteljskih sil? Učiteljski zbor posameznih fakult na vseučilišču obstoji iz docentov, k; imajo za svojo stroko kvalifikacijo kakor jo zakon predpisuje. Tako kvalifikacijo pa je mogoče dobiti le na kaki fakulteti, torej na vseučilišču. Jasno je, da se morajo tudi učiteljske siie za slovensko univerzo habilitirati na kaki obstoječi avstrijski univerzi, ker drugače ne morejo postati docentje ali vseučiliški profesorji. Jasno je, da more dandanes slovenska tmi-verja nastati le potom kake,druge univerze in jasno bo menda tudi, da more biti to le kaka slovanska univerza. In tako, smo se odločili pred leti za češko univerzo v Pragi, proti.kateri se od klerikalne strani dosledno vodi očitna opozicija iz nerazumljivih razlogov, ki utegne stvari sami škodovati, nji pa gotovo ne prinese zaže-ljenih uspehov. Pozneje bomo imeli priliko o tem še več spregovoriti, na tem mestu pa povdarjarn, da je rešitev slovenskega vseuči-liščnega vprašanja v naših rokah. Slovenci, združite se in pošljite zadostno število svojih sposobnih ljudij na vseučilišče, da se tam habilitirajo, in si na ta način pridobe potrebno kvalifikacijo, pa dobimo v najdoglednejši dobi vse učiteljske sile. Naše priprave za vseučilišče bi morala vzeti v skrb narodna organizacija ad hoc, vseučiliško društvo, ki bi vodilo celo akcijo, da bodo naše priprave smo-trenejše kakor so bile doslej. Smotrenost priprav naravnost zahteva, da se naše učne sile koncentrujejo na eni univerzi m ravno tako tudi slovensko dijaštvo, ki je dolžno slovenske docente moralno podpirati, kajti treba nam je v prvi vrsti opiliti znanstven predavateljski jezik, kar pa se da doseči le tedaj, če bodo slovenski docentje predavali slovenskemu dijaštvu v slovenskem jeziku. Češka univerza je po svojih znarae-i nitih zavodih in učnih silah pravo torišče, kjer se more razvijati naša mlada znanost, tu nam je omogočeno neovirano znanstveno delo in strokovni študij. Češka umve.za nam je drage volje odprla svoje dvorane, akademična oblast se je oficijalno izrekla za slovenske sto-liče v Pragi in nam svojo dobro voljo tudi z dejanji potrjuje. Dovoljujem si s tega mesta staviti vprašanje na one slovenske kroge, ki se z vsemi štirimi branijo slovenskih stolic na češki univerzi, in silijo tako vstiajno. v Krakov: ali imate sploh kaj pozitivnega pokazati za slovenske štclice na krakovski univerzi, kakor vam moremo to pokazati na češki univerzi? Ali imate zagotovilo, da se dajo na krakovski univerzi ložje in z večjim uspehom vršiti priprave za slovensko vseučilišče kakor na češki v Pragi? To nam do- začnete lahko bo| proti (Pragi in za Krakov. Meni se pa prav močno zdi, da se bodo ti krogi še milo ozirali po Pragi, kajti tudi klerikalni dijaki se v Pragi očevidno boljše počutijo, kakor v Kra-kovu, kjer slovenskih visokošolcev skoro nič ni.'Klerikalci naj le enkrat poskusijo s svojimi habilitacijami v Krakovu, pa izkušnje jih bodo kmalu izmodrile in izučile, da smo mi v Pragi na pravi poti. Gonja proti Pragi je politična kratkovidnost in je naroden greh, katerega se mora vsak pravi Slovenec iz dna duše sramovati. Tretji je govoril visokošolec S. Železnlkar. Iz njegovega govora posnemamo Kakor hitro govorimo o koncentraciji, o osredotočenju slovenskih kulturnih sil, tedaj si moramo pa tudi biti takoj v svesti, kateri je oni kraj, v katerem si želimo koncentracije. Da tudi ne pride v pa-štev mesto, ki ima nemško-nacionalen značaj, ki je šovinistično in nam sovražno, je jasno. — V poštev pridejo torej samo s'cvanška mesta, v katerih so slovanska .| vseučilišča in sicer Praga, Krakov, Lvov. Za Lvov ne govori sploh nihče, ker je pteoddaljen. Ostane samo Praga in Krakov. Predno se odločimo za eno ali drugo teh mest, poglejmo, kaj imamo že v enem ali drugem mestu, da vidimo, kje smo bližji cilju, kje dosežemo preje svoj provi-zorij. V Pragi smo dobili letos prvega dccenfa, v Krakovu nimamo nobenega, v Pragi se nam obeta sedaj drugi, za Krakov ne verno o nobenem poskusu habilitacije, v Pragi je 150 slovenskih visokošolec v, v Krakovu se samo tupatam pokaže j slovenski visokošolec, v Pragi imamo , akademični senat, ki nam je že gladil pot, ki je za slovenski provizorij, v Krakovu m akademični senat še nikdar govoril v naš prilog. Dijaštvo se koncentrira v Pragi, učne sile mu naravno slede in bližamo se torej prvemu predpogoju za uresničitev našega vseučiliškega provizorija, koncen-tiaciji dijaštva in profesorjev. - In hočemo sedaj vse zavrniti, vse svoje delo, ki je izšlo iz naroda samega, uničiti, da sto-jimo tam kjer smo bili pred dvajsetimi let j. In to storimo, če se izrečemo za Krakov. In nazadnje, če dosežemo isto p > dvajsetih letih v Krakovu,. kdo jamči, da ne pride potem kdo drugi, pa pravi ne v Krakov, v Prago, v Pragi mora biti naš provizorij? Lovimo se lahko tako stoletja in naše vseučiliško vprašanje spi lahko še nadaljnih sto let. — Ne, omahljivi ne smemo biti. končati moramo v.-.ako gibanje in se že enkrat posluževati naših opozicij, ki smo se jih v hudem boju priborili. Omahovanje še ni rodilo nikdar uspehov, še manj pa v takem slučaju. !n nazadnje. Kaj pa je nam Praga, kaj nam je Krakov! Od slovenskega prebujenja iz leta 1848. se je začela intenzivna duševna vez med jPrago in Ljubljano, med Slovenci in Čehi. In ta duševna vez je rastia od dne do dne. Vedno bolj se je oprijemala duš. vedno bolj je predirala in zmagovala. Prepojila je nas vse in to v našo korist. Prvotna zunanja edinost je vedno bolj postajala notranja, dokler se ni v gotovih rečeh že popolnoma strnila. V našo korist je bila in je ta vzajemnost. Pravim, da je zadobil naš boj vese-lejše lice, odkar korakamo skupno s Čehi, ker sedaj se ne čutimo več osamljene, ker jsedaj vidimo močno oporo, ko vidimo pri Čehih uspehe, ko vidimo, kako se ustavi vsa nemška sila in kako se razblini v smešno figuro. Ko to vidimo se oddahnemo, in veselejše zremo v bodočnost m z novim upom gremo v boj, ker odpravljena je ona 'zavest, ki nas tlači, da bijemo boj brez upa zjnage. Mi vidimo, da imamo korist od Čehov, da ne moremo na noben način ločiti naših potov, da moramo biti vedno edini ž njimi, in če to vidimo ali bomo pošiljali dijaštvo drugam od Čehov stran, proč od njihovega središča, od Prage? Ali bomo odklanjali pomoč, ki se nam ponuja y Pragi in šli tja, kjer se nam ne obeta nobena? In končno, kaka vez pa je med nami jn med Krakovom? Mi vemo, kaj pomeni Krakov v slovanski zgodovini, mi smo gotovo zadnji, ki ne bi hoteli biti v najožjem stiku z brati Poljaiki, ali to pa tudi ne more vselil svojih uspehov in da bi zavrnili pomoč naših največjih prijateljev, ko nam oni svojo pomoč niti. ne ponujajo.-, in ko je še nismo nikdar mnogo čutili. Danes, ko srno si ugladili pot v lJragi, ko smo ustvarili tam vse, ne smerno ob. racati oči drugam, ampak moramo biti dosledni da dosežemo še potrebno kronanje našega dela. Zato v Prago in ne v Krakov je naš klic in dijaštvo ga bo imelo še v naprej. — In dijaštvo ga bo imelo, kljub temu, da nima v Pragi nobenih ustanov, kljub temu, da se sistematično odtegujejo podpore Pragi. Ono bo vztrajalo na svojem stališču, ker ve, da je to stališče narodu koristno in ker se zaveda, da je blaginja, korist celote — naroda, na višji zakon. In zvesto svojemu programu bo ostalo vedno! Slovenska javnost, saj napredna javnost je pa dolžna, da ona olajša stališče mu je vedno v pomoč. Če bo pa tudi podpiral slovenski narod one, ki hočejo postati učitelji dijakov. Če bo omogočil tudi slovenske docehture. s tem, da preskrbi mladim docentom hrane, tedij bo pa tudi dosežena koncentracija slovenskih vseučiliških profesorjev i s tem (udi praški provizorij. In če imamo provizorij, tedaj dosežemo tudi univerzo, tedaj imamo bodočnost. — Vidimo dosegljivo bodočnost naroda, ali ne bomo delali tudi, da jo dosežemo? ~- Bcdemo. Združimo vsled svojega malega števila vse sile v enem mestu, koncentrirajmo učne moči v Pragi in dajmo jim sredstva za obstoj in dosegli smo provizorij, in sfsriii smo svojo dolžnost sebi nasproti in nasproti našim potomcem. DOPISI. !z goriške okolice. Iz Št. Petra. — (Požar.) V torek po-ipotduc je gorelo pri Pavlicu. THe so saje, ogenj se je prijel trama in tako je začelo goreti. Zgorela je kuhinja in naj kuhinjo seno, orodje itd. Gorelo je popoldne ob 3. Prišli so gasit ognjegasci iz Gorice in a državne železnice. Pavlic je zava;ovau. Družba sv. Cirila io Metoda. Za šolo na BlanČi je daroval g. Fran Znideršič, ravnatelj, povodom otvoritve K 10. kazite prej s pozitivnimi fakti, potem še le | nihče zahtevati, da bi se ločili radi njih od Domače vesti. Za župana v Sv. Križu na Vipavskem je izvoljen tamkajšnji nadučitelj gospod Peter Medvešeek. Naše čestitke! Pevsko in glasbeno društvo naznanja, da je končalo redno vpisovanje v društveno šolo dna 2A t m. Ker je pa na razpolago še nekaj prostorov, se sprejemajo še nadalje učenci do 5. oktobra t. L Kdor se torej misli zglasitj, naj se požuri s prijavo. Odbor. Umrl je v Zagrebu Andrija Pijan, velikan v dramatični umetnosti, eden največjih slovanskih umetnikov. Rojen je bil leta 1851. Odlikovanje. Ravnatelj dvorne žrebčarne v Lipici, g. Josip Hruša, je povodom svojega umirovfjenja dobil red železne krone III. razreda. — Kontrolor omenjene žrebčarne Emil Finger, je pa imenovani nadzornikom iste. Za naroda! muzej so darovali: — Gosp. Jos. Balič učitelj. Vrh Sv. Mihaela 16 dar 1.) Prastari ribji petrefact, najden na Vrhu. 2.) I lepopisano majoltko iz dobe o. Ivana Svetokrižkega, dobljeno na ri-henberških Brjah. — Gosp. Jos. Kutin, trgovec v Gorici, I srebrn novec. — Gosp. Adolf Urbančič, mesar v Gorici, 1 kineški bankovec. — Gosp. dr. Eržen, zobozdravnik v Gorici, 1 gorenjski pas. — O. Davorin Černetič, trgovec v Gorici, zbirko polžlahtnih kamnov in sicer: a) krokv-dolith, b) rnoosjaspis, c) ametvst, d) lapis-laruli, e) s-ilev, vsi v velikih eksemplarih ter 2 novca. — Gospoda Brezigar Leopold in Peter Jejčič nabrala pri sledečih: 1.) Gospod Kodrič, učitelj, Šmarje, a) Pejac-sevicb, Theologica dogmata 1. 1754. b) Poekl, Guldener Denck-Ring (svetovna zgodovina) v 5 delih 1724-34-38, c) Wurz, Geistliche Beredsamkeit I. 1776, d) Erharn »Grope Haus Legend« 1. 1762, e) Cicero, Epistolae ad Familiares (s komentarjem) 1. 1749. — 2.) N. N. Šmarje, 1 rnajoliko. 3.) Oosp. Jos. Stubelj, gostilničar, Dol. Bra-nica, 1 sliko na platno (Sv. Anton). 4.) Gospod Ant, Hmelak Dol. Branka, l sliko na steklu (sv, Katarina), o.) Closp. Franc Krt, Dol. Branica, 2 sliki na steklu. 6.) ter pri raznih še 5 slik na steklu. — Gosp. Jos. krenlh novcev*. —' drjs#«^tMl&dijak ffi. let. učiteljšča 1) srebrn novec,, 2) knjigo: Veriti, Katoliški nauk za otroke 1. i#36. — — Gosp. Sardoč Teodor, dijak, 2 novca. •Odbor. : Cvetlični dan v*lLjubljani. — Cvetlični dan v korist slovenskih visokošolcev 23. in 24. t. m. je dal čistega okoli 5000 K; obnese! se je torej dobro. Jz sanitetne službe. C. kr. sanitetni kcncipist namestniškega sanitetnega oddelka dr. Ivan Hammerschmidt je imenovan e. kr. okr. zdravnikom; c. kr. sanitetni asistent dr. Ivan Virčon v Sežani pa e. kr. sanitetnim koncipistom. Oba ostaneta i;a svojih dosedanjih mestih. Pevsko in glasehno društvo vabi vse p. n. pevke in pevce* kateri imajo resno voljo sodelovati v društvenem pevskem zboru in pri društvenih prireditvah, da se prijavijo osebno in sicer za Ženski zbor v ponedeljek, dne 2. oktobru ob 6. uri, za možki zbor pa v torek, dne X oktobra ob bl t v društvenih prostorih ul. Sv, Ivana št. 7. I. nadstropje. Kdor bi bil slučajno te dni zadržan, naj prijavi pravočasno pismeno svoj pristop. Odbor. Imenovanje. Poštni praktikant, ab-solvjrani pravnik, VValter Maver, je imenovan za konceptnega praktikanta. Poštni oskrbnik Josip Pollan v Rovi-nju je imenovan višjim poštnim kontrolorjem za Puli. C) užitnim je zopet enkrat pisala »norica«. Posvetilu jej je kar uvodni Članek v soboto. Prav;, da lani je dala vlada deželnemu odboru na sklep deželnega zbora odgovor, da se bo pobirala užitnimi v naši deželi tudi v prlh(/duje do nove odredbe \ državni upravi. Nove odredbe dosedaj še ni ... ali *Oorica* ve, da se je v Trstu sestavil konzorcij gostilničarjev, ki dela na to, da bi prišlo pobiranje užituiue v stari tir ... Na to pa zahteva C]jrica% nm sv oglasijo tudi občinski zastopi, da se prepreči ta namera tržaških gostilničarjev« »Oonca« je v stiskah in skrbeh, ker klerikalci pa deželi godrnjajo, ker zopet ni deželnega zbora in ker jej prihajajo vesti, kako velik del tudi onega ljudstva, ki tiči pod klerikalnim jarmom, vidi. kje so pravi krivci, da ne more delovati deželni zbor. Zato govorijo o -tajnih močeh*, ki ovirajo delo »ljudskih zastopnikov«. In glejte! Tajite moči delajo tudi proti sedanjemu načinu pobiranja užitnine. Klerikalci so mislili, da če vržejo to bomb& v svti, bo tak pok, da ljudje pozabijo na deželni zbor ter bod'> imeli mad očrni le sedanje koristi iz užitnine •¦¦ vrli poslanci S. L. S. pa se zopet zasvetijo v glorlji čuvarjev občinskih korist?. Pa ne l"r> nič. • Nove odredbe za pobiranje užitnine ni in je najbrže tudi-Še dolgo ne bo. Radi tega se ni treba nobenemu nič razburjati m rit treba nič sklepati v občinskih sejah. Klerikalci begajo ljudi z ie označenimi nameni. Brezvestni hujskači so ti ljudje in škodljivci ljudstva, katero begajo sedaj s to, sedaj z drugo rečjo, vedno pa z nečednimi nameni. Odbor akad. icr. društva »Prosveta« v Ljubljani, izvoljen na obč. zboru dne 22. t. m. za leto 1911 12, se je konstituiral tako-ic: Predsednik: cand. arch. Ivan Zorman: podpredsednik: cand. iur. Darin Pekee; tajnik: stud. med. Boris Slajmcr: blagajnik: cand. iur. Stanko Štor; knjižničar: stud. iur. Saša Železnikar; namestnika: cand. iur. Hugon Milavec in stud. iur. Stanko Lapajne; preglednika: cand. med. vet. Janko Vizjak in stud. iur. Arnošt Brnej. »Goriška slovenska mladina«. - Kot običajno vsako leto, otvorijo se tudi letos plesne vaje »G. S. M.« z otvoritvenim ven-čkom, ki se bo vršil v soboto, dne 7. oktobra zvečer. Pri venčku bo sviral — vojaški orkester.— Naslednjega dne, v nedeljo popoldne se pričnejo redne plesne vaje, ki se bodo vršile ob nedeljah in praznikih. Vabila se razpošljejo v nasled. dneh; kdor bi vabila po pomoti ne prejel, na) se blagovoli obrniti do kakega člana odbora. Odbor. . Preč. g. šempaskega župnika Blaža Grčo je vzela v zaščito »Gorica«. Če bi klepetulja molčala, bi bila storila bolje; Po navadi starih klepetulj gobezda o drugih rečeh, ki nič ne tičejo zraven k BlaŽetovi nemščini in iaščini. »Gorica« priznava, da se je pačil šempaski župnik po nepotrebi z nemščino in laŠČino na državnem kolo-^vorjijn v vagonu, ko se je peljal proti Oorenjski strani.. »Gorica« bi bila storila prav, da je primerno obsodila g. Blaža, ki je napravil velik škandal »Slovenski Ljudski Stranki«, čije pristaš je in je bil celo poslanec! Ali ker je »Gorica« samo v slovenskem jeziku pisan klerikalni list, ni obsoa.v. šempaskega župnika, ker jej je deveta briga slovenščina in njena veljava! Nameravati napad v preserskem gozdu, — Iz Komna nam poročajo, da je neznan človek dnč 26. t. m. dopoldne v preserskem gozdu skočil kar nakrat proti iipok. šolskemu ravnatelju g. A. Lebanu, ki je šel na sprehod ter ga hotel udariti./8 gorjačo po glavi. G. Leban pa je segel v žep kakor bi imel v njem revolver jn oni mladi človek je izginil. Pred časom je bila napadena neka ženska, pa je napadalec tudi ušel. Orožniki ga iščejo. Dramatski odsek Rokodelskega bralnega društva v Tolminu priredi v nedeljo dne 1. oktobra 1911 v gledališki dvorani bumorističen večer, pri kojem vprizori naslednje 3 novosti: l) (i P. Cesenate: Zaphajte vrata«, šaloigra v 1 dejanju. 2) N. (irandjean: »Brati ne zna«. Burka v ! Jejanju. 3) *'*: »Smrčati mora ali poročnikov namestnika, burka v 1 dejanju. Režijo vodi Danilo Devctak. Začetek ob H. zvečer. Vstopnina: Sedeži 1, v-ste 2 K, H. vrste 1.20 K. III. vrste 80 v. .volišča 40 v. Otroci (v spremstvu starišev) in vojaki polovico. Odbor. Cerkveno petje in klerikalci. Na- prtdnjake podijo s korov in sploh iz cerkve, gledajo pa, da se šopirijo po cerkvah kleiikalci; pa če že /nujo peti ali ne in Če se obnašalo spodobno ali ne. Nekdo nam piše: Na praznik sv. I lamela sem bil v cerkvi v Štanjelu. Slišal s^m večkrat, da se sliši v tej cerkvi ubrano petje. Ali kako sem bil raz-očaruti. To ni bilo petje, ampak cviljenje, da so morala človeka ušesa boleti. Ljudje so se smejali in godrnjali. Eden je rekel: Ti i mesece ni bilo dežja, če bodo te srake cevkale. ga še tri mesece ne bo. Drugi: 5 K dam, če nehajo. Tretji: Orgije prodati in denar razdeliti, da bo za sirk. Četrti: Vse skup do! zagnati! Nasmehnil sem se In odšel. Zvedel sem potem, da poje neka klerikalna družba tako milo v štanitiski cerkvi. Na kori: cviljenje klerikalcev in klerikalk, da si ljudje ušesa mašijo, na prižniel ali pred oltarjem pa klerikalna politika. Vedno lepše in prijetnejše je po božjih hramih, odkar so cerkev i.čito udinjati klerikalni politiki! Odprava računskih podčastnikov. — Stotniki se brdo brc/, vsega dvoma zelo lazveselili, ker nameravajo v naši armadi edvzeti stolnikr:m administrativne posle in uvesti po nemškem vzorcu bataljonske plačilne mojstre. Odpraviti nameravajo pii stotnijah računske podčastnike. Stotniki bojo odslej zgolj izobraževali svoje vo jake. Vsak bataljon pa dobi enega ga-žista, ki bo vodil administrativne posle. Goriška slovenska mladina si je ustanovila v svojem področju tudi »Dramatični rdsek«. Nujna potreba po razvedrilu v gledalski dvorani v bližnji zimski sezoni je porodila misel na dramatičen odsek, ki bo prirejal večje in manjše gledališke igre v Gorici. Med Goriško slovensko mladim) vada že živo zanimanje za ta odsek in za gledališko umetnost. »Dramatični odsek« bo imei v nedeljo, t. j. 1. oktobra ob 10. uri predpoldne prvo posvetovanje v hotelu pri Zlatem jelenu. Na to posvetovanje so vabljeni cenj. gospice in gospodje, ki nameravajo sodelovati ter posvetiti svoj prosti čas boginji Taliji. Upati je, da se odzove temu našemu vabilu mnogo rnočij, ki bi h c tele nastopati na odru ter bi pripomogle, da pridejo s časom tudi goriški Slovenci do stalnega in dobrega gledališkega osobja. V nedeljo torej k Je-" lenu na prvo sejo »Dramatičnega odseka. < Klerikalno društvo šlo v kozlov rog. — Nekje v Gorah je obstojalo katoliško društvo. Hvalili so se po »krščanskih« listih, kako da društvo imenitno napreduje, aii napredovalo je tako, da je šlo v ko»lov rog, kakor pravi naš dopisnik. Z velikim ipcmpom ustanavljajo društva po deželi,! •po svojih lažipolnih listih potem vpijejo,-kako da napredujejo, v resnici pa propadajo. In tako je prav. Ljudstvo se pač ne da ravno povsodi vleči za nos tako, kakor hočejo klerikalci. Le proč od »katoliških« 'društev, ker v njih je doma laž in pohujšanje! Tri hangarje so že-postavili na Velikih Rojah, da bodo shranjeni v njih aeroplani za tukajšnje vojaštvo. Kakor znano, se bodo bavili z aviatiko v to določeni častniki in moštvo. Izpustili so iz preiskovalnega zapora onega Al. Fantuzzija, ki je bil napadel odvetniškega kandidata dr. L. Battigija. Oddelek goriškega Sokola na Dobro-veni priredi v nedeljo dne 8. okt. veselico v Biljani. Predstavljalo se bode veseloigro v 2 dejanjih »Županova Micka«. Po veselici .ples. Prodajalo se bode razne stvari Sokolu v prid. Nadejamo se obilr.e udeležbe iz celih Brd> — Odbor. Telovadni odsek goriškega Sokola v Kojskem priredi v nedeljo, dne 1. oktobra javni ples v Kojskem. . zveza narodnih društev. Bralno društvo »Lijak« na Vogrskem je priredilo v nedeljo veselico navzlic neugodnemu vremenu. Veselica se je izvršila v čast društvu pa tudi udeležba je bila povoljna. rrgovsko-obrtne in gospodarske vesti, Trgovski tečaji. ~ »Trgovsko-obrtno društvo« naznanja: Poduk prične v prvi polovici prihodnjega meseca in sicer se bode podučevalo: knjigovodstvo, italijanščina in nemščina in to v večernih urah. Pristop k temu poduku imajo poleg članov trgovskega obrtnega društva tudi trgovski vajenci kakor gospodične, ki so še pri trgovini ali k njej pristopiti želijo. Vpisovanje se je že pričelo in sicer v društvenih prostorih vsak torek in petek ulica sv. Ivana 7 od 2. do 5., vsak drug čas pa se lahko vpiše v trgovini Ivančič & Kurinčič. Želeti je, da se vsi oni, ki se želijo udeležiti teh trgovskih kurzov, nemudoma priglasijo, ker poznejši pristop bi bil nemogoč. Natečaj. — Na državni vzorni kmetiji v Pazinu se ima oddati mesto tehniškega asistenta. Dolžnosti asistenta so, da podpira ravnatelja vzorne kmetije pri vseh nje-govih tozadevnih opravilih, posebno pa pri strokovnem podučevanju la omenjeni vz; rni kmetiji in pri predavanju jn praktičnih demonstracijah izven iste. Tehniški asistent se nastavi pogodbeno in sicer za sedaj za eno poskušnjo leto ter se ga pri-Ucli ravnatelju kmetije. Isti dobiva letno plačo 2400 K in stalni potni pavšal 600 P, katero mu izplača ravnateljstvo kmetije v mesečnih anticipatnih obrokih. Prosilci za to mesto morajo vložiti svoje primerno z dokumenti priskrbljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja, posebno pa znanja enega jugoslovanskih jezikov (hrvatski, slovenski) potom ravnateljstva državne vzorne kmetije v Pazinu najdalje do 25. oktobra 1911. pri c. kr. namestništvu v Trstu. Istočasno naj podajo obvezno izjavo, tekom katere dobe po obveščenju o ugodni rešitvi svoje prošnje bi zamogli nastopiti to službo. — Od c. kr. primorskega namestništva. Ogrska se preskrbuje s prešičjim mesom. — Ogrsko poljedelsko ministerstvo naznanja, da je dovolilo tvrdki Nikola Mili voj uvoz 1600 prešičev iz Belegagrada, in sicer čez Semlin v Budimpešto in na Dunaj. Književnost. Knjige družbe sv. Mohorja so došle: JColedar družbe; Zgodbe svet. pisma; Mladim srcem, zbirka povesti za slovensko mladino; Na Jutrovem, potopisne črtice-; Deseti brat, Jos. Jurčič, ilustriral Iv. Vavpotič; Troje Ipovestl, Ivan Cankar; konečno neizogibni Molitvenik. Družba šteje letos 84.855 udov. Politični pregled. 1 Tripolis. — \z Palerma poročajo, da je odplul admiral Aubry v Avgusto s 3 ladijanii, ki so pripravljene za odhod v 1 Tripolis, do dohiti ladje: Neappli, Roma in Vittorio Emanuele. Za odhod "je priprav-' i Ijenih 30.000 mož, na razpolago jih bo 80.000. V Napolju so se ukrcale ;čete na 6 parnikov. — Kakih 20 milj od Tripolisa so se usidrale italijanske ladije. — Razburjenost v Carigradu je velika. Italijani v Tripouisu bežijo v Tunis, ker se boje na-hujskane mase. — Socialisti v Italiji so razglasili 24 uren štrajk v znak protesta proti'tripolitanski akciji. AH Štrajk je iz-podletel, ker se večina delavcev ni .hotela odzvati pozivu; — Vse železnice, ki vodijo v luke, so pome vojnega materijala. Vojaštvo se zbira v lukah. —Iz Malte naznanjajo, da sta šle mimo dve -bojni.ladji in 4 lomilci torpedov" v smeri proti Tripo-lisu. — Turki hočejo za vojne ujetnike proglasiti vse Italijane pod turškim gospod-stvom, ako izbruhne vojna. Teh bi bilo okoli 40.000. — Iiz Carigrada je baje došla nota v Rim, da hoče Turčija s svojimi sredstvi ugoditi italijanskim zahtevam. Italijanska vlada je zahtevala na to baje določen odgovor tekom 48 ur. . Nlžjeavstrijski deželni zbor se je ba-vil z zakonskim predlogom za odpravo celibata učiteljic. Nekateri kršč. socialisti so bili proti odpravi. Nemški nacionalci pre-gložijo jutri predlog za uvedbo nemščine kot edinega učnega jezika na Nižje-Av-strijskem. Maroško vprašanje bo rešeno v kratkem. Nemčija je sprejela načrt pogodbe v vseh bistvenih točkah. Manjka le še par redakcionelnih izprememb. Razne vesti. Pred poroto v Trstu so sodili morilca svoje svakinje Josipa in Emila. Rivolta; zločin je bil izvršen 5. julija letos v Bar-kovljah. Oba sta obtožena tudi poskusa zavratnega umora na bratu Henriku. Razprava ima končati danes popoldne. Menihi v zvezi z morilcem Stolvpina. — Ruska vlada je že opetovano dokazala, da je cerkvam in menihom zelo naklonjena, ali zgodilo se je, da so morale te dni ruske oblasti v Novem mestu preiskati neki katoliški samostan in zapreti.dva meniha, ki sta bila potem obsojena na prog-nanstvo v Sibirijo. Dognali so, kakor trde; da so bili menihi v zvezi ž morilcem Stolvpina in njegovimi prijatelji; ter da so nekaj časa skrivali pri sebi nevarnega človeka. Malnerjev hotel na Bledu je kupil re-stavrater na jeseniškem kolodvoru g. Dol-ničar za 185.009 K. Tako je ostal hotel v slovenskih rokah. — Siidmarka je stezala svoje kremplje po njem! Iz vlaka je skočil med Škofeljco in Laverco pri Ljubljani neki neznan človek. Skočil pa je tako spretno, da se ni nič poškodoval. Predrzno sleparico so aretirali v Ljubljani. Piše se Ana Kranjec, 25 let stara, doma z Jesenic. Hodila je okoli pobožnih starih ženic ter jim pravila, da je ta in ta duhovnik njen sorodnik ter da potrebuje denar prav nujno. Marsikatera zaupljiva ženica jej je šla na lini. Neka ženska je; je izročila za duhovnika dr. Jeršeta hranilno knjižico za 1000 K. Tudi za škofa je nabirala. Sedaj šele so jo utaknili na varno. Sleparila je lahko, ker je. znanja« kako so take stare ženice, ki jmajo-fei-hranke, zaverovane v duhovnike. Slepar-ka je spravila obilo denarja \z lahkovernih ženic, ker je trdila, da je za duhovnike. — Duhovnikom dajejo, to je stara resnica, ženice denar, kolikor ga imajo! Pri občinskih volitvah v Spodnji Šiški so v prvem in drugem razredu zmagali kandidatje narodno.-napredne stranke, v tretjem so prodrli z enim kandidatom, dočim jih imajo socijalni demokrati devet. Narodno-napredna stranka ima 21 občinskih svetovalcev, socijabio-demokratična stranka pa devet. (Dalje »a četrti strani.) Imouitejšf SSioaeuciv pristop V obrambnemu skladu družbe su.'C. in ITI. bodi Dam-sveta dolžnost! 9629 3 V Bruslju je bil otvorjen 26. t. m. mednarodni kongres za kirurgijo. Kolera v, Solunu. — Po Solunu in okolici se kolera razširja, kerpritajujejp bolezen. Na dan oboli okoli 15 oseb. Obsojen na smrt. — Pred poroto v Gradcu je bil obsojen na smrt veleposestnikov sin Ivan Hodi. Imel je ljubavno razmerje z neko. 22 letno deklo Terezijo Orosschadl. Zvabil jo je v gozd in jo tamkaj ubil. Nahajala se je v blagoslovljenem stanju. Samomor. — V Voloski se je ustrelil 33 letni učitelj poljedelstva Adolf Petrič. Koliko bi veljala nemško - francoska vojna? — Izračunal je to francozki častnik Lauth ter priobčil tozadevne podatke v »Journalu des Sciences militaires«. Mobilizacija francoske vojske bi veljala dnevno 30,652.500 frankov, a mobilizacija nemške vojske nekoliko več in sicer 36,630.000 frakov na dan. V to pa niso vračunane niti rezerve. Nemčija bi imela, ako bi pozvala pod orožje, tudi črno vojsko, na dan 76,900.000 irarfkov izdatkov. Vojna med Francosko in Nemčijo, ako bi trajala samo imesec dni, bi povzročila Francoski 918,375.000 frankov stroškov, torej skoro eno milijardo. Ako pa bi vojna trajala celo leto, bi porabila i -ancoska 11 „920,500.000 frankov, medtem ko bi imela Nemčija brez črne vojske mesečnih stroškov 1098,900 tisoč, s črno vojsko pa 2,307.000.000, a letni stroški bi znašali 13„186,800.000, ali s črno vojsko 27„684,000.000 frankov. Vojna bi to rej popolnoma izčrpala bojujoči se državi, niti bi ne bilo sredstev za ogromne stroške. Pri tem pa moramo šteti tudi človeške žrtve in razstanek cele narodne ekonomije. Mali oglasi. lajnoftjli pristojbina stane 60 »In. Ako Je oglas obselfrejll se računa ia vsako besedo 3 fin. Hajpripravr.eJ.1e inseriranje sa trgovce in obrtnike. Kolik o Je manjfiih trgovcev in obrtnikor t Gorici, katerih u« daleli (in celo ˇ mestu) nihče ne ponja, ker nikjer «• fvvircfrftjo. Sfeoda ni majhna. Gorica-ulica Morelli št. 12-Gorica. Vsakovrstni sodi škafi za pranje, navadni škafi. Trente za vino, leseni čepi in navadni zamašili, asbestovi žvepleni kosir lesene pipe, fll-t>i, asbest, masa za filtriranje se dobi' v zalogi vsakovrstnih kletnih predmetov E. Bregant Gorica - ulica Morelll ti 12 ¦ Gorica Anton Potatzky v Gorici, naslednik Jos. Terpla. ti* »redi Knltetj« » TB60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kup«v«li6B ¦Iraberikegt Ib drebief* blaga ter tkain, preje It nitij. POTREBŠČINE ia pisarniCB, biilce it popataikt. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za ArojaŠo in Seolfatje, Svetlnjtce. — Božnt rencl. — MaSoe knjliiee. iišna obuvala za vse letna čase. Posebnost: Semena ia zelenjave, trave in detelje. Najbolje of-bibljena naloga za kramarje, kroSniarie, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi * Qp fi ObO oddaTSajem T ufici , ^" * ^*^ Velike zaloge novih dvo- Barzellini št. IG I. nadstropje. __ . ; koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke- loiKI 7r^na mohlnvanJI^nhfl sprostim s strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč LC|Jd, L\1lhua, llltSUIUfOIId dUUd vhodom, itd. V zalogah imam veliko vseh gori na-v sredini mesta se odda takoj v najem. .— ; . ., ,. „ ... ., . . „_„ „., Naslov pove naše upravništvo. J j vedeHi tudi ze rabljenih strojev prav po E^iSr^^^ j cenl na izbero Prl nUlfl .lllOa dvoriščem, s plinovo in električno .vpeljavo ¦- se proda. — Naslov pove naše upravuišrro. j Priporoča se prva in najstarejša j elovensksi brivniia Frana Novaka v Gorici, Gosposka ulica št. I (nasproti Monta). Prodaja in j izdeluje vsa Iasnfčarska dela. — Postrežba na-tanjena in strogo .cista. i Batjel-u » „Giri$ki tiskarni" se priporoča si. občinstva za vezavo knjig, registrov, brošur itd. zagotavlja Jično delo in dobro postrežbo po zmerni — ceni. — Mirke Plesničar, knjigovez. i Gorica Stolna ulica 24. j Mehanična delavnica. t Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stfoje, gramofone, orkestrijone itd. Zahuala. Županstvo trga Kobarid se leni potom iskreno I zalivnljiijc.velpconjenemii gosp, flnfonu Hrast-U, mostnemu učitelju v Trstu v p'., kateri jo kot zvest domačin lilag( volil darovati 1000 kron za dobrodelne namene v občini. :;.,. Čast in zalivala takemu možu ! Županstvo trga Kobarid. Gruntar, župan. Takim boleznini, na katerih trpi dandanašnje CloveSuo. se pride v*pe3ao ter se jim more energična nasprotovati » tem, da «e pravočasno uporablja tlako se obranimo želodčnih bolečin?! nim. na katerih trpi dandanašnje CloveSuo. se pridi ergična nasprotovati » tem, da «e pravočasno uporablja Dr. Engel-nov nektar. Kajti »bra prebava tvorijo temelj zdravem teiean. Kdor rosti, naj uporablja po svojih izvrs' nn vspehih »loviti Dr. Engel-nov nektar. močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravem teiean. Kdor hoče »voje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs' un vspehih »loviti Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in b vina. vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki ^ledeni liker, oziroma ModCno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali »vojerau zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov*. Zato m- priporoča vzitefc —~— Dr. Engel-novega nektarja === vsem, ki si hočejo »hraniti zdrav želodec. Nekiar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krCii, bolečinam, težki prebavi ali 2asliženju. Ftavnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko alt kolfcne bolečine ali »rčno ntripanje, ohrani temveč dober «<ili krajih ici :5 aii več steklenic nektarja po original' Svari se pred ponarejanjem 1 Zahtevajte izrecno =r Dr. Eugel-nov nektar. = •200, 5Ioj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so t samos $M. vi "nski Strkljaj r,o. glicerina J(so, črno viu.i U«>. sok jerebike HM). čre*njet brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te Rojaki, izpolnujfe suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. (TIJ Mfaldperle napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjand velika miroiina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali siuderičutco se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. -brez alkohola Postavno zavarovano. Zdravniško priporočeno. P- Edini izdelovale!/ • IKIOritZ L6W, Brilllll-ffnSSOGDlfZ. naznanilo. Tvrdka flltiadlO BOlaffJO, zaloga vina, uljudno na^nnnjn tem polom vsem svojim cenj. odjemalcem, da bode v ppntleljek dne 2. oklobra I zaprta zaloga vina in pisari«!. V najem se odda. V hfii U. ?il v ulici *unt*.so (>w~. Verdi" v Gorici, ki ju ia.4 »(»miške lju-Jske posojitnlctr« se odda s 1. no veua>roiu i l P9pQ»iHCII|ia 113 OOOD prirejen lolnai za *rgooi«o z zraven spačn&tim jfanoiia-nfeiti isbstDieHii« iz treir sob s prSitkHnainL --um^oddaevon- 'ueiiio lutli brez stanovanja. Nalančneja pojasnil daje »Goriška ljudska posojilnica" v Gosposki -ulici štev. 7, Sldlikovaoa pekarija !b t\Mtom Karol Drasčik v Gorici Ra Kenii v (iatai hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, od.! i kova ne velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vin« Ia llkarl« na drobno ali v originalnih buteikah Priporofta se slavnemu občinstvu za nmog<-brojna naroČila ter obljublja solidno poatrežto •Dir- po Jako zmernih cenah. ~%ff !| Pozor rodoljubi! i 4 Zahtevajte povsod naše igralne karte | „Primor-ika" f & Na prodaj so v Gorici: v knjigam! A. UiibrscvU, Gosposki! alicn i Jf **• 7» trgoviiii-Gusimrdis na Travniku M. 2*, v tobnktiriti Sar- * ^» dujjiui, Gosposka nlica, v Solkann: totmluivim Andrej Ufien, *? v Koj.skeiii: irfjoviim Karo! Lenatrdi«-, 76