GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINA PTUJ • LETO XIV. • ŠT. 4 • DECEMBER 1990 Strokovno srečanje ob 85-letnici Perutnina Ptuj je 6. in 7. novembra 1990 v počastitev 85-letnice podjetja organizirala srečanje strokovnjakov-tehnologov naših perutninskih klavnic. K sodelovanju smo pritegnili tudi najuglednejše strokovnjake in predstavnike z nami povezanih tujih firm. Namen seminarja je bil razširiti naše znanje o stroki in v medsebojni izmenjavi mnenj najti odgovore na niz strokovnih vprašanj. Priprave in organizacijo je vodil organizacijski odbor v sestavi: dr. Glaser, dir. Šara, dir. Čelan in dr. Varga. K sodelovanju nam je uspelo pritegniti tudi vrsto znanih strokovnjakov, kot so bili: prof. dr. M. Milohnoja, in prof. dr. J. Marinšek z veterinarske fakultete v Ljubljani, prof. dr. B. Žlender in prof. dr. F. Bučar z biotehnične fakultete v Ljubljani, prof. dr. J. Živko-vič z veterinarske fakultete v Zagrebu in P. Božič iz republiške veterinarske uprave. Srečanje je odprl predsednik poslovodnega odbora Alojz Gojčič in zaželel udeležencem uspešno delo. Na strokovnem srečanju so bili podani naslednji referati: — Problematika zdravstvene neoporečnosti in kakovosti mesa perutnine in izdelkov — EGS predpisi v proizvodnji in predelavi perutninskega mesa — Kontrola kakovosti piščancev in piščančjega mesa — Ekološke rešitve mesnoin-dustrijskega kompleksa — Panade in olje v proizvodnji paniranih izdelkov Nutritivna vrednost in kulinarične prednosti koke-v — Novi postupci veterinar-sko-sanitarnog nadzora u proizvodnji i preradi mesa i peradi — Sodobni trendi v proizvodnji in distribuciji perutninskih restrukturiranih proizvodov — Kvaliteta izkoščenega piščančjega mesa Posebej je potrebno poudariti aktivno vlogo naših priznanih strokovnjakov praktikov Šare, Lovrenčičeve in mladih strokovnjakov Vido- ličnih mesnih izdelkov (klobas, paniranih izdelkov), z načini hlajenja z uporabo raznih vrst dodatkov v proizvodnji ter s sodobnimi načini čiščenja industrijskih obratov. Celotno strokovno srečanje je vodil podpredsednik poslovodnega odbora dr. Roman Glaser. V diskusiji, ki je sledila posameznim referatom, je prihajalo do zanimivih izmenjav mnenj, kjer je moderatorju diskusije, dr. Glaserju, vedno znova uspelo cije in pooblaščene veterinarske inšpekcije iz naše klavnice, ki se je aktivno vključevala v razpravo. Vsi so prispevali, da je prišlo do odkrite izmenjave mnenj o posameznih aktualnih strokovnih vprašanjih. Predstavniki naših strokovnih inštitucij in tujih firm so izrekli niz laskavih priznanj za organizacijo seminarja, z željo, da nadaljujemo z občasno organizacijo takih strokovnih manifestacij. Udeleženci strokovnega srečanja med ogledom proizvodnje v predelavi viča, Peklarjeve, Čelana in Senčarjeve, ki so s svojimi referati dokazali, da imamo močno strokovno ekipo, ki nam jo marsikdo lahko zavida in je jamstvo naših uspehov. Od znanih tujih firm so se predstavili: Laska z Dunaja, Griffith iz Belgije, Frigoscandia iz Švedske in Diversey iz ZDA. Predstavniki tujih firm so nas seznanili s tendencami razvoja tehnologije proizvodnje raz- pripeljati razpravo v »mirne vode« in sooblikovati odgovore na vrsto strokovnih vprašanj. Srečanju je prisostvovalo 60 udeležencev tehnologov perutninskih klavnic iz vse Jugoslavije, predstavniki jugoslovanskega inštituta za tehnologijo mesa in naši strokovnjaki. Posebej smo bili veseli prisotnosti predstavnikov medobčinske veterinarske inšpek- Z veseljem se priključujemo izrečeni ideji in spoznanju, da je potrebno stalno spremljati napredek v stroki oziroma tehnologiji pri nas in v svetu ter organizirati strokovna srečanja, katerih cilj je prenašati nova spoznanja v našo vsakodnevno prakso. Le z uspešnim prenosom znanja v prakso bomo lahko tudi v proizvodnji dosegali boljše uspehe. Dr. Ciril Varga Jesenske akcije pospeševanja prodaje Jesenski Zagrebški velesejem je že lata in leta osrednja predstavitvena prireditev jugoslovanskega gospodarstva, ki od časa do časa dobiva ali izgublja na veljavi, pa vendar ostaja tradicionalna in takšna, da se je ne moreš izogniti, če kaj veljaš ali pa to hočeš v jugoslovanskem prostoru. Letos smo poleg številnih akcij pospeševanja prodaje KOKETOV in ostalih proizvodov PP pričeli še pred Zagrebom v Radgoni, kjer smo se že drugič zapored predstavili konec avgusta na slovenskem kmetijsko-živilskem sejmu. Radgonski sejem postaja kvalitetna predstavitev agro-živilskega sektorja v Sloveniji in se spogleduje s sosednjo Avstrijo, obiskujejo pa ga tudi poslovneži z ostalih področij Jugoslavije. Značilno zanj je, da predstavlja z močno frekvenco Perutnina je predstavila svoj program klobas in kokete, na razstavnem prostoru pa smo sprejeli večino poslovnih partnerjev s področja severovzhodne Slovenije. V okviru sejma je bilo izvedeno tudi tradicionalno ocenjevanje izdelkov, ki je potekalo z aktivnim sodelovanjem naših tehnologov, predvsem s Tilčko Lovrenčič iz PE Predelava. Razume pa se, da tudi kvaliteta njihovega dela v Ptuju prinese na področju strokovnega ocenjevanja kakšno priznanje. Po generalki v Radgoni smo se septembra preselili v Zagreb. Thrn smo poleg običajnih predstavitev PP in živahnih poslovnih pogovorov pripravili vsak dan tudi pokušnjo proizvodov Perutnine za obiskovalce sejma in goste. Tb je bila zanimiva poživitev sejemskih aktivnosti, vendar se je pokazalo, da ne obiskovalcev zanimivo razstavno možnost za slehernega proizvajalca, čeprav konkretnih komercialnih aktivnosti ni veliko. Dejstvo, da imamo izložbeni prostor podjetja z možnostjo, da ga obišče množica prebivalcev Slovenije, ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom in prehrambeno industrijo, zagotavlja smotrnost razstavljanja. Če pa upoštevamo princip, da prebivalci Pomurja obiščejo sejem celo trikrat (enkrat službeno, enkrat v družinskem krogu, enkrat pa s prijatelji), je sploh treba biti zraven. more doseči namena, ki bi ga povsod po svetu dosegla. Na sejmih v tujini so takšne pokušine in delitve propagandnega materiala vsakdanja in normalna aktivnost. Pri nas pa redko komu uspe na tak način animirati potencialne kupce. Ko obiskovalci opazijo, da razstavljalec kaj ponuja, se zberejo v velikih gručah ter vse pojedo ali popijejo, tisti pa, ki ne pridejo na vrsto, gredo jezni naprej. Propagandne prospekte pobirajo vsi po vrsti, a jih nekateri potem že za naslednjim vogalom zavržejo. Thko se je potrebno prilagoditi jugoslovanskemu načinu sejmovanja in ponuditi vzorec in prospekte samo potencialnim ali stalnim kupcem. Sejemski dan smo navadno morali končati znotraj razstavnega prostora v razgovorih s kupci brez prisotnosti ostale »radovedne« javnosti. Nekoliko nam je letos pomagala tudi uprava Zagreb- skupni stojnici mesta Ptuja. Pokazali smo, da je tudi Perutnina sestavni in pomembni del Ptuja, ravno tako, kot ptujske zgodovinske zanimivosti, Ptujske toplice in kurenti. Veliko zanimanje obiskovalcev je veljalo KOKETOM, ki so jih lahko tudi pokusili. Tb je potrdilo, da so KOKETI izdelek evropske kakovo- Utrinka z Radgonskega sejma škega velesejma, ki je dopoldan odprla sejem samo za strokovne obiskovalce, popoldan pa je bil odprt tudi za širšo javnost. Da pa bi pritegnili pozornost popoldanskih obiskovalcev, smo na prostem postavili propagandni avtomobil PP in prodajali KOKETE po reklamnih cenah. Na tak način smo si delno povrnili stroške prisotnosti na sejmu, potencialnim kupcem pa s to akcijo momogačili pokušnjo novega proizvoda. Po Zagrebu smo se konec septembra preselili v Graz, kjer je bila predstavitev v sti. Thčas edini iz Perutnine, ki bi poleg kvalitete tudi z embalažo in ostalimi marketinškimi atributi lahko uspel v Evropi. Sejmi so za letos končani. Akcije pospeševanja prodaje pa nadaljujemo pri kupcih s predstavitvami novosti in že vpeljanih proizvodov PP. Uveljavljamo jih kot pomemben instrument komuniciranja s trgom, ki pa smo ga v preteklosti premalo uporabljali kot dopolnilo ekonomske propagande in prodaje. Tfekst in fotografiji: Edi Stropnik OMLETA PP Za 4 osebe potrebujemo: 8 jajc, 40 dkg kurjih jetrc, 20 dkg čebule, sol, poper, zelen petršilj, malo česna, 1 del paradižnikovega ketchu-pa, limonin sok, 1,5 del olja. Jajca dobro zažvrkljamo, posolimo in na vroči maščobi spečemo štiri omlete, ki jih nadevamo s pripravljenim jetrnim nadevom in potrese- mo s sesekljanim zelenim pe-tršiljem. Nadev pripravimo tako, da na razgretem olju prepražimo drobno sesekljano čebulo in jetrca. Pražena jetrca solimo, popramo, dodamo česen, ketchup in limonin sok. Ljubitelji ostrih jedi si lahko nadev popestrijo s sesekljanimi feferoni. Usklajevanje naših aktov z določili veljavne Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in preobrazba družbenega podjetja Perutnine Ptuj v delniško družbo je postavila pred delegate delavskega sveta nalogo, odločati o življenjsko pomembnih zadevah za podjetje. O problematiki smo vas široko informirali v 10., 11. in 14. številki Informacij. Na 25. redni seji, ki je bila 15. novembra, je delavski svet sprejel sledeče pomembnejše sklepe. 1. Na podlagi 83. člena Statuta družbenega podjetja Perutnine Ptuj, je delavski svet sprejel predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o delovnih razmerjih. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih so v veljavi osmi dan po objavi. 2. Na podlagi 83. člena Statuta družbenega podjetja Perutnine Ptuj, je delavski svet sprejel predlog Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je v veljavi osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1.11.1990 dalje. S tem preneha veljati Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Perutnine Ptuj. 3. Na osnovi 83. člena Statuta družbenega podjetja Pertunine Ptuj in 135. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS št. 14/90), je delavski svet sklenil Pogodbo o zaposlitvi predsednika poslovodnega odbora Perutnine Ptuj. Pri sklenitvi pogodbe zastopa delavski svet predsednik Milivoj Cimerman. 4. Delavski svet družbenega podjetja Perutnine Ptuj je sprejel POOBLASTILO s katerim določa, da je predsednik delavskega sveta Milivoj Cimerman, podpisnik Pogodbe o zaposlitvi predsednika poslovodnega odbora. 5. Delavski svet družbenega podjetja Perutnine Ptuj, je sprejel POOBLASTILO, s katerim pooblašča predsednika poslovodnega odbora Perutnine Ptuj, Alojza Goj- čiča, dipl. polit., da sklepa Pogodbe o zaposlitvi s podpredsedniki poslovodnega odbora, direktorji proizvodnih in prodajne enote, sektorjev ter vodjem obratne veterinarske ambulante. 6. Na podlagi 83. člena Statuta družbenega podjetja Perutnine Ptuj, je delavski svet sprejel Tolmačenje k sklepu o izdaji internih delnic ter organiziranju in spremembi statusa podjetja ter l.c in Le člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom (Ur. 1. SFRJ št. 46/90) glede dovoljene višine nakupa internih delnic. l.e člen Zakona o družbenem kapitalu določa: »Vrednost internih delnic, ki jih ima pravico kupiti od podjetja delavec, zaposlen v podjetju, ne sme biti večji od trikratnega zneska njegovega letno izplačanega neto osebnega dohodka.« Na 26. seji, ki je bila 23. novembra, pa je delavski svet razpravljal o poročilu o vpisu in plačilu internih delnic ter sklepal o preobrazbi podjetja v delniško družbo. Zaključno poročilo o vpisu in plačilu internih delnic Perutnine Ptuj ter spremembe statusa podjetja v delniško družbo. Perutnina Ptuj je na podlagi 120. člena Zakona o podjetjih (Ur. 1. SFRJ št. 77/88, 40/89 in 46/90), 20. člena Zakona o vrednostnih papirjih (Ur. 1. SFRJ št. 64/89 in 29/90), Zakona o družbenem kapitalu (Ur. 1. SFRJ št. 84/89 in 46/90) in 83. člena statuta podjetja pristopila k reorganizaciji družbenega podjetja v delniško družbo. Vse aktivnosti v zvezi z reorganizacijo je v interesu 2000-članskega kolektiva in kooperantov vodil PO v sodelovanju z delavskim svetom podjetja. Aktivnosti za reorganizacijo so si sledile po naslednji kronologiji: 1. Na pobudo PO je DS podjetja dne 13. 9. 1990 na svoji seji sprejel neslednje sklepe: a) Sklep o izdaji internih delnic in izplačevanju dela OD v obliki delnic. Sklep seje pričel izvajati 1. 9. 1990. b) Sklep da se družbeno podjetje Perutnina Ptuj preoblikuje v delniško družbo. Za pripravo reorganizacije je bila imenovana 9-članska delovna skupina, ki je imela nalogo, da do 31. XII. 1990 pripravi vse potrebno za reorganizacijo podjetja v DD. c) Na isti seji je DS podjetja sprejel sklep, da se skličejo delni zbori delavcev v vseh proizvodnih enotah, prodajni enoti in direkciji. Zbori so bili sklicani, na njih pa so.bili vsi delavci informirani o spremembah nove zakonodaje in preoblikovanju družbenega podjetja v delniško družbo. 2. Na osnovi pozitivnih rezultatov na zborih delavcev je DS na seji dne 16. X. 1990 sprejel »Sklep o izdaji internih delnic ter organiziranju in spremembi statusa podjet- (Nadaljevanje na 4. strani) Propagandni avtomobil PP je pritegnil veliko pozornost na Zagrebškem velesejmu zlasti zato, ker so tam prodajali KOKETE po ugodnih — reklamnih —cenah Foto: Edi Stropnik (Nadaljevanje s 3. strani) ja Perutnine Ptuj v delniško družbo v mešani lastnini.« Sklep je bil v celoti objavljen v internem glasilu PP skupaj z objavo za vpis in vplačilo internih delnic. Razpisano je bilo 600.000 delnic po nominalni vrednosti ene interne delnice 1000 din to je skupaj 600.000.000 din. 3. Dne 18.10.1990 je bil v časopisu Tednik objavljen razpis za vpis in vplačilo internih delnic Perutnine Ptuj. V razpisu je bila dana pravica nakupa internih delnic delavcem PP, upokojencem in delavcem ki so bili v podjetju v delovnem razmerju najmanj 2 leti, kooperantom in drugim upravičencem po zakonu. Rok za vpis delnic in podpis pogodbe je bil do 17. 11. 1990. V času razpisa so dobili vsi delavci pismeno obvestilo o dovoljeni višini nakupa internih delnic v skladu z zakonom in o višini možnega popusta. Obvestilo je sočasno služilo kot anketa za nakup delnic, na katero se je s svojim podpisom pozitivno odzvala večina delavcev (98%). 4. 30. 10. je DS na svoji seji obravnaval poročilo o poteku aktivnosti reorganizacije in dal dodatna tolmačenja k sklepu o izdaji internih delnic. 5. Istega dne, t.j. 30. 10. 1990 je bila skladno z Zakonom poslana vloga za izdajo soglasja k sklepu o organizaciji podjetja kot delniške družbe na Agencijo Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospo- darstva in spodbujanje prenove podjetij. Po posameznih proizvodnih enotah je bil dosežen naslednji rezultat podpisovanja pogodb: PE Stari starši 100% PE Starši 99,54% PE Brojlerji 98,44% PE Servis 97,70% PE Promet 100% PE Tbvarna krmil 100% PE Predelava 98,47% PE Perutninska klavnica 98,89% PE Ptujska tiskarna 88,61% Direkcija 97,75% PE Trgovina (še niso vse pogodbe vrnjene) Skupaj (brez PE Trgovina) 98,27% Pogodbe o vpisu in nakupu internih delnic je podpisalo tudi 85 kooperantov in 3 bivši delavci ter 1 upokojenec. 6. Dne 16. 11. 1990 smo dobili »informacijo o izdajanju internih delnic« od Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij, v kateri nam sporočajo, da v tem trenutku še nimajo ustreznih kriterijev in meril od RIS, ki so za izdajo tega soglasja potrebni. 7. Iz navedenih dejstev je razbrati, da obstajajo pogoji za nadaljnje aktivnosti, ki jih pelje DS podjetja. DS podjetja predlagamo, da na svoji seji dne 23. XI. 1990 a) Sprejme ugotovitveni sklep, da obstajajo pogoji za spremembo statusa družbenega podjetja v delniško družbo v mešani lastnini, b) Da skliče ustanovno skupščino, c) Imenuje predstavnike družbenega kapitala in kooperantov, d) Predlaga člane upravnega odbora, e) Zadolži vodstvo in strokovne službe, da speljejo postopek registracije pri pristojnem sodišču. Delovna skupina je vse postopke in aktivnosti peljala po veljavnih predpisih. Predlagani tekst in sklep je bil v celoti soglasno sprejet, ustanovna skupščina delniške družbe pa je bila sklicana za 24. november 1990. Za predstavnike družbenega kapitala v skupščini so Poročilo o zborih kooperantov in odnosih v kooperaciji je podal Franc ZUPANIČ, direktor PE Kooperacija in ga širše povzemamo. »V času med 22. oktobrom in 6. novembrom je bilo organiziranih devet zborov kooperantov po vseh rejnih okoliših. Na vseh zborih smo obravnavali prehod Perutnine v delniško družbo, saj smo dali tudi kooperantom možnost, da postanejo delničarji. Druga točka je bila namenjena obravnavi proizvodne problematike in odnosom. Proizvodnja namreč zaostaja, saj normativi niso v celoti doseženi. Razprave so bile burne. V glavnem je šlo za problematiko nizkih tež v posameznih obdobjih, na drugi strani pa za visoko konverzijo in pogine. Razprave so bile v glavnem resne in kritične. Ugotovljeno je bilo, da proizvodnja ne dosega pričakovanih rezultatov, da pa je bilo v proizvodnji nekaj specifičnih težav, na katere tudi stroka še ni našla odgovora. Sledil je sklep, naj se izdela ustrezna analiza stanja glede na dosežene rezultate in po potrebi spremenijo normativi. Aktivnosti pa niso tekle samo v kooperaciji. Veliko ostrih besed in pripomb je bilo izrečenih tudi v podjetju, zlasti na strokovnem kolegiju. Na osnovi temeljite analize stanja je od 1. septembra 1990 dalje povišana konver- bili imenovani Milivoj Cimerman, Marija Debeljak in Franc Sagadin ter predstavniki kooperantov delničarjev Janez Druzovič, Janez Golob in Mira Korošec. Več o tem v naslednji številki, oziroma takrat, ko bo opravljena registracija, kajti šele po registraciji stopi ta sklep v veljavo. Še dve točki sta bili zelo pomembni na tej seji in sicer: Poročilo o zborih kooperantov in odnosih v kooperaciji ter obravnava in sprejem plana proizvodnje za leto 1991. O obeh objavljemo širši povzetek. zija za 5 dkg, poleg tega pa še dodatek za višje teže, ki so v zadnjem času prisotne. Za vsak dekagram nad 1,75 kg se prizna še 3 grame krmila. To je vsekakor popravek, ki kooperantom daje pričakovani finančni efekt glede na doseženo proizvodnjo. Takšna rešitev pa ne more biti trajna, saj se kriteriji zaostrujejo v vseh elementih proizvodnje. Ne moremo si zatiskati oči pred realnimi dejstvi, kaj je tehnološko strokovno dopustno in kaj ne. Dodati je treba še to, da je skladno z rastjo realnih stroškov (stelje, energije in drugo) od 1. novembra dalje popravljen tudi stroškovnik od 1,25 na 1,38 din za kg prirasta. Na sestankih je bila podana tudi pobuda, naj se imenuje odbor za kooperantska razmerja, ki naj prouči stanje in ki naj kasneje spremlja rejo oziroma proizvodnjo. Odbor je opredeljen v Statutu podjetja, sestavlja pa ga 9 kooperantov in 3 člani kolektiva. Predlagani odbor je že konstituiran, za predsednika pa je izbran kooperant Simon Tbplak. Odbor je že začel z delom, obravnaval pa bo proizvodne rezultate, stroškovnik, pogoje dela kooperantov, medsebojne odnose in kooperacijsko pogodbo. Delo je torej začeto. Nujno je še dodati, da so to aktivnosti, ki jih je organi- Problematika v kooperaciji zirala Perutnina. Tečejo pa tudi druge, spolitizirane aktivnosti, ki jih vodijo posamezni kooperanti in katerih pobudnik je ptujska Kmečka zveza. Th je sklicala prvi sestanek Perutnininih kooperantov junija v Narodnem domu, septembra pa drugega v Dornavi. Pod pretvezo stanovske organiziranosti poskuša Kmečka zveza organizirati neko zadrugo ali zvezo perutninar-jev. Ne smemo pa pozabiti, da to ni stremljenje za stanovsko povezanost, merveč je to izključno politično delo, saj je Kmečka zveza politična organizacija. Čudno pa se zdi, ker še ni minilo veliko časa, ko je prav Kmečka zveza izpostavila Perutnino kot firmo z vzornimi odnosi do kooperantov.« Poročilu je sledila izredno živahna razprava, v katero so energično posegli tudi kooperanti, ki so člani delavskega sveta. Prisotni so si bili enotni, da je nujno medsebojne odnose urejati korektno, tako kot je to običaj med kulturnimi in poštenimi ljudmi. Krivde za slabe rezultate in za nezadovoljstvo kooperantov v zadnjih mesecih ter za težave in probleme, ki so se letos nakopičili v kooperacijski reji, nihče ne vali samo kooperantom. Reševanje proizvodne problematike je bilo v Perutnini nedvomno vedno v prvem planu. Za odpravo težav se je močno angažirala strokovna služba. Nedvomno pa se v Perutnini o stroki nekaj ve. Podjetje je doseglo ugledni nivo pri nas in v tujini, vsekakor tudi po zaslugi uspešnega strokovnega dela, ki se zrcali v uspešnosti razvoja. Veliko je bilo težkih uric v pogovorih, prizadevanjih in delih strokovnjakov, za odpravo težav. Ttidi zunanje strokovne ustanove so bile vključene v odpravo težav. Kjer je bilo to strokovno opravičljivo, so bili opravljeni tudi popravki normativov in stroškovnika, na osnovi katerih večina kooperantov dosega normalne finančne rezultate in so zadovoljni. Ob tem pa je toliko težje razumeti ono manjšo skupino kooperantov, ki nikoli niso bili zadovoljni in tudi sedaj niso. Z njimi je težko delati. Namesto, da bi se s konstruktivnimi predlogi vključili v skupno iskanje rešitev ob nastalih težavah, rajši stojijo ob strani in kritizirajo. Postavlja se vprašanje, kako s temi delati vnaprej. Se najbolj nerazumljiva je ta silovita politizacija kooperantov, ki se je naenkrat pojavila. Kmečka zveza je izključno politična stranka, ki nima nič skupnega s strokovno organizacijo. Thko je tudi registrirana. Takšna politizacija je nesprejemljiva, kajti posledice le-te bi lahko bile katastrofalne. Le kako bi Perutnina izgledala, če bi se delavci začeli med seboj ločevati po pripadnosti strankam in začeli medsebojni strankarski boj? Člani delavskega sveta so bili enotni v odločitvi, da mora podjetje ostati gospodarska strokovna institucija, neodvisna od političnih nazorov posameznih ljudi. Enotni moramo iskati strokovne rešitve, kako doseči boljše proizvodne rezultate. Tb je tudi osnova za zaslužek. Na obeh straneh moramo več storiti. Nobenega dvoma ni, da mora za dobro in pošteno delo rezultatom primerno zaslužiti tako kooperant kot delavec podjetja. Težko pa se je pogovarjati s kooperantom, ki pravi, da je 20 let pomagal graditi Perutnino in se primerja z delavci. Sedaj se lahko primerja. Bi se primerjal tudi takrat, če bi se zgodilo, kot se je že mnogo kje, da bi delavec za 20 let vlaganja in dela dobil delavsko knjižico namesto jubilejne nagrade? Se bi primerjal? Ttidi takšnim so kooperanti, seveda drugi, pomagali »graditi podjetje«. Ob tem je bilo poudarjeno, da bi bilo prav, če bi se malo ogledali po drugih kmetijskih organizacijah. Prav bi bilo, če bi se spomnili, da so kooperacijske pogodbe za rejo prašičev in goveda le redko veljale. Perutnina je sklenjene pogodbe vedno dosledno izpolnjevala in to je bil razlog, da je marsikateri kmet začel sodelovati. Potrebno je tudi poudariti, da je Perutnina edina od kmetijskih organizacij, ki plačuje kooperantu blago na dan predaje. Za nobeno drugo vrsto mesa, oziroma živali ali mleka ne dobite izplačila takoj po predaji. Svoje končne proizvode pa dobi Perutnina plačane tudi po 90 dneh in še kasneje. Kdo je torej na boljšem? Mar tega Kmečka zveza ne vidi. In še. Kateri kmet dobi plačano amortizacijo za rejo bika. Vsa navedena dejstva pa niso zadosten razlog, da ne bi posamezni kooperanti organizirali — prek politične stranke — sestankov nezadovoljstva. Ni pa se jim zdelo potrebno, da bi na organizirana sestanka povabili strokovne delavce podjetja, ki bi lahko odgovorili na dileme. Tega tudi niso želeli, saj so želeli enostransko deliti grenke pilule na račun podjetja, ki pa niso imele niti strokovne, niti druge trdne osnove. Iz teg se je izcimilo to, da so posamezne skupine iskale rešitev problematike v napadanju firme in njenega vodstva prek javnih medijev. Še veliko je bilo različnih razmišljanj, zaključil pa je predsednik PO, ki je med drugim poudaril: »Prepričan sem, da v tej hiši ni človeka, ki ne želi, da naši kooperanti za dobro in pošteno delo tudi dobro zaslužijo. Thdi ni človeka, ki se s kooperanti ni pripravljen sestati in pogovoriti, vendar korektno in odkrito. Kadar koli bo potreba, ali izražena želja, se lahko sestanemo in rešujemo skupne probleme. Ne moremo pa prenašati podtikanj, ki jih v zadnjih mesecih ni bilo malo. Časi na pomolu so težki. In v tem času kaliti vode in v kalnem loviti ter groziti z ulit-mati? Saj na tak način ne bomo nikamor prišli. S takim početjem bomo svojo skupno hišo porušili. Želim, da vsi pošteno delamo, pošteno zaslužimo in da vsi skupaj delimo usodo hiše, delavci in kooperanti, v dobrem in v slabem.« Priredil: Lojze Cajnko Načrt proizvodnje za leto 1991 Dne 23. 11. 1990 je delavski svet obravnaval predlog načrta proizvodnje za leto 1991. Načrt proizvodnje predstavlja I. del letnega načrta in njegova potrditev pomeni pristop k sestavi finančnega dela načrta. Priprava predloga načrta proizvodnje je potekala od junija letošnjega leta. Dogovarjali so se normativi, analizirale kapacitete in možnosti trga. V avgustu je kolegij podjetja verificiral predlog normativov z osnutkom pro- izvodnje. Po usklajevanjih z vodstvi posameznih enot ter na proizvodnem kolegiju, nazadnje pa na kolegiju podjetja smo dokončno oblikovali predlog načrta proizvodnje za leto 1991 in ga podali v obravnavo in potrditev delavskemu svetu. Osnovna predpostavka načrta proizvodnje je ohranitev domačega, ti. enotnega jugoslovanskega trga. Pomen tega trga za naše podjetje je bil predstavljen v (Nadaljevanje na 6. strani) Vrsta proizvoda EM Načrt 90 Načrt 91 Indeks 91/90 Krmila ton 117760 114200 97,0 Val. jajca za starše 000 kos 4359 4333 99,4 Val. jajca za BRO 000 kos 43778 42662 97,4 DSP - starši 000 kos 869 1197 137,7 DSP - BRO 000 kos 298% 32864 109,9 Vzreja BRO Kdč. ton 1816 2113 116,3 Vzreja BRO Breg ton 5380 4776 88,8 Vzreja BRO Kooper. ton 39932 40924 102,5 Perutninsko mesa ton 35620 35490 99,6 Razrez piščancev ton 10900 12000 110,1 Proizvodnja fileja ton 1200 1400 116,7 PO moka ton 4380 4170 95,2 Klobasni izdelki ton 7060 8000 113,3 Koketi ton 910 1200 131,9 Prevozne storitve 000 kom 4000 4000 100,0 Servisne storitve 000 ur 127,2 125,5 98,7 Storitve tiskarne 000 ur 120,0 111,0 92,4 Prodaja skupaj 000 din 773668 794677 101,1 (Nadaljevanje s S. strani) eni predhodnih številk Informacij. Morebitna, v sedanjem trenutku nakazana, zožitev domačega trga bo nujno vplivala na naše poslovanje. Za leto 1991 načrtujemo za 3,7% višjo proizvodnjo glede na rebalans 1990 oziroma oceno 1990. Na to pove- čanje bistveno vpliva nadaljni prehod v višjo obliko predelave: povečuje se razrez, proizvodnja fileja, proizvodnja klobasnih izdelkov, koketov in paštete. V sledečem pregledu je podan načrtovan obseg poglavitnih proizvodov in storitev. (Tabela na 5. strani) Sestavni del proizvodnega načrta je tudi načrt kadrov za leto 1991. Podan je pregled po posameznih enotah in za podjetje: Enota Načrt 1990 Načrt 1991 Tbvarna krmil 71 68 Stari starši 45 47 Starši 219 217 Brojlerji 67 66 Perutninska klavnica 620 592 Predelava 216 222 Trgovina 255 267,5 Promet 119 114 Servis 96 95,5 Ptujska tiskarna 79 74,5 Direkcija 181 178,5 Skupaj 1968 1942 Primerjava načrtovanega 2,4%. V sposobnost delavcev obsega proizvodnje in stori- Perutnine glede izpolnitve tev na eni in načrtovanega predstavljenega načrta proiz- števila zaposlenih na drugi vodnje v letu 1991 ne gre strani daje načrtovan nivo dvomiti, saj smo že v pre- produktivnosti. Thko načrtu- teklih letih dokazali, da s pri- jemo za 3,8% višjo pro- zadevnim in odgovornim de- duktivnost podjetja glede na lom lahko vsi skupaj doseže- rebalansiran načrt 1990 ozi- mo še boljše rezultate. Upati roma glede na oceno 1990. je le, da se bodo razmere na Za realiziranim nivojem pro- katere neposredno ne more- duktivnosti v letu 1988, ki je mo vplivati, uredile tako, da bilo naše najuspešnejše leto, nam bodo izpolnitev zastav- pa načrtovan nivo produktiv- ljenih ciljev omogočile. nosti za leto 1991 zaostaja za Plansko analitski sektor Iskrena hvala vsem za darovano cvetje in besede sožalja ob smrti očeta SIMONA MEDVED ter spremljanje na njegovi zadnji poti. sin Tbne Ob boleči izgubi drage mame MARIJE ŽGEČ se iskreno zahvaljujeva IO OOS, sodelavcem komerciale, PE It go vi na Titov trg 3 in Perut-ninček za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Kristina Cafuta in sin Mirko Žgeč Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti dragega moža in očeta FRANCA KOROŠEC se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem iz PE Servis ter mnogim delavcem Perutnine Ptuj, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni ter nam stali ob strani tedaj in v času naše največje žalosti. Hvala za vence in cvetje, za izraze sožalja in spremstvo dragega pokojnika na njegovi zadnji poti! Hvala Idinim sodelavkam iz re-procentra, hvala vsem za sleherno pomoč in vsako dobro, tolažečo besedo! Hvala gospodu Janku Kosiju za njegove lepe poslovilne besede, hvala za pokojnikovo spominsko podobo. Žalujoči: žena Marija, sin Franci, in Hčerka Ida f ..... ^ Tiho, mirno in boleče je prenehalo biti plemenito srce Francija Korošca, zaposlenega v Perutnini Ptuj—P E Servis od 28. 4. 1970. Poslovili smo se od sodelavca, mojstra, ki je živel z vsem svojim srcem s podjetjem. Ni lahko najti besed za vse kar je storil dobrega, predvsem drugim. Bil je velik mojster ne samo v svojem poklicu, vse česar se je lotil, je opravil vestno. Mnogo mladih, predvsem vajencev, se je naučilo mnogo ob njegovi strokovni razgledanosti. Kot mojster je bil strog do samega sebe, do svojih podrejenih pa human in razumen. Vse svoje znanje je prenašal predvsem na mlade, pa tudi starejši so se lahko ob njem veliko naučili. Bil je predvsem plemenit, nikoli ni nikomur rekel žal besede, samo da bi negoval medčloveške odnose. Raje je sprejel krivdo nase, kot bi koga grajal, prav zaradi tega je bil med sodelavci spoštovan in cenjen. Deloval je v organih upravljanja na nivoju TOZD in DO. Kot predsednik delavskega sveta se je zavzemal za napredek TOZD in DO. Spominjam se leta 1978. Po seji DS se mi je potožil, da občasno čuti bolečine v trebušni votlini. Dejal sem mu: Pa pojdi vendar na pregled. Odgovoril mi je, saj sem Franciju v spomin bil, pa mi nič ne najdejo. Sicer pa kaj bi tarnal, saj veste, koliko imamo dela. Da, delo in samo delo je bilo njegovo življenjsko geslo. Delu se je predajal z dušo in telesom, tako v službi kot doma. Nič mu nikoli ni bilo težko. Ne glede na to ali je bil praznik, sobota ali nedelja, ko je bilo potrebno, je s sodelavci bil na delovnem mestu. Ni se bilo težko odločiti, ko smo ga izbrali za najboljšega delavca v kolektivu. Toda prerana in kruta smrt je pretrgala to vez med nami. Tako kot je bil vesten v podjetju, je bil tudi doma, kjer sta si z ženo Marijo ustvarila topel dom ob hčerki Idi in sinu Franciju. Bil je dober mož in oče. Ponosen na svoja otroka ter srečen v zakonu. Mi sodelavci smo izgubili dobrega prijatelja in izvrstnega strokovnjaka, žena Marija moža, hči Ida in sin Franci pa dobrega in skrbnega očeta. Težko je vsako slovo, še težje pa je tedaj, ko zahrbtna in neozdravljiva bolezen kruto in neusmiljeno trga iz naših vrst sodelavca kot je Franci Korošec. Nemi smo se poslednjič v tihem gaju poklonili njegovemu spominu, hvaležni za vse, kar je storil za dobrobit podjetja in družbe kot celote. Njegovi sodelavci Drugi o nas... One of ihe parachutists dunng ihe opening festivities On Friday June 29, 1990 the new Processing plant of the Perutnina poultry company was opened in the Y ugoslav town of Ptuj. The opening of this ultramodern processing plant was a new milestone for the poultry company, which, by the way, also celebrates its 85th anniversary this year. The festivities, that were attended by several prominent guests both from at home and abroad, certainly deserved the to be called spectacular. One of the highlights was the landing of a team of parachutists, equipped with magnificent parachutes. History The Perutnina poultry company sprung from a poultry purchasing Office that had been set-up by the poultry merchant Valentin Reinhard in 1905. This purchasing Office soon set up its own smail processing plant. The company continued to grow and in 1931 poultry meat, eggs and game were supplied from Ptuj throughout the Kingdom of Yugoslavia. After the Second World War this private company, which was now run by Valentin Reinhard’s wife, Josipina, was established as a State enterprise. The State attached great significance to the company. In 1947 the company became an independent enterprise and definitely thanks to its considerable export activities the company continued to grow steadily. Now, in 1990, the Perutnina Ptuj poultry company is an extensive company, which apart from having its own processing plant also owns its own hatcheries, a feed mili, its own wholesale companies and 70 shops throughout Yugoslavia. They also manage their own transport, as well as the production and printing of packaging materials. The poultry company as a whole, which produces well over 40,000 tonnes of poultry meat per annum, at least 30% of which is exported, employs more than 2,000 people. 9 Stork supplied full eguipment for an ultramodern processing plant in Yugoslavia Official opening PERUTNINA PTUJ ill! piilllITHINA ?l. Processing plant In 1986 the decision was taken to build a new processing plant next to the existing one. Stork was selected to supply the equipment and act as a coordinator for the complete technical installation. The new ultramodern processing plant has a capacity of 16,000 broilers per hour, divided over two killing hnes, which transfer to four automatic eviscerating lines. The technical production facilities for processing have been set up in such a way that both frozen and fresh products can be produced. In this poultry processing plant, that was fully equipped by Stork, ali the latest developments in technology and systems have been applied. For supply the GP-container system was selected. Furthermore, the plant has been provided with air-agitated scalders, the latest version of the Chickway weighing lines, ACM-2000 portioning lines and filleting machines. Naturally, automatic rehangers have been applied throughout. The broilers processed have a live weight varying Signing of the contracts by Perutnina Ptuj and Stork betvveen 1,200 and 3,000 gr. Also thanks to the fact that a whole new building was erected the routing could be laid out in conformity withthe latest insights in logistics. Apart from logistics a great deal of attention was also devoted to hygiene and safety during the construction of the new plant. Mr. E. Sara, production director, Perutnina Ptuj Holandska firma STORK, ki je dobavila opremo za perutninsko klavnico, je Perutnini Ptuj namenila skoraj celo stran v strokovnem časopisu te ugledne firme. V nadnaslovu opozori, da je firma Stork dobavila kompletno opremo za visoko moderno klavnico Perutnine Ptuj v Jugoslaviji. Sestavek že v uvodu opozori bralce tega strokovnega časopisa, da je bila 29. junija 1990 v jugoslovanskem mestu Ptuj pri firmi Perutnina otvoritev nove visoko moderne klavnice v letu, ko firma praznuje 85-letnico razvoja. Nadaljuje pa: »Proslavo, kateri so prisostvovali pomembni gostje iz domovine in tujine, bi lahko označili kot spektakularno. Eden od pomembnih elementov prireditve je prav gotovo nastop skupine padalcev, ki so bili opremljeni z atraktivnimi padali.« Nadaljuje z zgodovino razvoja podjetja, vse od leta 1905 do danes, ko 2000 članski kolektiv letno proizvede 40.000 ton piščančjega mesa za domači in tuji trg. Nadaljuje z opisom klavnice in opozori, da so bile v tej uvedene mnoge novosti in dosežki visokega znanja prenesenega v prakso. Opozori tudi na visoko stopnjo higiene in varnosti pri delu. Naj dodam. Se zavedamo dovolj, da imamo najmodernejši klavniški objekt? Imamo tak odnos do njega, kot ga zasluži? Vemo biti tako ponosni nanj, kot je dobavitelj opreme STORK? Se zavedamo reklame in slovesa, ki ga je o Perutnini ponesel ta članek v svet? Urednik Pred tridesetimi leti Uresničena vizija Pri urejanju svojega arhiva sem naletel med drugim tudi na članek v takratnem SLOVENSKEM JADRANU, ki je izhajal v Kopru, z dne 27. novembra 1959. V članku Kurja farma pod Osojnico piše M.S. (kolikor se spominjam je bil domačin, verjetno študent g. Smrdel) o ustanovnem občnem zboru sindikalne podružnice Perutninarstva KRAS v Neverkah (Pivka). Dogodka se spominjam, ker sem bil takrat tudi izvoljen za prvega predsednika sindikalne podružnice. Zanimive so bile takratne naše napovedi, ki so se pozneje več kot uresničile. Citiral in pokomentiral bom nekatere dele članka: »Preurejena menza je bila kar prevelika za ves kolektiv, ki zaenkrat šteje nekaj čez 50 članov. Nič čudnega, saj je poteklo komaj nekaje mesecev, odkar so objekte bivšega vojnega podjetja »zasedle« kure in odkar je prišlo strokovno osebje, ki bo z domačimi ljudmi razvilo perutninarstvo, zaenkrat še v skromnih pogojih, a z izredno lepo bodočnostjo. Prvi sindikalni zbor je bil živahen in spodbuden. Poleg volitev novega sindikalnega vodstva in organizacijskih vprašanj se je dober del razprave vrtel okrog proizvodnih in organizacijskih vprašanj podjetja samega. Kar mimogrede je govornike zaneslo na razpravljanje o sedanjih in bližnjih problemih podjetja. Videlo se je, kako so vodstvo in delovni kolektiv izredno tesno zvezani z nastajanjem novega kombinata, ki ima komaj nekaj mesecev življenja, a je že vpeljal proizvodnjo za trg« (konec citata). Prvi delavci iz okoliških vasi so bili v glavnem bivši delavci z vojne pošte. Le strokovni delavci so bili »prišleki«, tako (direktor Petan, računovodkinja Benkovičeva, oba iz Brežic, tehnični direktor ing. Kump z Agronomske fakultete v Ljubljani, vodja valilnice Lovrenčič iz Loč pri Poljčanah, vodja nesnic ing. Kukurin z Reke ter veterinar dr. Baš iz Maribora. Mene pa so zadolžili za vzrejo in za ustanavljanje predelovalnih obratov, kot so bili sortirnica jajc, valilnice, klavnice ter broilerji v Zabičah. Iz uvodnega dela članka je razvidno, kako smo se takrat pogovarjali o problemih, organizaciji in razvoju. Skratka, kakršen je bil podjetniški jezik, takšen je bil tudi sindikalni ali politični. »Pred meseci je razpravljanje, za kaj naj bi porabili objekte bivšega vojnega pod- jetja, pretrgala pobuda okrajnih kmetijskih forumov. Namenili so jih perutninski farmi in kasneje kombinatu, ki bo postopoma zrasel. Glede same proizvodnje in organizacije ne bo kombinat nič novega, saj poznajo podobna perutninarstva drugod v svetu že desetletja in smo mi pravzaprav šele zadnje čase pričeli izkoriščati tudi po tej strani velike možnosti. Pomen bodočega kombinata je v velikem družbenem produktu, ki ga bo ustvaril na posameznega zaposlenega, zelo ugodnem tržišču, ki ga ima za svoje proizvode in v tem, da bo z leti zagotovo bistveno spremenil okolico, kjer raste ter pomenil vsem okoliškim vasem lepo bodoč- nost z zaposlitvami in močno spremenil gospodarsko stanje tega dela postojnske občine« (konec citata). Zanimivi so poudarki o pomenu kombinata, kjer je bilo pričakovati velik družbeni produkt na delavca in s tem profit. Ravno tako perspektive tržišča, ter možnosti zaposlovanja in s tem vpliva za razvoj okolice. In resnično, danes je težko prepoznati okoliške vasi, Neverke, Košano, Sušico — nove hiše, ro- že, zadovoljstvo ljudi. Sam moram priznati, da smo se takrat nekoliko bali, ali bo res, kar obljubljamo. Letos sem se oglasil pri nekaterih prijateljih in vsi so mi izražali zadovoljstvo z doseženim, tako v podjetju kot v privatnem življenjenju. Iz poslovnih podatkov pa je razvidno, da kombinat danes: — zaposluje 861 delavcev in 233 kooperantov, — proizvaja 20.000 ton perutninskega mesa in da — ima visoko akumulacijsko stopnjo. »Živahni direktor temperamentno pripoveduje, kolik kup problemov postavlja sama organizacija proizvodnje. Manjka strokovni kader za perutninarstvo, niso še razvite pomožne dejavnosti, potrebne so precejšnje preureditve prostorov za novo dejavnost, velik problem je voda, z naraščanjem delovnega kolektiva bo raslo stanovanjsko vprašanje, problem je pravilno nagrajevanje, ki je zlasti težavno, ko podjetje šele organizira proizvodnjo, kolektiv še nima veliko izkušenj, trenutno jim manjka cementa; problem je kakšen sistem naj porabijo ali loj-trski ali parterni, problem je tudi proizvodnja, ki že teče itd. Prav zadnji problem je zelo zanimiv. Zaenkrat imajo v proizvodnji že 23.000 nes- nic (nikjer v državi jih nimajo toliko na istem mestu!) in njihov plan predvideva že prihodnje leto 4 milijone jajc za trg ali za valilnice, kar bo doseženo hkrati z graditvijo farme, ki mora biti v prvi fazi dograjena čez dve leti!« (konec citata). Th »živahni« direktor je bil Zdravko Petan, poznejši direktor Laboda v Novem mestu, ustvarjalen, komunika-tivem dober organizator ter vedno prepričan v uspeh ob dejanskem sodelovanju z vodilnimi in z delavci. V dveh letih sodelovanja ga nisem slišal, da bi kdaj povzdignil besedo! Imel je razumevanje za vsakogar. Zanimiva je tudi omemba dileme — ali vzreja (Nadaljevanje na 9. strani) V vzrejališča piščancev preurejeni vojaški objekti v Zabičah pri Ilirski Bistrici Foto: Slavko Brglez (Nadaljevanje z 8. strani) kokoši na gredah (»lojtrski sistem«) ali na globokem na-stilju (»parter«). Po več kot tridesetih letih dilema pri nas še vedno ni razčiščena! »Pravzaprav pa je pri komaj nekaj mesecev starem podjetju zanimivo še nekaj drugega, namreč rast podjetja in rast proizvodnje same, ki poteka že od začetka. Ma-lokje pri nas vidimo, da bi kak gospodarski objekt gradili in ga hkrati vključevali že v proizvodnjo. Druga zanimivost je dinamičnost rasti tega objekta. Okolica in ljudje se še dodobra niso zavedli, da je vojno podjetje dokočno prenehalo, ko je že zraslo novo vitalno podjetje. Prav njegova vitalnost, ki obljublja, da bo v nekaj letih obilno poplačala današnje napore, je najbolj prijetna stvar, ki jo človek opazi pri Perutninarstvu Kras. Zdi se, da je stvarnost skoro prehitela načrte. Nobenih dolgoletnih razprav, načrtovanj in prerekanj ni bilo. V nekaj poletnih mesecih je podjetje že dobilo hrbtenico in v kratkem času bo, o čemer sem trdno prepričan, presenetilo z naglim razvojem vse tiste ljudi, ki zaenkrat še pomilovalno govorijo o kurnikih v Neverkah, ki se posmehujejo ob besedah, da v kratkem času lahko podjetje z družbenim produktom preseže Javor, naj-večje podjetje v občini« (konec citata). Poudarjena je vitalnost ljudi in nove proizvodnje. Najbolj drzna pa je napoved, da bo Perutninarstvo Kras po družbenem produktu preseglo takrat ugledno in perspektivno podjetje JAVOR v Pivki. Ne vem, kdo je danes prvi po realiziranem družbenem produktu, vem pa, da se Javor bori za obstanek, Perutninarstvo Kras pa tudi v teh težkih časih dobro gospodari. V primerjvi s Pivčani smo na Ptuju doslej zabeležili večji razvoj, čeravno v začet- ku z manjšo oblastveno podporo kot Pivčani. Na žalost nimamo ohranjenih podobnih dokumentov, da bi lahko primerjali naše prvotne vizije z danes doseženimi. Znano je samo, da smo o zidavi farm začeli razmišljati dve leti prej kot Pivčani in da smo dobili »žegen« (kredite) od republike in zveze dve leti pozneje. Ob koncu bi se morali vprašati, zakaj smo perutni-narji kot gospodarska dejavnost uspešni zlasti v severozahodni Jugoslaviji (in po svetu)? Številni so dejavniki, ki na to vplivajo, a jih večinoma le enostransko poznamo. Gotovo spadajo mednje tehnologija, marketing, investicije, management, zadovoljstvo, možnost velikih serij, kvaliteta mesa, pripadnost. Vse to moramo še naprej razvijati, vendar je osnova oziroma bistvo predvsem v genetskih sposobnostih kokoši (velikost dednostnih deležev) za posamezne produkcijske lastnosti. Velika sredstva za razvoj genetske znanosti, zlasti v ZDA, omogočajo iskanje in utrjevanje pozitivnih lastnosti. Letno izboljševanje v višini 1-2% dednih lastnosti pri hibridih (konverzije, prirasta, trajanja vzreje...) oziroma tako imenovanega produkcijskega indeksa, kot ga napovedujejo multinacionalke, se že uresničuje! Tb pomeni zniževanje stroškov, zniževanje cene mesa in s tem večjo konkurenčno sposobnost. In te živali, stare starše, kupujemo za našo reprodukcijo brez obnavljanja! Tb pa le toliko, da bi vsi skupaj tako sodelavci kot kooperanti ostajali na realnih tleh! Uresničene napovedi so bile pred enaintridesetimi leti videti utopične, danes so pa več kot uresničene. Tb je za perutninarje resnično zadovoljstvo in v teh časih dobrodošla spodbuda za mlajše rodove. Slavko Brglez Franc Tetičkovič Nepričakovano, malo prehitro se je odločil in zapustil svoje delovno mesto direktorja splošnega sektorja, katerega je opravljal štiri leta z veliko odgovornostjo in čutom za pravičnost. Pred štirimi leti, junija je prišel med nas in se junija letos upokojil in niti dan več ni ostal, kot je svojčas sam napovedoval. Thkšen, ko je bil v življenju, pokončen, pošten, marljiv, in odločen, se je tudi od nas poslovil. Hvala mu za njegovo bivanje, prijateljstvo in delo med nami, hvala mu za njegov vzor. Napozaben je bil popoldan in julijski večer v Gradišču, v globoki senci košate lipe, ob topli kuhinji njegove soproge gospe Olge, v zelenju sadovnjaka in v bližini njegovega kralja-vinograda, ko smo se poslovili od njega. Neverjetno veliko smo si imeli lepega povedati, čeravno smo relativno kratek čas skupaj živeli. Slišali smo tudi med drugim, da je bil perut-ninar že pred 35 leti, ko je sodeloval v slovenski akciji pri pregledih štajerskih kokoši. Povedano je tudi bilo, s kakšno natančnostjo in odgovornostjo je opravljal svoje delo v tej akciji. Thdi nespecifična reakcija na tif. kateri je ponavljal, je za njegovo odločitev bila pozitivna diagnoza! Le kje so tisti časi? Navedeno je bilo tudi veliko lepega o njegovem uspešnem in odgovornem političnem delovanju v ptujski občini, regiji in Sloveniji. Vendar bodo o tem drugi več povedali ali so že povedali, zlasti tisti, ki so z njim delovali in soustvarjali del ptujskega razvoja. Kljub odgovornim funkcijam je še izredno študiral in od veterinarskega bolničarja oziroma tehnika prehodil naporno pot do diplome sociologa. Ne vemo oceniti, ali je simbolika ali slučaj, da je aktivno delovno dobo končal kot uspešen di- rektor slošnega sektroja, ki je toliko prispeval k uspešni razvojni organiziranosti v naši perutninski organizaciji. Še zadnje dneve v Perutnini je dokazal svoje dolgoletne izkušnje, delovno vnemo in visoke sposobnosti, ko je vodil priprave in izdajo monografije Perutnine Ptuj ob njeni častitljivi 85. letnici. Publikacija je edinstveni dokument o razvoju podjetja do sedaj in bo lahko dobra osnova za nadaljnje raziskave raz- voja podjetja. Tb, kar je zapisano, se ne more pozabiti, lahko se le izpopolnjuje. Ob koncu mu želimo čim več počitka, zadovoljstva, zlasti pa zdravja. Pričakujemo tudi, da nas bo često obiskoval, da mu bomo lahko povedali, kaj in kako delamo in kako nadaljujemo njegovo pot. Nam pa bo povedal, kako se počuti in kako preživlja zaslužen pokoj. Njegovi prijatelji in sodelavci Feliks Polanec Anica Širovnik »Šef, dost mam«, je v šali letošnjega maja rekla naša vedno vedro razpoložena in med fanti »mama« imenovana Anica Širovnik, ki je bila nazadnje zaposlena kot delil-ka hrane in urejevalka okolja na farmi Sela. Daleč v januar 60. leta segajo Aničini spomini, ko je kot 22-letna Svenšekova prišla k hiši za skubilko puranov na »hant getrib«. Vestno delo jo je kasneje vodilo skozi jajčni oddelek, po zgraditvi nove klavnice na trak v evi-sceraciji in nato zopet v sodobnejšo sortirnico jajc na Selah, za nameček pa še kakšna štiri leta v kokošnjak oskrbovat kokoši in pobirat jajca. Po 17 letih prakticiranja od A do Ž se je ustalila v jedilnici farme Sela. Tu se ni samo v režimu in pri jedilniški kulturi, ampak tudi zunaj na cvetličnih gredah in prekrasnih sobnih cvetlicah poznala skrbna in požrtvovalna roka naše Anice. TMo delo od rane mladosti ji je vtisnilo pečat potrpežljivosti in razumevanja do sodelavcev, pa naj je bil ta zelenec ali veteran. Umetelno je znala marsikoga pretentati in mu mračno razpoloženje spremeniti v vedrejše. Ob odhodih sodelavcev navadno preveč poudarjamo čisto rutinsko vloženo delo in delovne zasluge, vse premalo pa poudarjamo tiste človeške vrline, s katerimi je znal kdo v kolektivu delovati spodbujajoče in humano. Želimo, da nam je vsakdo priljubljen, brez sprenevedanja sredine, v kateri se nahaja. V tem smislu smo veselo zaključili poslovilno srečanje z željo, da naj bo Anici doma prijetno, od doma pa le naj od časa do časa pokuka na framo, če smo pridni. Anica, hvala! Sodelavci Odslej bo pel »svojo« Oče nebeški glej... med upokojenci. Da, naš kulturnik, organizator krvodajalstva, kontrolor, Feliks POLANEC se je sredi leta upokojil. V Perutnini se je zaposlil kot šofer 1. julija 1966. Th-krat je bil transport v podjetju še slabo razvit, zato je bilo treba poleg vožnje prijeti še za marsikatero delo. Začel je s prevozom odkupljene živine pa nadaljeval z dveton- brez našega kulturnika Feliksa. Številni so tudi obiski raznih gledaliških in drugih predstav v Cankarjevem domu, v Zagrebu, Mariboru in še kje, ki jih je on organiziral. Po reorganizaciji čuvajske službe pa je poleg kontrolne službe prevzel še skrb za urejanje počitniških objektov podjetja. Človek bi rekel, da je igral vrsto stranskih vlog, ki pa so bile zelo pomembne za počutje delavcev. To še skim hladilnikom in drugimi vozili. Feliks pa je želel več, zato se je ob delu vpisal v srednjo ekonomsko šolo in jo tudi uspešno končal. Julija 1975 je prevzel delovno mesto kontrolorja delavcev v bolniškem staležu, istočasno pa je postal vodja čuvajske službe v podjetju. Delo ni bilo ravno hvaležno, zato se je rad udejstvoval z bolj ali manj humanitarnimi aktivnostmi. Že v letu 1976 je začel organizirati krvodajalce v podjetju. Tb humano dejavnost je gojil kasneje kar 10 let neprekinjeno, za kar je prejel več priznanj. Marsikdo ga je bolj poznal kot odličnega pevca v Komornem moškem zboru Ptuj kakor pa v Perutnini. V sodelovanju s Slavkom Brglezom in drugimi pevci je celo organiziral pevski zbor Perutnina, ki je prvič javno nastopil na 6. dnevu perutni-narjev. Škoda, da je zbor prenehal delovati. Marsikatere razstave ne bi bilo v podjetju zlasti, če se spomnimo, s koliko zanosa je sodeloval pri pripravi raznih internih proslav in prireditev, ki jih je v kolektivu včasih bilo veliko več kot sedaj. Na srečanju ob zaključku leta, ob dnevu žena ali drugi priliki, bi nam kar nakaj manjkalo, če Feliks ne bi zapel svoje priljubljene pesmi Oče nebeški glej... in drugih. Na Oče nebeški glej ni pozabil niti, ko nas je ob odhodu v penzijo povabil in pogostil v prijetnem letovišču na Švabovem. Odsej bo sicer prepeval med upokojenci, vendar smo prepričani, da se bo rad vračal tudi v svoj dosedanji kolektiv in nas kdaj pa kdaj razvedril s svojo pesmijo. Feliks, pridi! Pričakujemo te! Sodelavci Magda Hajduk Minil je že mesec, kar smo se poslovili on naše dolgoletne sodelavke Magde Hajdukove in ji zaželili še dosti zdravih let v pokoju. Pred 26 leti je prišla Magda v Perutnino in je ves čas delala v računovodstvu na obračunu prodajaln in skladišč. Thko je začela ob samem začetku organizirane lastne maloprodaje. Rastla in izpopolnjevala se je z njeno širitvijo in vsemi spremembami, ki so jih prinesli obračunski sistemi. Delo ni bilo lahko, pa tudi nikoli ga ni manjkalo. Navajena trdega dela iz otroštva je zmogla vse obvez- nosti, kiji jih je nalagala služba, delo in skrbi, da je ustvarila družini topel in prijeten dom in končala šolsko izobrazbo, ki je ni mogla pridobiti v letih, ki so šoli namenjena. Skromnost in vestnost, Magdi tako lastne, so kljub obilici dela dopuščale, da je bila vedno pripravljena pomagati in učiti mlajše, ki so prihajale. Magdi, za vse lepa hvala. Zdravje in sreča ob vnukinji naj ji polepšajo leta v zasluženem pokoju. Sodelavci Božo Borovčak Letos maja v najlepšem mesecu je odšel v zaslužen pokoj Božek, ki smo ga vsi poznali pod tem imenom. Zaposlil se je 6.4.1978 pri takratnem Tlansservisu Perutnine kot keramičar in te-racer, kar je bil tudi njegov poklic. Lahko rečemo, da v teh dvanajstih letih dela pri Perutnini ni prodajalne, skladišča ali proizvodnega obrata, kjer Božek ne bi vložil svojega dela truda, kjer ne bi polagal ploščic ali brusil tera-co tlaka. Božek se je do kraja zavedal, kako važnega pomena je lepo urejen prostor. Naš upokojenec je tudi mnogokrat žrtvoval nočni počitek, delal v podaljšanem času po 12 ur ali več, pa tudi mnogo prostih sobot in nedelj je prebil ob ploščicah, zavedajoč se, da mora naslednjega dne steči proizvodnja v obratu oziroma prodaja v trgovini. Ne samo, da je bil Božek zaveden delavec, bil je tudi dober prijatelj in sodelavec. Saj je rad prenašal svoje znanje na druge, predvsem pa na mlajše in se trudil, da si pridobijo praktično znanje. Kljub lepemu številu let in zadnje čase slabemu zdravju je Božek zmeraj bil za dobre medčloveške odnose. Ob slovesu se mu za vse iz srca zahvaljujemo in mu želimo trdnega zdravja in dolgo življenje v zasluženem pokoju. Sodelavci Marta Kaučič Pred dnevi smo se poslovili od naše drage Marte Kaučič, ki se je upokojila. Skoraj 30 let je preživela naša Marta ob blagajni. Začela je še rosno mlada za blagajniško mizo v takratnih Mesninah in z njimi prišla za Perutninsko ograjo. Delo v računovodstvu, ki ga vsaj sami ocenjujemo, da je vse prej kot lahko in vse obračunske spremembe teh let so svoje pustile tudi v blagajniškem poslovanju. Ob tem še skrbi za ustvarjajočo družino, ko še nismo poznali organiziranega varstva otrok in ne rednega delovnega časa zaradi službenih obveznosti, ji niso mogle pregnati vsem tako dobro poznanega prisrčnega nasmeha z njenega obraza. Z njim je znala potešiti nezadovoljno stranko pri blagajniškem okencu, z njim je znala razveseliti in potolažiti nas, svoje sodelavce, ko je bilo najtežje. »Marta, za vse to ti iskrena hvala z željo še na mnoga zdrava leta v pokoju.« In ko bo mimo poslovne zgradbe hitela v mesto na klepet ob kavici, pričakujemo, da bo vstopila in nam s svojim nasmehom polepšala še kakšen z delom in skrbmi zamorjen dan. Sodelavci KLUB UPOKOJENCEV PERUTNINE PTUJ VABILO Sklicujem 4. občni zbor Kluba upokojencev Perutnine Ptuj, v petek, 21.12.1990 ob 14. uri, v poslovnem centru Perutnine Ptuj, Potrčeva c. 10/IV nadstropje Predvideni dnevni red: 1. Izvolitev organov občnega zbora 2. Poročila: 3. Razprava o poročilih 4. Razrešnica dosedanjim organom 5. Volitve 6. Načrt dela kluba za leto 1991 7. Razno Prosimo, da pridete na občni zbor pravočasno, po možnosti eno uro prej, da boste lahko poravnali članarino za leto 1991. S seboj imejte člansko izkaznico Kluba zaradi vpisa o plačani članarini. Predsednik: Drago ČATER Vabim vas, da po občnem zboru prisostvujete tradicionalnemu srečanju upokojencev Perutnine Ptuj ob koncu leta 1990, ki bo takoj po zboru. Vsem, ki ne boste utegnili priti na občni zbor, želim zdravo in uspehov polno novo leto 1991. Predsednik PO: Alojz GOJČIČ 30.6.1990 ja začela uživati zaslužen pokoj Tinika Sven-šek, zaposlena na farmi Kidričevo. Delovno pot je v Perutnini pričela 3. 2. 1976 na omenjeni farmi kot krmilka perutnine. Vedno je zastavljala vse svoje delovne moči in se zavedala, da potrebuje največja starševska farma samo ustvarjalne in sposobne ljudi. Ni ji bilo težko priti na delovno mesto ob vsaki uri in ob vsakem času, kajti vsi vemo, da živa proizvodnja terja od nas nenehno navzočnost, to je 365 dni in noči v letu. Bilo je tudi deset zaporednih tednov, ko Tinika ni bila niti za dan odsotna na delovnem mestu. Veseli smo, da ji je zdravje do kraja ustrezno služilo. Želimo ji še naprej krepkega zdravja in dolgega uživanja zasluženega pokoja. Ob slovesu smo ji izkazali spoštovanje in ljubezen, saj smo bili vsi prisotni na poslovilnem srečanju. Sodelavci Kristina Svenšek Klub upokojencev Perutnine Ptuj pred 4. občnim zborom Hitro, kar prehitro nam starejšim, minevajo dnevi, tedni, meseci, leta in ni še dolgo, ko smo na 3. občnem zboru zadnje dni decembra 1989 sprejemali načrt aktivnosti za leto 1990. Zdaj je pred nami 4. občni zbor, na katerem bomo spet podali poročilo in obračun. V naslednjem želimo na kratko opisati in s tem obvestiti delavce in kooperante PP, kaj smo delali in kaj izvršili. Z veseljem ugotavljamo, da smo načrt aktivnosti za leto 1990 v celoti izpolnili, deloma tudi presegli. V skladu z letnim načrtom smo uspešno izvedli dva enodnevna izleta. Prvi izlet smo organizirali v mesecu maju v Hrvatsko Zagorje. Spotoma smo si v varaždinski trdnjavi ogledali zgodovisnki muzej, kjer so nas tudi seznanili s pomembnejšimi dogodki iz hrvatske preteklosti. Naslednji naš postanek je bil v Mariji Bistriški, kjer smo si najprej ogledali čudovito baziliko, polno bogastva, lepote in umetnosti. V Stubi- cah smo se ustavili pred veličastnim spomenikom Matije Gubca ter si nato ogledali muzej kmečkih uporov. Iz Stubiških Tbplic, kjer smo imeli skupno kosilo, smo se vračali preko Žetal proti Ptuju. Vozili smo se skozi kraje, ki jih je pred letom prizadela huda ujma. Zdaj je že tu kar precej obnovljenega. Ustavili smo se pri domačiji kooperanta Stanka Polajžer-ja, ki nam je zelo nazorno opisal tisto strašno noč od 3. na 4. julij 1989, ko so zemeljski plazovi povzročili tod največjo škodo. »Morilski« hudourniki so dobesedno odnašali hiše, gospodarska poslopja, ceste, mostove in vse drugo. S pomočjo prebivalcev Slovenije je uspelo Haložanom v enem letu škodo omiliti, tako da je danes življenje pri njih več ali manj normalno. Presenečeni smo bili, ko nas je prišla pozdravit v avtobus cela Plajžerjeva družina in nas pogostila kot »dobre, stare« prijatelje. Pred koncem naše poti smo si še ogledali notranjost romarske cerkve na Ptujski Gori. Na drugi izlet smo se avgusta odpeljali v Logarsko dolino. Po obisku v trgovini Tbvarne nogavic v Polzeli smo si v Mozirju ogledali Savinjski gaj. Th smo ljubitelji narave in cvetic imeli kaj videti. Med nadaljnjo potjo smo si v Radmirju ogledali svetovno znane mašne plašče. Zatem smo se ustavili pred skalnato Iglo, kjer smo se čudili bistri vodi reke Savinje in se nadihali svežega planinskega zraka. Po kosilu v Planinskem domu v Logarski dolini, smo bili namenjeni k slapu Rinka in od tam najbolj korajžni še na Okrešelj. Žal nam je to, kar bi bilo gotovo najlepše, preprečila huda nevihta. Zato smo se odpeljali v Gornji grad in si tam ogledali pravkar prenovljeno baziliko. Od tod pa smo se preko Celja vrnili v Ptuj. Priredili smo tudi tri družabna in delovna srečanja. Prvo srečanje smo organizirali pri lovskem domu na Zgornji Hajdini, kjer nas je pozdravil tudi podpredsednik PO Dimče Stojčevski ter nas seznanil s poslovnimi dogodki PP, zlasti s predstoječo otvoritvijo nove klavnice, povezano s proslavo 85 let PP. Drugo srečanje je bilo pri prijaznih Štrausovih v Dole-ni, tretje pa pri Domu KS Jože Potrč v Ptuju. Udeležba na vseh teh srečanjih je bila visoka. Članom smo prav tako ponudili pohode v planine. Prvi pohod smo izvedli na sredino Pohorja na Areh in od tam peš do Mariborske koče. Drugi pohod je veljal Osan-karici, Tfem kraljen in Trem žebljem ter se končal v Šmartnem. Tfetji pohod je bil »potepanje« po Slovenskih goricah mimo Jeruzalema do Gornje Radgone. In zadnji, četrti, je bil organiziran na Roglo in njeno okolico. O krvodajalstvu lahko govorimo kot o vrednoti, ki pomeni tisto dejavnost, s katero se na zelo konkreten način odraža vsa veličina človeške solidarnosti. Je kaj lepšega, bolj humanega, kot darovati del sebe, da ohraniš življenje drugemu? V okviru 85-letnice Perutnine je bilo organizirano tudi srečanje krvodajalcev. 9. novembra smo se zbrali v poslovnem centru. Na srečanju smo pregledali opravljeno delo in se seznanili z organizacijo aktivnosti v prihodnje. O aktivnostih, dosežkih in načrtih so poleg poročevalca — sedanjega organizatorja krvodajalstva v Perutnini spregovorili še predsednik PO Alojz Gojčič, predsednica Za vse te pohode je dal iniciativo naš vrli gorski vodnik Franc Kodela, ki jih je tudi izpeljal srečno brez zapletov. Upokojenci smo bili vse leto tesno povezani z dogodki v PR V aprilu smo si lahko ogledali naprave v novi klavnici. Kar smo tam videli, nas je prijetno presenetilo. Konec junija smo se udeležili proslave ob 85. obletnici PP. Z novo organiziranostjo PP nas je dodobra seznanil podpredsednik PO Tbne Čeh. Kot gosta pa sta nas spomladi na eni izmed naših sej obiskala Miran Korošec in Sergeja Ules, predsednik in tajnica konference SSS. Pogovarjali smo se o sodelovanju, zlasti na področju športa in kulture. Predvideli smo tudi zdravstvena in druga ustrezna predavanja. V zimskem času smo priredili tri zdravstvena predavanja o zadevah, ki so najbolj aktualne za starejše osebe. Vsa predavanja so bila dobro obiskana. Predavatelji so bili priznani zdravniki: dr. primarij Aleksander Poznik, dr. Ciril Korpar in dr. Irena Maračič. Zanimali so nas tudi potopisi. Tilko nam je Štefan Bolkovič v besedi in diapozitivih orisal pot po Kanadi in ZDA, Lojze Cajnko pa prikazal lepote in mikavnosti s poti po slovenskih planinah. občinske organizacije Rdečega križa Žalika Obran, vodja transfuzijskega oddelka ptujske bolnišnice dr. Jožica Vrečko in sekretarka občinskega Rdečega križa Marija Gnilšek. Na srečanju so (ob žal skromni udeležbi) bila podeljena priznanja najprizadev-nejšim krvodajalcem. Povzetek poročila Delavci Perutnine smo se začeli vljučevati v krvodajalske akcije takoj po tem, ko jih je ptujski Rdeči križ začel organizirati. V aktivnosti so se vključevali v krajih bivanja. Leta 1976 pa je Feliks Polanec, ki je nekaj pred tem prevzel delovno mesto kontrolorja bolniških staležev, začel organizirati samostojne Člani izvršnega odbora smo se ponavadi sestajali med našimi uradnimi urami vsakega 1. in 15. v mesecu ter sproti reševali razne tekoče zadeve našega članstva. Tako smo jim pomagali sestavljati razne prošnje in pritožbe, ki so se nanašale na višino pokojnin, stanovanjske in socialne probleme ter drugo. Upokojencem smo nudili kdaj pa kdaj ugodne nakupe zaklanih piščancev in jajc. Ob pomembnejših jubilejih smo članom pismeno čestitali. Obiskovali smo tudi bolne člane v bolnišnicah. Najbolj potrebnim članom smo nudili finančno pomoč pri nakupu ozimnice. In naši načrti v bodoče? Predvsem želimo pomladiti naš izvršni odbor z novimi člani, ki bodo z novimi idejami in izvirnimi zamislimi popestrili delo kluba, da bo bolj privlačno in nas še bolj povezovalo s PP. Želimo, da odnosi z zaposlenimi delavci v PP ostanejo še naprej dobri. Želimo še naprej pristno in plodno sodelovati z vodilnimi v PP. Želimo, da bi PP v novi organiziranosti dosegala še lepše rezultate, ki bodo v ponos ne samo nam, ampak ljudem po vsej Sloveniji. Za izvršni odbor: Drago Čater krvodajalske akcije našega podjetja. Za to humano dejavnost je kasneje skrbel polnih 10 let. Aktivnost je v začetku nekoliko nihala, vendar rasla vse do leta 1985, ko so dealvci Perutnine skupno darovali 161 krat. V naslednjih letih je aktivnost upadala odvisno od možnosti, volje in pripravljenosti za delo organizatorja. Lani je bilo opravljenih le 58 odvzemov, z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da je krvodajalstvo v Perutnini ponovno v porastu. K temu nedvomno prispeva tudi ugodnost 2 prostih dni, ki jih krvodajalci uživajo, če darujejo kri. Doslej je bilo v 8 organiziranih akcijah opravljeno 162 odvzemov. V tem letu sta načrtovani še dve akciji. Ob tem pa je potrebno poudariti, da se je številnim dosedanjim krvodajalcem pridružilo v tem letu 24 novih, zlasti mladih sodelavcev. Naj navedem nekaj številk. Od začetka krvodajalstva v podjetju je kri darovalo 322 delavcev. Nekateri so se upokojili, drugi odšli s firme, tako imamo sedaj evidentiranih 236 krvodajalcev, od teh pa je aktivnih 176. Za aktivne štejemo tiste, ki so v zadnjih treh letih darovali vsaj enkrat. Vsi ti številni krvodajalci so za svojo aktivnost prejeli množico zaslužnih značk, plaket in drugih priznanj. Tbkrat je teh priznanj skupno kar 158. Pri tem pa je treba poudariti, da to ni odraz letošnjih aktivnosti, marveč so bila zaslužena v zadnjih štirih letih, kajti od leta 1986 ni bilo srečanja, na katerih bi priznanja podelili. Tb je tudi razlog, da boste nakatera imena prečitali večkrat, za različne stopnje in da boste našli imena tistih, ki so pod- jetje medtem že zapustili. Morebiti se bo kdo, ki bi moral prejeti katero izmed priznanj zaman iskal med prejemniki. Če se kaj takega primeri, prosim, da to sporočite. Za tak primer sta dva razloga. Morebiti darovalec sodeluje tudi v krajevni organizaciji RK, ali pa gre na odvzem samoiniciativno, pa za to ne dobimo podatkov, obstaja pa tudi možnost, da le še nimamo v celoti natančne evidence, dasiravno smo zbirali in primerjali podatke tako v transfuzijskem oddelku bolnišnice, kot v občinski organizaciji Rdečega križa. Tfe nevšečnosti bomo vsekakor v kratkem odpravili z boljšo organizacijo. Zadnje obdobje namreč organizacija krvodajalstva v našem podjetju ni bila ravno negovana. Krvodajalske akcije so bile organizirane na tri mesece ali celo občasno. Thkrat pa se jih vsi številni krvodajalci niso mogli udeležiti, ker bi bil prevelik izpad v proizvodnji. Nesporno tako velika organizacija ne more biti uspešna ' brez ustrezno organiziranega dela. Ker so bile akcije poredko, so posamezniki odhajali neorganizirano. Včasih tudi takrat, ko je posameznik potreboval prosti dan, ki ga zagotavlja zakon. V letošnjem letu sta prosta celo dva dneva, vendar je polega te pravice tudi obveznost, da s svojo odsotnostjo ne sme trpeti delovni proces. Kako torej naprej? Znano je, da sleherno odsotnost, ki ni zaradi višje sile, odobri neposredni predpostavljeni vodja v proizvodnji. Tb velja tudi za odsotnost zaradi darovanja krvi. Torej se lahko prijavite za krvodajalsko akcijo šele takrat, ko vam je odsotnost od dela odobril predpostavljeni v delovnem procesu. Zagotovim lahko, da vodstvo podjetja podpira našo humano dejavnost in ne bo omejevanj, kadar to ne bo nujno. Če bi se kje dogajalo drugače pa sporočite. Ko so bile akcije redko organizirane je včasih prihajalo da tega, da je bila celo mo- (Nadaljevanje na 14. strani) (Nadaljevanje s 13. strani) tena proizvodnja, kar ni opravičljivo. Da bi se temu izognili smo letos začeli organizirati krvodajalske akcije vsak drug mesec, ker pa je krvodajlcev veliko smo se odločili za akcije vsak mesec. So torej tako pogoste, da bo lahko vsak krvodajalec našel sebi primeren termin. Tudi nujne akcije sedaj koordiniramo s transfuzijskim oddelkom, razen če je ta izven rednega delovnega časa, zato ni nobenega razloga, da bi iskali možnost darovanja izven organiziranih akcij. Tlidi evidenca bi naj bila natančna, zato se že pripravljamo, da jo bomo vodili računalniško, takoj, ko bo to mogoče. Računalnik pa bo pomagal tudi v transfuzijskem oddelku. Še nekaj je pomembno. Da bi odvzem krvi v transfuzijskem oddelku nemoteno potekal, je želja osebja, da sporočimo, koliko krvodajalcev bo prišlo, saj si morajo pripraviti material, za darovalce malico in še marsikaj. Zato prosimo, da sporočite, kadar nameravate iti na odvzem krvi. Da bo bolj enostavno, lahko sporočite svojo odločitev kar telefonistki v . Direkciji (772-511), ki bo sporočila imena prijavljenih organizatorju akcije. Poročilu je sledila razprava, v katero se je najprej vključil predsednik poslovodnega odbora Alojz Gojčič rekoč: »Dragi sodelavci — krvodajalci! Moram reči, da sem ponosen na vas. Za tako humano, tako zveličavno dejanje kot je dajati kri, pomagati sočloveku, mislim, da bi vsaka druga beseda bila odveč, kot da rečem samo hvala. Človek je sicer lahko ponosen na visoke številke, ki jih je navedel Lojze, vendar v tem primeru številke niso samo številke, marveč res humana dejanja, ki jih bomo vsekakor podpirali vse dotlej, dokler ne bo dejavnost ovirala proizvodnega procesa. Precizno je bilo tudi povedano, kako naj tečejo stvari v prihodnje, in tako naj res potekajo. Pa ne, da bi hoteli zavirati krvodajalstvo v Perutnini — nasprotno, podpiramo ga.« V nadeljevanju je spregovoril o našem prazniku — 85. obletnici, o aktualnem trenutku v Perutnini, prisotne je seznanil tudi s potekom priprav na prehod v delniško družbo. Predsednica občinske organizacije Rdečega križa Žalika Obran je izrazila zadovoljstvo, ker se števlo aktivnih krvodajalcev spet povečuje. Še zlasti je pohvalila dejstvo, da se vključujejo mladi. Pritrdila pa je navedbam uvodnega poročila, da je precej težav in tudi stroškov, če krvodajalske akcije ne potekajo organizirano. Vsem, tudi tistim, ki niso bili prisotni, se je za njihovo humano dejavnost zahvalila in vse povabila k nadaljnjemu sodelovanju. Dr. Jožica Vrečko se je krvodajalcem zahvalila za darovano tekočino življenja v imenu bolnikov, še zlasti tistih, katerim je darovana kri rešila življenje. Izrazila je še željo, naj bi vsak starejši krvodajalec navdušil in pripeljal s seboj mladega sodelavca. Sledila je podelitev zasluženih značk in priznanj. Podeljene so bile samo plakete in druga priznanja, značke pa bodo podeljene v kolektivih proizvodnih enot ob ustrezni priliki. Najaktivnejša krvodajalca v podjetju Ivan Gavez, ki je daroval že 63 krat in Bruno Krajnc, ki je daroval 59 krat, sta že prejela tudi zlate plakete, zato sta tokrat prejela Monografijo Perutnine. Pesebno priznanje Rdečega križa je prejela PE Tbvar-na krmil. V Tbvarni krmil je od 72 zaposlenih 21 krvodajalcev. Thdi po številu odvzemov je to najaktivnejša skupina, k čemur nedvomno poleg aktivnih krvodajalcev prispeva tudi vodstvo te PE s svojim razumevanjem in naklonjenostjo. Posebno priznanje Rdečega križa in Monografijo Perutnine pa je za svoje dolgoletno delo v organizaciji krvodajalstva prejel prvi organizator Feliks Polanec. Med pripravo te številke Perutninarja je bila organizirana že deveta akcija, ki se je je udeležilo 21 krvodajalcev. Vsem iskrena hvala za sodelovanje. Organizator krvodajalstva Lojze Cajnko Krvodajalci iz Perutnine Ptuj, ki prejmejo značke za 5,10,15,20,25, 30 in 35-krat darovano kri (oktober 1990) Značke za 5x 1. BEDRAČ Hilda, Brojlerji 2. BERGLEZ Adolf, Promet 3. BUKŠEK Anton, Servis 4. BLAŽEK Anton, Servis 5. BEGAN Franc, Tbvarna krmil 6. BREG Martin, Perutninska klavnica 7. CAJNKO Lojze, Direkcija 8. ČUŠ Stanko 9. CVETKO Martin, Perutninska klavnica 10. CAFUTA Stanko, Starši 11. ČEH Ivan, TVgovina 12. ČELIGO Srečko, Tovarna krmil 13. ČUŠ Pavla, Predelava 14. EMERŠIČ Boža, Perutninska klavnica 15. FRAS Janko, Perutninska klavnica 16. GOJČIČ Jožica, Perutninska klavnica 17. GABROVEC Franc, Perutninska klavnica 18. HOJNIK Zlatko, Stari starši 19. HORVAT Franc, Perutninska klavnica 20. IVANČIČ Stanislav, Perutninska klavnica 21. JELEN Slavica, Perutninska klavnica 22. JUS Bernard, Perutninska klavnica 23. KUKOVIČ Ivan, Stari starši 24. KUŠENIČ Ivan, Predelava 25. KROŠEL Jerica, Starši 26. KOVAČIČ Ivan, Servis 27. KRAJNC Milan, Perutninska klavnica 28. KOCUVAN Marica, Perutninska klavnica 29. KOZEL Jože, Perutninska klavnica 30. MUNDA Milan, Ptujska tiskarna 31. MUNDA Anica, Starši 32. MURKO Janez, Servis 33. MEDVED Anton, Starši 34. MARUH Nevenka, Perutninska klavnica 35. MEGLIČ Franc, Promet 36. MERC Janez, Perutninska klavnica 37. MERC Marjan, Servis 38. NAHBERGER Jožica, Tlgovina 39. OSTERC Jožica, Direkcija 40. OGRIZEK Marija, Perutninska klavnica 41. OGRIZEK Mira, Starši 42. POŽAR Anton, Tovarna krmil 43. PUKŠIČ Mirko, Predelava 44. REBERNAK Viktor, Predelava 45. ROJKO Marija, Direkcija 46. STRMŠEK Anton, Tfgovina 47. STRMŠEK Bojan, Promet 48. SMILJAN Štefan, Perutninska klavnica 49. ŠIBILA Marjan 50. ŠTEGAR Edvard, Ptujska tiskarna 51. ŠOŠTARIČ Alojz, Perutninska klavnica 52. TURK Martin 53. TOPLAK Janja, Direkcija 54. TOPLAK Jožica, Starši 55. UČAKAR Bojan, Direkcija 56. VINDIŠ Ivan, Tbvarna krmil 47. ZAGORŠEK Vladimir, Stari starši 58. ZAJC Zlatko, Starši 59. VILČNIK Marjan 60. VALENTAN Vinko, Servis 61. MERC Stanislav 62. MERC Marjan, Servis 63. VRBNJAK Alojz, Perutninska klavnica 64. ZUPANIČ Vlado, Servis 65. ZUPANIČ Alojz, Starši Značke za 10x 1. ARNUŠ Marjan, Predelava 2. BLAŽEK Anton, Servis 3. BEDRAČ Anica, Perutninska klavnica 4. BEDRAČ Martin 5. BOHANEC Mihael, Servis 6. BRLEK Avgust, Servis 7. BREČ Martin, Perutninska klavnica 8. CVETKO Martin, Perutninska klavnica 9. ČUŠ Pavla, Predelava 10. ČELIGO Srečko, Tbvarna krmil 11. FRAS Janko, Perutninska klavnica 12. FRAS Vladimir, TOvarna krmil 13. GLASER Anton, Predelava 14. GAJŠEK Dragica, Perutninska klavnica 15. JELEN Slavica, Perutninska klavnica 16. KUKOVIČ Ivan, Stari starši 17. KOVAČEC Anton, Servis 18. KOROŠEC Franc, Servis 19. KOVAČIČ Ivan, Servis 20. KUŠENIČ Ivan, Predelava 21. MUNDA Anica, Starši 22. MUNDA Milan, Ptujska tiskarna 23. MEGLIČ Franc, Promet 24. MERC Stanislav 25. MERC Majda, Direkcija 26. MURŠEC Janez, Promet 27. PLAJNŠEK Stanko, Servis 28. PUKŠIČ Mirko, Predelava 29. ROŠKAR Franc, Predelava 30. STRAMIČ Alojz, Perutninska klavnica 31. ŠEGULA Roman, Direkcija 32. TOPLAK Janja, Direkcija 33. ZAGORŠEK Vladimir, Stari starši 34. ŽNIDARIČ Jože, Tbvarna krmil 35. ZAJC Zlatko, Starši 36. ŠOŠTARIČ Alojz, Perutninska klavnica Značke za 15x 1. BERANIČ Martin, Starši 2. BREČ Martin, Perutninska klavnica 3. BOHANEC Mihael, Servis 4. ČELIGO Srečko, Tbvarna krmil 5. FRAS Vladimir, Tbvarna krmil 6. GRABAR Marjan, Predelava 7. GAJŠEK Dragica, Perutninska klavnica 8. GLASER Anton, Predelava 9. KOZEL Janez, Perutninska klavnica 10. KOREN Anton 11. KRSTIČ Ratko, TTgovina 12. LACKO Boris 13. MUNDA Milan, Ptujska tiskarna 14. MOLNAR Zdenko, Pertuninska klavnica 15. MERC Zvonko, Direkcija 16. MOLNAR Stanko, Predelava 17. PERNAT Stanko, Direkcija 18. ZAGORŠEK Stako, Predelava 19. ZAGORŠEK Vladimir, Stari starši 20. ZAJC Zlatko, Starši 21. JANŽEKOVIČ Adolf, Predelava 22. ŽNIDAR Jože, Tbvarna krmil Značke za 20x 1. BABUSEK Branko, Brojlerji 2. BOMBEK Marjana, TTgovina 3. BREČ Martin, Perutninska klavnica 4. BOHANEC Mihael, Servis 5. ČELIGO Srečko, Tbvarna krmil 6. FERČEC Marjan 7. FRIEGL Anica, Ptujska tiskarna 8. GLASER Anton, Predelava 9. MERC Zvonko, Direkcija 10. MOLNAR Stanko, Predelava 11. POTRČ Milan, Servis 12. PETEK Alojz, Servis 13. PERNAT Stanko, Direkcija 14. TRAVNIKAR Milan, Perutninska klavnica 15. VRTIČ Marjan, Servis 16. ZAGORŠEK Stanko, Predelava 17. ZAJC Zlatko, Starši 18. ZAGORŠEK Vlado, Stari starši Plakete za 25x 1. BEZJAK Franjo, Tbvarna krmil 2. FERČEC Marjan 3. FRIEGL Anica, Ptujska tiskarna 4. HERGA Milan, Tbvarna krmil 5. POTRČ Milan, Servis 6. REPIČ Branko 7. TURNŠEK Valentin, Servis 8. ZAJC Zlatko, Servis Značke za 30x 1. BEZJAK Franjo, Tbvarna krmil 2. HERGA Milan, Tbvarna krmil 3. POTRČ Milan, Servis 4. REPIČ Branko, Servis 5. TURNŠEK Valentin, Servis 6. TOŠ Vinko, Tbvarna krmil 7. ZAJC Zlatko, Starši Značko za 35x 1. TOŠ Vinko, Tbvarna krmil Krvodajalci, pri katerih ni pripisana proizvodna enota, so odšli s podjetja. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta IVANA RAJH se iskreno zahvaljujeva IO OOS in sodelavcem PE Trgovina in PE Servis za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Zdeka Godec sin Ivo Rajh Ob smrti očeta ANTONA BLAŽEK se sindikatu in sodelavcem PE Promet iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti. sin Anton Ob smrti očeta IVANA KELC se zahvaljujem Perutnini Ptuj za venec, posebno še sodelavcem valilnice Turnišče. hčerka Irena por. Vidovič Ob boleči izgubi drage mame ANE VIDOVIČ se iskreno zahvaljujem sindikalni konferenci in sodelavcem farme Sela za darovano cvetje, izrečeno sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Terezija Turnšek Ob boleči izgubi dragega očeta RUDOLFA KOKOLA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in mi nudili pomoč. hčerka Trezika Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA PUKŠIČA se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje sodelavcem OE Kidričevo in sindikatu. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in meni ter moji družini izrekli sožalje. hčerka Julijana Kupčič Ob boleči izgubi drage mame MARHE SKLEDAR se konferenci sindikata ter sodelavcem PE Tovrna krmil iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremljanje na njeni zadnji poti. sin Janko Skledar PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov družbenega podjetja Perutnina Ptuj, Izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2500 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska PP PE Rujska tiskarna.