Poštnina plačana v gotovini. HUMORISTIČNI LIST Izhaja mesečno dvakrat. Številka stane 2 D., letno 30 D. Uprava in uredništvo: Škrat, Kranj Inserati po dogovoru. Štev. 18. V Kranju, dne 10. decembra 1927. Leto I. — Včeraj sem vas tudi tukaj videl, gospodična! Tonili ste v solzah nad nekim dopisom! — Ali to nisem bila jaz! Jaz znam plavati! I Stran 134 „ŠKRAT“ Štev. 18 P. n. naročnike, ki še niso po¬ ravnali naročnine, pozivamo, da isto store v najkrajšem času. Kdor Izmed omenjenih pa je po- ložnico zgubil, zadostuje dopis¬ nica upravi, pa se mu položnica dostavi. Torej stori vsak svojo dolžnost! — XYZ— Cirkuški belec v Telovi procesiji. V malem mestecu v Sloveniji je navada, da jaha župan pri procesiji na Telovo konja-belca. Neko leto pa ni bilo nikjer mogoče dobiti belega konja. Kaj početi ? Ze ves mesec pred Telovim se je bal velezaslužni čevljar župan Rak Cmiha, kaj bo, in z njim se je balo vse mestece. K sreči pa je prišel ravno pred Telovim velikanski cirkus „Buffalo Bill", obstoječ iz nekega zasilnega šotora, enega voza, ravnatelja, ravnateljice, njene hčerke, klovna in — krasnega belca. Slava in čast mesteca, posebno župana, ki se je že bal iti peš, sta bila rešena. Cirkuški ravnatelj je bil pripravljen posoditi konja proti odkupu 50 vstopnic. Prišel je slavnostni dan. Dvojno slavnosten: radi procesije in ker je bivala v mestu neka visoka oseb¬ nost, za katero niso prav vedeli, kdo je. C mik . je spravljal svojo mestno gardo v red. Kra¬ sne postave, dolgi, golobradi Lujzek Skrampl, zraven njegov majhni tolsti Mastenovič Marko, stari Kovač, ki je bil gluh kot kanon in drugi taki junaki. Eden je imel preveliko uniformo, drugi premajhno, pa to ni škodilo. Vsaki je imel bridko sabljo in pu¬ ško. „Zakaj nisi sabljo očistil, Strausvogel ?“ se je raz¬ srdil gospod Cmiha. „E, e, odkar je ta stara zelenjavo z njo sekala, je ne morem več očistit." „Pozor 1“ Cmiha je sedel na konju. „Ti, Kovač, pazi, da boš isto delal, kot drugi. Naprej!" In začelo se je brcanje z nogami, butanje, sablje so se vpletale med noge, a počasi so le šli dalje. Take garde še menda ni bilo za procesijo. Cmoha je ponosno jezdil belca. Ko so prišli pred slavno osebo, ki je stala na verandi (edini v mestu) je Cmiha pozdravil s sabljo na levo, a ker je to sto¬ ril z desno roko, komandiral: „Desno glej!" in vsi so se obrnili proč od slavljenega gospoda. Prvi blagoslov. Po blagoslovu se je pripravila me¬ stna garda in gluhi Kovač je ustrelil lepo prvič v zrak. Cmiha je jezno pogledal, dal komando, garda je ustrelila in — belec in Cmiha sta ležala v blatu. Kaj se je zgodilo? Ko so srečno pobrali blatnega Cmiha, ki je šepal v z blatom „pobarvanih“ belih hlačah, so videli, da konju nič ni in da je konj dre¬ siran pri močnem strelu pasti kot mrtev na tla. Konj in Cmiha se nista več udeležila procesije, garda je odvedla šepajočega Cmiho, ki je doma izvedel, da je bil oni „visoki“ gospod nevaren lat in vlomilec, ki tudi ni prizanesel županu Cmihi. Od tedaj ne mara Cmiha cirkuških belcev in „vi- sokih" gospodov. — XYZ— Poroka Motorine Lahkožive. Bilo je leta 2027 po Gospodovem rojstvu v dobi tehnike. Zdarko Zdarin, 35 let star mladenič s sanja¬ vimi očmi, je z globokim vzdihom odložil radiogled in žalostno rekel; „0 mamica, tako mi ugaja! Misliš, da me bo Motorina vzela? Ko bi mi le hotela odkriti ljubezen. Mama Zdarinova je odložila računsko-obreslm stroj tip „X 38“ in pogladila sina po skrbno onduliranih la¬ seh. »Otrok, ne razburjaj se," ga je tolažila, „ni se ti še treba bati, da obsediš. Nekoliko boš moral še koketirati, da boš pri veliki izberi mladih mož srečno prijadral v zakon. Pa zakaj ie ne bi Motorina vzela? Saj si lep fant, domače in gospodinjsko vzgojen, znaš tudi glasovir mučiti. Hvala Velikemu duhu, da Moto- rini ni treba gledati na doto. Ono že lahko vzdržuje moža 1 “ * * Motorina je odposlala na delo vse uslužbence svoje tovarne za izdelovanje umetnih figovih listov žen¬ skih oblek. Bila je srčkana in če jo je pogledal člo¬ vek v položaju, kot je bila sedaj, ostrižena na balin, z monoklom, privezanim okrog vratu, z bluzo, pričenši pod grudi, raztegujoča se, da so se videla izpod 8 centimetrov dolgega krila krasna bedra, je bila oča- rujoča. Okrog beder je imela na dveh obročih drago kamenje z lune. Poklicala je nazaj svojo prijateljico Teftefkico, kiji je vse zaupala. »Poglej to zbirko pesmi, Teftefkica, stare so sto let. Naivne narodne pesmi: »Pojdimo v Varaždin!", »Valencia!" in druge. Kaka ljubezen v teh pesmih! Kaj bi bilo, če bi se jaz poročila?" »Ti? Motorina, prosim te, kdo se pa še dandanes poroči." »Vem, vem! A jaz se poročim. Zdravka Zdravina vzamem. Če ga pozdravim, tako lepo zardi. Pokličem ga za 7. dan na r. v. (rendez-vous) na Mars. Njegova mama bo gotovo tudi prišla kot garde-dama!" # * # 7. dan. Motorina je imela za 2 cm skrajšano krilo. Zdravko je bil ves zadivljen. Motorina je bila bogata in bi z lahkoto preživljala moža. Na Marsu je bilo vse polno izletnic. Tu je bilo shajališče prebivalcev vseh mogočih planetov. Po Ra¬ dio kanalu so plesali. Vsak mož je bil ves srečen, če ga je kaka lepotica prosila za novi ples »Ročno- stojni-step." Tudi Zdravko je plesal. Bil je ves očaru- Štev. 18 ŠKRAT Stran 135 joč. Doma se je bil napudral, lepo počesal svoj „bubi-kopf", se oblekel v salonske hlače, pri katerih je hlačnica bila najmanj 60 cm široka. „Mamica,“ je dejal svoji materi, „pelji se nazaj na zemljo z eteroomnibusom! Veš, Motorina me je po¬ vabila naj se peljem z njenim eteroplanom." * * # Poroka. Po poroki je šel Zdravko Lahkoživ, tako mu je bilo sedaj ime, z ženo Motorino v privatni kon- tor. Motorina je odprla skrivni predal universalnega pohištva, ki je služilo za mizo, omaro, posteljo in vzela v roke knjigo priročne oblike. Slavnostno je dejala: „Ta knjiga, ljubi Zdravko, je cel kapital. Bila sem vedno starokopitna in sem no¬ sila krilo najmanj 1 cm daljše od drugih. Hvala Ve¬ likemu duhu, imam mnogo služabnikov, vendar bi mi bilo ljubše, če bi prevzel nadzorstvo nad mojo — kuhinjo, tu ti predam kuharsko knjigo!" On ni kriv. Koren je postal oče in toži: »Moja uboga žena!" Njegov prijatelj ga tolaži: „Le potolaži se, saj nisi ti kriv njenih bolečin . . .“ Prijatelj v sili. „Torej lahko računam na tebe, da mi boš za pričo pri poroki?" »Sigurno! Jaz nisem eden tistih, ki puste prijatelja v sili na cedilu!“ Zadrega Zena: »Ali ne opaziš, da me novi klobuk kar po¬ mladi !“ Mož: »Da, kar za 10 let! Koliko pa si pravzaprav sedaj stara?" Zena: »Sedemindvajset!" Mož: „S klobukom ali brez?" —p— ;; Koliko je ura? Pravijo, da je bilo na Francoskem ... •• Umrl je oče Dipon in postavil za glavnega dediča bratranca Divala pod pogojem, da izvrši njegovo zad- •• njo željo. V oporoki je napisal: »Hočem biti pokopan :: poleg moje mile ranjke žene na malem pokopališču •• v Fuji le Brendonu." II Pika. •> Fuji le Brendon je oddaljen 200 km, a dobri bra- j • tranec koleba med željo, da se pokori pokojenčevi :: volji in med nejevoljo, da bi moral plačat. • evoz <• bratranca v krsti, ker to bi bil zelo velik i' late Zna- no je, da je potovanje mrtvih mnogo dražj. nego ži- |[ vih ljudi. :: Konečno mu pade srečna misel v glavo. »Alright" in že hiti k svojemu najboljšemu prijate- j lju, katere i dbži svojo tajnost in ga zaprosi po- J moči. Priv 'j i,c jo je, obljubil. Zakaj bi mu ne po- | magal, saj sla prijatelja! | Drugi dan na vse zgodaj poprimeta dedič in f njegov prijatelj mrtveca vsak pod eno roko, skrbno j dvigneta v vagon — - v oddelek I. razreda ter ga po- ♦ sadita k oknu. Sama pa sedeta v oddelek lil. razreda. ♦ Vlak se odpelje, se ustavi in zopet odpelje. Na tretji | postaji vstopi neki kapetan in se vsede nasproti mrt- Z veča. Nekoliko minut preide. Kapetan si zapali ciga- | reto, pogleda na uro in opazi, da stoji. Z »Gospod, oprostite, ali ste tako prijazni in mi po- | veste, koliko je ura?" Z Steklenih oči buli mrtvec v svojega sopotnika in na t ustih ima nekak ironičen nasmeh. Ali pa se je kape- Z tanu le dozdevalo. | »Pardon, gospod," ponovi častnik, »vprašal sem vas, Z koliko je ura?" * _ u ♦ » T »Gospod, ali mi hočete odgovoriti,," f _ a ♦ » ♦ »Slišite, prijatelj, nečem, da zbijate šale z menoj!" f __ _ _« ♦ » ~~ T »Dam vam rok, da premislite in sicer štel bom do I pet. Ako mi do takrat ne odgovorite, vam prismolim | zaušnico, kakršne še niste občutili!" | ___ 2 _ it ♦ »Ena . . . dve ... tri . . štiri —“ | _« ♦ ,.Pet!“ 1 Lop! In z vso svojo močjo je kapetan lopnil mrt- | tveca po licu. Mrtvec se zvali na tla. Kapetan se na- z gne in ga otipa rekoč: »Obraz in roke so popolnoma | hladne! Kaj je to! Ubil sem ga, Bog nebeški! Posa- x dili me bodo na zatožno klop radi uboja." | V tem trenotku zapelje vlak v velikem loku v pre- S dor. Odločitev je bila brza kakor v vojni. Kapetan j i ■»♦»♦»♦♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦»»»♦♦»♦♦♦»»»♦♦♦»»♦»»i Stran 136 »ŠKRAT" Štev. 18 odpre vrata — potisne mrtveca ven in se mirno vsede na svoje mesto ter hlini, kakor da čita časopis. Vlak se bliža zadnji postaji Fuji le Brendony. Bra¬ tranec Dival in njegov prijatelj stopita v oddelek, kjer sta pustila mrtveca. Na največje začudenje ni o truplu ne duha ne sluha. Prestrašeni dedič si otrne znoj s čela ter se s zadnjimi silami toliko ohrabri, da vpraša kapetana: »Pardon, gospod, ali niste imeli sopotnika v tem-le kupeju?" „Da, imel sem ga!“ „In . . . kaj je ž njim?" „Ali niste videli, stari prijazni gospod je izstopil že na prejšnji postaji!" Sanje. Žena: „Kaj ti je, da se tako kislo držiš?" Mož: „Slrašno! Sanjalo se mi je, da mi je na tre¬ buhu zrastla tovarna z visokim dimnikom; takoj sem poklical dva zidarja, da sta začela podirat pa mi je padla pri podiranju opeka na glavo, da sem se preje prebudil predno so podrli dimnik — in tako sem s strahom in z bolečino na glavi takoj pogledal po dimniku — vendar sem opazil, da nič več ne stoji!" Študije. „Adolf, ti si takole bolj učen, povej mi, kaj je to relativitetna teorija od Einsteina?" „No pazi, če si kako fletkano punčko skupaj — ti mineta dve uri kakor ena minuta; če pa ležiš gol na razbeljeni plošči ognjišča se ti zdi baš nasprotno." „In to je Einstein znašel — kolosalno!" Prijateljsko. Brundič svoji ženi: „Lebovič naju zopet vabi na pogreb že svoje tretje žene. Sla bova, aii to ni zado¬ sti, slednjič se mu moram vendar enkrat revanžirati!“ Kaj bi storil zanjo? Sprl bi se zanjo, stepel bi se zanjo, Kdo ve kaj bi storil zanjo. Bi lagal se zanjo, bi vzdihaval zanjo, Spil bi morje, če b’ b’lo treba zanjo. Bojeval se zanjo, grizel bi se zanjo, Hodil bi pod oknom vso noč, zanjo. Bi prisegal zanjo, krvavel bi zanjo, Ne bi pil, ne jedel, ako treba zanjo. Streljal bi se zanjo, bi podil se za njo, Vsakogar nagnal bi, kdor bi hodil zanjo. Klečal na kolenih zanjo, in bi kradel zanjo, Taka je ljubezen, ki jo čutim zanjo. Sanjkal bi se zanjo, in se vozil zanjo Plaval bi celo prot’ toku zanjo. Dal prav vse bi zanjo, res, prav vse le zanjo. Toda tepec bil bi, če umrl bi zanjo, Ali sploh katero. Pagat ultimo! V nebesih igrajo tarok Bog Oče, sveti Peler in Mojzes. Mojzel napove Pagat Ultimo. Peter vrže karto in Bog Oče pa premišljuje . . . Boječe opazuje to Mojzes in zastoka nenadoma: „0 Bog, samo sedaj nikakega čudeža!" Slab izid. „To imamo od tega! Včeraj je cela družba pila na moje zdravje, danes imam pa jaz takega mačka, da je že kar tigru podoben!" Nerazumljivo. „Ne razumem, kako pride gospa Jezikovna v drugi stan, ko je vendar njen mož že dve leti v Ameriki!" »Popolnoma enostavno, saj-je vsak teden prispelo pismo od njega! Kaj je vzrok? »Čestitam, gospod Miler, slišal sem, da ste dobili trojčke. Zelo redek slučaj." „Ja, saj mi pa tudi ne gre v glavo, kako je to mo¬ goče. Mislim pa, da je od tega, ker je žena pred enim letom brala knjigo »Trije mušketirji". No, no, zakaj pa sedaj bežite od mene?" »Oprostite, moram urno domov. Ravno danes je za¬ čela moja žena brati knjigo »Ali Baba in 40 ropar¬ jev!" Stran 18 »ŠKRAT" Štev. 137 Kar je — je! Pogreb. Župnik pride, ko je bilo že vse zbrano, Po pridigi hoče župnik ravno v župnišče, ko ga nek' vaščan ustavi: »Prečastiti, danes ste tako lepo pridi' govali, da je Bog oče vse prav in dobro naredil. Po¬ glejte mojo ženo, kakšen »kaselc" ima na hrbtu." »E, ne boš prijatelj, kakor za grbasto je pa Bog tvojo ženo izvrstno ustvarit!*, Moderna frizura. A. : „Kako se ti dopade moja frizura?" B. : »Pojdi, pojdi, to je popolnoma damska frizura." Dobro se je izrezal. V malem mestecu je umrla, recimo z lepo besedo, »Kokota" in zapustila svoje premoženje mestnim re¬ vežem pod pogojem, da spregovori domači župnik ob njenem grobu nekoliko lepih, za njo častnih be¬ sed. Mestni reveži so bili obupani, ker se nikdo ni upal k osivelemu župniku. — Končno sklenejo, da župnika vsaj vprašajo za svet. Rečeno, storjeno! Deputacija se zglasi v župnišču s prošnjo, da bi gosp. župnik ob grobu spregovorili par besedi — sicer je denar izgubljen za mestne re¬ veže. Na splošno začudenje cele deputacije je župnik obljubil, da pride in da bo govoril. kar je imelo s pokojnico le količkaj razmerja ali pa opravka. In tako je bilo skoraj^celo mestece vseh vrst moških zb anih pred hišo. — Župnik blagoslovi krsto. Na pokopališče. Ob grobu. Tišina. Gromki glas žup¬ nika se začuje: »Stojimo ob odprtem grobu mladega dekleta, katera je morala prezgodaj zapustiti svoje mlado življenje. Vi mislite, da ne morem povedati ni¬ česar dobrega o pokojnici. Motite se, dragi kristjani, pred letom dni je umrla sestra pokojnice, in zagotav-^ ljam vas, da je bila ona veliko večja ničvrednica ka¬ kor ta, ki počiva danes tu v grobu!" Na sodniji Oproščenec svojemu zagovorniku: »Najlepša vam hvala za tako lep govor, gospod doktor, po pravici vam povem, da sam ne bi nikdar verjel, da sem tako nedolžen!" Ni razumel. Gospod Klamboch pride v trgovino Drago Schwab v Ljubljani: »Rad bi, ono športno obleko v izložbi, pomeril!" „To pa ne bo šlo," meni gospod Schvvab, »jo bo¬ ste morali že tu za špansko steno pomeriti!" Slabo sliši. »Zakaj imaš iako visoko zibelko?" vpraša gospo¬ dična Cilka svojo prijateljico gospo Zofko novopo- ročeno. »Zato, da se zbudim, če pade otrok iz zibelke!" O joj! V gostilni — stalna miza — stari frekeljčkarji. Pa jo eden zine: »Ja, resnica je to, da tista ženska, ka¬ tera ima špičasta kolena, je prava hudičeva kača!" Vse utihne ob tej težki obsodbi. Globoko zatopljen in premišljujoč v ravnokar slišano, se napoti eden starih gospodov domov. Domov prišedši reče svoji ženi: »Prosim te, pokaži mi kolena!“ »Kako prideš sedaj na tako zahtevo, jaz sem ven¬ dar mnenja, da smo že preživeli medene tedne!" Toda mož se ne da odpraviti in še enkrat zahteva: »Pokaži mi kolena!“ „Na!“ pravi žena, „če na vsak način hočeš — pro¬ sim !“ Mož ogleduje dolgo in reče nato mirno: »Poslušaj žena — kača nisi — ampak ena velika umazana svinja!“ Tudi vaselje. V neki vasi je bilo strogo prepovedano kopati se v potoku. Tudi potniku Klobasa je bilo to znano. Ne¬ kega dne pa Klobasa začudeno zre v valove potoka; namreč vsi vaščani se skupno kopljejo. Na vprašanje kako je to, mu pojasni kmetica: »Ja, veste gospod, naš »bohmajster" praznuje 251etnico svojega službo¬ vanja, pa da mu napravimo veselje, se pustimo vsi do zadnjega zapisat — zato se kopljemo na prepo¬ vedanem kraju." , ŠKRAT" Štev. 18 Stran 138 Ni razumel. Janez Knepl je bil povabljen na kosilo k svojemu prijatelju. Vsede se za mizo, odpne telovnik in začne jesti. Ko je pojedel že tri porcije mesa, se je gosti¬ teljica vstrašila, da ji vsega ne poje. Hitro mu pri¬ nese dva krožnika in sicer na prvemu je kompot, na drugemu pa papirna servijeta. S tem mu je hotela fino povedati, da ima dosti, da se s servijeto obriše usta in konča jesti. Janez pa tega ni razumel. Ko je pojedel kompot, vstane, vzame servijeto, jo zmečka v roki in odhajajoč reče: „Ah, gospa, na kaj vse vi mislite!" Kino v »Narodnem domu" - Kranj PEKEL V DEŽELI INKA Čarovnice in inkvizicije PARIŠKI POTEPUH VARIETE ŠAH CARICI 25-26. dec. Kad se jim puste uzde... VESELI CVRČAK - 1 . 1.1928 - HAlf LIEBTKE Oni večer sem bil povabljen na večerjo k trgovcu K., kjer sem našel mladega kaplana, ki je bil tudi po¬ vabljen. Lep, čeden fant, toda silno sramežljiv. Treba se je bilo samo ozreti nanj, že je zardel. Domače hčerke še ni bilo, vendar so jo vsak trenotek priča¬ kovali, šla se je namreč drsati. Kmalu nato je pri¬ skakljala, zagorela v lice in nedopovedljivo živahna. Oprostila se je vsled zakasnitve : »Sla sem se drsati in bilo je krasno. Skoraj bi se mi bila pripetila ne¬ zgoda, spodrsnilo se mi je in padla sem na mojo —- „Marta,“ je zaklicala mati. „Bilo je v resnici zabavno," je veselo nadaljevala mladenka, »epa drsalka je šla na to stran, druga pa na ono, a jaz sem padla na mojo —“ „Marta,“ je zavpil oče in jo karajoče pogledal. „Kako bi se bili smejali, da ste me videli, obe noge mi je vzelo in z vso silo sem padla na mojo — „Marta,“ sta zavpila hkratu oče in mati. Marta pa je nadaljevala „— prijateljico Berto, ka¬ tera me je držala za roko. Toliko, da je nisem zmeč¬ kala." Mati se je globoko oddahnila, oče seje skušal de¬ lati kot bi nič ne opazil, jaz pa sem skočil h kapla¬ nu ter mu močil glavo, ker je med pripovedovanjem Marte omedlel. V vojni bolnici. Dama od odbora »Rdečega križa" obišče ranjence v bolnici. V prvem oddelku vidi vojaka s popolnoma obvezano glavo. „Ali ste v glavo ranjeni?" Vojak jezen, da ga tako neumno vpraša, odvrne: »O ne, gospa, na nogi sem ranjen, samo obveza mi je zdrknila malo navzgor, ker je bila zelo slabo ob¬ vezana !" Nočna. Pri gospe Joneškovič pozvoni ob polnoči. »Dober dan, gospa," jecla pijanec, ki se je komaj držal na nogah, »ali ne bi hoteli — hup — vašega moža iz gostilne — hup — domov spravili, da bomo še mi lahko — hup — domov šli Dvoumno. Gospod A. pride ravno v pisarno, ko se dva na- stavljenca zmerjata : Vi ste največji osel, kar sem jih dosedaj srečal !“ vpije eden. »Gospoda, prosim, da se moja navzočnost ne pre¬ zre!" pravi. t Med zakonci. Zena in mož sta .se sprla in navsezadnje »stepla". Mož se je tako razburil, da ga je zadela kap. Meneč, da je mrtev, so ga položili na mrtvaški oder in opra¬ vljali pogrebne priprave. — Mož se nenadoma prebudi iz navidez,ne smrti in začudeno ogleduje sveče i. t. d. okoli sebe. »Bogme ali nisem jaz ali sem jaz — ali sem mrtev ali nisem mrtev? Ampak nekako čudno mi je. Ja, pa vendar moram biti živ —- ker se mi tako nekam mudi . . .“ Mačeha. Vdovec pripelje svojo drugo ženo domov rekoč: »Olroci, tukaj vam predstavim vašo novo mamo, da ne boste sirote." »Ah, ata, ali so vas ogoljufal, ta pa res ni več no¬ va, je že precej stara," se odreže najstarejši sinček. Na keglišču. Več gospodov in dam kegla. Precej obilen gospod vrže kroglo s tako silo, da se mu zgodi nekaj člo¬ veškega (to se pravi, da mu uide glas). Nato splošna zadrega in neobičajen mir. Samo ena gospodična se ni mogla zdržati in je prasnila v smeh. Dotični gos¬ pod jo malomarno pogleda in reče: »No, veste kaj, gospodična, priznati moram, da je vas zelo lahko za¬ bavali !“ Prisotnost duha. Pri moji sestrični, komaj poročeni, je služija Kati, ?i dežele. Zelo lena, zato pa najbolj jezična. Sele pol Poravnajte naročnino! Kočljiva beseda. Štev. 18 ŠKRAT Stran 139 leta je bila v mestu in že je postala izvanredno okro¬ gla. Prijateljica moje sestrične gospa Bikova jo vpra¬ ša: »Kali, meni se dozdeva, da ste v drugem stanu!" „Kaj pa je potem, ali vi niste?" »Pri meni je to vse kaj drugega — jaz imam ja. moža!“ „Kaj mislite, da je pri meni od radio.-aparata?" Dolgo molčal. »Dve leti že nisem govoril s svojo ženo." „Zakaj ne?" „Zato, da jo nisem prekinil!" Halo! Pozor! Novo! Naj novejši DANSKI SALON opremljen naimoderneie Prvovrstno delo! Solidne cene! ENGELBERT FRANCHETTI Dunajska cesta (nasproti kavarne Europa) LJUBLJANA Izpit na gimnaziji. Profesor vpraša pri izpitu dijaka: „Kaj je goljufija?" Dijak: »Goljufija je . . . ako me gospod profesor vrže pri izpitu." Profesor: „Kako to?" Dijak: „Ker se po zakonu podvrže dotični kazni, kdor nevednost svojega bližnjega izrablja in mu s tem škoduje . ! “ Ce je nato dijak izdelal — o tem kronika molči. Skrajna raztresenost. Dva profesorja se srečata in se razgovarjata : Prvi: „Kaj se mi je pripetilo oni dan — tako sem bil raztresen, da sem na mesto pisma vrgel v nabi¬ ralnik sam sebe." Drugi: „Pred nekaj dnevi sem prišel v največji plohi domov — položil moker dežnik v posteljo, sam se pa postavil pred vrata — in k sreči je prišla žena, da me je zdramila." Med prijatelji. „Kako si danes vesel?" „Saj sem lahko — danes sem postal oče!" „No potem ti častitam — pa tudi tvoji ženi izrekam svoje čestitke." . „AJi si bedast — sem vesel, da ničesar ne ve!!“ V gimnaziji. Profesor lizike razlaga o lomljenju solnčnih žarkov v vodi — in zapazi, da eden učencev ne pazi: „No Kratil o kom govorimo sedaj?" »Ja — ja, o luči če pade v vodo!" Učitelj: „No kaj je potem?" Kratil začuden: „Ce pade luč v vodo vendar ugasne!" Kako jo je spravil v zadrego. Mali Janezek je vedno slišal, kako je njegov oče vedno rekel iz navade »recimo polovico" razumljivo, da se ga je prijela in je vedno ponavljal »recimo polovico". Tako pride stara teta k Janezkovim na poset in Ja¬ nezek jo začuden vpraša zakaj nima nič otrok? »Ali Janezek!" v zadregi zaječi teta, »gospodične vendar ne dobe olroke!" „No recimo polovico!" Narodne iz Ribnice. Napisal Franc Kramar. Spet je govorila. Neki Ribničan je imel tako ženo, kadar se je kaj ujezila, mu po več dni ali pa tednov ni dala odgo¬ vora Ko se jc zopet enkrat tako zgodilo, je mož pri¬ žgal pri belem dnevu luč in se je delal kakor da bi po hiši nekaj iskal. Zena ga en čas gleda, potem pa ga vpraša: „1, koga pa pri belem dnevu z lučjo iščeš? Kaj ti pa je?" Mož pa veselo odgovori: »Tvoj jezik sem iskal! Zdaj pa lahko luč ugasnem!" Pijanec in župnik. Ribniškega šnopsarja posvare gospod župnik: »Mož, nikar ne pijte žganja, žganje je vendar vaš najhujši sovražnik!" Pijanček: »Gesput fajmošter, sej vi vedn pridgvate, da v se more svoje sovražnke liibit!“ Župnik: »Ja, ljubiti ga smeš, ampak požreti ne!" Tri sladke besede. Kot vsak je tudi Ribničan prišel na smrtno posteljo. Pokliče svojo družino in pravi: »Tu že sami vajste, de nejmam nič! Zatu pa vam driizga na bom zapii- stu ku tri sladke besajde in te so: med, ciiker in pa tržaške fige!" Politično. Vsako leto pošljem ženo v neko kopališče, kjer tudi vsako leto shujša za 11 kg. Sedaj vaga 77 kg. Ergo, se je v sedmih letih popolnoma iznebim! Kdor Škrata bere, ta se smeje! Posebni oddelek za damske klobuke Modna trgovina za dame in gospode BERKO LJUBLJANA Danajska cesta (nasproti restavracije pri „6ici“) Gene solidne, postrežba točna Ivan Potočnik speciialna izdelava čevljev Kranj, Glavni trg ČE JE NESREČA še tak velika, če je vsa šipa — na kosce razbita, nič ne jokaj, nič ne tarnaj, HLEBŠU IZ KRANJA v roke jo daj. Ta je poceni in dobro poprav, za šipo veliko prav malo boš dav. Zrcala, okvirji, steklene reči pri HLEBŠU IZ KRANJA počen se dobi. Nizke cene! TELEFON 25 Nizke cene! T Nizke cene! Nizke cene 1 Ivan Zaletel domača žganjarna Stanežice poita Št. Vid pri Ljubljani V zalogi ima vedno: pravi kranjski brinjevec hruševec slivovko borovničar po rt oj nižjih cenah! Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Sumi. Za tiskarno „Sava“ d. d. odgovarja Vilče Pešl. — Vsi v Kranju.