CELJSKI TEDNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva vsebina • Kdo bo dal denar 2. str. • Kocka je padla 3. str. • Mala anketa 5. str. • Za kmetovalce 9. str. • V Matkah so pridni ljudje 15. str. • Zadnja na grmadi 19. str. • Umor v grobnici 20. str. BRALCEM OB NOVEM TEDNIKU In vendar ni bila prvoapriiska! Mnogi naši bralci so bili namreč trdno prepri- čani, da smo jih z obvestilom o novem TEDNIKU potegnili, zato bodo morda zdaj toliko bolj pre- senečeni. TEDNIK bo izhajal v obsegu, ki je pred vami, pri čemer bomo seveda vsebino in obliko dopol- njevali in izpopolnjevali, da bi dosegli, kar si verjetno vsi želimo — časopis, v katerem bi bilo za vsakogar nekaj in ki bi odražal predvsem čas in prostor, v katerem izhaja. Takšno spremembo je omogočila odločitev, da tiskamo časopis v tiskarni ČP DELO, prav tako pa tudi integracija s pomurskim VESTNIKOM na skupnih osmih straneh, kakor sodelovanje ured- ništva DELA. S skupnimi stranmi, pri katerih so nam šli z velikim razumevanjem na roko sode- lavci DELA, bomo namreč občutno zmanjšali stroške in dosegli naklado več ko 30.000 izvodov, to pa je tudi edina možnost, da lahko bralcem nudimo večji obseg, ne da bi jih zato finančno prizadeli. V današnjo številko vključujemo tudi novo območje — Zasavje. Uredništvo si bo skupaj s sodelavci tega območja prizadevalo, da bodo na straneh TEDNIKA našla prostor vsa pomemb- nejša dogajanja in življenje ljudi v zasavskih revirjih. Odločitev pogojuje geografska bližina in seveda tudi želja, da bi pridobili nove bralce. Vsebinski osnutek, ki ga je na zadnji seji ob- ravnaval in potrdil izdajateljski svet, pomeni solidno osnovo za kvalitetno rast TEDNIKA — ta bo še naprej ohranil svoj pokrajinski značaj — vendar pričakujemo, da tudi naši bralci ne bodo stali ob strani in nam bodo v takšni ali drugačni obliki posredovali svoje pripombe, mnenja in predloge, saj je časopis namenjen navsezadnje izključno njim. Z veseljem bomo upoštevali vsako pametno pobudo, vse prispevke bralcev pa objav- ljali v rubriki Pisem oziroma p. p. 161. Pričakujemo torej sodelovanje z željo, da bi si TEDNIK pridobil najširšo naklonjenost bralcev! Uredništvo STOP - ZASAVSKA CESTA! »Cesta je ena izmed najčudovitejših človekovih stvaritev: sto in stoletja je spremljala njegov razvoj, pomagala mu je osvajati zemljo ... Vsaka cesta, koderkoli je stekla, razločno povezuje zemljo s človekom ...« Ceste, ki naj bi danes še bolj kot včeraj povezovale in zbliževale raz- dalje, pa so lahko tudi velike naravne ovire, še zlasti, če so takšne, kakršna je na primer zasavska cesta. V Simfoniji cest bi jo sicer zaman iskali, s tem pa seveda ni rečeno, d£ sodobnemu prometu ne prireja vsaj malih »simfoničnih koncertov« V takšni ali drugačni obliki. Ta cesta, ki je niso upošte vali niti v Hitrih cestah Slo- venije (najbrž zato, ker je počasna?), je bila tudi osred- nji STOP znak, ob katerem so se ustavljali predsedniki trboveljske, hrastniške, laške, žalske in celjske občine, ko so v Breznem pri Hrastniku govorili o medobčinskem so- delovanju. Gre namreč za ugotovitev, da ni dovolj sode- lovati samo v političnem smi- slu, ampak je lahko trajno predvsem ekonomsko sodelo- vanje, brž pa, ko govorimo o tem, ni mogoče mimo pro metne povezanosti posamez- nih območij. Zasavje samo ceste ne bo moglo urediti, saj pomeni dejansko republiški problem, v tem okviru pa za zdaj še tudi ni nikakršnih obetov. Republiški cestni sklad bi lahko vsaj upošteval, da je obvoz zaradi gradnje odseka Rimske Toplice—Zida ni most, kjer je bil promet zaprt tri leta, cesto povsem uničil. Zasavske občine si močno prizadevajo, da bi jo vzdrževale, kolikor je pač mogoče, vendar se hkrati tu- di boje, da bi se promet ne- kega dne sploh ustavil. Spričo tega, da je Zasavje blizu celjskemu območju, ob- stoje naravne možnosti tes- nejšega sodelovanja. Doslej so se najbolj uveljavili odno- si med žalsko in trboveljsko ter hrastniško občino, kjer je žalski kmetijski kombinat na- šel hvaležen trg za plasma svojih proizvodov. Tudi zveza čez Marija Reko je ugodnej- ša, razen pozimi, ko je zara- di snega in ledu prehod na nekaterih mestih nemogoč. Stiki celjske občine z Za- savjem oziroma narobe pa so še zelo skromni. Vzdržujejo jih v glavnem redne avtobus- ne proge, ki omogočajo pre- bivalcem najkrajšo pot do potrošnega blaga, medtem ko bi geografska bližina seveda omogočila tudi širše sodelo- vanje zlasti v terciarnem go- spodarstvu, šolstvu, zdravstvu in morda še kje. V Trbovljah na primer manjka obrtnikov, pa bi morda lahko problem rešili s pomočjo celjskega po- slovnega združenja! prav tako bi se lahko zasavska mladina za nekatere stroke šolala v Celju itd. Prvi sestanek predsednikov občinskih skupščin je nakazal smer, po kateri naj bi kre- nilo bodoče medobčinsko so- delovanje. Pri tem bi morali težiti, kot so menili, zlasti za krepitvijo gospodarske moči vseh območij kot celote in za smotrnim povezovanjem inte- resov. Seveda pa so vsi izra- zili tudi mnenje, da ne zado- stuje samo vzdrževanje odno- sov na takšni ravni, marveč bi morali od tu dalje priteg- niti k uresničevanju skupnih ciljev posamezne službe ob- činskih skupščin in še pose- bej delovne organizacije in ustanove, ki imajo interes, da tako ali drugače sodelujejo. Morda bi v takšnem okviru skušali reševati tudi enega iz- med osnovnih problemov, Id stoji na začetku in na koncu sodobnega Zasavja — njegov prometni utrip. D. Hribar MEDOBČINSKO SODELOVANJE. Kot smo že poročali so se v Breznem pri Hrast- niku sestali predsedniki občinskih skupščin Celja, Hrastnika, Laškega, Trbovelj in Žalca ter se pogovarjali o dosedanjem medobčinskem sodelovanju kakor tudi o možnostih sodelovanja v prihodnosti Na sliki od leve proti desni: Milan BabiČ (Hrastnik), Zdravko Trogar (Celje), Maks Klemenčič (Laško), Joško Rozman (Ža- lec), Janez Kovačič (podpredsednik — Celje), Ado Naglav (Trbovlje). V nedeljo so odborniki ob- činskih skupščin Brežice, Kr_ ško, Laško, Sevnica, Šentjur in Šmarje pri Jelšah, ki tvo- rijo 6. volilno enoto, potrdili kandidaturo Viktorja Avblja za poslanca zveznega zbora zvezne skupščine. Viktor Av- belj, ki je imel med vojno pomembne funkcije v glav- nem štabu slovenske parti- zanske vojske in se je udele- žil tudi pohoda XIV. divizije na štajersko, je opravljal po vojni zelo odgovorne dolžno- sti, saj je bil tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta. V prejšnjih dneh je obiskal več krajev in podjetij, kjer je imel zelo zanimive in ko- ristne pogovore z volivci. Univerzalna ponudba evropskih kakovost- nih izdelkov za gospodinjstvo, modo, tujski promet, obrt, industrijo in kmetijstvo. Mednarodna razstava živine. Največji in najsodobnejši gradbeni sejem Avstrije z vsemi novostmi strojev, priprav »n materialov za gradbeništvo. Posebna razstava za foto-kino, kozmetiko in za otroka. Zabaviščni park s privlačnimi novostmi. Vsa pojasnila o potovanju skupin ali posa- meznikov pri vašem potovalnem uradu. GRAŠKI JTJCtOVZHODNT SEJEM reg. Z. NA KRATKO ZAVOD UKINJEN Z ukinitvijo medobčin- skega zavoda za cene je pristojnost te službe prešla v posebne referate uprav- nih organov občinskih skupščin. Pri celjska občin- ski skupščini dela ta refe- rat v okviru oddelka za družbeno ekonomske zade- ve in nadzor. Referat vodi Jože Pangeršič. PODCENJEVANJE INFORMACIJ Pri Celjski turistični zve- zi je posebna služba za zbiranje in nadaljnje po- sredovanje turističnih in- formacij. čeprav opravlja zveza to službo brezplačno in ne terja od društev ter ostalih nobenega denarne- ga povračila in četudi so te informacije objavljene v javnih sredstvih za ob- veščanje (tisk in radio), je le malo turističnih organi- zacij na širšem celjskem območju, ki redno dostav- ljajo predvidena poročila. Kaže, da je nekaterim še to odveč in da gre za očitno podcenjevanje in- formativne službe. VEČ ZA ŠOLSTVO Na seji občinske skupšči- ne Šentjur pri Celju so pri obravnavi proračuna povišali sredstva Občinskemu sodišču v Celju, kar 45% proračun- skih sredstev pa so namenili šolstvu. Na seji so obravna- vali tudi smernice razvoja ob- čine v letošnjem letu ter ana- lizirali gospodarstvo v prete- klem letu. Odborniki so med drugim poslušali tudi poroči, lo o delu Občinskega sodišča, ki ga je podal Zdenko Pav- lina. Sprejeli so še odlok o umetnem osemenjevanju krav in plačevanju pavšalne skoč- nine. RUDNIK TRBOVLJE-HRASTNIK PRIHRANIL 46 MILIJONOV Z uporabo TH podpor j a so lani v trboveljsko-hrastni- škem rudniku prihranili 46 milijonov starih dinarjev. Je- klene okvire tipa TH so vgra- dili v jamska delovišča v Tr- bovljah in Hrastniku lani v začetku leta. Stroški nakupa skupaj s carino in remonti so bili 58 milijonov starih di. nanjev, toda z uporabo nove- ga ločnega podporja so pri- hranili v osmih mesecih za 46 milijonov starih dinarjev jamskega lesa. Trajnost nove- ga ločnega podporja ocenju- jejo na štiri leta in tako se je nova investicija dejansko že v prvem letu amortizirala. Peš v šolo Osnovna šola v Šentvidu ima samo štiri razrede, tako da morajo učenci višjih ra- zredov hoditi v osemletko na Planino. Vse je bilo v redu, dokler ni plaz porušil del ce- ste. Avtobusno podjetje Izlet- nik ni hotelo sprejeti rizika s prevozi otrok po takšni ce- sti, celjsko Cestno podjetje pa ceste ne popravi. Občani se hudujejo, saj morajo nji- hovi otroci peš v šolo dobri dive uiri daleč. Kako je to težko pozimi, pa vedo samo učenci, štiri ure peš hoje na dan pomeni za otroke veliko, če pomislimo, da se mora tu- di učiti in pisati domače na- loge. Kdo bo rešil problem šentviških otrok? AVTOBUS ZA ŠOLARJE Turistično društvo v Podčetrtku je kupilo avto- bus, ki vneto prevaža šo- larje, v glavni turistični se- zoni pa bo predvsem vozil turiste iz Rogaške Slatine do atomskih radioaktivnih toplic. Težavp v gasilstvu Kdo bo dal denar Ali bodo občine bivšega celjskega okraja uresničile načelo medobčinskega financiranja, ko gre za varnost družbenega premoženja? Delovne organizacije v Celju pred odločitvijo: ali ohraniti star odnos do požarne varnosti ali to zagotoviti v največji meri in s tem preprečiti možne velike izgube? Edini zavod za požar- no varnost v Jugoslaviji, ki si z lastno proizvodnjo ustvarja potrebna sredstva. Po ukinitvi okraja se je v Celju v nekaterih ustanovah in zavodih porajalo vprašanje financiranja. Tako se je zgo- dilo tudi z Zavodom za po- žarno varnost, katerega skrb je stalno varovati gospodar- stvo, v primeru požarov in ostalih elementarnih nesreč pa hitro in učinkovito inter- venirati. Letos bi po načrtu zavoda morale občine prispevati skupno 72 milijonov starih di- narjev, od tega Celje 47 in Žalec 12 milijonov, ostale ob- čine pa nekaj več kot 13 mi- lijonov SD. Celjska občina je znižala zahtevek za 9 milijo- nov, Žalec pa celo za 11 mili- jonov SD. Tako je vsakomur jasno, da je sredstev premalo in da si bo moral zavod ust- varjati lasten dohodek, ven- dar grobo rečeno na škodo družbe. 2e sedaj pomeni last- na proizvodnja v delavnicah zavoda precejšen del sred- stev za vzdrževanje. S tem pa škodujejo samim operativ- cem — gasilcem, saj je po- trebno vsakodnevno vzdrže- vanje popolne vzdržljivosti, teoretični in praktični pouk, spoznavanje tovarn ter dru- gih pomembnih objektov in podobno. Tako je bilo zadnja leta; če sredstev tudi sedaj ne bo, bodo morali proizvodnjo v zavodu povečati in bo ta primarna, medtem ko bo ga- šenje požarov postalo le hobi. Trenutno dela v zavodu 29 gasilcev, 10 ljudi pa v upravi in preventivni službi, ki ima sklenjene pogodbe z večino celjskih delovnih organizacij. Te plačajo usluge letno od 50.000 do 500.000 SD, edina izjema je tovarna Aero, ki daje letno 2 milijona SD — verjetno, ker se zaveda pome- na zaščite družbenega premo- ženja. Gasilci delajo vsak drugi dan po 24 ur in za to sprejemajo borno plačo 85.000 SD (42-urni tednik?). Z na- bavo novega kemičnega voza bo njihova oprema zadovolji- va glede na število ljudi. Za- nimivi so poizkusi, v kolikš- nem času so lahko gasilci za- voda na mestu požara. Tako so bili v EMO, v 3,30 minu- te, Tovarni volnenih odej Škofja vas v 5,20 minute. To- rej je še bolj razumljiva nji- hova trditev, da lahko ne- dvomno skrbijo za teren v premeru od 10 do 15 kilome- trov. Faktor istočasnosti po- žarov je zelo majhen, zato je še bolj vredna trditev, da je celjski občini s tem da deluje tudi za druge občine — po- treben samo en močan zavod ali ena močna poklicna četa. Vsekakor je res, kot sami pravijo, da so v veliko po- moč poklicnim prav prosto- voljni gasilci, kljub temu da prihaja do nerazumljivega ljubosumja. Več kot 20 je bilo primerov, ko so prosto- voljci obvestili poklicno četo o požaru šele potem, ko so se sami zbrali, da bi pač po- želi slavo — »prvi so bili«, ne da bi jim bil prvi občutek skrb za premoženje. Tako so med drugim poklicni nekoč naleteli na vprašanje: »Kdo vas je pa sploh klical?« ko so prihiteli gasit požar. Nedvomno je, da so dosegli lani v zavodu lepe uspehe; sodelovali so pri gašenju 82 požarov ter imeli 291 reše- vanj na cesti in vodi. Kljub temu nekaterim še vedno ne gre v glavo, da zavod, takšen kot je, potrebujemo in da ne moremo reči — ustanovimo močno industrijsko četo, ki bo skrbela za področje indu- strije, domačije in stanova- nja pa naj gasijo prostovolj- ci. Tako lahko govorijo samo tisti, ki se boje za zaslužek, jasno pa bi moralo biti, da je interes družbe nekoliko večji. Tri največje delovne orga- nizacije v Celju: EMO, žele- zarna štore in Cinkarna jo svoje gasilce. Lani s^1 njihove potrebe (plače { oprema) dali: EMO 11,267* SD, Cinkarna 8,252.392 SQ Železarna približno 8 miik nov starih dinarjev. AU , prav tu rešitev proble^,, zavoda in rešitev za kvai^ no požarno varnost v Celjt Zavod potrebuje za svo* normalno delovanje, ob katj rem bi lahko opustil proj vodnjo v takšni meri, še i milijonov SD. Odločili so s da bodo s pomočjo skupščj$ občine Celje sklicali predsta- nike kolektivov na skup^, dogovor o možnostih fina^ ran j a požarne varnosti v $ lju. Rezultati tega sesta^ so še zelo nejasni zaradi sedanjega odklonilnega st^ šča delovnih organizacij, ve; dar pa takšnega stališča j bodo imeli tisti kolektivi, ^ hočejo imeti zavarovano svj je premoženje, kar pa je goče le s. centralno in dobi. opremljeno gasilsko četo. M. Seničar Trije obiski \i odmika od začrtane poti Po mnenju Kira Gligorova nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi zaradi kopičenja zalog in medsebojnega zadolževa- nja nazadovala industrijska prizadevanja. — Zaloge bla- ga ocenjujejo v Jugoslaviji na približno 8000 milijard starih dinarjev. Obstoječe za- loge je potrebno čimprej spraviti v promet in to po realnih ocenah oziroma odpi- sovati blago, kjer to drugače ne gre. Prav tako bi mogli za- loge zmanjšati s povečanim izvozom, da bi. tako eno k drugemu prispevalo k spro- stitvi zamrznjenega kapitala, ki je potreben za koristnejše naložbe. Drugačne poti za re- šitev tega problema ni. Na pogovoru z visokimi go- sti v celjski Cinkarni so pred- stavniki velenjskega premo- govnika ponovno načeli zelo kritično problematiko zasto- ja prodaje premoga. Doslej bo izkoristili že vse možne ukrepe in sedaj ni preostalo drugega kot da so odpovedali službo 400 članom kolektiva RLV. Zato naj bi čimbolj pospešili priprave za gradnjo nove termocentralo v Šošta- nju, saj bo z aktivizacijo sle- dnjega energetskega objekta rudnika ponovno odprla možnost večjega plasmana li- gnita. Med obiskom v Celju so sa gostje ogledali tudi novo zgrajeno tovarno žveplene ki- sline v Grobu ter pohvalili tehnološki napredek na tem področju. Več temeljitosti pri sprejemanju zakonov Viktor Avbelj, poslanski kandidat za zvezni zbor Skupščine SFRJ za območje občine Šentjur, Šmarje prd Jelšah, Brežice, Laško, Sevni- ca on Krško se je te dni več- krat sestal s političnimi akti- vi in skupinami volivcev v nekaterih središčih kot so Šmarje, Šentjur, Planina pri Sevnici, Rogaška Slatina, Podčetrtek to druga. Viktorja Avblrja in ostale kandidate, ki na tem območju kandidirajo za različne zbore republiške skupščine, so ob- čani seznanila z razvojnima možnostmi na svojih področ- jih to s težavama, na katere naletavajo pri- spevek od bruto osebnih do- hodkov, kakor to priporoča priporočilo republiške skup- ščine. Kljub upoštevanju ob- jektivnih težav in zaostrenih pogojev gospodarjenja, v ka- terih so se znašle naše de- lovne organizacije, je pa tež- ko razumeti, da jih precejšen del ni pripravljen sodelovati ob skupnem reševanju našega skupnega problema. Premno- gi kolektivi verjetno pozablja- jo, da se v teh šolah šolajo tudi njihovi otroci, kar jih prav gotovo tudi moralno ob- vezuje, da izpolnijo svoje dol- žnosti in s tako minimalnim prispevkom sodelujejo pri skupnem financiranju. Druž- beno dogovarjanje v najšir- šem pomenu nam ob tem vprašanju vsekakor ni uspelo, čeprav je bilo pričakovati, da v primeru, ko gre za financi- ranje našega šolstva, ne bo nobenih težav. Za mnoge ko- lektive pomeni 1 o/0 delež minimalna sredstva; združeni dinarji pa ustvarjajo realne pogoje za nemoteno financi- ranje šolstva. Če bi vse delov- ne organizacije podpisale po- godbo s skladom, bi bila sredstva iz tega naslova za- dostna za skoraj celotno de- javnost šol druge stopnje, s čimer bi lahko v znatni meri sprostili sedaj angažirana sredstva iz proračuna. Spričo mnogih odprtih problemov na drugih področjih bi veljalo resno razmisliti o tem vpra- šanju. Glede na trenutni po- ložaj pa kaže, da bodo v de- lovnih organizacijah še raz- pravljali o omenjenem pri- spevku, ker obstaja splošno prepričanje, da ni utemelje- nih razlogov, da bi se nekate- re delovne organizacije izmi- kale skupnemu urejanju problema financiranja naših šol. B. S. P. P. 161 Kam naj gremo? Ne bi vam pisali, če ne bi čutiti, da se nam godi krivica. Stanujemo v sam- skih sobicah na Aškerčevi cesti 1, kjer je do nedav- nega stanovalo 28 stano- valcev, uslužbencev oziro- ma upokojencev železni- čar ev. Ker so prič sli stavbo obnavljati, je že- lezniško podjetje uredilo za stanovalce preselitev v druga stanovanja, nama kot moškima so ponudili opremljeno sobo v domu Ingrada, meni kot ženski pa svetovali, da se prese- lim v barako. Vse bi bilo v redu, vendar imamo opremljene sobe, v njih pohištvo, ki smo ga kupili za trdo zasluženi denar. Tako nismo mogli odiii v opremljene sobe. Ostali smo v hiši, vendar to ob- navljajo s takšnim hru- pom., da je po nočni služ- bi dopoldne nemogoče za- spati. štirinajst dni je že, kar so nam zaprli vodo- vod in elektriko, spimo v prahu, ki se dviga zaradi del v stavbi. Odgovorni tovariš v podjetju nam je na vprašanje, »kam bomo šli«, odgovoril zelo za- smekljivo, nevredno nje- govemu položaju. Ne vemo, kam bi s pohišt- vom ,mj ga vendar ne moremo postaviti na ce- sto, kjer pa se bomo ver- jetno sami kmalu znašli. Čudi nas. zakaj so lahko Prebimlišče uredili za dru- za nas pa ne morejo. Tone Medved Vinko Uršič Slavica Leban Novi obrat V usnjarskem kombinatu »KONUS« v Slovenskih Ko- njicah bodo kmalu dogradili in dali v uporabo obrat druž- bene prehrane. V njem bo lahko dobilo obroke tople hrane več kot 200 delavcev hkrati. Toplo malico pa so uvedli tudi že v nekaterih drugih večjih podjetjih. OBVESTILO VSE NAŠE BRALCE OBVEŠČAMO, DA BO TEDNIK ODSLEJ IZHAJAL OB ČETRTKIH IN NE OB SREDAH, KAKOR SMO POMOTOMA JA- VILI V ZADNJI ŠTEVILKI. HKRATI TUDI OB- VEŠČAMO, DA SPREJEMA NAROČNIŠKO OGLAS- NA SLUŽBA MALE OGLASE, OBJAVE, RAZPISE IN REKLAME DO SOBOTE DO 11. URE. UVOZ TlJEia KAPITALA — Kaj misliš, ali je strupena? NA KRATKO KDAJ BOMO VOLILI Prvi del volitev Je že opravljen. Tako so člani občinskih skupščin volili v nedeljo, 9. t. m. zvezne in republiške poslance. Poslanci delovnih zborov zvezne in republiške skup- ščine so bili tokrat izvolje- ni dokončno. V SREDO, 19. APRILA bodo člani delovnih skup- nosti volili odbornike zbo- rov delovnih skupnosti ob- činskih skupščin. Volitve bodo v delovnih organiza- cijah. V NEDELJO, 23. APRILA volijo volivci poslance zve- znega in republiškega zbo- ra ter odbornike občinskih zborov občinskih skupščin. Poleg tega volijo ta dan odbornike zborov delovnih skupnosti občinskih skup- ščin tudi kmetje, ki so člani kmetijskih zadrug in drugih kmetijskih organi- zacij. M. BOŽIČ POVEČANJE STANARIN? Na sestanku predstavnikov stanovalcev Otoka v Celju, ki so aLani centralnega delav- skega sveta Stanovanjskega podjetja, so razpravljali o no- katerih nejasnostih pri poslo- vanju podjetja. Gre za pred- log, da bi stanovalci poleg stanarine še posebej plačali elektriko za skupne prostore, hišnika in odvoz smeti. Obso- dili so predvsem način spre- jemanja takšnega predloga, saj bi po njihovem morali o tem najprej razpravljati plač- niki, torej stanovalci. Zasta- vili so tudi vprašanje, ali ne bo ponovno povečanje stana- rin v breme stanovalcem. ŠIVILSKI TEČAJI Delavska univerza v Tr- bovljah je kupila nekaj novih šivalnih strojev in začela s tečaji za šivanje in krojenje in tako razširila dosedanje območje gospodinjskega izo- braževanja za žene in dekleta. Trenutno delujeta začetni im nadaljevalni tečaj, a od jese- ni 1966 se je zjvrstilo že 16 te- čajev, katerih se je udeležilo nad tristo žena in deklet. Ko bodo zaključili s tečaji Tr- bovljah, predvidevajo več po- dobnih tečajev v Zagorju, je seni pa tudi v Hrastniku. PARKIRNE URE Turistična sezona se pribli- žuje in z njo stairi celjski problem: parkirni prostori. Zato so se na Upravi za no- tranje zadeve v Celju odločili zia parkirne prostore s časov- no omejitvijo. Vsi vozniki pa si bodo morali nabavili par- kirne ure (karton), ki jih bo- do pustili na parkiranem vo- zilu, tako kot delajo to v dru- gih večjih mestih. Uslužbenci milice bodo kršilce v me- secu dni opozarjan a kazno- vali. Za prekršek se šteje, 6e voznik ne bo imel na vozilu parkirne ure, če bo prekora- čil dovoljeni čas in s;veda naravnal napačen čas odhoda iz avtomobila. tedinik, 12. AtkOLA 1967 3 NA KRATKO] Različni davki Marija vas sodi v občino Šentjur pri Celju, medtem ko se deli na dve katastrski ob- čini. Šentjur in Laško. Zara- di nove razdelitve po bonitet- nih razredih je prišlo med vaščani do velike razlike v plačevanju davkov, ponekod plačujejo kmetje, katerih zemlja je pod katastrsko občino Laškega, kar 40 % manjše davke. In če se to zgodi pri dveh sosedih, je problem tu. Občani so se na zboru že pogovarjali o tem, da bi se odcepili od šentjur- ske občine in se priključili laški, kar pa seveda ni tako enostavno. Na občinski skup- ščini Šentjur pri Celju bodo skušali te razlike odpraviti, tako da bodo občani Marije vasi plačevali približno isti davek. V Celju »Pokaži, kaj znaš« Mladina celjskih srednjih in strokovnih šol je pripravila javno prireditev »Pokaži, kaj zmš« s katero se bodo pred- stavili recitatorji, pevci in igralci na razne instrumente v soboto 15. aprila ob 19.30. uri in v nedeljo 16. aprila ob 10 uri. V program so vklju- čili tudi tekmovalne skuipine, ki bodo odgovarjale na rasna vprašanja, prireditev pa bo spremljal ansambel Via »Ame- be« ter kvintet Slavka Ko- šaka s pevcem Rafkom Irgo- ličem . Premiera na Polzeli Prejšnjo nedeljo so člani dramske sekcije DPD »Svobo- da na Poizeli uprizorili kome- dijo BABILONSKI STOLP, deio Duška Roksandiča. Ta sekcija je v minuli se- zoni s svojim delom presene- tila občinstvo, saj je pripra- vila več del, ki sd jih je ogledalo nekaj tisoč prebival- cev. Mednarodno tekmovanje kegljačic Od 13. do 15. t. m. bo v Ce- lju tretje mednarodno tekmo- vanje v kegljanju za ženske- članice železničarskih kolekti- vov. Sodelovale bodo ekipe Avstrije, Demokratične repu- blike Nemčije, Madžarske, Poljske, Romunije, Zvezne re- publike Nemčije in Jugosla- vije. Prvi poslanci V nedeljo popoldne je bila seja članov obeh zborov celj- ske občinske skupščine, na kateri so potrdili Sergeja Kraigherja v četrti ter Magdo Kočar in Bogdana Šnabla v šesti enoti za volitve v re- publiški zbor. Razen tega so dokončno izvolili naslednje poslance v zbore delovnih skupnosti republiške skupšči- ne: za gospodarski zbor — inž. Janez Barborič, za kul- turno prosvetni — Slavko Be- lak, za socialno zdravstveni — Bojan Vovk, za organizacij- sko politični — Tone Erjavec. Nesreča z bencinom V razdobju dveh dni sta se pripetili dve težji nesreči, katerih vzrok je bil bencin. Prva se je pripetila v lekar- ni v Slov. Konjicah, druga pa na Otoku v Celju. V obeh pri- merih je prišlo do vžiga hla- pov, ki so zaradi nepazljivo- sti napolnili prostor in za- tem eksplodirali. V obeh pri- merih so bile tudi človeške žrtve, saj sta dobile močne opekline tovarišici, ki sta bi- li v prostoru. Ob teh prime- rih se človeku vsiljuje vpra- šanje, ali ne bi kazalo pre- vidneje ravnati z vnetljivimi stvarmi, predvsem pa takrat, če jih uporabljamo za čišče- nje v zaprtih prostorih. Za- to bi bilo nujno, da občani, ki uporabljajo lahko vnetlji- ve tekočine za čiščenje, dela- jo to na odprtem prostoru, kjer je mnogo manjša nevar- nost, da poškodujejo sebe ali pa s tem povzročijo materi- alno Škodo. Za BI odstotkov cenejše najlonke Predstavniki tovarne nogavic Lastovka, ki sodi med naše največje proizvajalce nogavic, so na tiskovni konferenci povedali, da so v povprečju za 31 odst. zni- žali cene ženskim naj Ion nogavicam. Ta ukrep vsekakor pomeni korak naprej k priznanju, da je trg tisti, ki predstavlja za- četek in konec vsega, ne pa, kot je bilo doslej pogosto pravilo — proizvodnja. Ce upoštevamo to dejstvo, ki ga je vsilila v ospredje šele re- forma, potem nam postane jasnejša in bolj upravičena ekonomska nuja, s katero je vodstvo Lastovke odstranilo Damoklejev meč, ki je v obli- ki zalog visel-nad podjetjem. Tovarna nogavic na Polzeli proizvaja letno okrog 15 mi- lijonov šeststo tisoč parov nogavic. Od tega pa na zu- nanji trg plasirala skoraj po- lovico celotne proizvodnje. Po sprostitvi devizne politike pa je kljub uspelemu izvozu še- pala prodaja doma zaradi ra- znih uvoznih posegov doma- čih trgovskih hiš, ki so v ve- liko primerih zasledovali svoj interes: višja cena — več dobička. Proti kon- cu lanskega leta, pred- vsem pa v mesecih letoš- njega leta, so se začele kopi- čiti zaloge nogavic v tovarni- ških skladiščih in pri trgovi- ni, tako da predstavlja trenut- na zaloga v tovarni praktič- no enomesečno proizvodnjo. Trenutno zasičenost na tr- gu povečuje še uvoz ženskih najlon nogavic iz Italije, ki so sicer, kot trdijo predstav- niki tovarne, slabše kvalitete, vendar cenejše. Zato je delav- ski svet kolektiva polzelske tovarne nogavic sprejel sklep, da bi zaradi utrjeva- nja stabilnosti na domačem trgu pocenili ženske najlon nogavice. Za zdaj bi znižali v povprečju za 31 odstotkov tovarniško ceno dvema tipo- ma nogavic. To so nogavice CAPRICE, CAROLINA in SE- QVENCA, ki bi naj imele to- varniško ceno 490 S din od prejšnjih 720 ter nogavi- ce BOJANA s prejšnjih 627 na 430 S din in pa nogavice ZODIAK, katerih nova cena bi naj bila 820 dinarjev (prej 941). To znižanje pomeni v abso- lutnem znesku 743 milijonov S din in če k temu prišteje- mo še regres trgovskim pod- jetjem za nadaljnjih 161 mili- jonov, pomeni, da tudi trgov ska podjetja ne bodo mogla ob njihovem posegu z zniža njem cene — špekulirati. J. Sever Tudi v današnji številki predstavljamo nekaj kan- didatov za republiški zbor republiške skupščine. Vsem smo zastavili isti vprašanji, na katere so odgovarjali že kandidati v prejšnji številki: Kako bi zagotovili najbolj neposredne stike med skup- ščino in volivci ter kakšne probleme zaznavate na področju, za katerega kandidirate in kako bi jih reševali? ZASAVJE GA JE IZBRALO Direktor poslovnega združe- nja RUDIS v Trbovljah Mi- lan Kožuh, ki kandidira za poslanca v zvezni gospodarski zbor v 66. zvezni volilni eno- ti, se je rodil leta 1919 v Škofji vasi pri Celju, je pri- znan družbeno politični in go- spodarski delavec v Zasavju. že v zgodnji mladosti se je srečal z delavskimi vprašanji in se zato tudi pogumno vključil v boj proletariata za pravice delovnega človeka. član SKOJ je postal leta 1939, član KPS pa leta 1941. Med vojno je bil v okupator- jevih zaporih, zatem pa je de- loval v enotah VDV in KNOJ na raznih položajih. Po vojni se je uveljavil v zasavskem revirju, kjer je op- ravljal razne funkcije v trbo- veljskem okraju, bil je član raznih republiških odborov in komisij ter v raznih zveznih organih. Zdaj je član komisije za zunanjo trgovinsko dejav- nost pri izvršnem svetu SRS, član strokovnega odbora za gospodarsko poslovanje s tu- jino pri gospodarski zbornici SRS, a v največji meri se ukvarja s celotno dejavnostjo poslovnega združenja RUDIS. Poslovno združenje so usta- novili leta 1959, ko so se vtanj vključili Strojna tovarna, rud- nik Trbovlje-Hrastnik in In- vesticijski biro, a pod uspeš- nim vodstvom Milana Kožuha se je združenje v zadnjih le- tih tako razvilo, da vključuje danes 29 podjetij iz vse Jugo- slavije. V doslednem uveljavljanju načel sodobnega gospodarje- nja je pokazal Milan Kožuh toliko doslednosti in vztraj- nosti, da so ga z velikim navdušenjem kandidirali za poslanca v zvezni gospodarski zbor, saj so prepričani, da bo kot neomahljiv bojevnik za uresničevanje gospodarske reforme lahko dosti prispeval k nadaljnjemu razvoju jugo- slovanskega gospodarstva. S. Š. POVEZAVA NAJ NE BO FORMALNA Ing. ADOLF TAVČAR, pred- sednik skupščine občine Slo- venske Konjice, kandidat za republiški zbor: »Poslanec lahko vzpostavi tesne stike z volivci samo ta- krat, če večkrat obišče svojo volivno enoto. Res pa je, da se krajevna problematika ne ujema vedno s širšo proble- matiko republiške skupščine. Zato je dostikrat potrebno lokalne interese usklajevati in podrejati širšim družbe- nim činiteijem. Za poslanca pa je zlasti važno to, da spremlja dogodke na ta na- čin, kako se v praksi izvaja- jo zakoni in kakšne posledice imajo za ljudi in sam druž- beni razvoj. Če torej vidi, da ima zakon negativne posledi- ce v vsakdanji praksi, mora svoje mnenje posredovati skupščini. Problemov je seveda veliko Treba je vedeti, da jih po- slanec sam ne more reševati, tudi to moramo upoštevati, da pri nas obstaja delavsko in družbeno samoupravljanje. Poslanec torej lahko daje sa- mo sugestije in pripombe, pa to velja tako za republiško kot občinsko skupščino. Mi- slim, da bi v konjiški občini morali nadaljevati zastavljeno delo, zlasti pa poglobiti in vsebinsko obogatiti samoup- ravljanje v krajevnih skup- nostih in delovnih organiza- cijah. Tu lahko poslanec mar- sikaj stori, posebno še, če po- zna tako probleme republi- škega značaja kot problema- tiko svoje volilne enote. POVEZOVANJE MOŽNOSTI 1) Stikov z volivci ni t^ zagotoviti. Sicer ne raču^ da bi me izvolili, če -pg sem prepričan, da se borr volivci pogosto sreča val, živim tu in bi bil pripravil da se oglasim na vabilo . livcev. Resnica je, da doslej ^ bili poslanci vedno najw redno med volivci, a res tudi to, da navzočnost ni ^ no mogoča. Vendar je nuj* da se poslanec zanima za $ ljenje svojih volivcev in vi jetno bi ne bilo odveč, če poslanec uredil tako, da imel en dan v tednu na ij polago, ko bi na občij^ skupščini sprejemal ljudi se z njimi pomenkoval problematiki. 2) Ena izmed najbolj p, membnih nalog poslancev vsekakor v pretehtanem sp: jemanju zaikonov, kajti s; venija je področno tako i znolika, da včasih kakšen i kan udari na nekatera po ročja čisto nepredvideno, z to bi monali zakonske ost ke dobro premisliti in ji sprejemati šele potem, V občini so v zadnjem č su najbolj problematia družbene službe, ki so moča zaostale. Tudi v tem podre ju zaznavamo, da s predp; in željami prehitevamo stre ne možnosti. Podobni sq tistim ljudem, ki si hoče; po vsaki ceni kupiti avto, potem čez leto dni ugotatlj jo, da še za nove hlače r. majo. j Mnogo neurejenih zadet; tudi v kmetijstvu, urejanj voda in cestišč. Toda tudii vsa ta področja bi veljalo, d je najprej potrebna dosfe nost in da rešujemo problem v celoti za daljše o: dob je. Tudi tu bi navedel pr mer: zgradili smo cesto in j modernizirali, a za most j zmanjkalo denarja. Kaj nE koristi takšno vlaganje, a smo izpustili možnost, da : cesto mogli uporabljati v <* loti? In tako rešujemo "K sikaj. Vrh vsega bi ne bu odvečna nekoliko bolj strte natančnost pri predračuni: V njih se marsikdaj skriva, velike vsote, ki ne ustrezaj stvarnim stroškom. Marsftj smo že ugotovili, da smo lastnimi silami pocenili fe^j lavo za četrtino ali celo po':j vico od predvidenega prei proračuna. Na celjskih tirih OB PRAZNOVANJU ŽELEZNIČARJEV Lani so v tovornem prometu na področju celjske sek- cije, torej od Rimskih Toplic do SI. Bistrice, od Gro- belnega do Lupinjeka in od Stranj a do Imenega — prepeljali 16,758.000 ton tovora, celjski železničarji si prizadevajo, da bi dokončali največjo investicijo — novo tovorno postajo v Čretu. Na področju celjske sekci- je dela približno 1500 želez- ničarjev, od katerih se jih več kot polovica vozi na delo iz okoliških krajev. V teh letih so bili tudi oni med reorganizatorji našega želez- niškega sistema. Dejstvo je namreč, da je bilo na naši železnici le malo novotarij. V zadnjem času so sicer uspe- li uvesti električne signalne naprave, zatem ob vpadnici z južne strani celjske posta- je 4 električne kretnice, med največje, sicer še nedovr- šene investicije pa sodi nova tovorna postaja v Cretu. Kot nam je povedal M. Ti- linger, operativni pomočnik šefa celjske postaje, so lani samo na celjski postaji pri- pravili 211.948 vagonskih po- šiljk in sprejeli 608.760 vago- nov. Povprečno prispe v Ce- lje ah pa iz Celja odpravijo — 50 vagonov na dan, ob ko- nicah pa preko 60. V okviru prireditev za dan železničarjev so celjski že- lezničarji pripravili pester program. Največ prireditev bodo organizirali športniki. Med njimi bo vsekakor naj- zanimivejše srečanje in tek- movanje žeiezničark z želez- ničarkami iz osmih inozem- skih železniških uprav — tek- movale bodo v kegljanju. Za- tem si bodo člani sekcije ogledali gledališko predstavo Beseda ni konj. Pred spo- minsko ploščo 15 železničar- jev, ki so padli med narodno- osvobodilno borbo, pa bodo pripravili svečano komemo- racijo in zatem promenadni koncert, ki ga bo pripravila lastna godba na pihala. RAZPISUJEMO prosta delovna mesta za 1. DVA ŠOFERJA za nedoločen čas Z. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO za določen čas in sicer od 1. maja 1967 do 31. marca 1968. Pogoji: pod 1. vozniški izpit A, B, C in E katego- rije in najmanj triletna praksa v upravljanju tež- kih motornih vozil. Pod 2. dokončana administrativna šola. Pismene ponudbe spreje- mamo do 20. aprila 1967. PREVOZNIŠTVO KZ ŠMARJE PRI JELŠAH sedež ROGAŠKA SLATINA. V Celju 88 kandidatov Za dvaindvajset prostih mest v občinskem zboru ter za dvajset v zboru delovnih % skupnosti celjske občinske skupščine je potrjenih 86 kandidatov. Potrjeni kandida- ti za občinski zbor so: 1. enota (Košnica, Folule, itd.) — Ivan Horvatič in Tone Bornšek; 3. enota (Lisce) — Franjo Kotnik in Srečko Prat- nemer; 5. enota (del Otoka) — Jože Marolt in Stane Ver- bač; 7. enota (Aljažev hrib, del) — Jože Jakop, Ivo Zu- pane, Anton Žagar; 9. enota (del Centra) — Ignac Krum- pak; 11. enota (del Centra) — Magda Kočar; 13. enota (del Centra) — Branko Ver- stovšek in Ivan šuligoj; 15. enota (del Gaberij) — Vid Je- rič in Oton Račečič; 17. eno- ta (del Gaberij) — Ludvik Kranjc in inž. Leon črepin- šek; 19. enota (del Trmovelj) — Štefka Ramšak in Štefan Frans; 21. enota (Dolgo po- lje, del) — Rudi Peperko in Kari Sagadin; 22. enota (Dol- go polje, del) — Bogdan Ho- chmiiller in Rudi Grivič) 23. enota (Dečkova c.) — Milena Mravlje in Erika Simonič; 25. enota (Ostrožno itd.) — Franc Dimec in Alojz Napret; 27. enota (Teharje) — Jože Cajhen, ml. in Fani Pešak; 29. enota (štore) — Martin Ve- ber; 31. enota (Vojnik) — Karli žibret in Hubert Kol- šek; 33. enota (škofj a vas) — Alojz Zagožan in Zdravko Vrečko; 34. enota (novi del Otoka) — Olga Vrabič; 35. enota (Ljubečna) — Stanko Sodin, Jožef Koželj in Stanko Leskovšek; 37. enota (Dobr- na) — Anton Mogu, Jožef Hri- berniik in Martin Stimulak; 39. enota (Strmec) — Kari Goričan in Ivan Jezernik. Potrjeni kandidati za zbor delovnih skupnosti: 1. enota (del železarne) — Marjan Ramšak, Daniel Rukavina in Viktor Potočnik; 3. enota (del železarne) — Ivan Ferme, Marjan Belej in inž. Matija Zumer; 5. enota (del Cinkar- ne) — Anton žerjav in Šte- fan Veselinko; 7. enota (del EMO) — Stane Dvoršak, Franc Kolenc in Miha Stra- šek; 9. enota (del EMO) — Ivo Brenčič in Marjan Zu- rej; 11. enota (Libela, žična, Aero, IFA, ETOL) — Rado Jenko, Oskar Kohne in Jože Topole; 13. enota (Opekarne, TVO škof j a vas, Veležatar, Celjski tisk itd.) — Ivan Me- lik, Ivan Mihelin in Slavko Zagoričnik; 15. enota 'I.-IK Savinja, del) — Ernest Pote- ko; 17. enota (Ingrad, dej — inž. Darko Maligoj; ^ enota (železnica) — Marij G* brovšek in Ladislav Tovoj nik; 21. enota (Cestno podfl je, Ceste kanalizacija, KlinrJ — Stane Divjak, Kari Cap, der; 23. enota (del trgovk' Ivan Juhart, Anton Ocv$ Vili Kregar in Anton nik; 25. enota (del trgov* — Štefan Korošec in Mart* Vinkšel; 27. enota (obrt * nekatera manjša podjetja)' Vladimir Prežel j in Vladim Veber; 29. enota (obrt in * kateri zavodi) — Drago & netič in Matej Breznik; enota (šole) — Alojz Kežnj in IVAN KAPŠ; 33. en<* (bolnica, del) — dr. Jože $ rič in dr. Janez MarchH 35. enota (zdravstvene u , nove) — dr. Anton Faza-'^! 37. enota (pravosodje) " J Mihaela Nečemer, 39. «°J| (TNZ, LM, JLA) — Rudi čič in Mile Vukosav. „ t 4 tednik, 12. aprila 1907 MALA ANKETA Kako bi predstavili Hrastnik Kadar pridemo v kakšen nov kraj, kakor prihaja ^ »tednik« tokrat v nove kraje, običajno vpraša- jo, kaj je v tistem kraju najbolj zanimivega. Ta- jco smo tokrat v mali anketi vprašali nekaj Hrast- jučanov, kaj bi pokazali obiskovalcu, ki bi prišel prvič v Hrastnik. MARKO PODMENIK: Kakšnih starih znamenitosti obiskovalcu v Hrastniku ne bi mogli poka- zati, ker jih ni, razen tega pa še tisto staro, kar je bilo, na mnogih mestih odnašajo plazo- vi. Vsekakor pa bi lahko po- kazali Kemično tovarno in Ste- klarno, Rudnik ter nova naselja na Logu ter Novi dom. Marsi- kaj še pričakujemo, a zdaj ima- mo lepo cesto na Kal in če bo asfaltirana še cesta proti CJelju, bomo zelo zadovoljni. SLAVICA NIKOLIČ: Težko se je odločiti, kaj bi pravzaprav pokazali obiskovalcu, vsekakor pa obe tovarni, Rudnik in nova stanovanjska naselja. Za nas mla- de bi bila zanimiva še lepo urejena šola, športno igrišče, mladinski klub in možnosti izle- tov na Kal, Mrzlico ali k Juri- ju. Seveda si mladi želimo še marsikaj, a če povem po pravici, smo tudi s tem, kar imamo, ze- lo zadovoljni. FRANC BOČKO: Hrastnik ima- mo radi, četudi ni nekaj poseb- nega. živimo pač v soteski, ki nam ne dovoljuje širšega razma- ha. Kljub temu smo v zadnjih letih naredili več, kakor pred vojno v dvajsetih letih. Povsod so zrasle nove zgradbe, tovarne so se modernizirale in zaposlu- jejo dosti več ljudi kot nekdaj. Imamo svoje življenje in svoje zadovoljstvo, četudi nas utesnju- jejo hribi in nam grozijo plazovi. MARIJA KUMLANC: Med nek- danjim in današnjim Hrastni- kom je velikanska razlika. Raz- širil se je v vse smeri in povsod je kaj novega. Tudi Steklarna je cela nova, nove so tudi zgrad- be na Logu. čisto resno, Hrast- nik je zdaj prečudovit. Toda naj- lepše so naše »Zale« v Dolu, ki so jih čisto na novo uredili pred dvemi leti. pokopališče je zdaj tako lepo urejeno, da ga lahko s ponosom vsakomur po- kažemo. VANDA SAVIOZZI: Poročila sem se sicer daleč iz Hrastnika, toda moj zdajšnji obisk potrju- je, da ga ne bom nikoli čisto zapustila. Četudi smo v globeli in ne vidimo mimo hribov in koščka neba ničesar drugega, imamo radi Hrastnik z vsem no- vim, kar je v njem nastalo v po- slednjih letih. Razvoj in napredek podjetij je očiten in skladno se razvijajo tudi naselja. Le s Ce- ljem bi radi še povezavo po asfaltni cesti. V delavnici Finomehanike v Celju popravljajo strokovnjaki tudi zelo komplicirane stroje in aparate. Več o tem delovnem kolektivu berite na 13. strani. Ocena zborov-dobro Zbori so bili solidna priprava za volitve Realna je ugotovitev, da so bili letošnji kandidacijski zbori volivcev solidna priprava na volitve v predstav- niška telesa. Po njihovi zaslugi se je močno poživelo in razgibalo politično življenje; zbori so bili aktivna tribuna krajevnih in občinskih problemov. Bili so kri- tični, toda ne pesimistični. In še nekaj je, kar razve- seljuje; gre namreč za dejstvo, da so zlasti kandidata pokazali precejšnjo mero aktivnosti, da so sodelovali na zborih, se seznanjali s problematiko in jo skušali razčiščevati. Zato — da bi ne ostalo samo pri tem in da bi izvoljeni odborniki in poslanci tudi pozneje po- kazali enako vnemo za srečanja z volivci, za pogovore z njimi in podobno. čeprav so morali nekatere zbore ponoviti, so na sploš- no uspeli. In kot že nekaj let nazaj, se je tudi tokrat videlo, da so bili boljši v obrobnih predelih celjske ob- čine kot v mestu. Odlično oceno zaslužijo tudi zbori v delovnih kolektivih. Očit- no je, da so sindikalne orga- nizacije vložile veliko napo- rov za njihovo dobro izved- bo. ISM \ Enako zadovoljni pa smo lahko tudi s potrjenimi kan- didati. Kot pri evidentira- nju je tudi tu prišla do ve- ljave skrbna izbira. Za 42 prostih odborniških mest v celjski občinski skupščini so volivci in delovni ljudje po- trdili 87 kandidatov, od tega 44 za 22 mest v občinskem zboru ter 43 za 20 mest v zboru delovnih skupnosti. Za- nimivo je, da je med 44. kan- didati za občinski zbor kar 33 takih, ki še nikoli niso bili člani tega predstavniške- ga telesa. Med kandidati je 7 žensk, od tega samo ena za zbor delovnih skupnosti. Med kandidati za zbor delovnih skupnosti ni niti enega, ki bi bil mlajši od 25 let. Vse te številke povedo svoje. Očitno je, da so zlasti v ko- lektivih zanemarili skrb, da bi kandidirali več žensk in več mladih ljudi, vendar ne zaradi strukture, temveč za- radi deleža, ki ga imajo eni kot drugi v proizvodnji. Volitve 19. in zlasti še 23. aprila bodo dale rezultate vseh priprav in prizadevanj. Bolj kot kdaj koli bo potreb- na zlasti v območjih krajev- nih organizacij SZDL enot- nost akcije. Glede na kompli- ciranost volilnega sistema, bo treba ljudi seznaniti z na- činom volitev. Zato naj bi zla- sti delitev vabil za volitve prevzeli odborniki političnih organizacij na terenu. Tako bodo imeli najboljšo prilož- nost, da se z volivci še en krat pogovorijo o volitvah in ne nazadnje o vprašanjih, ki jih zanimajo. Zavedajmo se, da so volitve pomembna politična akcija in ne formal- nost, ki jo moramo opraviti vsaki dve leti. Enake politične obveznosti prevzemajo družbene in po- litične organizacije v delov- nih skupnostih. Tudi tu bo treba še marsikaj napraviti, da bo udeležba na volitvah dobra, da bo čiimmairuj za- ostankov, čimmanj službe- nih potovanj, da bodo volili tudi tisti, ki so na dopustih, bolni itd. In končno se lah- ko v kolektivih izvede po- membna akcija tudi za volit- ve v nedeljo, 23. aprila. K čimboljšemu volilnemu rezultatu lahko v znatni me- ri pripomorejo tudi v redu sestavljeni volilni imeniki. Za- to naj se vsi, ki so v zad- njem obdobju menjali prebi- vališče, prepričajo, če so pra- vilno vpisani v imenik. In končno, čeprav smo da- li zlasti slednjim pripravam in volitvam delovni značaj, ne pozabimo na tisto, kar lahko vpliva na splošno raz- položenje. Okrasimo tovarne in hiše, kjer delamo in sta- nujemo, poskrbimo za trans- parente in napise, zakurimo kresove in zagotovimo, da bo to politično akcijo spremlja- la tudi godba, pesem. M. Božič MERX BOMBONIERA V Prešernovi ulici v Celju so odprli novo prodajalno trgovskega podjetja Merx, ki je kot vse ostale izredno oku- sno opremljena. Potrošniki bodo nedvomno zadovoljni z izbiro francoskih, italijan- skih, ruskih in holandskih in seveda domačih alkoholnih pijač. Posebno mesto v pro- dajalni ima znana Mene kava. Ker želi podjetje Merx nu- diti potrošniku vedno sveže kekse, čokolado in bonbone, so se odločili za takšno spe- cializirano prodajalno. Naj- manj pa bodo sedaj v zadregi tisti, ki kupujejo darila za razne priložnosti, saj imajo v novi trgovini za takšne pri- mere že okusno opremljene zaviitke. NA KRATKO NOV GASILSKI AVTO Pred letom dni je gasil- sko društvo 2alec v svojem mestu med občani pričelo zbirati prispevke za nakup novega gasilskega avtomobila TAM 2000. Ko je del sred- stev prispeval še sklad za požarno varnost, je bila dol- goletna želja žalskih gasilcev uresničena — kupili so nov gasilski avtomobil. Poleg tega imajo v društ- ' vu še tri avtomobile, vendar imajo še vedno nezadostno opremo, s katero bi lnhko čimuspešneje sodelovali pri zavarovanju družbenega pre- moženja. Lani so sodelovali | pri gašenju sedmih požarov, med njimi tudi v tovarni us- nja v Šoštanju. K. R. 92-LETNICA HELENA JANČIČ iz Ma- lih Grahovš nad Laškim, po domače SIKOLTOVA mama je 10. aprila letos dočakala 92. pomlad. Ro- dila se je na Kalobju v vasi Podmile pri Koprivcu in se že v zgodnji mladosti navadila trdega dela. Z možem sta imela ▼ Malih Grahovšah veliko posestvo in kar enajst otrok. Kljub napornemu delu na kmetiji, številnim otrokom sta si za reveže, ki so prišli mimo njuna hiše, vedno vzela čas ter jim ponudila kruh, pijačo pa tudi prenočišče. Zato so jo imeli radi daleč na- okoli. Zdravniške pomoči ni nikdar potrebovala, saj je vsa kmečka dela oprav- ljala še pri 88 letih. Pri 90 pa je dejala: »Dosti dol- go sem delala, sedaj pa lahko malo počivam.« Kljub temu pa si še vedno najde delo, ki jo kratko- časi. Ob - visokem jubileju mnogo zdravja in zado- voljstva! PRISPEVEK DELOVNIH ORGANIZACIJ Na posvetovanju s predsed- niki delavskih svetov in di- rektorji delovnih kolektivov žalske občine, ki ga je skli- cal predsednik občinske skup- ščine JOŽKO ROZMAN, so sprejeli sklep, da bodo de- lovni kolektivi prispevali za urejevanje komunalnih pro- blemov in problemov osnov- nega šolstva v občini 1,5 od- stotka od dohodka. Na isti seji so obravnavali tudi problematične razmere financiranja šol II. stopnje, ki jih obiskuje oikrog 800 učencev iz žalske občine. To financiranje bi naj bilo sicer urejeno z medobčinskimi po- godbami s skladom, ki ima sedež v Celju, vendar ie tu- di ta sklad zašel v finančne težave. Občinska skupšči- na ne more zbrati dovolj sredstev za financiranje šol- stva 2. stopnje, zato so za rešitev tega problema pred- stavniki kolektivov pokazali dobro voljo in obljubili po- moč. OKRAT POSREDUJEMO NAŠIM BRALCEM AZGOVOR Z VIDO DOBNIK, ŠEFOM IMO- VINSKEGA ZAVAROVANJA O zavarovanju tanovanjskih premičnin ^■ovanjske premičnine ^P pomenijo za lastnika , eJsnj0 vrednost, v veliko erih pa edino premože- nje. Kako bi lahko to imovi- no zavarovalno zaščitili? % Premičnine, pod kateri- mi razumemo vse stvari, ki A služijo za opremo, uporabo in potrošnjo, umetniške pred- mete, vrednostne papirje in zbirke lahko zavarujemo pro- ti požaru, streli, eksploziji, viharju, toči, snežnemu plazu, poplavi, izlitju vode iz vodo- vodnih in kanalizacijskih cevi, pomikanju ali odtrgavanju zemljišča, potresu, padcu le- tala, udarcu motornega vo- zila, vlomu ali poizkusu vlo- ma, tatvini ali ropu, razbitju stekla in poškodovanju elek- tričnih aparatov v gospodinj- stvu. V zavarovanje je vklju- čena tudi odgovornost zava- rovanca kot zasebnika za škode, povzročene tretjim osebam in tujim stvarem. — Našteli ste vrsto nevar- nosti. Ali lahko zavarovanec posamezne nevarnosti, proti katerim želi bati zavarovan, izbira ali mora zavarovati vse nevarnosti? % Vse zavarovane nevar- nosti tvorijo oefloto. Višina letne premije je odvisna od velikosti stanovanja, bočneje rečeno, od števila sob. V šte- vilo sob se ne šteje dnevna soba, če je kuhinjska hiša brez jedilnega kota, klasična kuhinja, kabineti, ki ne za- vzemajo več kot 6 kvadratnih metrov površine (nad 6, do 10 kvadratnih metrov površi- ne velja za polovico sobe) predsoba in ostale pritikline. Ne glede na vrednost sta- novanjskih premičnin znaša letna premija: število sob I $ ~ II SI S to »i o Garsonjera in eno- sobna stanovanja 22,30 41,60 enoinpolsobno 32,04 51,34 dvosobno 41,60 57,2i dvoinpolsobno 51,34 70,64 trosobno 61,08 80,38 štiri in več sobno 80,38 99,68 — Ce se višina letne premi- je odmerja po velikosti sta- novanja oziroma po števil« sob, za kakšno vrednost so potem zavarovane stanovanj- ske premičnine? # Zavarovane so za nabav- no ceno premičnin, če pa je premičnina obrabljena že pre- ko 50 «/o se šteje, da je njena vrednost 50 «/o od nove vred- nosti. — Omenili ste, da je v za- varovanje vključeno tudi raz- bitje stekla- Ali je tu mišlje- na vsa steklena oprema? % Proti razbitju, ne glede na njegov vzrok, so zavaro- vana vsa okenska stekla, ste- kla na vratih stanovanja, ogle- dala, stekla v vitrinah, stekle- ne plošče na mizah, kakor tudi sanitarna oprema (umi- valniki in školje). Proti raz- bitju pa niso zavarovana vo- tla stekla, stekla na svetilkah in lestencih, žarnice, slike na steklih, predmeti iz porcelana in keramike. V PRIHODNJI ŠTEVILKI BO TOVARIŠICA DOBNIKO- VA GOVORILA O ZAVARO- VANJU RAZNE TEHNIČNE OPREME GOSPODINJSTEV. mxm* AtfUAA mu S. KULTURNA KRONIKA MRZELOV RECITAL MARJAN DOLINAR, igralec SLG Celje, bo v petek 14. ap- rila 1967 ob dvajseti uri v domači gledališki hiši izvajal recital umetniške besede, ki ga sestavlja trinajst zgodb iz zbirke Ludvika Mrzela »Lu- či ob cesti« in dve pesmi iz zbirke »Ogrlica«. Celovečerni recital Mrzelo- vih zgodb, ki so polne svoje MARJAN DOLINAR vrstne poetičnosti in razmiš- ljanj o življenju in človeku, je že enajsti tovrstni Dolinar- jev nastop, s čimer se vseka- kor uvršča med slovenske pr- vake v izvajanju umetniške besede. Mnogi obiskovalci gledali- šča v Celju in ljubitelji slo- venske umetniške besede v daljnji okolici poznajo uspeš- ne nastope Marjana Dolinarja in bodo verjetno tudi tokrat z užitkom prisluhnili njego- vemu najnovejšemu recitalu umetniške besede. IZOBRAŽEVANJE V HRASTNIKU Delavska univerza v Hrast- niku je letos izvedla večerno politično šolo s petimi od- delki. Med njimi je letos pr- vič uvedla tudi marksistični krožek, ki so se vanj vklju- čili vsi družbeno politični de- lavci občine. Predavali So jim predavatelji iz Ljubljane in republiški družbeno poli- tični delavci. V vseh oddelkih je v času treh mesecev okoli dvesto ljudi pridobilo vrsto novih spoznanj. - Delavska univerza je tako s političnim in druž- žbeno-ekonom^kim izobraže- vanjem, v katerega vključuje- jo oddelek za mlade kadre v družbeno-političnem delova- nju, oddelek za samouprav- Ijavce, oddelek za sindikalne kadre in oddelek za mlade člane ZKS, dosegla lepe uspe- he in zato namerava s to ob- liko delovanja nadaljevati. V prihodnje bodo sistem spre- menili toliko, da bodo uvedli strnjen pouk. KRALJ NA BETAJNOVI V TRBOVLJAH V soboto, 24. aprila, bo gle- dališče Svobode v Trbovljah uprizorilo v gledališki dvo- rani Delavskega doma Can- karjevo dramo »Kralj na Be- tajnovi«. Delo je zrežiral Kari Malovrh, pripravili pa so ga v počastitev tridesetletnice ustanovitve KPS. FRENKOV MEMORIAL TVD Partizan Celje-Gaberje je razpisal tretje namiznote- niško tekmovanje v spomin na dr. Franca Rebeuška — Frenka. Turnir bo v nedeljo, 16. aprila ob 8. zjutraj v ga- brslki telovadnici. Tekmovanje obsega starostne discipline za neaktivne igralce: moški do 35. leta starosti, moški nad 35 let in ženske. Prijave spre- jema organizator do 13. apri- la KRSTNA UPRIZORITEV »CVETJA ZLA« Kadar uplahne pogum Samomor idealov ne pokoplje človeka, pač pa človečnost če se oprimem misli, ki jo je Lado Kralj zapisal v Gledališkem listu k »Cvetju zla«, potem je Dominik Smo- le s svojo igro vrgel vsej naši družbi rokavico v obraz, ko je »pod skorjo našega vsakdanjega dogajanja in funkcionalne težnje po na- predku in blaginji razkril ne- ko drugo podobo tega doga- janja, ki naj bi nas bržkone spravila v zadrego in dvom«. In res je Smoletu uspelo, da nas je spravil v zadrego, medtem ko nas k dvomu ver- jetno ni potrebno posebej spodbujati. Dvomljivo je za- torej tudi, v koliki meri nas je izzval, saj menimo, da »smo bili vzgajani v mora- ličnem duhu in da se v večji ali manjši meri tudi vedemo v skladu s svojo vzgojo«. človek torej lahko izgubi svoje ideale, a še vedno osta- ne človek, posledično bitje razvoja, ki se je ohranilo z nagonom po obstanku in je to voljo do uspešne eksisten- ce izpolnilo s pretkanim ra- zumevanjem vsakdanjih vred- not, ne da bi imelo toliko poguma, da bi svojemu žitju in bitju vdihnilo tudi trajne vrednote. Volja do sebičnega samozadovoljstva nas je ohra nila, zato smo zavrgli ab- straktne večne vrednote in humanistična pojmovanja, saj bi s pogumnim prizadeva- njem zanje okrnili možnosti svojega vsakdanjega člove- škega ugodja. Scena Avgusta Lavrenčiča in režija Francija Križaja sta se odlično vključevali v ne- izrečeni miselni svet dogajar nja s spretnim razvrščanjem pozicijske odvisnosti nadre- jenega in podrejenega, ki se nad vsem zgrinja otožna vrba žalujka. Dognanost scene in režije, učinkoviti svetlobni prelivi in smiselne glasbene ločnice (Darijan Božič) so s tehniko in vsebino prispevali hkrati z dognanimi kreacija- mi izraziti vse tisto, kar je Smole pripovedoval »med vr- sticami«, skratka vse tisto aluzivno in asociativno. Mija Mencejeva (Eva) je s čutnim poudarkom odigrala prezgodaj dozorelo osmošol- ko, Marjanca Krošlova (Do ra) nezadovoljeno ženo, ki odkriva svoj smisel v tira- niziranju okolja, Jana Smi- dova (Pomočnica) dekle, ki iz svoje prvobitnosti teži k lepšemu in zvišenemu, Pavle Jeršin (Leon) zagrenjenega neuspešneža, ki živi samo za maščevanje, Franci Gabrov šek (Marko) mladeniča, ki nima poguma, da bi prema gal svojo vest, Štefan Volf (Avstralec) moža, ki je po sreči očeta dobil vse, kar drugi še iščejo, a ne najde miru in zadovoljstva, Janez Bermež poetičnega detektiva, ki se boji odločitev, Jože Pri- stov odločnega detektiva, ki ne razume poetičnosti, Bru no Vodopivec postrežčka. in Anica Kumrova ženski ter Marjan Dolinar moški glas Bogate nianse medseboj- nih odnosov bi mogli raz- plesti v številnih besedah in mislih, kakor so jih v spret- ni režiji uspeli igralci čudo- vito začrtati; zato naj zado- šča ugotovitev, da je vsak značaj svoje pogube kovač. Marka ubijejo nerazumljeni ideali, vest in nedoživetost, katere posledica je tudi smrt pomočnice, ki se ne sme pre- buditi. Njena. smrt je spet/ povod zlomu obeh detekti- vov, ki sta »ustrelila kozla«, ko sta še mogla upati. Leo- nova maščevalnost pogubi njega samega, zato pa z njo zgubi svojo oblast Dora, ki mora odstopiti svojem mesto doraščajoči Evi. In Avstra lec? človek, ki ima vse, kar bi si drugi želeli, a ne najde ničesar polnega v svetu, ki nima vrednosti in idealov. Celjsko gledališče je zelo uspešno uprizorilo Smoleto- vo delo, ki s svojim nihiliz- mom terja novo afirmacijo, afirmacijo naše notranjosti, pogumnega premagovanja člo- veške sebičnosti, ki bi mčgla v naš čas prinesti vendarle še nekaj človečnosti. HERBERT SAVODNIK Štefan Volf v vlogi Av- stralca v Smoletovi igri »Cvetje zla« LOJZE POŽUN: II. GRUPA ODREDOV PARTIZANSKIH ČET Nesporazum okoli brigade in grupe odredov so kri^ lu nato pojasnili. Glavno poveljstvo je namreč 30. mar ca 1942 razposlalo vsem partizanskim štabom nared^ o postopnem formiranju odredov in iz njih grup ^ redov, grupni štabi pa so bili po posebnih navodil^ Glavnega poveljstva dolžni takoj organizirati odrede j, predložiti predloge za imenovanja odrednih štabo; Glavno poveljstvo je nato v začetku aprila 1942 ukazali štabu II. grupe odredov (Rozmanu, Sfcantetu in Kv* dru), naj pripravi formiranje odredov: Savinjskega i II. štajerskega bataljona in novincev v Savinjski doli^j kjer je bilo temu odredu določeno akcijsko območj južno od Savinje, Pohorskega in obstoječih manjši] skupin in novincev z odrednega akcijskega podnočj med Savinjo in Dravo, ter Dravskega, ki naj bi ga p, možnosti ustanovili severno od Drave. Glavno povelj stvo je tedaj tudi že predvidelo, da bo Savinjski odr& v kratkem narasel na tri bataljone in da se bo formira Pohorski odred z enim bataljonom. Hkrati je II. grup določilo akcijsko področje, ki so ga omejevale na s« verni bivša avstrijska meja, na zahodu tedanja megi med štajerskim in Kranjskim in na vzhodu črta Mj ribor—Celje, ter ji poverilo nalogo, da po njenem po- hodu na štajersko formira v sodelovanju s tamkajšnjij političnim vodstvom še IV. grupo odredov na področj vzhodnega štajerskega na osnovi manjših partizanski skupin, ki naj bi po njegovem mnenju tam obstajale. Medtem ko je Glavno poveljstvo dobivalo v Ljut Ijano poročila štaba I. štajerske brigade, kot na prime vojno poročilo št. 1 z dne 16. aprila 1942 ali vojn poročilo št. 2 z dne 22. aprila 1942 (obe vojni poroči] je Glavno poveljstvo priredilo in objavilo v Slovensker poročevalcu v št. 16 in 17 z dne 21. in 28. aprila 1942; pa naredibe Glavnega poveljstva niso dosegle brigadneg štaba na sektorju Podlipoglav—Višnja gora. Sovražni je namreč prijel na vlaku kurirja, ki ga je bilo s kop jami ali prepisi poslalo do brigadnega štaba. Kakor hitro je brigadni štab 24. aprila 1942 sprej« prvo pošto Glavnega poveljstva, v kateri je med dn gim naročeno, naj II. grupa odredov z odhodom n štajersko počaka še toliko časa, da bodo tudi na G< renjskem pripravili vse potrebno za istočasno akcij ter da ji bodo glede tega poslali še natančnejša navn dila, je brigadni štab takoj obvestil svoje nadrejeno p< veljistvo o nesporazumu in pojasnil, da ni dobil n/ benih nairedb ali kake druge pošte. Ker pa si iz prejet naredibe Glavnega povejstva tudi ni mogel ustvari jasne slike o formiranju II. grupe odredov, je sklen počakati na nadaljnja navodila. Skliceval se je tudi n svoječasno izjavo komandanta Glavnega poveljsfa Franca Leskovška-Luke, Francu Rozmanu-Stanetu, če da lahko Pokrajinsko poveljstvo štajerskih čet izgrad . svojo vojsko po lastni uvidevnosti. Ker štab II. grupe odredov tedaj še ni imel dora podatkov o vodilnem kadru I. štajerskega bataljona n štajerskem niti o dveh trenutno odsotnih čet, se z im< novanjem odrednih in bataljonskih štabov ni hotel pr< nagliti, ampak se je hotel še prej pogovoriti s Sergejer Kraigherjeirf, sekretarjem Pokrajinskega komiteja KP za severno Slovenijo. Pač pa je Glavnemu poveljstv sporočil le začasne predloge, in sicer za Savinjsl odred: komandant Alojz Kolman-Viktar Marok in p litkomisar Boris Cižmek-Bor. Kovačič, v I. bataljon je bil predviden za komandanta Rudi Knez-Silas, z politkomisarja Jože Babič-Vojteh Smreikar, v II. bat; lljonu komandant Franc Mazsovec-Risto Magister in p< litkomisar Jože Menih-Rajko Gaber, za komandant v Pohorskem odredu pa je bil predlagan Zvomko Trpii Zdravtko Pohorc in za politkomisarja Adolf Kolar-Zvom Kovač. (Nadaljevanje sledi) Skupina mladih deklet, ki so pretekli teden končale kuharski tečaj v Andražu nad Polzelo. Tečaj je vodila Minka Matko, trajal pa je tri mesece. Po končanem tečaju so dekleta pripravila razstavo pogrinjkov. Foto: T. Tavčar ODGOVARJA SLAVKO BELAK, UPRAVNIK SLG CELJE Z NEMIRNIMI TOKOVI Zadnji plenum CK ZKS Slovenije je v vsem besedi- lu resolucije hkrati z nujo gospodarskega razvoja po- udaril tudi nujo kulturne in zavestne rasti našega delov- nega človeka. Zato smo se odločili, da v današnjem razgovoru poizvemo o takš- nih možnostih pri upravni- ku SLG Celje, tovarišu Slav- ku Belaku. 1. Ime Slovensko ljudsko gledališče ima več kompo- nent. Kako utemeljujete po- jem »Slovensko«? — Gledališča imajo v glav- nem trojno temeljno poslan- stvo: predstavljati sodobno domačo dramatiko, sodob- no svetovno dramatiko in vso klasiko. Že vsako izmed teh področij bi bilo samo zase dovolj obsežno, zato je toliko teže uravnati vse tri naloge. Toda podatek, da bo med našimi letošnji- mi desetimi premierami kar šest slovenskih, je menda zadostna utemeljitev. 2. In zakaj ljudsko? — Morda bi bile najbolj- ši odgovor na to vprašanje razprave na zadnjih zborih volivcev, ko so občani raz- pravljali o občinskem pro- računu. Toda tu je še dej- stvo, ki je zapisano nad vhodnim stopniščem, da se je Celje odločilo po skup- ni volji ljudi za svojo gle- dališko hišo in prav ta skupna, volja je še danes živa. Zaradi tega tudi ne smemo mimo hotenj ljudi, ki hočejo svoje gledališče in svojo gledališko umet- nost. \ 3. Kakšno gledališče? — če je gledališče najbojl izrazit odzivnik vsega druž- benega dogajanja, potem je razumljivo, da moramo pri- sluhniti tistim najbolj ne- mirnim tokovom, hkrati tu- di najbolj naprednim v družbi, ki najbolj živo ob- čutijo prelomnice in pezo razvoja, če prikličemo na pomoč statistiko, potem lah- ko rečemo, da ljudje naj- bolje obiščejo resne pred- stave (na primer »Za na- rodov blagor« je z 12.00 obi- skovalci dosegel svojevrsten rekord) in da jim niti ni toliko do lahkega žanra, ki ga mora upoštevati gle- dališče zaradi repertoamega ravnotežja. 4. V čem je dilema, med našim razvojem nasploh in razvojem kulture? — V vsakdanjem življe- nju žal še vedno merimo uspešnost posameznika po potrošnih dobrinah, ki z njimi razpolaga: če ima pralni stroj in kakšne znam- ke, televizor, hladilnik, av- tomobil m podobno. Vse to je nedvomno odločilno merilo, a šele redki upo- rabljajo tudi merila, koli- ko knjig ima kdo ali ko- liko jih prebere, koliko gle- daliških predstav si je ogle- dal, koliko je obiskal kon- certov in podobno. Toda tu- di tu, ne da bi navajal utrujajoče številke, zazna- vamo številčni porast, saj navsezadnje bi bilo člove- ško življenje z najboljšo tehniko prazno, če bi ne gojili hkrati tudi čustveno- sti in miselnosti, skratka če se ne bi kulturno in zavest- no izpopolnjevali. 5. Kultura ima svoje ogrodje v družbi, a manj- kata ji še meso in kri? — Morda je utelešenje kultumosti zares nekoliko počasnejše, a vemo vsaj to, da je. Morda so v zadnjem obdobju pozivi za odloč- nejšo podporo razvoju kul- ture sadovi nekdanjih se- men. Vsekakor pa je ved- no bolj očitna nujnost, da vsakdo, ki kjerkoli odloča, torej tudi poslednji samo- upravljavec, pred vsako od- ločitvijo pomisli? na nujnost širšega duševnega obzorja, da od doma skozi delovne organizacije do šole in sa- mih kulturno-umetniških ustanov prevlada prepriča- nje, ki so ga marsikje ž* dognali, da kultura oziro- ma družbena nadgradnja na- sploh, katere eksistencas je sicer odvisna od družbene osnove, na njeno preobraz- bo tudi odločilno vpliva & pogojuje dejansko človečan- ske odnose. i , .........,„„111-11 .......«? :: ...INTERVJU j 6 tednik, 12. aprila 1907 fComentar Vznemirjenost nekateri dogodki, zlasti ^ uboj miličnika v Beo- radu, so povzročili do- Mjšnje vznemirjenje jav- flpsti- Nekateri zahtevajo ostrejše ukrepe in hujše vozni, ozirajo se po pred- pisih, ki bi jih bilo treba sprejeti. To pa bi pome- nilo, da bi bolezen zdravi- H pri posledicah in ne pri vzrokih. Znanstveniki že nekaj let opozarjajo, in to ne le pri nas, temveč tako na Zahodu kot na Vzhodu, da nastajajo v sodobni razviti družbi nesorazmerja, iz katerih se rode družbeno negativni pojavi. Pri tem je treba torej začeti. Gre za pomanjkljivo otroško in socialno varstvo, za slabo moralno in spolno vzgojo, za premajhno druž- beno skrb za duševno in telesno zaostale, kar vs& povzroča, da se prenekate- ri mlad človek pogosto ne znajde in da nima v sebi dovolj moči, da bi odolel nevarnim potem* »asfaltne džungle« S predpisi najbrž ne bi daleč prišli. Imamo že npr. zakon, ypo katerem je prepovedano točenje alko- hola mladoletnim in pija- nim ljudem Statistike pa pravijo, da se 70 ods. vseh prestopkov zgodi v pija- nem stanju. Toda zakon je le na -papirju, ker skrbe gostilnah le za svoj do- godek, občinski organi pa tudi v interesu dohodka r*je mize, kot da bi stopi- li kršilcem zakona na pr- ste. V Avstriji se zakona drže in tudi zapro gostil- no. če bi ga kršila. če smo torej zaskrblje- ni, potlej bi morali biti zaskrbljeni bolj zaradi te- ga, ker se vseh teh zarJev vse prepočasi lotevamo in imamo denar za vse dru- go. le za to ne, ker se pač ne zavedamo posledic. VLADO JARC tridesetletnica ustanovnega kongresa kps Dne 17. aprila 1937. leta je bil na čebinah pri Trbovljah ustanovljen kongres Komuni- stične partije Slovenije. Tri- desetletnico tega izredno po- membnega zgodovinskega do- godka, ki je močno pospešil slovensko revolucionarno gi- banje in s tem odločilno vpli- val na nadaljnjo usodo slo- venskega naroda, bomo letos svečano proslavili. Med številnimi napovedani, mi proslavami naj omenimo zlasti zbor revirsikih samo- upravljajvcev, ki bo v nede- ljo, 16. aprila v Zagorju. Na zboru bo govoril tudi Edvard Kardelj. Njegov govor in ce- lotno zborovanje bosta pre- našala radio in televizija. Naslednjega dne, 17. aprila, bo v veliki skupščinski dvo rani v Ljubljani slavnostna seja, na kateri bo govoril Mi- ha Marinko v makedoniji so že volili V Makedoniji so 31. marca in 2. aprila volili blizu 700 odbornikov - 32 občinskih skupščin (Za primerjavo naj Povemo, da je v Sloveniji 62 občin) Volitev se je udele- žilo 82,6 odstotkov vpisanih volivcev V nekaterih volilnih eno. tah bodo volitve ponovili, ker kandidatov ni dobilo po- sebne večine glasov. UREJUJE Miro zakrajšek Pomlad Foto: Busič ob pogovoru predsednika tita z našimi kmetijskimi strokovnjaki Tito je zadel v živo: kooperacija in trgovina s kmetijskimi pridelki Gospodarska reforma je po svoje, in to pozitivno, vplivala tudi na kmetijstvo. O tem zgovorno pričajo lanski uspehi, saj se je proizvodnja v vsej državi po- večala za okrog 16 odst. Ta uspeh ni bil dosežen samo zaradi dobre letine, temveč je posledica tudi drugih ukrepov, ki smo jih sprejeli z reformo. Med njimi je za kmetijske proizvajalce eden izmed naj- bolj spodbudnih v spremenje- nih cenah, dalje v tem, da imajo kmetijski proizvajalci več mehanizacije, da uporab- ljajo sodobnejše metode ob- delovanja in velik delež zlasti pri tem imajo tudi kmetijski strokovnjaki, ki so dosegli naravnost velikanske uspehe s pripravljanjem in vzgojo vi- sokorodnega semena. O vsem tem se je pred nedavnim po- govarjal . predsednik Tito v Beogradu z našimi kmetijski- mi strokovnjaki. Še preden pa bi prešla po- drobneje k temu, o čem so se pogovarjali, bi kazalo na kratko pregledati, kako je bi- lo s kmetijstvom lani v naši republiki. Naša kmetijska proizvodnja je bila le za 6 odst. večja kot predlanskim (zvezno povprečje je, kot smo videli, 16 odst.). Na družbe- nem sektorju so dosegli v Slo- veniji za 8 odst. večjo proiz- vodnjo, zasebni kmetijski proizvajalca pa za 5 odst. Ob tem pa je treba posebej po- vedati, da je bilo lani kar za 8 odist. manj kooperacijske proizvodnje kot predlanskim. To pomeni, da se kmetijske organizacije usmerjajo zgolj na odkup, vtem ko je položaj v drugih republikah prav gle- de tega drugačen, saj je ko- operantska proizvodnja čeda- lje večja. Nekatere zadruge pri nas celo prodajajo kmetijske stroje in so s tem močno pri- zadele tiste kmete, ki so do- slej strojno obdelovali zem- ljo, sami pa si strojev ne mo- rejo kupilti. Kooperacija pa se v Sloveniji bolj razvija v živi- noreji, in sicer je bila lani za 15 odst. večja kot predlan- skim (govedi za 14 odst., pe- rutnine pa za 53 odsit. več, toda prašičev za 21 odst manj). Takšna usmeritev nekaterih družbenih posestev in posebej zadrug zgolj na odkup kot edino obliko kooperiranja s kmeti je v očitnem nasprotju s tistim, kar je predsednik Tito večkrat poudaril v prej omenjenem pogovoru s kme- tijskimi strokovnjaki. »Ob razvijanju veliikiih družbenih posestev je kooperacija edini način za razvijanje in krepitev socialističnega sektorja na vasi,« je dejal. V Sloveniji smo dalje uspe- li povečati strojno obdelavo zemlje. Zdaj strojno obdelu- jemo že četrtino obdelovalne zemlje (predlanskim petino). V družbenem sektorju je strojnega parka v glavnem prav toliko kot leta 1965, kmetje pa so si lani kupili okrog 1.200 lahkih traktorjev, 3000 motornih kosilnic in ne- kaj malega traktorskih in vprežniih priključkov, ki jih je začela izdelovati domača industrija. Pri nabavi opreme so pomagale kmetijske orga- nizacije, vendar ne tako, kot bi to lahko in da bi bila ta nabava bolj načrtna. Predsednik Tito pa se je v pogovoru posebej ustavil ob naši trgovini. »Enkrat za vse- lej bi ji morali preprečiti, — tako je dejal — da z manj blaga in visokimi cenami več zasluži. Dohodek bi moral temeljiti na večjem blagov- nem prometu, na večji pro- daji. Tu bi morala biti sti- mulacija. Marže v našem go- spodarskem življenju pa so zelo negativen pojav in to anomalijo moramo odpraviti.« S tem pa je zadel v živo, saj tudi sami potrošniki pre- večkrat ugotavljamo, da je trgovina slabo založena in da veliko zasluži celo z blagom, ki ga uvozimo zaradi tako imenovane intervencije na tržišču. To blago namreč prodajajo s posebno oznako »uvoženo« in dražje, kot je domače, četudi so ga kupili po ceni, ki je veliko nižja od domačega blaga. Seveda pa — in tudi to je dejal predsednik Tito — naše trgovine ne bomo mogli kar naenkrat usposobiti za učin- kovito delovanje, ker je tre- ba zgraditi hladilnice in skla- dišča, da blago ne ba propa- dalo. V Sloveniji na primer je balo lani veliko jabolk, po- trošniki pa so jih dobili malo zaradi visokih cen v tr- govini, niti si trgovina ni pri- zadevala, da bi založila trg z manj kakovostnimi jabolki, četudi so jih proizvajalca nudili po zelo nizkih cenah. Cela vrsta stvari je v kme- tijstvu, ki bi jdh bilo treba urediti, da bi dosegali še večje uspehe, kot smo jih že doslelj kljub pomanjkljivo- stim. —C Zakaj je vse tako drago? Kvalitetna zdravstvena služba terja seveda tudi več sredstev Kjerkoli v zadnjih tednih prisluhnemo ljudem, ko go- vorijo na štiri oči ali pa na širših sestankih o zdrav- stvu in socialnem zavarovanju, slišimo zelo podobna mnenja. Ljudje sprašujejo: »Kaj je naenkrat narobe z našo zdravstveno službo in zavaro- vanjem? Ko so bili po vojni naši dohodki nizki in so tu- di skladi socialnega zavarova- nja dobili le malo denarja, smo imeli velike pravice, vse je bilo zastonj za zavarovan- ca, nihče ni kar naprej prika- zoval računov o primanjklja- jih in finančni stiski. Sedaj pa, ko so osebna dohodki ne- primerno višji, ko so sred- stva skladov zavarovanja te- mu ustrezno večja, pa manj- ka denarja, zožujemo pravice, terjamo doplačila ...« V Sloveniji, pravzaprav v vsej Jugoslaviji, smo se za- čeli srečevati s tistim pro- blemom, ki je v ospredju zanimanja tudi v vseh dru- dih, predvsem razvitejših dr- žavah. V težavah so se nam- reč znašle dežele in službe socialnega zavarovanja pov- sod tam, kjer je zdravstvena služba hitro osvajala nova od- kritja medicinske znanosti in kjer je ugodna življenjska raven omogočala hiter napre- dek in razvoj zdravstvene službe. Medicinska znanost je do- segla zadnjih deset, petnajst let skokovit razvoj v odkriva- nju novih zdravil, nove in iz- popolnjene tehnične opreme za odkrivanje in zdravljenje bolezni. Posledica tega je, da je zdravljenje bolnih učinko- vitejše, hitrejše, da prepre- čujemo smrt v tistih prime- rih, ki so še pred nedavnim veljali za neozdravljive, po- daljšujemo življenjsko dobo, hkrati pa je tako zdravljenje neprimerno dražje in terja neprimerno večja sredstva. Izboljšane razmere v akumu- laciji družbenih sredstev in dviganju življenjske ravni so pri nag v zadnjih šestih ali sedmih letih omogočile po drugi strani silen razmah zdravstvene službe z naglo krepitvijo njene materialne osnove. Deželo smo povezali z omrežjem številnih zdrav- stvenih zavodov, strmo smo znižali število prebivalcev, ki odpadejo na enega zdravstve- nega delavca, bolnišnice smo opremili s sodobno opremo in tehničnimi pripomočki. Vse to funkcioniranje zdrav- stvene službe pa terja velike vsote , denarja. Pravice do zdravstvenega varstva so se nam pokazale v novi luči. Če smo v prvih letih po vojni dali ljudem širok obseg pra- vtic in jim zagotovili bretz- plačno koriščenje katerekoli storitve, je bilo to za prene- katerega našega državljana dostikrat bolj formalno, saj je bil v skromnih razmerah deležen le skromnih oblik zdravstvenega varstva. Zdrav- stvena služba je pač razpola- gala samo s tem, kar je ime- la. V novih, boljših pogojih, ki jih zagotavlja bogatejša materialna osnova, s katero razpolaga zdravstvo, pa gmo dosegli vsaj v povprečju če že ne na vsakem območju, možnosti, da zavarovanec uveljavi in dobi res sodobno zdravstveno varstvo. V teh pogojih je občan šele prišel dejansko do tega, da so mu pravtice, ki jih ima, tudi do- stopne. V težavah pa so se znašli skladi zavarovanja, ker so terjatve večje, ne glede na to, da so ob povečanju oseb- nih dohodkov višji tudi nji- hovi dohodki. In tu je bistvo odgovora, zakaj nam stari si- stema zavarovanja, razdrob- ljena zdravstvena organizaci- ja ne ustrezajo več, zakaj je potrebno nekatere pravice skrčiti, uvesti doplačila, za- kaj ne more biti več vse za- stonj in zakaj go finančni problemi tako pereči. Ob tem pa se odpirajo še zao- streni problemi zaostalejših območij, kjer splošna pov- prečja v razvoju zdravstvene službe še niso dosežena in kjer bi moral izpopolnjen si- stem po zavarovanj a omiliti razlike, ki nastajajo. MARIJA NAMORŠ nekatere stvari je treba spremeniti zaradi sprememb v zvezni ustavi Sprememba republiške ustave Zbori delovnih skupnosti republiške skupščine so v glavnem že dali svoje soglasje k temu, naj bi začeli obravnavati predloge za spremembo republiške usta- ve. Republiški zbor je izvolil komisijo, ki zbira pred- loge in razpravlja o njih, skupščina pa bo o njih skle- pala najbrž na zadnjih sejah zborov pred volitvami. V glavnem pa gre za stvari, ki jih bo treba spremeniti zaradi sprememb zvezne usta- ve. V sedanji republiški usta- vi je rečeno, da voli člane za zbor narodov republiški zbor. Po predlogu za spre- membo zvezne ustave pa naj bi te člane volili na skupni seji vseh petih zborov, re- publikam pa je prepuščeno, da same odločijo, če bodo te člane volile tudi iz vrst občanov, ki niso poslanci. Ta- ko obstaja zdaj predlog, da bi republiška skupščina izvo- lila člane zbora narodov iz vrst poslancev in občanov. Razmišljajo pa tudi v tej smeri, da bi o kandidatih prej razpravljale občinske skupščine. Drugi predlog se nanaša na to, kdo predlaga skupšči- ni izvolitev republiških funk- cionarjev. Doslej je predlagal imena izvršni svet, poslej pa naj bi predlagala kandidate skupščinska komisija za vo- litve in imenovanja. Gre za republiške sekretarje, javne- ga tožilca in za predstavnike družbeno-političnih skupnosti v raznih samoupravnih orga- nih, ki jih imenuje skupšči- na. Isto velja tudi za sodnike republiških sodišč. Doslej je splošne volitve v občinske skupščine razpisoval republiški zbor, v republiš- ko skupščino pa njen pred- sednik. Obstaja predlog, naj bi oboje volitve razpisoval z odlokom predsednik skupšči- ne SRS, saj gre zgolj za for- malnost. Glede na to, da prehaja skrb za državno varnost v pristojnost republike in je glede tega predlagana tudi sprememba zvezne ustave, je predvideno, da bi to zapisali tudi v republiško ustavo. Ta skrb je na republiko že pre- nesena in so stroški te službe že predvideni v letošnjem re- publiškem proračunu. S sprejetjem sprememb in dopolnitev republiškega zako- na o davkih in prispevkih ob- čanov je nastalo neskladje med ustavo in tem zakonom. Med spremembami je tudi ta, da se krajevni samoprispevek lahko predpiše, če je za to glasovala večina vseh vpisa- nih volivcev iz tistega območ- ja, za katero naj bi se kra- jevni samoprispevek uvedel. V ustavi pa piše, da je pred- log, o katerem se glasuje na referendumu, sprejet, če je zanj glasovala večina voliv- cev, ki so glaovali. Zdaj predlagajo, da bi to uskladili v tem smislu, da bi bil pred- log, o katerem se glasuje na referendumu, sprejet, če je zanj glasovala večina voliv- cev, ki je določena z zako- nom. Za zdaj so to vse predlaga- ne spremembe, saj se je ko- misija postavila na stališče, naj bi v utavi spremenili le tisto, kar je jasno, vse drugo, kar terja podrobnega preuče- vanja, pa naj bi zdaj opu- stili. VLADO JARC tednik — vestnik 7 V kitajskih tovarnah in komunah Zapažanja o življenju delavcev in kmetov v deželi kulturne revolucije Kitajska je država z veli- kanskim številom prebival- cev. Koliko jih je, pravzaprav ni mogoče reči, ker se ceni- tve gibljejo med 650 in 700 milijoni. Velika večina je kmetov, vendar tudi delež in- dustrijskih deavcev nenehno narašča. Keir sem po poklicu industrijski sociolog, me je najbolj zanimalo življenje in- dustrijskih delavcev. Delo delavca v ve iki žele- Ejairni ali jekiarni a-li delavka v tekstilni tovarni je podobno kot v Britaniji in večini dru- gih držav. Pač pa je življenje in de o kitajskega kmeta mnogo bolj podobno življe- nju njegovih prednikov kot pa denimo, življenju britan- skega kmetovalca. Čeprav je tudi v kmečke komune začela prodirati mehanizacija — v eni samo videli avtomatski stroj za molžo, v drugi su- šilnico za čaj — večino del še vedno opravljajo ročno velike skupine delavcev. Ko sem se nekega jutra zbudila v hotelu ob jezeru v Hangčouju, sem zaslišala pod oknom ščebeta- tnje ženskih g.asov. Naštela sem šestindvajset žensk, ki so sedele na nizkih stolčkih in plele trato med hotelom in jezerom. Ko smo šli po- poldne tam mimo, so ženske še vedno delale. V večini držav v razvoju sestavljajo kmetje in indu- strijski delavci dve zelo raz- lični kulturni skupini. Na Ki- tajskem pa si zdaj prizadeva- jo, da bi zmanjšali in odpra- vili prepad v razumevanju med trma dvema skupinama ter med fizičnimi in umskimi delavci. Prvega avgusta 1966 so časniki pozvali, naj ljudje »spremenijo vsa delovna pod- ročja v velike revolucionarne šole, k er bodo ljudje sodelo- vali tiako v industriji kot v kmetijstvu, tako v vojaških kot v civilnih zadevah«. De- lavci na naftnih poljih, ki v prostem času kmetujejo, do- be vidno mesto v tisku. Kmete v komunah spodbujajo, da organizirajo majhne tovarne. V neki komuni smo videli de- lavnice, v katerih je devetde- set ljudi izdelovalo preprosto kmetijsko orodje in majhno podjat e, ki je proizvajalo pahljače za izvoz. Vsakdo se mora določen čas v letu ukvarjati s fizič- nim delom, študentje in pre- davatelji morajo vsaj en me- sec letno živeti in delati na deželi. Zdravniki vsak teden pol dneva čistijo bolnišnice, kdaj pa kdaj odhajajo v sku- pinah za šest mesecev na de- želo. Tudi uslužbenci odhaja- jo delat na polja ali v tovar- ne. Možje in žene navadno odhajajo opravljat svoj delež fizičnega dela v različne kra- je. Naš mladi in idealistični tolmač se je bil pravkar vrnil S sedemmesečnega dela na kmetih v oddaljeni provinci. Njegova žena je bila medtem ostala v mestu, kjer je delala v uradu, vendar mora tudi ona kdajpakdaj delat v tovar- no ali na deželo. Poskrbljeno pa je, da matere z majhnimi otroci delajo blizu doma. Industrijski delavec ima boljše dohodke kot tudi bolj zanesljivo zagotovljeno živ- ljensko raven. Plačan je v skladu z določenim razponom za njegov poklic, ki velja za vso državo. Ta razpon je na- vaidno razdeljen na osem sto- penj. Delavec v najnižji kate- goriji, navadno najmlajši in najmanj izkušeni začetnik, dobi približno tretjino zasluž- ka izkušenega visokokvalifi- ciranega delavca, ki je uvr- ščen v najvišjo kategorijo. Nikakor ni nujno, da ima di- rektor tovarne najvišje do- hodke — visokokvalificiran, izkušen delavec lahko zasluži več od njega. Vsako leto osrednje oblasti odločajo, ali se bodo plače zvišale in za koliko. Navadno ne gre za splošno povišanje, marveč dobi vsaka tovarna določeno vsoto, ki jo razdeli med najboljše delavce tako, da jih uvrstijo v višjo kate- gorijo. O tem, kdo zasluži povišanje," odloča vsaka de- lovna skupina posebej. Pogla- vitna merila so strokovna us- posobljenost ter družbeni po- litični odnos do dela. Delavec, ki goreče preučuje dela pred- sednika Maa, ki skuša s pomočjo njegovega nauka premagovati težave in izpo- polnjevati proizvodne meto- de, ki trdo dela in upošteva koristi svojih delovnih tova- rišev, je, na primer, politično zgleden. Materialne spodbudbe za kmete v komunah so večje kot za industrijske delavce. V tovarnah je večji poudarek na duhovnih nagradah — de- lavec lahko postane vzorni delavec, ki služi ljudstvu. Kmetje pa so v večini komun plačani glede na količino in kvaliteto opravljenega dela. Dejanska višina njegovega končnega dohodka je odvisna od tega, koliko napravi odde- lek komune, v katerem dela in od tega, kolikšen del do- hodka komuna izloči za re- produkcijo in socialne potre- be. Kmet dobi kos komunal- ne zemlje v zasebno last in če se njegova družina poveča, dobi tudi ustrezno večji kos zejnlje. Na tej ohišnici lahko pridela zelenjavo za vSo dru- žino ter redi enega ali dva prašiča, ki ju lahko proda. Vendar so njegovi dohodki kljub vsemu nižji kot dohod- ki industrijskega delavca. Kmetje imajo lahko tudi lastne hiše, ki pa so zelo raz- lične. Najboljša hiša, kar -"no jih videli, je bila enonad- stropno leseno poslopje sredi majhnega dvorišča. Ta hiša je bila zgrajena za družino s petimi odraslimi zaposle- nimi člani. Pozdravila nas je čedna mlada ženska, ki nas je očitno pričakovala. Dnevna soba je bila okrašena s por- tretom Mao Ce Tunga — kot vse sobe, ki smo jih videli na Kitajskem — in z barvnimi fotografijami iztrganimi iz revij. Sedli smo in postregli so nam z jasminovim čajem, kajti tista komuna je gojila čajno cvetje. Gospodinja nam je najprej pripovedovala o napredku, ki ga je dosegla komuna, potem pa nam je razkazala hišo. Zgoraj so bile tri spalnice z zakonskimi po- steljami, predalniki in oma- ro. Ob dnevni sobi je bila prostorna kmečka kuhinja s tradicionalno pečjo z vgraje- nimi kotlički za kuhanje riža in zelenjave. V tej komuni, kakor tudi v drugih v bližini mest, so imeli elektriko; opa- zili smo, da so v nekaterih manjših krajih dobili prej elektriko kot vodo. Delavec, ki dela v večji to- varni, dobi stanovanje — v samskem domu, če je sam in njegovi starši žive daleč od tovarne; če je poročen, dobi stanovanje. Navadno dve dru- žini delita eno stanovanje, v kuhinji sta dva preprosta ku- halnika, vsak za eno družino. Stanovanja dodeljujejo glede na velikost in sestavo druži- re, navadno pa pride ena so !>a na dva do tri člane. Večje ;ovarne poskrbe tudi za diru ge olajšave, na primer, jasli, vrtce, šole in bolnišnico, če je ni v bližini. Znotraj tovar- niške ograde in zunaj nje navadno zasadijo veliko drev- ja; »ko bo drevje zraslo, bo kraj videti bolj civiliziran,« je rekel direktor neke to- varne. V vsej državi velja enoten sistem socialnega varstva za industrijske delavce, ki se imenuje delavsko zavarova- nje, dasiravno delavci zanj ne prispevajo ničesar. Delavke dobe pri 50 letih 75 odstotno pokojnino, delavci pri 55, uslužbenci pa pet let kasneje. Ljudje, s katerimi smo govo- rili, so bili očitno najbolj po- nosni na porodniški dopust, zakaj vsi po vrsti so nas opo- zarjali, da traja le-ta 56 dni s polno plačo. Med boleznijo prejemajo zaposleni 6 mese- cev polno plačo, potem pa 60 odstotkov do ozdravitve ali smrti. Zdravstvena in bolniš- nična osikirba je brezplačna. Kmetje pa nimajo nobene- ga zavarovanja. Plačati mo- rajo tako zdravnika kot bol- nišnico in ne dobe ne pokoj- nine ne kake druge ugodnosti od države. C lajni komune vsa- ko leto na koncu sklepajo o tem, kolikšen del dohodka bodo porabili za samopomoč. V neki komuni so mm po- kazali dva domova za one- mogle, enega za moške in enega za ženske. Za večino starejših ljudi skrbe sorod- niki in tako je bilo v domu za ženske v tej komuni, ki šteje 15 000 duš, samo šest žensk. Stare so bile med 75 in 92 let in so spale druga ob drugi na dvignjeni opečnati postelji, pod katero je bila peč. Počakale so nas pred hišo in zdelo se je, da so prav vesele spremembe. V mestih se dela šest dni na teden in sicer po osem ur dnevno. Vse tovarne, ki smo jih obiskali, so delale v izme- nah in delavci so se menja- vali v izmenah vsak teden. Vsak teden imajo dan poči- tka, v vsem letu pa še kakih sedem praznikov. Drugih splošnih praznikov ni. Vzor- ne delavce včasih tovariši predlagajo, da jih pošljejo za nekaj dni na oddih, vendar gredo sami, brez družin. Če na Kitajskem živite lo čeno od staršev ali žene, ima- te nenavadne ugodnosti — dvajset dni plačanega dopu: sta na leto, plačane potne stroške in še nekaj dni za pot. če vaši sorodniki žive v drugem kraju, vendar do- volj blizu, da jih lahko obi- skujete o praznikih, dobite letno 13 dni dopusta, da jih lahko obiščete. Za javno''rekreacijo je po- skrbljeno v parkih, živalskih vrtovih — v vsakem imajo ti- betanske medvede — kinema- tografih, gledališčih in operah. Kitajci že od nekdaj radi ne- gujejo vrtove, ki so zdaj vsi odprti za javnost — plačati je treba le majhno vstopnino. Najbolj priljubljena zabava je čolnarjenje in pa posedanje ob skodelici čaja v čajnicah. Ko smo bili mi na Kitaj- skem, so bile oajnice vse prelepljene z revolucionarni- mi gesli, verande in terase ob lotosovih ribnikih pa so bile prekrite s karikaturami o vietnamski vojni. Iz zvočni- kov na ulicah, parkih in v vlakih so se nenehno zlivale revolucionarne pesmi ali po- litična sporočila. Ljudje, ki smo jih videli, bodi na deželi ali v mestu, so bili spodobno oblečeni in obuti, čeprav so za zahodnja- ka običajne modre hlače, srajce in bluze — za moške in ženske — precej enolične. Opaziti pa je bilo tudi druge barve in vzorce, zlasti pri otrocih. 2e nekaj let je bila na Kitajskem dobra letina, in vsi ljudje so bili videti siti. Največja in nabolj bogata je izbira predmetov, ki sodijo h kuhanju ali pitju čaja. Glede navdušenja za čaj Ki- tajci prekašajo celo Britance. Kupcu so na voljo najrazlič- nejše majhne termos ste- klenice in pisane ročke s po- krovi. Presenečena sem bila nad razliko med okusnimi čajnimi skodelicami, ki so jih imeli nekateri kitajski de- lavci in med strogo praktič- nimi posodami, ki jih upo- rabljajo v britanskih tovar- nah. Naš obisk se je začel ob skodelici čaja na pekinškem letališču, medtem ko smo v naročju držali velikanske šopke, ki so nam jih bili da- li. Ko smo mesec dni kasneje odhajali, smo se poslovili znova ob čaju in cvetju. Kitajski delavci se med opoldanskim odmorom urijo v protiletalski obrambi. UREJUJE andrej novak Mesta in njihova industrija PEKING (4,100.000 prebi- valcev J: Kemična industri- ja, plastične mase; ce- ment, železo in jeklo; strojegradnja; tekstilna in- dustrija; lahka industrija: živila, ure, usnjeni izdel- ki. NANKING (1,419.000) Ve- lika tovarna kamionov; že- lezo in jeklo; ena največ- jih kitajskih kemičnih to- varn; težka električna oprema; gnojila; tovarno letal; lahka industrija: ure, svila. VUSIH (613.000), SUČOU (blizu 600.000). Izletniški mesti; nekaj lahke indu- strije: proizvodnja čaja, svile in brokatov. ŠANGHAJ (6,900.000). Lad- jedelnice; težki stroji; zdravila; petrokemična to- varna za plastične mase in barvila, sintetično gu- mo in gumijaste izdelke; •afinerija nafte; razni in- strumenti; električni stro- ji in orodje; dieselski mo- torji; avtomobili; žerjavi; kovinsko predelovalna in- dustrija; oprema za rudni- ke; železo in jeklo; tekstil; lahka industrija: živila, radijski in transistorski sprejemniki, fotoaparati, čevlji, oblačila. HANGČOU (784.000) Iz- letniško mesto; nekaj lah- ke industrije: svila in čaj. VUHAN (2,146.000) Ena največjih kitajskih žele- zarn in jeklarn; kemična industrija; težki orodni stroji; dieselski motorji in traktorji; črpalke in na- makalne naprave; tekstil; tirna vozila; lahka indu- strija: meso in steklo. KANTON (1,840.000) Ce- ment; papir; plastične ma- se; tekstil; ladjedelnice; lahka industrija: živila, ri- biška oprema, sladkor, svila. Delavka v pekinški tovarni sintetičnih vlaken tednik — vestnik 8 Poraba gnojil Na področju Pomurja so v manjši količini gnojila že tro- sili pred prvo svetovno voj- no. V obdobju med obema vojnama je bila potrošnja gnojil nekoliko večja tako, da je tik pred vojno znašala od 30 do 35 kg na ha, kar je 4 do 6 kg čistih hranil. V po- vojnem obdobju od leta 1945 do 1952 je uporaba bila neko- liko večja. Takratna državna posestva in kmetijske obdelo- valne zadruge so trosile po hektarju 300 do 500 kg gnojil. Po letu 1952 je poraba stalno naraščala. Tako je bilo med leti 1958—1964 potrošeno po hektarju 200—250 kg gnojil. Na družbenih posestvih pa celo 800—1500 kg. Nekatere države imajo do- sti večjo potrošnjo gnojil. Pri nas znaša potrošnja gnojil v čistih gnojilih po hektarju 40 do 50 kg V Holandiji nad 200 kilogramov, v Nemčiji do 160 kilogramov, v Belgiji pa celo 210 kg. So pa tudi napredne države, kjer je povprečna po- trošnja samo nekoliko večja kot pri nas. Na primer Fran- cija 70—80 kg, Italija 40—50 kilogramov itd. Sorazmerni potrošnji so pa tudi kmetij- ski pridelki. V Holandiji pri- delajo pšenice 42 q na ha, v Nemčiji 33, v Belgiji 37, pri nas pa 17—20 q. Nekateri potrošniki gnojil so mnenja, da so cenejša gnojila v drugih državah enkrat ah pa celo večkrat cenejša kot pri nas. Za ori- entacijo dajemo pregled cen po drugih državah, preraču- nane 1 doUr na 1.250 din: za Jugoslavijo so cene pre računane iz detajlistične pro- daje gnojil in to nitromonkal 20,5 odst 60 Sdin, superfosfat 16 odst 28 Sdin in kalijeva sol 40 odst. 49 Sdin. Proiz- vodne cene v tovarni so dosti nižje in znašajo z regresom za 1 kg čistega dušika le 185 Sdin, za 1 kg čistega fosforja pa 100 Sdin. Navedene cene gnojilom v svetu nam prikažejo šele pra- vo vrednost, če jih primerja- mo v odnosu s cenami kme- tijskih pridelkov. Cene važ- nejših kmetijskih pridelkov v svetu so prav tako preraču- nane 1 dolar v vrednosti 1250 Sdin. Cene so pa sledeče: Za Jugoslavijo so vzete od- kupne cene pitane klavne ži- vine in ostaiih kmetijskih proizvodov od povprečnih cen v letu 1966. Koliko kg kmetijskih pri- delkov je potrebno dati za 1 kg čistih hranil dušika, ka- lija in fosforja, si lahko vsak proizvajalec sam preračuna. Iz tabele je razvidno, da je potrebno v Angliji za 1 kg či- stega dušika dati 2,45 kg pše- nice, v Jugoslaviji pa 3,17 kg, na Danskem pa celo 3,87 kg. Najcenejše fosforno gnojilo je v Nemčiji, kjer dobi proizva- jalec za 1,62 kg pšenice 1 kg čistih fosfornih gnojil. V Ju- goslaviji mora dati za to gno- jilo 1,90 kg pšenice, na Dan- skem pa celo 2,50 kg. Iz cen kmetijskih pridelkov in gnojil vidimo, da so gno- jila v Jugoslaviji proti dru- gim državam in proti kme- tijskim pridelkom precej v sorazmerju. Zato ne moremo trditi, da so gnojila pri nas predraga in da je zaradi tega njihova potrošnja tako majh- na. O svinjski rdečici Z nastopom toplejših dni in s spremembo pre- hrane pričnejo prašiči obolevati za nevarno kuž- no boleznijo svinjsko rde. čico. Povzročitelji te bo- lezni so bacili, ki se v ugodnih pogojih razmnoži- jo po organizmu živali. Obolele živali prenehajo jesti, postanejo žalostne, temperatura se jim povz- pne preko 41 stopinj, po- gosto se po telesu pojavi- jo tudi izpuščaji rdečkaste barve. Vsi ti znaki so ta- ko opazni, da so lahko rejcu zadosten dokaz, da nemudoma pokliče živino- zdravnika. Živin ozclravnik bo po pregledu živali dal potrebna zdravila in ji od- redil potrebno prehrano in nego. Predolgo čakanje pogosto škoduje živali, kajti žival lahko hitro po- gine ali pa bolezen pre- lde v Kronično obliko z vsemi svojimi posledica- mi, kot so vnetje sklepov in vnetje srčne mišice. Živali slabo jedo, težko hodijo zaradi vnetja skle- pov, često pa zaradi obo- lenja srca nenadoma pogi- nejo. Da bi se izognili vsem tem nevšečnostim in tudi stroškom, kajti samo zdravljenje je drago, je potrebno prašiče zaščitno cepiti proti svinjski rdeči- ci. Cepimo jih v maju in avgustu. Zaščita pred bo- leznijo je skoraj zaneslji- va, le v posameznih pri- merih obolijo manj od- porne živali in še te pove- čini za lažjimi oblikami. Od živinorejcev je od- visno, da se odločijo, kaj- ti poznejša tarnanja ne pomagajo. Po toči zvoniti je prepozno. Naj cvetje krasi naše domove Ker smo že v letu turizma, bi si morali prizadevati za čimlepši videz našega okolja. Tudi Savinjska dolina je na- pravila v tem že precejšen korak. Seveda o pravem tu- rizmu za zdaj še ne moremo govoriti, vendar je res, da leži naša prijetna dolina ob prometni cesti in zato priteg- ne marsikakšnega turista. Pr- vi vtis pa je gotovo zelo po- memben. Ko človek potuje po Savinj- ski dolini, ga zelo razveseli pogled na številne hiše, kjer gojijo na oknih zares čudovi- te rastline. Seveda pa ne pov- sod. žalosten je pogled na prazna in pusta pročelja brez okrasnega grmovja, drevja in cvetic, žalostno je tudi, da je večina zgradb kmetijskega kombinata, kljub temu da imajo okenske police za za- bojčke, zelenice in drugo, s cvetjem slabo okrašena. Zad- nji čas je, da bi tudi tu kaj storili. Okrasnih rastlin je danda- nes zelo veliko; uspevajo kjerkoli in tudi niso preveč zahtevne. Katere rastline bi se najbolj obnesle? Kajpak je treba takoj na začetku po- misliti na težave prezimlje- nja. Zato se je pač najbolje odločiti za enoletnice, ki so po barvi cvetov neprekoslji- ve; za okna so najprimernej- še petunije, predvsem vrstna- te, priporočal bi sicer malo bolj zahtevne gomoljaste be- gonije. Tudi zelenice naj bi krasile naše domove, na njih pa bi lahko gojili vrtnice čajevke, salvije, tagetes in še druge. Ce bomo cvetlice zalivali in dognojevali, bo uspeh kar lep. Za dognojevanje bomo rabili mineralna gnojila. Ko bo cvetje polno, ne bo nu- dilo prijetnega pogleda le ne- nadnemu obiskovalcu, ampak tudi domačemu očesu. Franci Izlakar kako obnoviti vedno manjše površine? Vinogradništvo na Šmarskem V srednjem delu Obsotelja, kjer je središče Virštanj z vinogradi na Bučah, Tinskem in Sladki gori, je da- nes še okrog 800 hektarov vinogradov, kar je skoraj za polovico manj, kot jih je bilo nekoč. Vinogradi so stari nad 60 let in na koncu svoje rodnosti. Samo močnejša pozeba ali toča bi, kot domnevajo, večino teh vinogradov uničila, ker si trta spričo ostarelosti ne bi več opomogla V tem predelu so dani vsi naravni pogoji za uspešno vinogradništvo (nadmor ska višina 300—450 m, po- vprečna letna temperatura 10,4 stopinje, povprečno 1000 mm padavin), vendar si posebno mlajši rod ob vedno bolj skopi vinski trti raje išče lažji in boljši kos kruha v gospodarstvu. Ker ne glede na to ta pre- del daje družbi in prebi valstvu največ, bi bilo nuj no poiskati rešitve v smo- trni in organizirani obnovi teh vinogradov Čeprav o tem govorijo že dvajset let, so do danes obnovili le 2 do 3 odstotke vinogra dov. Problem je bil zlasti aktualen v letih 1957-58, ko so ustanavljali vinogradni- ške skupnosti in je šlo za združevanje površin ter organizirano proizvodnjo na osnovi dolgoročnega kreditiranja, a je od vsega ostal praktično le uredit- veni načrt za Virštanj. Red ki vinogradi, ki so jih te daj obnovili, so danes zgled in vzor vsej okolici. Dobro bi bilo preučiti obnovo vinogradov s stali šča višjega tipa kooperaci- je, ko vlagata v obnovo oba partnerja. Kmet vino gradnik vloži zemljo, roč- no delo, hlevski gnoj in potreben les za kole ozi roma stebre za žičnico za druga pa strojno rigolanje cepljenke, umetna gnojila in dru^o. Kooperacij sko pogodbo skleneta partner- ja za 20 let oziroma za čas trajanja nasada in se deli na dobo investicijskega vlaganja in dobo rodnosti. V investicijskem delu po- godbe partnerja odplaču- jeta anuitete, to je stroške obnove, vsak po vloženem delu in si tudi ostanek de- lita v tem razmerju (na- vadno prvih 10 let), po drugem delu pogodbe pa si delita pridelek in čisti dohodek glede na višino naložb. Po takšni pogodbi se lahko kmetu prizna ren ta za plačevanje davkov in ostalih obveznosti; obnova je za 20 do 30 odstotkov cenejša, proizvodnja pa je sodobnejša in večja. O tem, kakšne so še dru- ge možnosti, prihodnjič. FRANC VALENČAK Kako pridelati na ha 70 centov suhega koruznega zrna Poleg pravilne izbire sorte je za dober pridelek potrebna še ustrezna tehnologija. Ce upoštevamo v praksi že po- trjena znanstvena dognanja glede pridelovanja, lahko tr- dimo, da v naših pogojih pri- delati 60—80 q na ha suhega zrna koruze, ni nobena umet- nost. Koruza zahteva dobro pri pravljeno in globoko zrahlja- no zemljo. Najbolje je, da zorjemo že jeseni, zgodaj spo- mladi pa zemljo prebranamo, kasneje pa še zrahljamo s krožnimi branami. Ce pa bo mo orali spomladi, smemo orati šele tedaj, ko je zemlja primerno osušena. Po oranju jo prebranamo. Branamo tu- di tik pred setvijo, da uniči mo skorjo in plevel. Za dober pridelek je treba gnojiti s 300—500 q na ha hlevskega gnoja, od mineral- nih gnojil bi pa porabili pri bližno naslednje količine: su- perfosfata (17%) 500—700 ki logramov; kalijeve soli (40 %) 300—400 kilogramov; nitra- monkala (20°/o) 600—800 kilo gramov ali nitramonkala (26%) 450—600 kilogramov. Fosforjeva in kalijeva gno- jila delno zaorjemo, delno za- branamo. Ce jih zaoravamo istočasno s hlevskim gnojem, moramo najprej potrositi mi neralna gnojila in nato hlev ski gnoj, ker s tem prepre čimo večji dotik gnoja z gno- jili, ki je škodljiv. Razen eno- stavnih gnojil lahko uporabi mo tudi nitrofoskal. Na pri- mer: okoli 700 kg na ha N P K 10:10:10, s tem da dodamo 200 kg kalijeve soli in 400 do 600 kg dušikovega gnojila za dognojevanje. Poskusi in praksa v svetu in pri nas so pokazali, da dušik močno vpliva na pridelek. Ker pa je večina dušikovih gnojil hitro topljiva, jih ne smemo dati naenkrat. Pri uporabi eno- stavnih gnojil dajemo pred setvijo približno tretjino ce lotne količine nitramonkala, ostali del pa rabimo za do- gnojevanje. Dognojevanje z dušikovimi gnojili pa naj bo vsaj dvakrat. Prvič, ko imajo rastilne 4—5 listov; trositi moramo 10—15 cm stran od rastlin. Pri tem dognojevanju se pogosto delajo napake, da se trosi predaleč od rastlin, in ker korenine še niso razvi- te, se gnojilo ne more izkori- stiti. Druga napaka pa je, da nekateri trosijo celotno koli- čino dušikovih gnojil v tem času. Drugo dognojevanje je, ko ima rastlina 8—12 listov. To dognojevanje je za koruzo zelo važno. Trosimo 20 cm od rastlin. Za vsako dognojeva- nje je potrebno 200 do 300 kg na ha nitramonkala. Paziti moramo, da gnojilo ne pada po rastlinah, ker jih s tem poškodujemo. Kjer prideluje mo koruzo brez vmesnega po sevka (buče, fižol) in kjer primanjkuje delovna sila, se obnese zatiranje plevela s hormonskimi herbicidi, kot so simazin (radokor) in gesa prim. Simazin deluje skozi korenine plevela in ga upo- rabljamo pred setvijo, oziro ma do vznika koruze. Gesa prim je podobno sredstvo, le da deluje tudi skozi listje ple- vela in ga rabimo ne samo pred setvijo, oziroma dovzni ka, ampak še tudi ko ima koruza že par listov. Seveda se je boljše obneslo škroplje nje pred setvijo, oairoma ta- koj po setvi. Obeh sredstev dajemo 3—4 kg na ha v razto- pini 600—1000 litrov vode, ali če je njiva zelo zapleveljena s pirnico tudi 10 kg na ha, vendar bomo morali na tej njivi imeti koruzo še eno leto. Sploh je pri škropljenju s temi sredstvi treba zelo pa- ziti, da ne padejo večje koli čine na posamezna mesta ker se bo to poznalo na pše niči, ki jo bomo sejali za ko ruzo. Na takih mestih pšeni ca po vzniku propade. Paziti moramo tudi, da pri škrop- ljenju veter ne bo škropivo nosil na sosednje njive, kjer so posejana žita ali druge poljščine. Seme koruze mo- ramo obvezno vsako leto zno- va kupiti, ker je dokazano, da so pridelki že v drugem letu padli povprečno za 15 odstotkov. Seme moramo se- jati v dovolj toplo zemljo, (v zemlji vsaj 10 stopinj C). Kei so ameriški hibridi občutij! vejši na hladno in vlažno zemljo kot navadna koruza, jih moramo sejati nekaj dni kasneje kot navadno koruzo. To je v naših krajih v drugi polovici aprila Seme mora biti razkuženo (200 g razku- žila na 100 kg semena). Seme ne sme priti pregloboko v zemljo, zlasti ne na težkih zemljah Primerna globina setve je okoli 4—6 cm. Za se tev z navadno žitno sejalnico rabimo okoli 50 kg semena. Odlično pa so se obnesle spe- cialne sejalnice za setev koru- ze (SKPO 4), s katerimi po- rabimo okoli 25 kg kalibrira- nega semena in kar je naj- važnejše, da redčenje ni po- trebno. Tako se na večjih po- vršinah nabava teh sejalnic poplača že v zelo kratkem ča su. Eden glavnih činiteljev za uspešno pridelovanje pa je pravilna gostota, ker se nam dobro gnojenje izplača samo ob pravilnem sklopu. Splošno pravilo je, da mora mo hibridne sorte saditi ne koliko gosteje kot navadno koruzo in pozne sorte redke je kot rane sorte. Tako je za rane hibride (W 270) sklop lahko okoli 65.000 rastlin na ha — če sejemo vrsto od vrste 70 cm, moramo redčiti na 20 cm. Za V 355 A okoli 60.000 rastlin na ha (redčenje na 23 cm). Za pozne hibride BC 530, BC 590, Austria 390 itd. je primeren sklop okoli 50.000—55.000 rastlin na ha (redčenje na 25 cm). Redče- nje mora biti opravljeno pra vočasno, ko ima koruza ko- maj par listov in natančno na predpisano razdaljo. Pre gosti posevki imajo slabo ra zvite storže in dajo zato slab- še pridelke. Prav tako pa tu- di preredek sklop, kar je še pogostejša napaka, zelo zniža pridelek. Na primer, ako bi imeli 60.000 rastlin in bi vsak storž tehtal povprečno 275 g, bi imeli pridelek 165 q koruze v storžih. Ce pa smo z nepra- vilnim redčenjem dobili na njivi samo 40.000 rastlin in če v tem primeru tehta povpre- čen storž 300 g (ker so lepše razviti) je pridelek kljub te- mu samo 120 q koruze v stor- žih. Ce računamo, da stane i kg koruze v> storžih 35 Sdin, smo v prvem primeru dobili za koruzo 577.500 Sdin, v drugem primeru pa 420.000 Sdin, razlika je kar 157.500 Sdin pri istem vlaganju. V času rasti ugodno deluje okopavanje, ki pa naj bo pr- vič nekoliko globlje, drugič pa največ do 5 cm, ker razvi- ja koruza dosti korenin tudi tik pod površino zemlje, in bi z globokim okopavanjem korenine poškodovali. Z upoštevanjem teh, v prak- si preizkušenih napotkov, se bodo denarna vlaganja in de- lo vsakomur izplačala. Tng. Marija SKLEDAR tedimjiv — vestnik 9 SVETOVNA RAZSTAVA V KANADI Od konca aprila do zadnjega tedna v oktobru bo odprta v Mo ntrealu svetovna razstava »Expo 67«. Razstavišče, ki ga kaže letalski posnetek, je na dveh otokih, katerih enega so umetno nasuli v Lov renčevi reki. Na levi zgoraj je kupola ameriškega paviljona, ki ga most povezuje s sovjetskim na drugem rečnem bregu. Visoka bela stavba na desni je britanski paviljon. Prireditelji upajo, da bo raz- stavo obiskalo okoli 40 milijonov ljudi. TIČEK POD UŠESOM Zahtevni in izbirčni so fotografi, ki iščejo motive za revije, izmisliti si je treba kaj novega. To je storila tudi Shary Marshall. Na tiskovni konferenci v zvezi s filmom »Povej ml na soncu«, ki ga snemajo v Hollywoodu in v katerem nastopa, se je pokazala s kletkama namesto uhanov, v kletkah pa sta veselo žgolela drobce- na bela avstralska ščinkavca. PLOVBA Z ZALIVSKIM TOKOM Mož v čebru preiskuje hidrodinamične oblike modela za novo raziskovalno podmornico, ki jo gradi družba »Grumman Aircraft« po zamisli švicarskega znanstvenika dr. Jacquesa Piccarda. Model so preizkusili v laboratori- jih tehnološkega inštituta v Hobokenu (New Jersey). S podmornico, (ki bo dolga 16.5 m in težka 130 ton, se bo poleti 1968 odpravila šestčlanska posadka na šestteden- sko, 1500 milj dolgo podvodno pot z Zalivskim tokom od Miamija na Floridi do Nove škotske. JEKLO V ZELENEM PERLONU Oklepni telovnik iz perlona, ki so vanj všite trimili- metrske jeklene plošče, varuje ljudi, ki imajo poklicno opraviti z gangsterji in z drugimi napadalci. oklepu sodi maska z režo za oči. Industrijsko podjetje in banke naročajo v Kolnu takšno opremo za svoje blagajnike, razne vidne osebnosti pa za svojo telesno stražo. Ustrez- no krojeno oklepno srajco, težko 12.5 kg, je mogoče no- siti tudi pod suknjičem, njen lastnik je varen pred re- volversko kroglo kalibra 9 mm. Telovnik stane tisoč, ma- ska pa tristo mark. UREJUJE — IVAN KRAJNC KISIK ZA RIBICE Britanci proučujejo možnosti za drstil jitev rib na komercialni osnovi. V okviru so prepeljali skupino ribic (morskih listov Man na škotsko, kjer naj bi rasle v umeti ku. Pred prevozom so dobile ribice v po vreča svojevrstno popotnico: vrečki z voc iskovalci dodali zadostno količino &stq LOVSKI PLEN S polnimi rokami sobo- ljih kožuhov, delom svojega plena v letošnji lovni sezoni, se je postavila pred kamero Akulina Kabarova iz vasi Ajanka na severni Kamoatki. Lov je že mnogo rodov tra- dicija v rodbini Kabarovih. Po l T TfJnessu: Kmet** f#> wf»#f j&Tofvv m* w*****r*nt Rise: Mihn 4tič 1. Nevihta. Nizke črne oblake so parali bli- ski. Lilo je kot iz škafa. Ladja, ki se je do- slej samo zibala, je nenadoma zaječala pod udarcem silnega vala, ki je pljusnil na krov. Jakec se je na smrt prestrašen oprijemal jambora, da ga ne bi odneslo v morje. Straš- no, je pomislil, če nas tu doleti najhujše... Prav to je mislil tudi kapitan Moore, ki je stal pri krmasju. Ni skrival zaskrbljenosti. »In ravno zdaj, ko plovemo v najbolj nevar- no morje sveta, v Koralno morje!« je zakli- cal krmarju. »Pred nami je vse polno čeri in če se kaj zgodi, si ne moremo obetati nič dobrega. Na otokih v Torresovi ožini žive še divjaki. Zelo bojevita plemena. Posebno na Meru!« Oba častnika sta se spomnila ladij- skega priročnika, ki opozarja ladje, naj se izogibajo otoka Mera ... Kaj bo z ladjo, pot- niki in posadko, če se vodovje ne umiri? Pot- nikov ni bilo dosti, družina topničarskega kapetana D'Oylyja, ki se je vračala z dopu- sta v Indijo, in neki pravnik. Mornarček Ja- kec je bil še zlasti v skrbeh za ljubeznivo gospo D'Oylyjevo, mater dveh dečkov. Naj- brž je vsa preplašena, je pomislil, a ko je hotel dol, da bi pogledal k njej, se je privalil nov orjaški val, ladjica se je nagnila... na- gnila, jambori so se s truščem zlomili, les je pokal, vrvi škripale, odneslo je krmilo s ko- bilico vred. 2. Ladja je bila samo še lupina, njenih 313 ton so mlinčili valovi in posadka se je kot brez uma lovili za vrvi. »Pripravite čolne!« je zavpil kapitan. »Natovorite hrano, vodo! Pomečite stran orožje in strelivo! Vsi na de- 10!« Mornarji so stekli in začeli odvezovati čolne. Spodaj je Jakec zagledal gospo D"Oyly- jevo, ki je objemala svojega dečka, njen mož in mladi pravnik pa sta jo vneto bo- drila. Bila sta pogumna. Niti trenila ni, ko je krmar sporočil kapitanu: »Žal, kapitan, hra- ne in vode ni več — vse je potopljeno...« Oba sta odhitela k skladišču. Tedaj se je zaslišal oddaljen klic s palube: »K veslom!« Prvi rešilni čoln je že poskakoval po razpe- njenih valovih. Trije mornarji so se boriJi z njimi, čolnar je priganjal tovariše, naj se podvizajo: »Spustite se, fantje! Samo ne preblizu! Pazite, da vas ladja ne zmrvi!« Lad- ja je drgetala v smrtnem boju, njeno dno je strugalo po čereh. Spustili so čoln. Vanj se je pognal mornar Priče. Tedaj je preglušil trušč obupen krik s čolnov: »Glejte! Pazite!« Ljudje so se oprijeli vsega, kar jim je bilo pri roki, medtem pa se. je ladja počasi pre- valila na bok, frčale so iveri — in čoln z mladim Priceom je izginil pod vodo. Tudi drugi čolni so bili uničeni, razen prvega, ki ga je gnalo s tokom. Vodoravno: 1. »cesita« za železniški promet, 6. narod- no blago, narodopisje, 13. celjsko nogometno igrišče, 15. lahen vetrič, 16. mesna jed, 18. ruski narodni junak (Stenka), 19. na novo napi- sana naloga s popravljenimi napakami, 22. nekdanji pre- bivalec na Ibersketm (Pire- nejskem) polotoku, 23. leto- viški kraj na otfofcu Cresu, 24. nevoščljivost, 25. staro- slovanska boginja smrti, 27. okrajšava za »stran«, 28. na- slov, 29. ljubljanska velebla- govnica, 30. okrajšan podire- dni veznik, kot ga najdemo pri Prešernu, 31. prebivalec našega največjega polotoka, 33. vas na skrajnem severo- zahodu Slovenije, izhodišče za obisk planiških skakal- nic, 35. ameriška kratica za »vse v redu«, 37. matema- tični znak pri množenju, 38. pogovarjanje, 40. kratica »Rdečega križa Slovenije«, 43. morska ožina, 45. dela- vec v mlekarni, 46. znana Kosiovelova pesem, 47. čista teža, 48. mladič tovorne ži- vali, pogoste jj primorskih krajih, 50. hotel za motori- zirane goste, 51. glavno me- sto Grčije, 53. domača žival v Južni Ameriki, vrsta ovce, 54. ime diveh zahodnih celin, 56. medicinski iraraz za ne- pravilno, aritmično bitje sr- ca, 57. luža, mlatouža. Navpično: 1. sloj, 2. braz- de za plugom na njivi, 3. upoštevamje, 4. angleški bri- novec, 5. vzklik, 6. šaloigra, burka, 7. predstojnik samo- stana, 8. ime sovjetskega nogometnega vratarja Jani- na, 9. italijanski spolnik, 10. priprava za obiranje sadtja, 11. uporalbljanje, 12. hrva- ška ilustrirana revija, 13. trgovski izraz za veliki du- cat (144 kosov), 14. naprava, pristroj, 15. uradni akit, 17. riževo žganje, 20. samec do- mače živali, 21. človek, ki se s čim ukvarja iz lastnega veselja, ne poklicno, 24. naš poeadra/v, 26. zidna obloga, 28. mesto v srednji Italiji, 29. pomota, nepravilnost, 32. oblike besede pri sklamja- nju, 33. velike tekoče vode, 34. pesnik ljubezenskih pes- mi, 35. tanka kožica, mrena, 36. velik otok v Sredozem- skem morju, 38. podnebje, 39. povečevalno steklo, 41. rudnik rjavega premoga v Bosni, 42. moč, 44. tekočina, ki jo uporabljajo pri narko- zi, 45. lunina mena, 46. ime že umrlega jugoslovanskega šahovskega velemojstra Ko- stiča, 49. kurinji, 50. kamnit plaz, melišče, 52. latinski veznik, 55. kratica za mili- meter. Guliver na prehodu za pešce »rt bi moral nastopiti na festivalu popevk, prav gotovo bi napravil kariero . . .« „Mir je (ako daleč, kot pred letom dni" Generalni sekretar OZN U Tant, ki je pred krat- kim objavil nov načrt za vzpostavitev miru v Viet- namu, pa ga je Severni Vietnam zavrnil, Wa- shington pa razlagal po svoje, je v Parizu izjavil, da je »mir prav tako da- leč, kot je bil pred enim letom.« Nekdo je zapisal, da je bil U Tantov mirovni po- ziv predvsem akcija, ki je razgalila vse licemerstvo ameriške diplomacije, ki ima na ustih mir, ravna pa ravno v nasprotni smeri. Kaj pravi o vojni v Vi- etnamu ameriški duhovnik in vodja ameriških črn- cev Luther King? Takole je govoril na konferenci, ki so jo organizirali du- hovniki in laiki, ki so za- skrbljeni zaradi vojne v Vietnamu : »Kaj naj si mislijo o nas Američanih vietnamski kmetje, katerim zastrup- ljamo vodo, ki jo pijejo in jim uničujemo tisoče in tisoče hektarov zemlje, ki jih hrani? Kaj naj sodijo o nas vsi tisti, ki se po- tikajo po bolnišnicah in tisti, ki vidijo umirati na stotine svojih rojakov pod ognjem naših strojnic. Do danes smo morda ubili že milijon ljudi, po večini otrok! Po mestih blodi na tisoče in tisoče otrok brez strehe, brez staršev, brez hrane. Kakor živali. Tri leta sem potoval po r, stih na severu Združe- n držav in se boril proti bedi v črnskih četrtih. Hodil sem med temi bed- niki kot sin božji in kot državljan sveta. Govoril sem najbolj ponižanim in s tistimi, ki jih je razga- njalo od besa. Dopovedo- val sem jim, da z nasiljem ni mogoče ničesar opraviti in jih prepričeval, da je socialna preobrazba toliko bolj globoka in uspešna, če pride po mirni poti in ne na krilih nasilja. Pa so mi odgovarjali: Kaj pa se dogaja v Viet- namu? Mar naša dežela ne uporablja nasilja pa bomb in napalma, da bi izpeljala tiste spremembe, ki jih želi? In priznati mo- ram, da so njihovi odgo- vori zadeli v polno. Nikoli več ne bom mogel tistim, ki trpe v četrtih bede in pomanjkanja, svetovati, naj ne bodo nasilni, če ne bom poprej povzdignil svojega glasu proti naj- večjemu nasilniku današ- njega sveta: proti vladi Združenih držav Ameri- ke ...« NASMEJANI SEMJON CARAFKIN — Na sliki vidimo nasmejanega sovjetskega veleposlanika v Zahodni Nemčiji, ko prijateljsko kramlja s hamburškim županom Herbertom Weichmannom." Med obiskom po severni Nemčiji je Carapkin dejal, »da se je v Zahodni Nemčiji marsikaj spremenilo na bolje in da med Bonnom in Moskvo niso možni samo normalni, ampak celo prijateljski odnosi.« Brali smo tudi, da je Zahodna Nemčija dovolila Sovjetski zvezi, da blizu Miinchna postavi svojo tovarno avtomobilov, v kateri bodo montirali ruske »moskviče« in jih pro- dajali v zahodni Evropi. Zato je toliko bolj nenavadno, da sovjeti vzhodnoevrop skim državam, ki so bile pripravljene razpravljati o tem, da bi navezale diplo- matske stike z Zahodno Nemčijo odločno rekli »ne«, češ da za to še ni čas. Romu- nija ni poslušala Moskve in je poslala svojega veleposlanika v Bonn, trdno pre- pričana, da sama najbolje ve, kaj je zanjo prav in koristno, in kaj ni. Španiia od zunaj in od znotraj Sedemnajst milijonov tujih turistov in milijarda tristo milijonov njihovih dolarjev — Pod navidezno enostavnostjo zelo različne težnje Že po nekajdnevnem cbisku v španskem giavnem me- tu, po nekaj bežnih vt sih, srečanjih z ljudmi, pogovo- rih o vsem mogočem, od bikoborbe do politične borbe, odnese človek s seboj dve podobi današnje Španije: lahko bi rekli — Španija od zunaj in Španija od znotraj. Španija od zunaj je taka, kot si jo navadno predstav- ljamo, če si odmislimo poli- tični predznak: dežela nagle- ga turističnega razmaha, ki je lani s svojimi naravnimi le- potami, kulturnimi, zgodo- vinskimi in folklornimi atrak cijami privabila 17 milijonov turistov, ki so pustili v špan- skih blagajnah za bi zu milijardo 300 milijonov do- larjev. To je dežela, ki se po nekaj let;h naglega gospodar- skega razvoja zdaj sooča s težavami pregretega gos o- darstva in inflacije. Dežela slikovitega spreminjajočega se pejsaža in razgretega me- diteranskega temperamenta, ki se odraža v odkritem na- stopu, obilnem in slikovitem izražanju, dostojanstvenem vedenju, pestrem oblačenju, dolgi popoldanski »siesti«, v živahnih debatah voznikov s čuvaji javnega reda, v mno- žičnem parkiranju na prepo- vedanih mestih, v vročem na- vijanju na športnih priredit- vah. »Spočetka se boste mor- da nekoliko čudili,« pravi vo- dič po Španiji, »ko boste vi- deli, da se ljudje ne menijo dosti za znake ,prepovedan prehod'. Ko pa boste bolje spoznali Španijo in Špance, jih boste začeli posnemati in to se vam bo zdelo povsem naravno.« In kakšna je Španija od znotraj? Formalno že trideset let politično enotna dežela, v kateri je zakonito samo eno politično gibanje — Mo- vimiento nacional, katerega jedro je frankistična falanga. Dejansko smo danes priča ve- liki politični razdrobljenosti. V vladi, administraciji, mo- vim;ontu, falangi, cerkvi in sindikatih se bije jo skupine z najrazličnejšimi politični- mi težnjami, ki pogosto pri- hajajo v nasprotje z avtori- tarnim režimom. Najmočnejši odpor do reži- ma pa vsekakor izvira iz štu- dentskih in delavskih vrst. Ilegalni študentski svobodni sindikati in tako imenovane »delavske komisije«, v kate- rih imajo najmočnejši vpliv komunisti, socialisti ter levi falangisti in katoliki, se ved- no odločneje in uspešneje bo- re za demokratizacijo sin- dikatov ter s tem spodjeda- jo temelje režima. Kaže, da bodo imeli prav študentje in delavci ključni položaj in vlogo pri nadaljnji preobraz- bi španske družbe, v kateri se kaže vedno bolj očitno nezadovoljstvo s silno počas- no in varljivo liberalizacijo, ki jo spričo vedno hujšega pritiska od spodaj, zdaj po- nuja režim. ANDREJ NOVAK 7 edenski zunanjepolitični pregled Nikezic v Belgiji, Boek v Jjeogradu Iz minulega tedna bi bilo potrebno omeniti dva dogod- ka, ki sta neposredno pomembna za zunanjo politiko naše države in za naša prizadevanja, da se čimbolj in čimhitre- je vključimo v evropsko dogajanje in evropsko gospodar- stvo. Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič je bil v Belgiji gost tamkajšnjega zunanjega ministra Pierra Harmela, v Beograd pa je na povabilo podpred- sednika zveznega izvršnega sveta Jakova Blaževiča prišel podkancler sosednje Avstrije dr. Fritz Boek. Ob Nikezičevem obisku v Belgiji je treba posebej pod- črtati, da je bil naš sekretar za zunanje zadeve tamkaj izredno lepo in prisrčno sprejet, ne samo od državnih osebnosti, marveč tudi od katoliških listov, ki so poudar- jali koristnost sodelovanja med obema državama. Belgija je tako kot Jugoslavija ena od tistih evropskih držav, ki je dala pobudo za nove napore, da bi prišlo do te- snejšega gospodarskega in političnega sodelovanja med vsemi evropskimi državami, ne glede na to, ali se imajo za »vzhodne«, ali »zahodne«, ali pa za nevtralne. Med ev- ropskimi državami je sicer še veliko spornih vprašanj — eno med njimi je na primer Nemčija in strah, ki ga vzbuja misel, da bi prišla do atomskega orožja — toda vedno bolj prevladuje mnenje, da je treba tista vpraša- nja, ki so sporna, pustiti do nadaljnega ob strani, in sodelovati tam, _ kjer je to sodelovanje koristno za vse; postopno se bodo urejevala tudi sporna vprašanja, ali pa bodo v novem vzdušju medsebojnega sporazumevanja in zavesti o skupnih interesih postala neškodljiva in nene- varna do take mere, da sploh ne bodo več nepremagljiva ovira za medevropsko sodelovanje. Kaj je tisti skupni interes oziroma tista skupna nevar- nost, ki je lastna vsem evropskim državam, ne glede na to, ali so zahodne ali vzhodne ali pa nevtralne? Zelo veliko se govori in piše o tem, kako daleč so v svojem gospodarskem razvoju afriške in azijske dežele zaostale za razvitimi državami, med katere se prišteva tudi skoraj vse evropske države. Te zaostale države mo- rajo po nizkih cenah prodajati surovine, ker industrijske proizvodnje skoraj nimajoj drago pa kupujejo vse, kar proizvede industrija v razvitih deželah. To je tudi eden od glavnih vzrokov za nizko življenjsko raven in čedalje počasnejši gospodarski razvoj v nerazvitih deželah. O tem se danes veliko piše in govori. Manj pa se govori o tem, da so danes najbolj razvite evropske dr- žave, kot n. pr. Zahodna Nemčija, Anglija ali Francija v tehnološkem načinu proizvodnje prav tako zaostale v od- nosu do Amerike, ki je po tehnologiji daleč pred Evropo. Ta razdalja se veča vsak dan in francoski minister Pey- refitte je celo rekel, da je zahodna Evropa glede na teh nologijo v odnosu do Amerike bolj zaostala kot pa so afriške dežele v odnosu do zahodne Evrope! Našo gospodarsko reformo smo začeli zato■ da bi se čimprej vključili v proizvodni način razvite zahodne Ev- rope in da bi jo v doglednem času dohiteli. Sedaj pa smo naenkrat slišali, da je že zahodna Evropa nevarno zao- stala v primerjavi z Ameriko. To spoznanje nas opozarja, da smo se reforme in vsega, kar je z njo v zvezi lotili ravno še zadnji čas, če nočemo zamuditi vlaka, kajti tu- di zahodna Evropa vsak dan bolj resno razmišlja, kaj bo storila, da prepreči nadaljnje večanje razdalje med seboj in Ameriko. To nevarnost pa čutijo tudi vzhodno- evropske države in zato smo prav v zadnjem času priča, da tudi one navezujejo vse tesnejše gospodarske stike z zahodno Evropo, ki je, gospodarsko gledano, celota. če gledamo Nikezičev obisk v Belgiji s takega zornega kota, potem smo upravičeno lahko zadovoljni spričo tople- ga sprejema, ki ga je v Belgiji doživel, saj ne gre zgolj za tako imenovani diplomatski turizem in visoko diploma- cijo, marveč za vprašanja, ki jih posredno čutimo v na- šem vsakdanjem življenju. V vsebinsko enak okvir, ki pa je še bolj neposreden, ker gre za sosednjo državo, sodi tudi obisk avstrijskega podkanclerja dr. Bocka. V Adenu postaja vroče Kratka zgodovina tega področja, kjer utegne nekega dne izbruhniti kot iz ognjenika Zadnje mesece vedno več boremo o spopadih v Adenu; nekateri celo mislijo, da se utegne ta del sveta v krat- kem spremeniti v nevarno žarišče mednarodne na- petosti, ker se tu križajo vsaj trije prepletajoči se interesi. Arabski nacionalisti, Egipt predsednika Na- serja, ki bi hotel razširiti svoj neposredni vpliv tudi v ta konec arabskega sveta, in Britanci, ki nameravajo dati Adenu neodvisnost, toda takšno, da bi njihova be- seda tam še vedno imela odločilno veljavo. Najprej; kaj je sploh Aden kot ozemeljski pojem. Vse področje meri 290.000 kva- dratnih kilometrov, to je ne- kaj več kot Jugoslavija. Pod britansko oblast je prišel Aden leta 1839. Ozemlje se razprostira od ožine Bad el Mandeb, kjer se Rdeče mor- je in Indijski ocean stikata, pa do sultanata Muškat. Bri- tanci so to področje razdelili na tri deler na kronsko ko- lonijo Aden (200.000 prebival- cev), kjer je mogočno voja- ško oporišče, ki nadzira po- morsko pot iz Sredozemlja v Indijo, ter na vzhodni in za- hodni protektorat, kjer vla- dajo razni emiri in šejki; pr- vi ima 450.000, drugi pa 500 tisoč prebivalcev. Februarja 1959 so pod britanskim pokroviteljstvom ustanovili Federacijo arabskih emiratov z obljubo, da bo tudi kronska kolonija Aden postala ena izmed državic te federacije. Pet let kasneje je Britanija privolila, da bo da- la Federaciji popolno suvere- nost, to je, da bo Federacija postala popolnoma neodvis- na, to da bo Aden prišel v sklop te države; Britanija, da bo v njem obdržala le svoje vojaško oporišče. Federacija bi morala posta- ti neodvisna do konca 1968, toda v Londonu so mnenja, da bi to storili še prej. Ob tem so nastali zapleti. Nacionalistični voditelji v Fe- deraciji trdijo, da se hočejo emiri in šejki ob britanski podpori obdržati na oblasti tudi potem, ko bo dežela po polnoma neodvisna, in zahte- vajo, da se Britanci z njimi pogovarjajo o prenosu suve- renih pravic. Toda tudi naci- onalisti niso enotni, marveč se bore med seboj. Fronta za osvoboditev okupiranega juž- nega Jemena (FLOSY) uživa podporo Egipta in njegovega predsednika Naserja, vodite- lji te organizacije pa so se zatekli v tisti del Jemena, ki je pod nadzorstvom repub- likanskih in egiptovskih čet. Tej organizaciji nasprotna pa je fronta za nacionalno osvoboditev, katere voditelji so v Južnoarabski federaciji. Tako je v kratkem prizori- šče, na katerem se odigrava- jo atentati in spopadi z bri- tanskimi četami, o katerih beremo zadnje mesece. HUMPHREY V EVROPI Ar vriski podpredsednik Hub- Horatio Humph- rey ali kakor ga na kratko kličejo HHH, je o sebi dejal, »da ne more mimo mlake, ne da bi vanjo vrgel kamen.« Na potovanju po Evropi, ka- mor ca je poslal predsednik Johnsc i, pa se je lahko pre- pričal, da se domala ne mo- re prikazati na cesti, ne da bi vanj vrgli, če že ne kamna pa vsaj gnilo jajce ali paradižnik. Tako so ga sprejeli temperamentni Itali- jani in Belgijci pa tudi zelo umirjeni Angleži. Priznati je treba, da HHH ni imel lahke naloge. Kjer- koli se je pokazal, v Rimu, Londonu, Parizu ali Bonnu, ga je množica s ceste napa- dala zaradi ameriške vojne v Vietnamu in ga zmerjala z »morilčevim odposlancem«. Vlade teh držav naj bi Humphrey prepričal, da ame- riška politil*a v Vietnamu prav nič ne vpliva na ame- riško politi! :o v Evropi ozi- roma, da se Amerika zaradi vojne v Vietnamu prav nič manj ne zanima za svoje zaveznike v Evropi. Kakšno bo njegovo r močilo predsed- niku Johnson.;, še ni znano. Nenavaden rop Dne 6. aprila' so neznanci v San Franciscif (ZDA) vdrli v prostore katoliške revije »Remparts«. Niso pokradli de- narja, marveč ves arhiv, tako novinarskega kot upravnega. Zakaj ta rop? Dva razloga sta za to. Re- vija je imela zelo obsežno dokumentacijo o umoru pred- sednika Kennedyja. Kot ve- mo, je državni tožilec v New Orleansu znova začel preiska- vo o tem žalostnem dogod- ku; trdi namreč, da uradne ugotovitve, da je samo Lee Qswald streljal na predsed- nika Kennedyja, niso točne, in da je šlo za široko raz- predeno zaroto. V tej zvezi je že zaslišal nekaj prič, ne- kaj ljudi, ki so poznali ne- katere podrobnosti iz tega umora, pa je na dokaj skriv- nosten način umrlo. Razen tega pa je revija »Remparts« pred kratkim ob- tožila ameriško obveščevalno službo CIA, češ da je na širo- ko podkupovala tuje študen- te, ki so se šolali v Združe- nih državah, in jih navajala k vohunstvu. Obdolžitve je revija podprla z dokumenti. Da obdolžitve niso bile iz- mišljene, odkriva že okolišči- na, da je predsednik John- son ukazal preiskavo in pre- povedal, da bi kakršnekoli študentske organizacije pod- pirali s sredstvi iz tajnih fondov Direktor revije »Remparts« je izjavil, da se mu še sanja ne, kdo bi utegnil organizi- rati rop. UREJUJE MIRAN ŠUŠTAR 12 i^iSiK — V^liNiK LUUF balsam — LUUF balsam za otroke, za stare in mlade — proti boleznim prehlada, kašlju, vnetju sapnic, katarju v žrelu itd. — že mnogo let preizkušeno sredstvo. Brez požiranja tablet — potrebno si je z njim samo natreti prsa in hrbet. Takojšnje olajšanje, nagel zdravilni učinek! LUUF balsam (S 14,75) in LUUF balsam za otroke (S 13,35) bi morala imeti vsaka družina pri hiši. Dobite ga v vseh lekarnah v Avstriji. GENERALNO PREDSTAVNIŠTVO INOZEMSKIH FARMACEVTSKIH TOVARN OPERNAPOTHEKE GRAZ - Opernring 24 Izredno ugodno obrestovanje hranilnih vlog v Kreditni banki Mariboi o ZA NAVADNE VLOGE g% O ZA VLOGE, VEZANE NAD 1 LETO 7% O ZA VLOGE, VEZANE NAD 2 LETI 3% VLAGATELJI, ki so že ali še bodo do 30. junija 1967 vložili najmanj 1.000 N dinarjev in svoje vloge vezali na odpovedni rok nad 1 leto, sode- lujejo pri žrebanju 26 nagrad O OSEBNI AVTOMOBIL PRINC NSU — PRETIŠ O ROČNA MOTORNA KOSILNICA »ALPINA« O DVA SUPERAVTOMATSKA PRALNA STROJA »CANDY« O ROČNA MOTORNA ŽAGA »PANTER« O IN ŠE 21 LEPIH NAGRAD POŠTE na območju občin Maribor, Gornja Rad- gona, Lenart in Ormož izstavljajo hranilne knji- žice naše banke za navadne in vezane vloge. NE POZABITE, da boste z našo hranilno knjižico postrežem pri vseh poslovnih bankah v državi in pri vseh poštah v Sloveniji. Kreditna banka Maribor, Cafova 7 IN EKSPOZITURE Mestna hranilnica Maribor, Trg Svobode 6 Maribor Tabor, Dvorakova 7 G. Radgona, Lenart in Ormož POMURSKA ZALOŽBA v Murski Soboti je v začetku tega leta izdala III. knjigo Kranjčeve trilogije: it»Estavo. Vojskovati se z njimi ne morem, ker nimam biračev. Pro- sil pa bom sv. duha, da jih razsvetli, da bodo spoznali krivičnost postave in zmotnost svoje sodbe. » S to tolažbo je odšla Polonca iz hiše »gnadljivega go- spoda respresterja«, nezadovoljna in malodušna, ko je spoznala, da ondi, kjer je najbolj pričakovala pomoči in rešitve, ni našla dejanske pomoči. »Gospod resprester so stari. Nobenega poguma nimajo več. Pa gospod Janez, pa gospod Jurij in gospod Jožef tudi niso taki kakor bi si človek želel in bi rad videl. Nekoliko bi že lahko stopili na prste!« tedjn1k, 12. aprila 1967 19 kriminalni roman 8 UMOR V GROBNICI Kot glavar brigade lutk je imela Bridget Hooker očitno pravico do stola in dveh moških pomagačev. Komet v tančicah me je vznemirjal in študiral sem jo, medtem ko je Garrick Isilington IV. ogovoril svoje mo- štvo. Četudi je brigada lutk odtehtala veliko količino lepote, je bilo vendarle nekaj posebnega pod zelenimi tančicami, če bi se je ne dotaknila umetnost, bi bila celo zares lepa ženska, toda nič ni bilo bolj opaznega kakor prav občuten dotik umetnosti. Opazil sem njene čedne, četudi hladne, sive oči, njena lepo oblikovana usta, njen patricijski nos, toda bila je tako dobro ne- govana, da se je moral opazovalec najprej vprašati, kako dobra je v resnici. Recimo njena polt, na primer, človek pravzaprav ne bi niti pomislil, da ima polt. Tega se enostavno nisem domislil. Zato pa sem moral priznati, da je naravnost genialno spretna v kozmetiki. Islington naju je predstavil uredništvu, potem pa je klical po vrsti ljudi okoli mize, da sva jih spoznala tudi midva. Ne bom našteval vseh imen in osebnosti. Bilo jih je dosti preveč in le nekaj jih je bilo v krv- nem sorodstvu z umorom v Sladovi grobnici. Celoten spisek imen lahko najdete v kolofonu NOVIC, toda poiskati morate kakšno številko iz časov Quimbyjeve afere, kajti uredniki in časnikarji NOVIC se nenehno in naglo men ju je jo, četudi naravnih procesov selek- cije in odpadanja ne pospešujejo samo umori. Z in- špektorjem sva jih spoznala vse, a kasneje sva ugoto- vila, da bi morala posvetiti najino pozornost le trem časnikarjem in eni poizvedovalki V gospodični z zelenimi tančicami sva spoznala Je- dido Hanks, urednico modne rubrike in edino žensko, ki je smela pisati za NOVICE. Garrick Islington IV. je večkrat izpovedal svoje mnenje v javnosti, da no- bena ženska ne bi mogla pisati jedrnato, jasno in živahno, zaradi česar je bil večkrat žrtev pritiska in napadov posameznih ženskih društev. Jedida Hanks je bila edina Izjema, ki jo je dovolil, četudi je tvegala, da bi izgubila nadvse pomembno prikupnost, je gospo- dična Hanks potisnila klobuček čez svojo pričesko. V tem trenutku ji je morala biti prikupnost manj po- membna od naju, zato je izkoristila priložnost, si za- senčila oči z dlanjo in se zastrmela v naju skozi blišč svetlobe. Bolje opremljen je bil Allistair Griggs. Ni mi ga uspelo odkriti, dokler nama ga Islington ni predstavil kot urednika rubrike za umetnost, saj sem ga poznal samo po sedalu njegovih hlač, na katerih je zdaj sedel, in po podplatih njegovih čevljev, ki so bili zdaj trdo na tleh. Zapazil sem ga sicer tisti trenutek, ko je sto- pil v sobo, kajti Allistair Griggs je bil človek tiste vrste, ki ga nikakor ni mogoče spregledati. Redkokje sem kdaj prej videl bolj popolno aroganco. Niti naj- manj ne pretiravam, če povem, da se je — preden je sedel — ustavil pri mizi, vzel iz žepa modra sončna očala, pomahal z njimi v pozdrav Islingtonu in si jih zatem nataknil. Toda vse to je storil s toHkšno izzi- valno spotakljivostjo, da sem premišljeval, če bi si upal storiti enako, ko bi imel samo en milimeter manj kakor svojih dobrih sto devetdeset centimetrov in če bi imel samo deko manj od sto kilogramov, ko- likor je tehtalo njegovo čvrsto grajeno mišičasto telo. Zaradi njegovega videza uspešnega boksarja težke ka- tegorije sem tudi domneval, da je urednik športne ru- brike, zato me je presenetilo dejstvo, da je urednik rubrike za umetnost, čeprav poznam kiparja, ki meče skozi zasteklena vrata vse ljudi že ob najmanjšem iz- zivanju — tudi velike. In spet je bil Allistair Griggs, ki je opozoril nase, ko naju je Islington predstavil, ker je vzdihnil: »O bog, kifeljci!« In tako pridemo do poizvedovalke, ki jo mo- ramo spoznati. Bila je drobna stvarca in četudi so bile vse videti mlade, je bila videti komaj kaj starejša od otroka. Kljub vsej očarljivosti njenega sladkega, okroglega, nezrelega obraza, debelušnega, majhnega, nezrelega telesa in otroško pristriženih kratkih las je ne bi bil opazili, če se ne bi ob Griggs o vem duhoviče- nju ostro namrščida čez mizo in — kar je bilo še bolj presenetljivo — da je on ujel njen razoroži j iv pogled in ubogal odkimavanje njene glavice ter se nemudo- ma pomiril ter zresnil, ko je še malo poprej namera- val nadaljevati s svojimi neslanimi šalami. Ko je prišel Islington do nje, jo je predstavil kot Delio Tolworth, uredniško pomočnico v oddelku za fi- nance. Z izjemo Jedide Hanks bi ne mogel nihče obtožiti Islingtona, da zaseda delovna mesta po videzu ljudi. Skušal sem si predstaviti Delio pri poizvedova- nju o financah. Toda kolikor sem se tudi trudil, zame je bila še vedno otrok, ki si mora na moč zgovorljivo pridobiti dovoljenje, če hoče sama kam ven ob koncu tedna in ki si s črnilom pomaže nosek, ko se skuša domisliti, če je zapravila dolar in pol ali dolar in tri- četrt za svoj sladoled. Stala je za stolom Jordana Siddonsa, finančnega urednika NOVIC, in spet sem moral misliti, kaj neki menijo o njem fantje na Wall Street. Razen tega, da se je oblačil kot finančni urednik, mu ni bil niti naj- manj podoben. Pod dostojnim suknjičem in poškrob- ljeno srajco je bil videti viharen in uporen. Njegov obraz je bil mračen in zatopljen v premišljevanje, a njegove žalostne rjave oči bi mogle pripadati pesniku ali filozofu. Ko ga je Islington predstavil, se je nag- nil naprej, kakor da namerava spregovoriti, toda Delia Tolworth se je dotaknila njegovega ramena s svojo majhno, drobno otroško ročico in povesil je oči ter molčal. Ko je sklonil glavo, sem zagledal na zadnjem delu njegovega lasišča trmast šop las, ki se je vihal kvišku in je bil v odločnem nasprotju z njegovo trezno strogostjo v oblačenju in mračno zrelostjo njegovega obraza. Ko nama je Islington predstavil vse sodelavce, jih je na kratko ogovoril. Povedal jim je, da je Harold Quimby mrtev in da je umrl v Sladovi grobnici. Raz- ložil je, da sva prišla raziskovat njegovo smrt ter da je po inšpektorjevem mnenju dosti verjetnosti za umor. Od urednikov in njihovih pomočnikov je terjal, da sodelujejo z nama v raziskavi po svojih močeh. Med Islingtonovim govorom sem se domislil prizo- rov v policijskih zasliševalnicah — vsi obrazi pred nami so bili bleščeče osvetljeni, da smo mogli videti na njih tudi najmanjšo spremembo, medtem ko oni niso mogli videti naših izrazov. Nekateri so bili videti pre- senečeni ob novici. Toda imel sem občutek, da neka- teri niso niti vedeli, da je v uredništvu delal kakšen Harold Quimby. Ko je Islington izrekel inšpektorjevo mnenje, naju je Jedida Hanks nenadoma prenehala opazovati in sklonila glavo ter spustila med nas in svoje oči zelene tančice. Allistair Griggs, ki je bil po dekletovem opozorilu videti na smrt zdolgočasen, je ob besedi »umor« samo zaničevalno pogledal, kakor da bi hotel reči: »Vsak norec bi to vedel bolje«. Delia Tolworth se je zgrozila in zgrozili so se tudi nekateri dragi. LJUBEZEN, POLITIKA IN VOHUNSTVO Preoblekla se je in prišla v sobo, kjer je bila pogrnjena miza. Tudi Ju- rij je slekel uniformo; nje- gova bela srajca je ble- ščala. Prijel je Helgo za ramo in jo obračal na vse strani. — še dosti lepša si, kot sem si mislil. Zvečer jo je zopet pri- peljal v taborišče. Brez kakšnih težav. — Kje si bila tako dol- go? je vprašala Brigitte. Imela sem veliko dela. Segla je v žep in ji dala zavitek. — Na, toda niko- mur ne pokaži! V zavitku sta bila dva ko- sa kruha, na debelo nama- zana z maslom. — Od kod imaš to ? — Ne sprašuj, raje jej! Seveda je bilo težko, da bi veliko srečo ohranila zase. Toda — »v taborišču nobena besede!« ji je zabičal Jurij. Molčala je. Jurij jo je vse pogosteje' jemal s seboj, vedno z do- voljenjem komandanta. V bolnišnic je potem pi- salo, da mora na polikli- niki čistiti prostore, v Ju- rijevem stanovanju pa, da je čistilka iz taborišča. Ko je prestopila prag njegove- ga stanovanja, jo je že ča- kala zelena obleka, na mizi pa samovar. Jurij je bil poln ljubezni. — če bi moja mati lahko vedela, da imam nemško dekle! Njegova mati je bila balti- ška Nemka. Ob izbruhu vojne so jo poslali v Sibi- rijo in od tedaj ni bilo o njej nič več slišati. Nje- gov oče si je kmalu potem vzel življenje. Od konca vojne je Jurij živel pri suo- ji sestri v Moskvi. Kot ma- jorja so ga za dve leti pre- mestili v Novosibirsk. — Kakšna sreča! Sicer te ne bi nikoli srečal. S skrivnostnimi izleti si- cer ni šlo vedno vse po sreči, vendar se je Jurij nekako znašel. Kaj vse ni žrtvoval zanjo! — Rada plešeš? jo je vpra- šal nekega dne. — Saj vendar veš! — Tedaj morava na ples! — Kaj si znorel? — Nikakor. Le kakšno novo obleko ti moram pri. skrbeti. Nekega večera je zopet prišel ponjo. — Imam pre. senečenje zate, je rekel. Presenečenje je ležalo v njegovem stanovanju, roza obleka, plašč, ruta, svilene nogavice in seveda čevlji, kakršne bi mogli do- biti samo še v Parizu — Jurij, od kod vse to? — človek mora poznati prave ljudi. Vse to seveda ni novo. Helga se je oblekla in sto- pila pred ogledalo; za njo je stal Jurij. — Misliš, da bi te kdo iz taborišča prepo- znal? — Ne vem. V visokih pe- tah je bila za nekaj cen- timetrov višja in mu je se- gala malce čez ramena . Potem si je oblekel sve- čano uniformo. — Kakor oficir iz filma, je rekla Helga. Smehljal se je. — Midva bova sama naredila film. Pridi! Stopila sta v avto in se peljala vzdolž obale. Oba do nekega naselja. Helgo je bilo strah, a jo je Jurij vendarle potolažil. — Jurij, kje sva zdaj? — V Selpu. Tu so samo gozdni delavci, splavarji in Žagarji. Zapeljal je v sre- dišče vasi in obstal pred razsvetljenim kulturnim do- mom. — Izstopiti! Bitka za Stalingrad »V stepi sem naletel,« piše čujkov, »na štaba dveh divizij, ki sta baje iskala štab 9. armade. Bilo je več častnikov s tremi oziroma petimi avtomobili, prenatovorje- nimi s pogonskim gorivom. Na vprašanja, kje so Nemci, kje so deli naših enot in kam so namenjeni, niso vedeli nobenega pametnega odgovora.« Pri Nišne-čirskaja, približno tam, kjer se reka Čir izliva v Don, so enote gene- rala čujkova naletele na Nemce, čujkov opisuje težke dvodnevne boje, v katerih so uničili precej sovražnikovih tankov Posebej velike izgube so prizadele sovraž- niku Stalinove orgle. Potem je nekdo v zaledju raztrosil vest, da so nemški tanki samo kakšna dva ali tri kilometre pred njimi in že so pomož- ne čete iskale najkrajšo pot za beg. Pa- nika se je hitro razširila in se polastila tudi vojakov na bojišču, čujkov je poslal nekaj svojih štabnih častnikov k preho- dom čez Don, da bi zadržali begunce. Toda bilo je že prepozno. Nemška letala so odkrila veliko koncentracijo ljudi in jih začela bombardirati. Položaj na bojišču je bil v začetku av- gusta zelo neprijeten. Velike nemške eno- te so obšle rusko glavnino in prekoračile Don pri Zimljanskaji. Ko so osvojili Ko- tjelnikovo, so se obrnili v velikem pol- krogu čez Plodovitoje in Tinguto proti Stalingradu. Na mnogih mestih so tolkli po Rusih kombinirano z letalskimi bom- bami in tankovskimi napadi. čujkov je zsvedel 4. avgusta, da so nemška letala napadla na postaji Kotlje- nikovo transport mlade sibirske vojske, ka je prišla na bojišče. Izgube so bile to- likšne, da je dobil komandant divizije živčni zilom. A čujkov jih je vendarle opogumil in znova so zbrali razbežale eno- te med postajama Abganerovo in Žutovo. Kljub velikim izgubam, ki so jih imeli Rusi med Donom in Volgo, so se bojevali kakor komajda kdaj poprej, čujkov opi- suje številne primere samomorilske požr- tvovalnosti, ko so se med padanjem gra- nat metali posamezniki z bombami okoli pasu pod nemške tanke. Pa tudi mlada vojska, ki je bila šele pred kratkim dode- ljena v okrepitev 62. in 64. armade, je po- časi zbirala izkušnje in jeklenela. Hitler je ukazal, da mora Stalingrad 25. avgusta pasti in 23. avgusta so Nemci vdrli severno od Stalingrada na osem kilometrov širokem bojišču proti Volgi. Istega dne je napadlo mesto šeststo letal ln ubilo 40.000 prebivalcev. Petdeset kilometrov dolgo mesto ob Volga je bilo v plamenih, številne zgradbe so se rušile, žalost in smrt sta omrtvičila žive. Mnogi so bežali čez Volgo, toda voj- ska in civilna oblast sta bili trdno odlo- čeni, da obranijo mesto. Na severa Nem- cem ni uspelo, da bi razširili osem kilo- metrov široko bojišče in na jugu se j« 64. armada še vedno držala. Toda v prihodnjih dneh so Nemci ved- no močneje pritiskali in se kljub zagri- zeni obrambi zlagoma približevali. Civilno prebivalstvo se je še vedno umikalo iz mesta. Pogled na nebogljene starce in otroke v naročju ter ranjence, ki so jih tovorili z ladjicami čez Volgo, v katero so brezciljno treskale nemške granate, je bil grozljiv. Nemcem je 10. septembra uspelo, da so na jugu vdrli do Volge in tako odre- zali 64. armado od 62. Nemca so bili sploh tehnično nadmočni, saj so nemška letala napadala po 3000-krat dnevno, medtem ko so lahko sovjetska poletela v napad 1« 300-krat. Podobno je bilo v vseh drugih področjih. Skoraj istočasno ko je čujkov govoril vojski, se je vojni svet odloča, da mora sovražnik pri Stalingradu pasti in Čujkov je zagotovil: »Obranili bomo me- sto ali umrli.« PRIHODNJIČ: NEMŠKA OFENZIVA TEDNIK Uredništvo in uprava: Celje, Gregorčičeva 5, poštni prodal 161. Urejuje uredniSsi odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik DRAGO HRIBAR. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948—1950), nato kot »Savinjski vestnik (1950—1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec TEDNIK izhaja ob četrtkih. Izdaja: Zavod za informativno službo Celje. Tisk in klišeji: CP DELO. Rokopisov ne vračamo. Cena: posamezna številka 50 par (50 starih din), letna naročnina 20 novih (2.000 starih) din, polletna 10 novih (1.000 starih) din; tujina 40 (4000). Tekoči račun: 507-3-223. TELEFONI: Uredništvo: 23-69. mali oelasi in naroč- nine 31-05. ekonomska propaganda 30-85, Radio Celje 20-09 20 tednik, 13. apkila 15*67