Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/ Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
Celovec«četrtek«10. avgust 2000 štev. 32 (3078) * letnik 55 * cena 10 šil. * 0,73 evra
TRIVIUM - TRI POTI - DREI WEGE
Slovenija in Hrvaška
Rudi Benetik	Janez Gregorič Fabjan Hafner
inštalacija	kitara	besedila
Dogodek pri sv. Hemi - v ponedeljek, 14.8.2000
se pogajata o JE Krško
ob 19.00 ogled zgodnokrščanskih izkopanin z dvojezičnim vodstvom ob 19.30 dogodek v cerkvi, uvodne besede dekan Peter Sticker Prireditelja: SKD Globasnica, fara Globasnica Dogodek bo ob vsakem vremenu!
Eno najbolj perečih vprašanj v odnosih s Hrvaško je za Slovenijo razrešitev premoženjskih problemov v zadevi jedrske elektrarne Krško. Ko je bila elektrarna zgrajena, sta bili obe nekdanji jugoslovanski republiki solastnici, ob osamosvojitvi obeh sta to ostali še naprej. Zataknilo se je potem, ko država Hrvaška ni pokrivala svojega dela stroškov obratovanja in koriščenja električnega toka, zato je Slovenija dotok enostavno zaprla.
Leta 1998 se je Hrvaška obvezala, da bo prispevala polovico denarja za posodobitev elektrarne, vendar do danes še ni bilo videti niti kune niti tolarja. Prav tako je bilo veliko pogovorov med ministri na bilateralni ravni, kjer so Hrvatje obljubili sklenitev premoženjskopravnega sporazuma in ureditev vprašanja hrvaških dolgov. Do danes se ni zgodilo še nič.
Medtem pa je Slovenija sklenila preoblikovanje jedrske elektrarne Krško v javno - ne več družbeno - podjetje, ki samo odloča o tem, ali bo dolž-
Kakšno bo poročilo treh modrecev?
Ugibanja, kaj bo pisalo v dokončnem poročilu treh uradnih opazovalcev EU (treh modrecev), so si povečini enotna: ugotovili naj bi legitimen prevzem oblasti črno-modre koalicije, vendar da bo treba svobodnjaško stranko še naprej opazovati.
Velike gore tiskanega gradiva, ki so ga morali modreci preučiti (in to še vedno počno) pa dopolnjujejo vsakodnevne pošilke iz Avstrije, ki menda kar dežujejo v pisarne Ahtisaa-rija, Froweina in Oreje, te pa ne le od avstrijske vlade, temveč tudi od nevladnih organizacij.
Dunajska vlada pošilja tja vse, kar bi ji utegnilo koristiti: dokumentacije o odškodninah, zakone o tujcih, stališča o širitvi EU in podobno.
Pod drobnogledom je seveda FPÖ: sprenevedanja pa tej stranki verjetno ne bodo kaj dosti pomagala, saj se EU zaveda, da se lahko zgodi kaj podobnega tudi v drugih državah, da bi skrajna desnica odločala o bodočnosti EU.	S. W.
PREBLISK
To je eno od ključnih vprašanj, s katerim se ukvarjajo trije modri. V Avstriji je dokaj nevarno, kaj takega reči na glas; kaj hitro imaš lahko toibo na vratu, potem pa glej, kako boš dokazoval svoje prepričanje.
Ne nameravam razglabljati o tem, toda jasno je, da je ta stranka, odkar je pod vodstvom Haiderja, zakrivila silne averzije proti tujcem, da ji članstvo Avstrije v EU ni ravno najbolj po meri urezano in da je tudi v predlaganem referendumu s šestimi (ali koliko?) vprašanji čutiti, da bi niti ne bilo tako hudo, če bi ne ... In to je seveda nevarno. Izoliranost Avstrije, ki je povprečen smrtnik pravzaprav ne čuti -
le politikov se ne vabi na mednarodne parkete - bi postala realna, sledila bi izguba tisočih delovnih mest, da ne govorimo o drugih posledicah, katerih se trenutno verjetno niti ne zavedamo dovolj.
Evropska unija je - pozitiv-
na - realnost in garant, da se Avstrija ne bo zadušila v lastnem »zosu«, da bodo mednarodne povezave odprte, da bo Evropa velika, tolerantna in da je usmerjena v bodočnost.
Večno včerajšnjih sovraštev, predsodkov, izmejevanj in nazaj usmerjenega konservati-vizma taka Evropa ne potrebuje.	S. W.
Je FPÖ desnoekstremna ali ne?
Za dobro počutje turistov in svojega »fan duba« so poskrbeli mladi glasbeniki v campingu na Kočuhi Ajda, Simon in Judit, ki nastopajo pod imenom »Zipi«. Želimo jim še obilo uspehov!
Jože Jeraj razrešen funkcije generalnega konzula
nikom dobav Ijalo elektriko ali ne (to velja tudi za Slovenijo). Ker pa je Hrvaška sovlagatelji-ca pri ustanovitvi elektrarne, se ne strinja s tem, da imenuje direktorska mesta in člane poslovnih odborov le slovenska stran. Po slovenskih izračunih dolguje Hrvaška 2,4 milijarde tolarjev.
V Sloveniji upajo, da bo končno prišlo do sporazuma v mesecu septembru, kar pa je še zelo vprašljivo. Tudi na Hrvaškem se bližajo volitve in temkajšnji politiki so previdni v sklepanju sporazumov, ki bi jim morebiti škodovali v predvolilnem boju.
Na podlagi pristojnih zakonskih določil in in na predlog ministra za zunanje zadeve je vlada republike Slovenije že 20. julija sklenila, da se Jože
Jeraj, dolgoletni generalni konzul v Celovcu, razreši te dolžnosti. Odlok je bil 4. avgusta objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa je začel naslednji dan po objavi, torej 5. avgusta 2000.
Jože Jeraj je bil dve mandatni dobi generalni konzul v Celovcu.
V zvezi z razrešitvijo, ki je bila pričakovana šele jeseni letos, se stavlja vprašanje nasledstva. Med kandidata za prihodnjega generalnega konzula v Celovcu menda štejeta bivši konzul v Celovcu in sedanji šef kadrovske službe na slovenskem zunanjem ministrstvu Anton Novak ter Alfred Killer, nadzornik v Kapitalski družbi, obenem tiskovni predstavnik na zunanjem ministrstvu in član sveta novoustanovljene stranke »Nova Sloveni-ja-Krščanska ljudska stranka.
S. W.
Kulturna politika FPÖ
Medtem ko beljaškemu Studiobühne grozi zaprtje, ker mu je deželni kulturni referent Haider črtal vsakršno subvencijo -tako kot tudi na primer univerzitetnemu kulturnemu društvu UNIKUM - pa javnost razburjajo visoke vsote, ki jih dežela namenja tako imenovanim »events«, se pravi nezahtevnim Spektaklom vseh vrst.
Pod pritiskom javnosti pa je klubski predsednik FPÖ na Koroškem vendarle izjavil, »da si lahko predstavlja« nadaljnje financiranje tega kletnega gledališča, vendar pod pogojem, da se zamenja vodstvo (?), češ da so v preteklosti napačno uporabili denar iz žepa davkoplačevalcev. Studiobühne je bil znan po tem, da ni ravno deloval v smislu svobodnjaške stranke.
Zaplet okoli tega gledališča pa je le eden od mnogih; vsi ne dosežejo tolikšne stopnje javnosti kot ta in tako bo precej dobrih - in tudi potrebnih - iniciativ očitno izginilo s prizorišča.	5. W.
OTVORITEV RAZSTAVE
»Koroška
2000«
Petek, 25. 8. 2000, ob 19. uri
v k & k centru v Šentjanžu v Rožu
Projekt Gregorja Krištofa v sodelovanju z Andrejem Krištofom
Fotografije: Gregor Krištof Inštalacije: Gregor Krištof Andrej Krištof Markacije: Andrej Krištof
Razstava je odprta od 26.8. do 24. 9.2000
KONFLIKT NSKS-CAN
Nesoglasje ob kompromisih
Razhajajanja med predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev Bernardom Sadovnikom in predsednikom Centra avstrijskih narodnih skupnosti na Dunaju (CAN) Marjanom Pippom so vse bolj očitna in dobivajo ostrejše oblike.
Tudi za dokaj nepoučene oz. manj seznanjene z zakulisnim potekanjem v manjšinski politiki oziroma v krovnih organizacijah je najkasneje na minuli seji Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), 25. julija 2000, bilo opazno, da odnosi med omenjenima osebama niso najboljši.
Po torkovem pogovoru med predsedniki deželnozborskih strank z deželnim glavarjem Haiderjem na čelu in predstavniki slovenskih krovnih organizacij ter EL je dnevnik Standard zapisal, da mnogi pripadniki narodne skupnosti ostajajo skeptični do obljub. Med skeptiki je posebej omenjen predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti Marjan Pipp, ki pravi, da »ne zaupa ostentativni prijaznosti, ki jo Haider in črnomodra zvezna vlada kažeta do manjšin«.
»Za manjšino niso pomembne lepe besede, ampak dejanja in uresničenje obljub«, je dodal Pipp v Standardu. Zaradi varčevalnih
ukrepov, ki jih vlada načrtuje tudi pri podpori manjšinam, bo po Pippovih besedah Center avstrijskih narodnih skupnosti poslal posebno poročilo trem modrecem EU in jih »nujno prosil, naj preverijo, v koliko je vlada dane obljube izpolnila«.
Dan navrh, v petek, 04. avgusta, je od predsednika Narodnega sveta prišel odgovor, ki mu ne manjka ostrine in naboja za nadaljni konflikt. Po geslom »Predsednik Narodnega sveta krepi politiko dialoga« je Sadovnik Pippove izjave označil kot populistične in zatrdil, da bo NSKS tudi v prihodnje sledil politiki dialoga. To daje soglasno podprl ZNP. Zelo izpovedno je ob vsem tem dejstvo, da Sadovnik predsednika Centra avstrijskih narodnih skupnosti Pippa imensko niti ne omenja.
Sadovnik nadaljuje, da mora bitiv demokraciji sicer prostora za posamezna divergentna mnenja, vendar pa »ne more biti tako, da se CAN, čigar naloga naj bi bila koordinacija politike manjšinskih organizacij, zoperstavlja konsenzualnosti, ki jo je ubrala slovenska narodna skupnosti«.
Potem sledi grožnja z izstopom: »Narodni svet da bo na-dalnje sodelovanje v CAN mo-
ral premisliti«, zaključuje Sadovnik svojo izjavo.
Predsednik CAN Marjan Pipp je Slovenskemu vestniku dejal, da ne razume razburjenja predsednika NSKS, ker je nekdo pač kritičen. Pipp Sadovniku ne bo odgovarjal, kajti oktobra je redni občni zbor CAN in na njem se bojo stvari razčistile.
Pipp tudi ne vidi razloga za konflikt med njim in Sadovnikom oz. med CAN in NSKS. To pa ne pomeni, da bo nekritično sprejemal politiko trenutnega vodstva NSKS. »Dovolil si bom biti kritičen do politike NSKS, ne glede na funkcijo predsednika v CAN.
Prav gotovo ne podpišem vsega in se tudi ne strinjam s podobo evforičnosti, ki jo trenutno nudi vodstvo NSKS v zvezi s pogovori z deželno politiko. Dejstvo je, da od tam prihajajo določeni signali in je nanje treba tudi reagirati, se nanje odzvati,« pravi Pipp. Dejstvo pa je tudi, da o določenih dosežkih in uspehih še ne moremo govoriti«
Zato Pipp meni, da ni pretirano ali pa celo populistično, če te rezultate zahtevamo. Kajti vse skupaj usmeriti le na vprašanje, ali bomo 10. oktobra sodelovali ali ne, je po njegovem prepričanju preenostavno. Kajti 11. in 12. oktober bosta prav gotovo napočila, in kaj pa bomo tedaj?	Franc Wakounig
Ustavno določilo še ni polnomočno
Ustavno določilo, ki gaje sprejel avstrijski parlament in s katerim se država Avstrija priznava k svoji jezikovni in kulturni raznolikosti, »ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih«, še vedno ni uradno veljavno. Vsak novo sprejet zakon, določilo ali podobno mora biti namreč najprej objavljen v Uradnem listu, šele potem je v veljavi; to pa se z ustavnim določilom še ni zgodilo. Čeprav se avstrijski politiki vseh barv radi pohvalijo pred javnostjo prav s tem določilom in čeprav je bilo sklenjeno, da mora biti v veljavi s 1. avgustom letos, pa je objava »izpadla«. Vzrok za neobja-vo ni bil pojasnjen.
Initiative
Minderheiten z novo domačo stranjo
Društvo »Initiative Minderheiten« se predstavlja z novo domačo stranjo - homepage - v internetu. IM je nedržavna organizacija oziroma odprta platforma s ciljem, da deluje v smislu sožitja med manjšinami in večino v Avstriji in da se bori za njihovo pravo mesto v družbi in na političnem prizorišču. Organizacija je bila ustanovljena leta 1994.
Iniciativa ima svoji pisarni na Dunaju in v Innsbrucku, izdaja pa tudi revijo »Stimme«. Poleg tega izdaja serijo knjig, ki zadevajo manjšinsko problematiko in ima svojo radijsko oddajo. Vsako leto prireja tudi vrsto seminarjev, simpozijev, razstav in izobraževalnih programov.
Initiative Minderheiten zajema pojem »manjšina« zelo široko. Manjšina je po tej definiciji skupina ljudi, ki doživljajo diskriminacijo zaradi svoje etnične, socialne ali verske pripadnosti. Sem spadajo tako zakonsko priznane etnične manjšine kot tudi migranti in begunci, homoseksulane ženske in moški, prizadeti itd. Diskriminacija pomeni, da se tem ljudem preprečuje koriščenje nekaterih pravic in da se jih zaradi predsodkov izključuje iz nekaterih področij življenja.
Ceija Stojka in Willi Resetarits odlikovana
Bavarski socialdemokrati podeljujejo vsako leto nagrado, tako imenovano »Josef-Felder-Preis«, za civilni pogum ljudem, ki delujeko v prid družbe. Tako bosta letos dobitnika te nagrade dve osebi z Gradiščanske in sicer umetnika Ceija Stojka in Willi Resetarits, ki ga javnost bolj pozna pod imenom »Ostbahn-Kurti«. Ceija Stojka je pripadnica romske manjšine
PREŠTEVANJE PREBIVALSTVA
Vprašanje
po jezikih bo ostalo
Vsako deseto leto država prešte-je svoje prebivalstvo, hkrati pa so vprašalne pole tudi dragocen vir za statistične podatke. V Avstriji bo štetje spet leta 2001, vendar bodo število vprašanj krepko skrčili. Namesto na 75 vprašanj bo treba odgovarjati na največ 25, na ta način naj bi štet-
v Avstriji, Resetarits pa je gradiščanski Hrvat iz Stinjakov, oba pa zdaj živita na Dunaju.
V utemeljitvi je zapisano, da imata oba velike zasluge za toleranco in sožitje med ljudmi različnih narodnosti, verstev in političnih priznavanj. Prav te zasluge pa da je treba »v trenutni notranjepolitični avstrijski situaciji še posebej poudariti«, sporoča SPD.
Ceija Stojka je pisateljica, slikarka in pevka. Preživela je koncentracijska taborišča Auschwitz, Ravensbrück in Bergen-Belsen, njeni zapisi z naslovom »Wir leben im Verborgenen - Erinnerungen einer Roma-Zigeunerin« pa so bili dolgo časa edina napisana dokumentacija o trpljenju Romov pod nacistično diktaturo.
Willi Resetarits alias Ostbahn-Kurti ni le pevec, temveč tudi pisatelj z velikim socialnim angažmajem. Na Dunaju vodi in financira integracisjko hišo, kamor se zatečejo ljudje, ki so pribežali v Avstrijo iz drugih dežel pred vojno ali zaradi politično-verskega zasledovanja. Tam je poskrbljeno tudi za psihološko pomoč.
je bilo tudi ceneje. Po tem štetju pa naj bi uvedli tekoč register namesto preštevanj v desetletnem razmaku. Država pa bo tudi v bodoče spraševala po občevalnem jeziku. Tako bo v katalogu vprašanj tudi direktno vprašanje po enem od jezikov uradno priznanih manjšin v državi in vsak bo lahko napravil križec tam, kjer piše, ali uporabljate poleg nemščine tudi gradiščansko hrvaščino, romanes, češko, slovaško, slovensko ali madžarsko.
KULTURA KOROŠKIH SLOVENCEV
Minister Šeligo podpira kulturo koroških Slovencev
Rudi Šeligo, novi minister za kulturo Slovenije, je pretekli teden bil na obisku med koroškimi Slovenci in si na pobudo obeh osrednjih kulturnih organizacij ogledal kulturni dom KUMST v Žitari vasi ter obiskal otroško slikarsko delavnco na Rebrci. Ob tej priložnosti se je srečal tudi s predstavniki obeh osrednjih kulturnih organizacij - SPZ in KKZ.
V pogovoru je tekla beseda o možnosti finančnih podpor za vzdrževanje kulturnih domov, kar se posebno izrazito kaže v primeru zdrževanja kulturnega doma v Žitari vasi, ki doslej ni bil deležem take podpore kot drugi kulturni domovi. Glavno težišče pogovora pa je bilo namenjeno vprašanju kulturnega sodelovanja med Slovenijo in koroškimi Slovenci, pri čemer je Šeligo podprl zamisli, da je treba kulturo koroških Slovencev dvigniti na tako raven, ki bi dajala manjšini predvsem več samozavesti. Projekt, ki bi to vsekakor pospeševal, bi lahko
bilo poklicno slovensko gledališče v Celovcu. Čeprav to ostaja vizija in nedorečena zamisel, ta ideja ne bi smela manjkati v smernicah za nacionalni kulturni program.
Ob tej konkretni zamisli je bilo govora tudi o ljubiteljstvu in »elitnih« intencijah v slovenski kulturi, pri čemer so mnenja različna, vendar se je novi slovenski kulturni minister zavzel za tako kulturno politiko, ki slovesnki manjšni izkazuje kvalitetno rast in samozavest v prizadevanjih za enakovrednost slovenske kulture in slovenskega jezika.
Da se v bodočnosti ne bi pogovarjali samo o parcialnih vprašanjih in o denarju, je minister dal še pobudo, da bi še letos jeseni v Ljubljani o kulturi v zamejstvu spregovorili nekoliko bolj konceptualno in globalno na posebnem simpoziju, kar naj bi olajšalo razrešiti nekatera načelna vprašanja o kulturnem sodelovanju med koroškimi Slovenci in Slovenijo.
CELOVEC
V soboto začetek celovškega sejma
V soboto, 12. avgusta, se bo pričel letošnji celovški jesenski sejem. Trajal bo do 20. avgsuta in v tem času si prireditelji seveda pričakujejo čim boljši obisk. Lani je sejem in zabavišče obiskalo okoli 180.000 obiskovalcev.
Na sejmu bo letos sodelo-valao 670 razstavljalcev iz 20 držav, kar je v skupnem seštevku tri več kot lani. Posebna atrakcija letošnjega sejma bodo nedvomno razstavljalci iz Egipta, ki bodo občinstvo seznanili s kulinariko in mojstrskimi izdelki iz dežele ob reki Nil. Poleg tega so na sporedu in seveda vredni obiska sajnsko lepi kristali podjetja Swarovsky, privlačen naj bi bil praznik regij. Zanimivi in poučni bodo vsekakor nezgod-
ni dnevi med 17. in 20. avgustom, ko bodo na igriv način pokazali, kako je mogoče preprečiti nesreče in nezgode, oz. kaj je treba podvzeti, če se je nezgoda zgodila.
Kot vsako leto je tudi letos posebno težišče namenjeno kmetijstvu in gostinstvu. Na ogled bo govedo holsteinske pasme, vizualno pa boste lahko podoživljali živila, posebna hihg-tech ponudba »Cyberpoint« v paviljonu 11, kjer se bo predstavilo nad 30 elektronskih partnerjev, pa spenja lok v sodobni tehnološki svet. Komur se bo po obisku sejma zahotelo družabnosti, bo na zabavišču gotovo našel kaj primernega v enem od mnogih sejemskih gostišč.
n. i.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZSO DR. MARJANOM STURMOM
na ponovnem sestanku, bo jasno več
Pogovori med zastopniki deželnih strank, deželnim glavarjem in zastopniki slovenskih političnih organizacij na Koroškem so dvignili precej prahu. Nenadoma so vse stranke pripravljene - vsaj verbalno - izpolniti relativno precej zahte v, ki jih postavljamo že desetletja. Je to samo zaradi politične izoliranosti in obiska treh modrih ali gre za nekakšno moralno-poli-tično katarzo na Koroškem? O ozadjih je mogoče le špekulirati. Tega pa ne želim. Zame so merodajna dejstva in ta so sledeča: deželni glavar je na željo koordinacijskega odbora koroških Slovencev povabil predstavnike osrednjih organizacij (KOKS), predsednike dežel-nozborskih strank ter šefe poslanskih klubov v deželnem zboru zastopanih strank na razgovor o aktualnih vprašanjih manjšinske zaščite na Koroškem. Pred nekaj tedni je namreč deželna vlada soglasno sprejela »papir o namerah«, v katerem je zapisala, da bo razrešila nekatera vprašanja manjšinske zaščite na Koroškem. Zato je KOKS zaprosila za razgovor in o tem papirju je tekla beseda na pogajanjih pretekli torek. Zato se nekoliko čudim, da naj bi ta razgovor »dvignil precej prahu«. Morda zaradi tega, ker je bil razgovor na najvišjem deželnem političnem nivoju, pri katerem so bile zastopane vse v deželnem zboru zastopane politične stranke ter predstavniki koroških Slovencev. To je bilo - kar se sestava tiče - dejansko novo.
Kaj vse natančno je bilo obljubljenega?
Šlo je za vrsto vprašanj, o katerih mislimo, da so pomembna. Na-daljna podpora glasbeni šoli, ureditev vprašanja dvojezične predšolske vzgoje, ureditev medijske oskrbe, tako radijske kot tudi tiste za tiskane medije in na željo NSKS/EL tudi vprašanje posebnega mandata v deželnem zboru. Predstavniki političnih strank so
Septembra,
obljubili, da bodo ta vprašanja razrešili in sicer do meseca septembra, ko se bomo ponovno sestali. Tedaj bo dokončno jasno, ali so obljube »meso postale«
Veliko ljudi je mnenja, da je to spet ena od zavlačevalnih potez, ko se bo veliko pisalo o pozitivnem odnosu dežele in še posebno Haiderja do manjšin, realno pa da nam bo ostal spet samo drobiž. Kot rečeno, dokončna ocena bo na mizi meseca septembra in tedaj bomo lahko ugotovili, ali so te ocene pravilne ali ne. Kar zadeva deželnega glavarja, moram ugotoviti, da je bil razgovor z vsemi političnimi dejavniki v deželnem zboru in ne samo z deželnim glavarjem, ki pa je ta sestanek sklical.
Pravijo, da je politika »kšefi«, »deal« in podobno. Na kaj je morala pristati narodna skupnost v zameno za obljubljene izpolnitve pravic? Manjšina ima interes, da živi v konstruktivnem sožitju in da ima na voljo vse jezikovno-kul-turne pravice, ki ji pripadajo. Že pred leti je bila ZSO tista, ki je zagovarjala politiko dialoga in postopnega razreševanja odprtih vprašanj. Zato se ne spuščam v zarotniške špekulacije o »kšeftu«, ker so kratkomalo brezpredmetne.
Marsikdo je z začudenjem prebral vašo izjavo, da naj »se nehamo obmetavati z mrliči«. Kako naj si razlagamo to vašo izjavo, celo ob dejstvu, da je bila tudi vaša družina žrtev nacionalsocializma?
Kdor je sledil programski diskusiji, ki je potekala v zadnjih letih v okviru ZSO, bo vedel, da se ZSO zavzema za odprto in strpno družbo, ki ima osveščen odnos do zgodovine. Na
Koroškem smo soočeni s fenomenom, da del večinskih struktur instrumentalizira zgodovino v svoje dnevnopolitične namene. Tisto o „obmetavanju z mrliči» je metafora, ki jo je v diskurz o osveščenem odnosu do zgodovine uvedel nemški filozof Sloterdijk, ki je dejal, da bo
Dr. Marjan Sturm
zgodovina dokončno obdelana tedaj, ko bodo v naši zavesti tudi mrtvi dobili isti status kot lastni (citiram po spominu). Klaus Otomeyer je v svoji knjigi »Ein Brief an Sieglinde Tschabuschnig«, v kateri analizira koroške razmere, zelo nazorno in prepričljivo opisal psihološka ozadja te instrumen-talizacije zgodovine. Kdor se želi poglobiti v ta vprašanja, mora nujno prebrati Otomeyer-jevo knjigo.
Ravno, ker prihajam iz družine, ki je bila v času druge svetovne vojne žrtev nacionalsocializma, vem, kakšne sledove je ta vojna zapustila v dušah prizadetih. Zato mislim, da je osveščen odnos do zgodovine tako potreben in brez razrešitve tega vprašanja resničnega sožitja ne bo.
Kam bo šel razvoj z manjšinskimi mediji? Obe radijski postaji, Agora in Koro-
tan, naj bi menda zaprli, za Slovenski vestnik, glasilo organizacije, kateri predsedujete, pa ste izjavili, da »ga ne potrebujete«?
To vprašanje je bilo tudi v ospredju razgovorov. Obe osrednji organizaciji sta dolga leta zahtevali ureditev oziroma razširitev radijskih oddaj v slovenskem jeziku v okviru ja-vno-pravnega ORF. Bivša vlada se je potem odločila, da na podlagi zakona o privatnih radiih omogoči manjšinam radijsko oskrbo in v ta namen je te privatne radie tudi finančno podprla. Zdajšna vlada je napovedala, da privatnih radiov ne bo več finančno podpirala. Zato smo seveda poudarili našo zahtevo po celodnevnem radijskem programu v slovenskem jeziku. Deželnozborske stranke (in vmes tudi zvezni kancler) so obljubile, da se bodo zavzele, da se ob jesenski reformi zakona o ORF uredi tudi to, da bo ORF obvezan ponuditi celodnevni radijski program v slovenskem jeziku. To smo v preteklih letih vedno tudi zahtevali. Seveda bo treba najti tudi rešitev za tiste privatne radie znotraj manjšine, ki želijo oddajati svoj program. O tem bo še tekla razprava, čeprav čisto enostavno ne bo.
Kar zadeva tiskane medije, pa smo poudarili potrebo po večji podpori iz sklada za podpiranje tiskanih medijev. Na tem segmentu bomo do jeseni še izčrpno razpravljali in si ogledali različne modele. Vsekakor pa je bilo s strani strank signalizirano, da si lahko predstavljajo reformo zakona, ki urejuje podporo tiskanim medijem v smer večje podpore manjšinskim medijem.
Ne spomnim se, da bi kjerkoli izjavil, da Slovenskega vestnika ne potrebujem. Zato na to vprašanje tudi ne morem
odgovoriti. Nekaj drugega pa je vprašanje celotnega medijskega sistema manjšine - od tiskovne službe preko tiskanih, interneta, do ostalih medijev ter notranje koordinacije in kooperacije. Tu bo treba najti nove odgovore na izzive današnjega časa. In prepričan sem, če bodo razrešeni finančni problemi, bo tudi laže govoriti o modernizaciji medijske podobe manjšine v smislu današnjih potreb.
Vaši osebni načrti za bodočnost?
Kot vedno gledam v svet in bodočnost optimistično.
Lepo. Vendar - že večkrat ste najavili konec svojega predsednikovanja pri Zvezi slovenskih organizacij. Poleg tega ste nedavno opravili dodatno izobraževanje, ki vas usposablja za delo v mednarodnih povezavah. Res je, pred kratkim sem opravil postgradualni študij o evropski integraciji. To sem naredil zaradi tega, ker sem prepričan, da živimo v času, ki zahteva od vsakega posameznika nenehno nadaljevalno izobraževanje. Čeprav je bilo to leto zelo naporno, ker sem poleg tega vsaj deloma opravljal še funkcije, ki jih imam, sem zelo vesel, da sem študij opravil. Prvič iz psihohigienskih razlogov in drugič zaradi tega, ker pač dodatna kvalifikacija ni v škodo. Kar zadeva moje predsednikovanje pri ZSO, pa sem že na zadnjem občnem zboru najavil, da je to moja zadnja preioda. To pa seveda ne pomeni, da se mislim posloviti iz vrst ZSO. Mislim, daje treba najti mlajše ljudi, ki bodo z novim zagonom vodili organizacijo, sodeloval pa bom tam, kjer bom potreben.
Hvala za pogovor!
SLOVENIJA
Zamenjava tudi na Uradu za žensko politiko
Zamenjave ljudi, ki ne ustrezajo barvi nove slovenske vlade, so žal postale del političnega vsakdanjika v Republiki Sloveniji. Dnevno se srečujemo z neznanimi imeni, do sedaj nikoli nikjer omenjenimi, predvsem pa ne na področjih, za katera so kar naenkrat postali odgovorni. '
Tako je tudi z Miro Olup Umek, novo direktorico Urada za žensko politiko, ki je nasledila odstavljeno Vero Kozmik. Strokovno vladno organizacijo, ki je bila ustanovljena prvega julija 1992, je Kozmikova vodila od februarja naslednjega leta. Če smo se na začetku ustanovitve Urada za žensko politiko ženske še zavedale, da je v Republiki Sloveniji marsikatero področje - predvsem zaposlovanje, svobodno odločanje o rojstvu otrok, otroško varstvo -urejeno bolje kot marsikje v zahodni Evropi, pa je v obdobju osmih let delovanja razlika
med zapisanimi in dejanskimi možnostmi postajala vedno večja. Najbolj opazna je na področju političnega odločanja, saj je zastopanost žensk med najnižjimi v Evropi, kar je značilnost vseh postsocialističnih držav.
Sprejetje zakona, ki je pred nekaj dnevi ženskam v Sloveniji že odvzel eno od v ustavo zapisanih pravic, da namreč samska ženska nima pravice do umetne oploditve, bi nas morala opozoriti, da se od sedaj naprej ne bomo borile le za zmanjšanje razlik med zapisanimi in dejanskimi možnostmi, temveč da nas bo moralo od sedaj naprej skrbeti tudi za ohranjanje že zdavnaj pridobljenih pravic. Ob tem bi se morali zamisliti predvsem nad sovraž-
nim in grobim besednjakom, ki so ga uporabljali strokovnjaki, ko so ob sprejemu zgoraj zapisanega zakona govorili o samskih, istospolno usmerjenih ženskah in paraplegičarkah, o tistih ženskah torej, ki po njihovem mnenju ne morejo roditi in vzgojiti »kvalitetnih« otrok, ker le-ti ne bodo odraščali v tako imenovanih »normalnih« družinah.
Danes v Sloveniji na mestu direktorice Urada za žensko politiko ne potrebujemo ženske, ki pripada desni politični opciji, saj je vsakomur jasna povezava te opcije s tradicionalnim pogledom na spolne vloge tako žensk kot moških. Besede, ki jih je nova direktorica izgovorila ob prevzemu svoje funkcije, da se bo namreč zavzemala
predvsem za pripravo zakonov, ki urejajo vprašanja položaja žensk v Sloveniji, pri čemer se ji zdi najpomembnejše sprejetje zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in da se bo zavzemala za dobro sodelovanje s številnimi nevladnimi organizacijami, ter da nima želje žensk popeljati nazaj za štedilnik, še ničesar ne povedo o tistem, kar je najpomembnejše za uresničevanje politike o enakosti spolov - o predstavah, ki jih ima o vlogi žensk v sodobni družbi in predvsem o njenem odnosu do tistih kategorij žensk, katerih način življenja se ne sklada z globoko zakoreninjenimi družbenimi predsodki.
Zakoni se sprejemajo hitreje kot pa se v družbi premagujejo
stereotipi o tradicionalnih spolnih vlogah. Če se pri tem zamudnem družbenem procesu krmila tudi za to pristojnih služb dajo v roke predstavnicam konservativnih političnih strank, se že tako težaven proces še toliko bolj upočasni. Prav zanima me, kakšen je odnos nove direktorice do tako imenovane paritetne demokracije, ki zahteva enako udeležbo žensk in moških tako v procesih odločanja kot v delitvi družinske odgovornosti kot pogoj za uskladitev pokličnega in družinskega življenja, kar je Urad za žensko politiko - dokler ga je vodila Vera Kozmik - zapisal med svoje najpomembnejše cilje.
Samo upam lahko, da bomo Slovenke in Slovenci z volilno udeležbo in odločitvijo kolo slovenske politike zavrteli v drugo smer. Zbežati tako ali tako ni kam.
Irena Destovnik
RAVNE NA KOROŠKEM / PREDSTAVITEV KOROŠKEGA MUZEJA
Prejeli priznanje, preti jim izguba samostojnosti
Koroški muzej Ravne na Koroškem je maja letos, ob mednarodnem dnevu muzejev, prejel Valvazorjevo priznanje, ki ga podeljuje slovensko muzejsko društvo, »za popularizacijo premične in nepremične kulturne dediščine na Koroškem v letu 1999«. Direktorica te ustanove mag. Karla Oder meni, da so taki rezultati možni le zaradi dobrega dela že v preteklih letih ob dobrem sodelovanju (osemčlanskega) kolektiva in strokovnjakov izven muzeja, lokalnih skupnosti, prebivalcev in obiskovalcev, ki jih vzpodbujajo. Začetki tega muzeja segajo v zgodnja petdeseta leta, ko ga je Okrajni ljudski odbor Maribor ustanovil kot regijsko ustanovo z imenom Delavski muzej, od leta 1991 pa deluje pod sedanjim imenom. Pri ustanavljanju muzeja, zbiranju gradiva in postavitvi zbirk so sodelovali strokovnjaki iz muzejev in inštitutov, zelo aktivni so bili člani Društva inženirjev in tehnikov.
Splošni muzej
Od ustanovitve z dejavnostjo in skozi stalne zbirke predstavlja gospodarski razvoj Koroške. Te zbirke kažejo identiteto pokrajine, za katero je značilen zgodnji industrijski razvoj: železarstvo, rudarstvo, gozdarstvo, lesarstvo, primarna dejavnost pa ostaja kmetijstvo, ki se je povezovalo z industrijskim razvojem. Z železarsko dediščino je povezana tudi forma viva, zbirka jeklenih skulptur, ki je nastala v okviru mednarodnega slikarskega simpozija v letih 1964 do 1989. O kmečkem bivalnem okolju govori dimnica, enoprostorska hiša z Brdinj, z ognjiščem in pečjo ter z najnujnejšo opremo: klopi, miza, sk-lednik, trinožniki, nekaj posode, krtače za volno, kolovrat itn. V Črni na Koroškem sta etnografska in rudarska zbirka, ki
Z nastopom odličnega mednarodnega tria, Irena Grafenauer - flavta, Rainer Kussmaul -violina in Wolfram Christ -viola, ki je igral 30. julija v nedograjeni, toda akustični dvorani na ljubljanskem gradu, se je ljubljanski 48. mednarodni festival prevesil v drugo polovico. Slovenska flavtistka Irena Grafenauerje v izredni soigri z dvema odličnima godalcema (oba sta bila solista Berlinske filharmonije) poustvarila manj izvajana dela M. Regerja, W. A. Mozarta in F. A. Hofmeistra za to zasedbo. Seveda je polno dvorano (med publiko sem pozdravil tudi nekaj odličnih koroških flavtistov, sicer Ireninih učencev) najbolj navdušila izvedba zelo znane Beethovnove Serenade za flavto, violino
bo jeseni dobila novo postavitev. V Mežici je ravenski Koroški muzej pri nastajanju rudarskega muzeja v opuščenem rudniku svinca in cinka prav tako sodeloval; o rudarjih rudnika Mežica v prvi polovici 20. stoletja, ko je doživljal precejšen razcvet in z njim tudi kraj Mežica, pa je sogovornica Odrova naredila magistersko nalogo. Kadar gre za ohranitev in obnovo stavbne dediščine, zelo dobro sodelujejo z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor, pojasni. Na Ravne segajo prvi poizkusi postavitve muzeja na prostem, ko so leta 1961 postavili kašto (lesena hiša za hrambo pridelkov, op. p), leta 1963 pa dodali še fmačo, sušilnico za lan in sadje, ki je dragocen primerek. Na prostem so razstavljeni tudi stroji in naprave, preneseni iz različnih krajev Koroške: vodno kladivo - repač, peč za taljenje svinca, žerjav in podobno.
Leta 1960 je ravenski muzej obiskala mednarodna komisija za muzeje ICOM, ki je ugotovila, da je prestopil okvir zgolj tehniškega muzeja in hrani izredno številno in raznoliko kulturno dediščino. Leta 1995 je prišlo povabilo na avstrijsko državno razstavo, kjer so sodelovali na temo rudarstvo in železarstvo Koroške.
Dislocirana enota v Kotljah - Prežihova bajta, spominski in etnološki spomenik pisatelju Lovru Kuharju-Prežihovemu Vorancu, kaže del koroške arhitekture. Hiša predstavlja dom Kuharjev, ki so jo kupili starši leta 1911. Razvoj tega dela Slovenije so prav tako pomembno sooblikovali Prežihovi bratje: Avgust je sodeloval pri nastanku Delavskega muzeja, ustanovitvi službe za varno delo v Železarni Ravne ter periodični publikaciji Koroški fužinar. Dr. Alojz, akademik je pisal tudi o dogodkih po 1. sve-
in violo v D-duru. Po odlični Ireni sta v petek, 4. avgusta, v frančiškanski cerkvi seveda zbledela dva sicer dobra flavtista, Bernhard Krabatsch in Moritz Plasse, ki sta skupaj z violinistom Františkom Törökom ob spremljavi Salzburškega komornega orkestra izvedla Bachov Brandenburški koncert št. 4, Krabatsch sam je pa ob spremljavi orkestra zaigral še popularno Bachovo Suito št. 2 v h-molu. Kljub dobremu odzivu publike me njegova izvedba ni navdušila, saj vso svojo energijo polaga v tehniko, skoraj nič pa v vsebino skladbe. Mogoče je k splošnemu vtisu malo doprinesel tudi prevelik zvočni odmev v cerkvi in mestoma preglasen komorni orkester, ki ga je umetniško vodil
tovni vojni in nastajanju meje na Karavankah in o srednjeveški zgodovini Slovencev. Brat Ivan , ki je kmetoval in so ga nemški vojaki 1944 ubili, je napisal ljudsko igro s številnimi običaji - Koroška ovset. Prežihova bajta je druga najbolj obiskana spominska hiša v Sloveniji in se s trinajst tisoč obiskovalci letno uvršča takoj za Prešernovo.
Mag. Karla Oder
Sogovornica je še poudarila, da splošni muzej hrani in zbira različno gradivo: od arheološkega, umetnostno-zgodovin-skega, likovnega, etnološkega, tehničnega do zgodovinskega. V zadnjih letih posvečajo več pozornosti prezentaciji kulturne dediščine javnosti.
Razstavna dejavnost
Priprava razstave obsega strokovno obdelavo in ovrednotenje muzejskega gradiva in kulturne dediščine na terenu. S tem pa muzeji tudi vplivajo na oblikovanje pozitivnega odnosa do kulturne dediščine. Da bi pritegnili obiskovalce, jih zaposlili in napolnili njihov prosti čas, pripravljajo tudi delavnice in predavanja. Lani so bile med pomembnejšimi tovrstnimi aktivnostmi prireditve : 20. letnica Prežihove bajte. Ob tem jubileju so prenovili hišo, uredili njeno okolico in restavrirali predmete. Na Prevaljah so potekali Dnevi evropske kulturne dediščine s projektom Sporoči-
prvi violinist Harald Nerat iz Avstrije. V nedeljo, 13. avgusta, bo pianist Mario Galeani v križevniški cerkvi izvedel recital del F. Chopina in F. Liszta; v ponedeljek bo pa istotam nastopil klavirski Trio Artemis iz Češke s solistom flavtistom Mariom Carbotto. V sredo, 16. avgusta, bo na ljubljanskem gradu nastopil godalni kvartet Kiichl z Dunaja s solistom violistom Haraldom Neratom. Izvajali bodo godalne kvartete J.Haydna, Z. Kodalyja in J. Brahmsa. V petek, 18. avgusta, bo istotam nastopila tudi sopranistka Teresa Verdera ob spremljavi kitarista Pineira Nagy. Izvajala bosta zanimiv program skladb Ville-Lobosa, F. Lopes-Graca in F. G. Lorce.
Lovro Sodja
lo ugaslega plavža. Ob strokovnem posvetu, izidu zbornika, odkritju skulpture kiparja Andreja Grošlja so obiskovalcem na akademiji, za katero je besedilo napisal Mitja Šipek, posredovali zgodovinsko izkušnjo ob zaprtju železarne na Prevaljah (1899). Ukinitev proizvodnje je takrat sprožila odselitve, obu-božanje in nazadovanje Mežiške doline. Na posledice te ukinitve so želeli opozoriti predvsem zaradi aktualnega dogajanja na Koroškem. Prevaljska železarna je bila znamenita tudi zaradi izuma pridelovanja železa s pomočjo rjavega namesto črnega premoga, kar je med drugim vplivalo na razvoj bližnjih rudarskih Leš. Izdelovali so tirnice za gradnjo železniče v takratni Evropi. Nadalje so muzealci sodelovali pri organi-začiji posveta Slovenskega umetnostno-zgodovinskega društva v Črni na temo kiparstvo na prostem. Izdali so tudi katalog Forma viva. V čezmejnem kulturnem projektu so sodelovali z galerijo Falke iz Li-buč pri Pliberku ob postavitvi litopunkturnih stebrov z koz-mogrami avtorja Marka Pogačnika, ki je imel tudi retrospektivno razstavo v ravenskem Likovnem salonu. Letošje leto so z razstavo umetniškega fotografa, domačina Toma Jeseničnika, gostovali v Velikovcu in v Monoštru, v maju mesecu pa so skupaj z Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik iz Celovca in etnologinjo Ireno Destovnik v novem Kulturnem domu Pliberk odprli razstavo Od Pliberka do Tra-
GLINJE / PRI ANTONIČU
Nova vinska klet
Znana gostilna »Pri Antoniču« v Glinjah, ki jo vodi Gundi Schaschl, je minuli petek vabila na otvoritev vinske kleti, ki so jo uredili v prastari, obokani kleti gostilniškega poslopja. Gostilna, ki slovi posebno po svojih domačih specialitetah, je stara skoraj štiristo let, podjetna Gundi pa je znala povezati tradicijo z modernim udobjem, domačnostjo in gostoljubnostjo-
V kleti čakajo na sladokusce kakovostna vina iz Avstrije, Slovenije in Italije in množični
berka. To razstavo so predstavili še v krajih Mežiške in Dravske doline. Prikazuje pa značilnosti življenja in kulturno-zgo-dovinske dediščine nekdaj enotne Koroške. K prezentaciji sodi tudi javno objavljanje rezultatov raziskovanja v strokovnih in lokalnih publikacijah. Pomembne so povratne informacije s strani javnosti, ki jim pomenijo oceno dela. Zato je zanje pomembno odzivanje v medijih, pravi sogovornica. »Valvazorjevo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko društvo, je priznanje strokovne javnosti«, pristavi. To javnost pa so na bogastvo gradiva opozorili že leta 1992 z razstavo Mežiška dolina- utrinki zadnjih 300 let in takrat prejeli Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva. Muzej se pri svojem delu povezuje z drugimi ustanovami in tako sooblikuje vedenje o zgodovinski in kulturni dediščini ter spremlja dogodke na področju ustvarjalne umetnosti na Koroškem, še pristavi Odrova, ki je s tem sodelovanjem zelo zadovoljna.
Vizija, načrti
»Vsekakor želim, da obstoječe stalne zbirke nadgradimo«, pravi.Vendar pa jo skrbi prihodnost. Zaradi financiranja je interes koroških občin ustvariti en sam muzej. V tem primeru je prav, da je sedež muzeja Koroške na Ravnah, kjer so že stalne zbirke regijskega pomena. Ministrstvo za kulturo in Uprava RS za kulturno dediščino pripravljata muzejsko mrežo, oziroma normative in standarde za opravljanje muzejske dejavnosti in s tem povezane javne službe varovanja premične kulturne dediščine.
obiskovalci so z vnemo pokušali dobro kapljico.
Otvoritev samo pa je prevzel gostilničarkin brat Wolfgang Petrič, ki ga pozna vsa Evropa kot poverjenca Evropske unije za Balkan. S šaljivim pripovedovanjem o svojih mladostnih izkušnjah z nekoč temno in neprijazno kletjo v tej hiši, kjer je doraščal, je obiskovalce spravil v smeh, pa tudi v razmišljanje o tem, kakšne vzgojne metode so veljale nekoč in danes.
Vsaj toliko občudovanja kot nova klet pa je požel Niko, sinček Wolfganga Petriča, ki ga ni bilo nič strah množice ljudi. Pa vseeno se je raje trdno oklepal maminega vratu ...	5. W.
Gundi Schaschl je povabila v novo vinsko klet
48. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL V LJUBLJANI
Odlična flavtistka Irena Grafenauer in trio
5. Š.
CELOVEC / MOHORJEVA
Mali festival klasike uspel
Prejšnji teden je bilo središče Celovca v znamenju malega festivala »Klasika pri Mohorjevi. Festival, ki naj bi med drugim Korošicam in Korošcem približal bogato kulturno ustvarjanje v Sloveniji, se je pričel v sredo, 2. avgusta, s koncertom znanega slovenskega godalnega kvarteta Tartini in izjemnega klarinetista Mata
slovenski ambasador na Dunaju Ivo Vajgl, deželni svetnik Georg Wurmitzer, celovški župan Harald Scheucher ter zastopniki slovenskih kulturnih, političnih in gospodarskih ustanov, predsednik ZSO Marjan Sturm, predsednika obeh kulturnih central, Gustav Brumnik in Janko Zerzer, poslovodja SPZ Janko Malle. Koncert je
Kvartet Tartini in Mate Bekavac na vrtu Mohorjeve
Bekavca iz Ljubljane. Koncerta so se med drugim udeležili slovenski kulturni minister Rudi Šeligo, vodja urada za Slovence po svetu Pelikan,
bil na vrtu Mohorjeve družbe in njen ravnatelj Anton Koren je kot glavni nosilec koncertne ponudbe vsem gostom izrekel dobrodošlico.
Kvartet Tartini in Mate Bekavac so bili v prvem delu večera kongenialni partnerji v izvajanju zahtevnih skladb. Drugi del koncerta pa je kvartet Tartini oblikoval sam.
Niz koncertov festivala se je nadaljeval v četrtek, 3. 8., ko sta na vrtu Mohorjeve nastopila violinist Thomas Christian iz Linza in slovaška pianistka Tatjana Franova. Ta koncert je odkupila Hypo-Banka.
Zaključek malega festivala je bil v soboto, 5. avgusta, zvečer. Zaradi dežja so koncert harfistke Mojce Zlob-kove in violinista Primoža Novšaka preselili v Marijino cerkev na Benediktinskem trgu. Podobno kot prva koncerta je tudi ta večer bil izredno doživetje in obenem obet za prihodnost. Prvi festival »Klasika pri Mohorjevi« je pokazal, da je v Celovcu dovolj mesta za tovrstno poletno kulturno ponudbo. Hkrati pa se je ta festival krepko in zelo dobrodejno razlikoval od trenutnih eventov, ki pod krinko kulturne ponudbe razsajajo po deželi.	w. f.
HEXP0
Mednarodni festival samoorganiziranih kulturnih oblik
t yodftoo« w B>w m m hfcXK>tov*l*J«»pr*l
tpotvortfe* podpor »ono WcnKl BoJaiJ«kevtC ltwr Tonu Defcnla - KM« Dmfte* M*Wt • MXC Marikcr kut Stoftto • MKC Mvibot
Postavljanje novih mrež in kooperacijskih struktur je copmija zadnjih let, sploh na področju nove tehnologije, nove umetnosti z logistično podporo elektronskega spleta. Internet pri tem ne igra samo vloge posredovalnega medija, temveč v vsej razsežnosti tehničnih možnosti že zdavnaj deluje istočasno kot oblikovalni instrument kulturnega izraza.
Festival hEXPO, ki je prvi te vrste v Sloveniji, se bo dogajal med 17. avgustom in 15. septembrom v Ljubljani (z navezavo na Celovec), Mariboru (z navezavo na Gradec) in Kopru (z navezavo na Trst). Dvanajst koproducentov iz Slovenije, Avstrije in Italije je zasnovalo projekt kot kombinacijo festivala in svobodne (poletne) univerze. Poleg umetniškega programa nudi tudi praktične delavnice in predavanja, ki bodo pokrivala celoten spekter aktivnosti, potrebnih za uspešno organizacijo in obstoj kulturnega in civilnega življenja. Posebna pozornost je namenjena sintezi novih medijskih
veščin in znanj (digitalni video, oblikovanje spletnih strani, prenos zvoka in slike preko interneta, oblikovanje baz podatkov in arhivov na internetu ...) ter
ftoopM ujav» k IttffoAietip fa*>v*to K»ft«. Mirto.	1 imt IW
iiwdta fetiivtto hEXK> v «tog) KvjKwJdu.OcUww.il.li»**«
Ml», dab»	vtfonJbo izvede«
ib, mg—i.Mimlii to (Kogramlaon nivoju «por «uma» to ullifuu « M* »lov«wkih mm*k: Hu+om. Kep» to	v »**u«u to
‘ ICof»«Atoojto» pogodbo f.tnvob
_____,.......... _	mi|—igi»l—ItoJMMCu
iveto h£XKX NeM AAmmmi«» ommvm dol prjjov*. d j» »kop»» ototojemo t. priv tako km j» «ponCIjMc m prtoeMvMtfc oncdr onxtoih. fomtac	to
D»|«b letovat - radiu Stodnl Mark« PollUn i.iuuimU Maj» Dum - L|udim.!a Miha Zadnik« ■ Kino «bo
KUD Mio»_______
TmMm* dnM.oK^M	'
■ PlHh
Pogodba koproducentov festivala hEXPO
spremljajočih medijskih aktivnosti. V prvih treh festivalskih tednih se bo na prizoriščih izmenjalo več kot sto mednarodnih ustvarjalcev (tutorjev), izvedencev in asistentov (od ZDA preko Francije, Avstrije,
Danske, Nemčije, Slovenije, Hrvaške, Jugoslavije do Japonske), ki bodo poleg prireditev vodili tudi redne delavnice in predavanja, kar bo študentom in študentkam na voljo brezplačno.
hEXPO je med drugim tudi iniciativa za prvo slovensko digitalno platformo, ki bo povezovala preko interneta kulturne, mladinske in medijske centre v enotno komunikacijsko mrežo. Tako bo na vseh lokacijah mogoče poleg živega dogajanja spremljati tudi žive prenose zvoka in slike iz drugih festivalskih prizorišč. Dogodki bodo arhivirani na internetu. Komunikacijski preplet informacij in dejavnosti se bo odvijal ne le na prireditvenih prizoriščih, temveč tudi med Radiom Študent (Ljubljana), Radiom Marš (Maribor), Ljudmilo (www.ljudmila. org), Pino (www.pina. soros.si/), Kiblo (www. kibla.org), Radiom Agora (Celovec), Radiom Helsinki (Gradec) in največjo evropsko internet televizijo Canalweb (Pariz).
Več informacij o festivalu hEXPO: http://www.radiostu-dent.si/mzx/hexpo/
jka
Plesalci plesne skupine Mojca Horvat so navdušili s perfektno predstavo	fmo: štukeij
ŠENTPRIMOŽ-SPD »TRTA«: OPEN AIR
Glasbeno plesno potovanje skozi preteklo stoletje
Pretekli petek je letošnji žitrajski open air častno zaključila v KD plesna skupina Mojca Horvat iz Ljubljane, ki sega v evropski in svetovni vrh.
Plesalci so ponovili legendami program »Grand hotel«, ki je doživel krstno izvedbo na Madeiri ob prihodu v leto 2000. »Grand hotel« je sinonim za dogajanje v svetu glasbe, plesa, mode in družbe preteklega stoletja. S privlačnimi, pisanimi kostumi so umetnice in umetniki amaterji z raznimi ritmi, gibom in mimiko iz-
ražali človeška čustva na zelo neposreden način. Mojca Horvat, mojstrica ameriškega stila theatre jazza, katerega je spoznala in študirala v Ameriki, je duša koreografskega dela za »Grand hotel«. Prepleten je seveda z evropskimi in domačimi elementi glasbenega ustvarjanja.
Ob vročih ritmih charlesto-na, cha cha, mamba, disko plesov se je številna publika prijetno zabavala in nastopajoče obdarila s frenetičnim aplavzom.
M. Š.
■ Pismo bralca
Pismo gledalca FS2
Potika ni umetnost mogočega, kakor se ponavadi zatrjuje. V dvojezični koroški deželi je treba to geslo na enakopravnost koroških Slovencev posebno skrbno modificirati: politika je umetnost preprečevanja po uradni poti izvajanih lumparij.
Moji dragi narodovi »predstavniki«, ne zamerite mi, da vas postavljam pod narekovaje. Predvčerajšnjim ste me v pisarni Jörga Haiderja s svojim prešernim televizijsko širokim smehom pretresli. Samo dvoja razlaga zanj mi je na voljo: ali se je v tej deželi zgodil prvi politični čudež, namreč ta, da je največji glavar vseh časov postrojiI svoje nemškonacionalistične volilce in jim zabičal, naj se dvojezičnih krajevnih tabel, ki jih mora zaradi treh evropskih modrijanov nemudoma postaviti, za božjo voljo nikakor ne dotikajo, ali pa vas je taisti sladkobesedno besedo-
lomni krošnjar tako uročil, da ste se počutili kakor v slovenskih devetih nebesih.
Mogoča je seveda le ena razlaga. Zaradi nje pa si ne morem kaj, da vam ne bi očital lahkomiselnega vedenja: kot uradni zastopniki bistvenih življenjskih vprašanj naših ustrahovanih, dan na dan poniževanih ljudi, se v koroški vladni palači nimate kaj s m ejati, temveč bi morali varovati dostojanstvo naših slovenskih davkoplačevalcev, izročiti deželnemu glavarju z resnim obrazom naše pisne zahteve z roki za njihove izpolnitve vred, ne se dati trapati z njegovim preračunljivim trepljanjem po hrbtu, se mu kratko zahvaliti za avdienco in zapustiti njegovo pisarno kakor se spodobi.
To pomeni, da se bore morali kar ko j naučiti osnovnih pojmov uporabne psihologije, ali pa prepustiti politični parket previdnejšim, bist-rejšim pogajalcem.
Janko Messner, Osojnica / Zwanzgerberg, 6. 8. 2000
PRIREDITVE
ČETRTEK, 10. 8._______________
CELOVEC, Zveza Bank - Zveza Bank 18.00 Občni zbor
PETEK, 11. 8._________________
BOROVLJE, Posojilnica Borovlje
18.00	Občni zbor
NEDELJA, 13. 8._______________
VEČNA VAS, Na Feratovem travniku
10.00	Vaški praznik
PONEDELJEK, 14. 8.____________
GLOBASNICA, cerkev sv. Heme
-	SKD Globasnica, Fara Globasnica
19.00	TRIVIUM - TRI POTI - DREI WEGE. Oblikujejo: Rudi Benetik, Janez Gregorič, Fabjan Hafner
TOREK, 15. 8._________________
RADIŠE, pred kulturnim domom
-	Fara Radiše
7.00 Farno romanje »Po Prešernovih poteh«. Prijave sprejema: Heidi Lampichler 740957
MARIJA NA OTOKU,
Marija na Otoku
10.00	Romarska sveta maša v slovenščini
PETEK, 20. 8._________________
OBIRSKO, pri Jerebu
14.00	Tekma koscev; v primeru slabega vremena bo prireditev teden kasneje na istem mestu
SOBOTA, 19. 8.________________
GREBINJ, Grebinjski samostan
20.30	Gledališka predstava »Schulfrei oder: Der Staat und der Tod (Peter Handke). Zadnja predstava 20. 8. 2000.
TOREK, 22. 8._________________
CELOVEC, hiša umetnikov -UNIKUM
12.00	Der Kunst ihre Mittel.
Prodajna razstava
PETEK, 25. 8._________________
ŠENTJANŽ v R., k & k center
19.00	Otvoritev razstave »Koroška 2000«; Gregej in Andrej Krištof
SOBOTA, 26. 8.________________
OBIRSKO, pri Kovaču - Obirsko pevsko društvo
20.00	Predstavitev zgoščenke »Oče, hvala ti«. Nastopajo: Mešani zbor Obirskega pevskega društva, Kvartet bratov Smrtnik, MoPZ »Valentin Polanšek«
NEDELJA, 27. 8._______________
SVEČE, Galerija Gorše - SPD Kočna
19.00	Otvoritev 20. slikarskega tedna. Slikarski teden traja do 2. 9.
PONEDELJEK, 28. 8.
SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna, Mohorjeva založba
19.30	Literarni večer. Predstavitev trojezične antologije
TOREK, 29. 8._________________
SVEČE, Galerija Gorše - SPD Kočna 19.30 Večer klasike. Klavirski koncert z mlado pianistko Mayo Fürst (Slovenija, Bled)
KATOLIŠKA MLADINA, KATOLIŠKA PROSVETA in MOHORJEVA ZALOŽBA razpisujejo
enodnevno literarno delavnico
Milke Hartman
v Libučah
v soboto, 16. septembra 2000, na vrtu galerije Falke za slovensko pišoče avtorje z uporabo starinskih pisalnih strojev in z istočasno izdajo zbornika iz tam nastalih besedil v improvizirani knjižni izdaji.
Pogoj za udeležbo je prijava in pripravljenost udeleženca, da sodeluje na način, kakor so si ga zamislili prireditelji. S seboj naj prinese starinski pisalni stroj. Žirija bo ocenjevala literarno vrednost besedil in najboljše besedilo nagradila - hkrati j pa bo ocenjevala tudi starinsko vrednost in zanimivost uporabljenega pisalnega stroja in nagradila tudi imetnika najbolj zanimivega čudeža tehnike iz minulih časov.
V literarni delavnici bo največ 12 avtorjev, ki se prijavijo na razpis in jih izbere žirija; ta bo tudi ocenjevala napisana dela. Nagrada za najboljše besedilo znaša 5000 šil., nagrada za najzanimivejši stroj pa 2000. Starinski pisalni stroj si mora priskrbeti vsak sam.
Prijave do konca avgusta na naslov: Katoliška mladina, literarna delavnica Libuče, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/KIagenfurt
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Mikschallee 4 v Celovcu bo zaradi dopustov zaprta od 7. 8. do 12. 9. 2000
Od 28. avgusta do 11. septembra si lahko izposojate knjige od ponedeljka do četrtka od 8. do 12. ure
KOŠ (KOŠARKARSKI ŠOLSKI KLUB) vabi igralce in interesente (začetnike) na
košarkarski tabor v PIRAN
Čas: od 3. do 9. septembra 2000
Cena: pp (penzion Maksimiljan), treningi, prevoz, 2200 šil.
Prijave z vplačilom 500 šil. na konto št. KOŠ 3.059.961 pri POSOJILNICI-BANK BOROVLJE (BLZ 39102).
SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO V CELOVCU
razpisuje delovno mesto vzgojiteljice/vzgojitelja za Mladinski dom v Celovcu
Pogoji za zaposlitev: pedagoška izobrazba, delovne izkušnje, obvezno znanje slovenščine in nemščine (po možnosti še tretji jezik), pripravljenost za nadaljnje izobraževanje Nastop službe 1. 9. 2000.
Prošnji je treba priložiti: življenjepis, potek dosedanjega izobraževanja, dokaz ev. dosedanjih delovnih izkušenj Prošnje naslovite na: Slovensko šolsko društvo, Mikschallee 4, 9020 Celovec
Odstiranja
Enthüllungen
Predstavitev narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze v Celovcu v k & k-centru Šentjanž od 3. julija do 20. avgusta 2000
www.zvezda.at
WELCOME
WILLKOMMEN
DOBRODOŠLI
www.seentaH(eutschach.at
BENVENUTI ISTEN HOZTA
cest*«
PRAZNUJEJO! Vladimir Rutar iz
Žitare vasi - 80. rojstni dan; Susana Sturm iz Mokrij - rojstni dan; Valentin Operčan s Plaznice - rojstni dan; Marta Tomažič iz Šentvida - rojstni dan; Marija Dovjak iz Sel - rojstni dan; Marta Velik s Kota v Selah - rojstni dan; Marko Thaler iz Nonče vasi - rojstni dan; Milka Luschnik s Polene pri Šentlipšu - rojstni dan; Gregor Piček iz Semislavč - 40. rojstni dan; Mili Jug iz Železne Kaple - 60. rojstni dan; Rozi Polesnig iz Vogrč - 55. rojstni dan; Vroni Lubas iz Železne Kaple - rojstni dan; Ani Urschitz iz Spodnjega Dobja pri Ločah - 60. rojstni dan; Helene Rehsmann iz Ledine - 50. rojstni dan; Ana Bister iz Moščenice - rojstni dan; Hanzi Egartner iz Dolinčič - 50. rojstni dan; Doris Müller iz Moščenice -rojstni dan; Pepej Polesnig iz Vogrč -32. rojstni dan; Mihi Antonitsch z Reke - rojstni dan; Tonči Gabriel iz Leš -69. rojstni dan; Mici Krištof iz Šentjakoba - rojstni dan; Albert Lesjak z Brega pri Rožeku - 43. rojstni dan; Ani Hobel iz Rožeka - rojstni dan; Gerti Schuster z Dunaja - rojstni dan; Rudi Končič ml. iz Vogrč - rojstni dan; Marija Pörtsch iz Železne Kaple - rojstni dan; Marjeta Brumnik z Obirskega -rojstni dan; mag. Bertej Logar s Suhe -rojstni dan; dr. Helga Mračnikar s Plešerke - rojstni dan; Rezika Iskra iz Kotmare vasi - rojstni dan; mag. Kristijan Sadnikar iz Nagelč - rojstni dan;
Slovenski vestnik čestita!
Za posredovanje imen slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 10. 8. | 18.10 Rož - Podjuna - Žila
PE 11. 8. | 18.10 Utrip kulture________
SO 12. 8. | 18.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 13. 8. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärntenl 18.00 Glasbena mavrica
PO 14. 8.1 18.10 Kratki stik___________
TO 15. 8. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.10 Praznična_______
SR 16. 8. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 13. 8.113.30 ORF 2 . Želje in potrebe: koroški Slovenci usklajujejo svoja gledanja in svoje zahteve na posebni klavzuri Koordinacijskega odbora. • Občni zbor Zveze-Bank • »Lepa moja si Koroška«: Na Djekšah menda vedno in povsod sije - sonce. • Mednarodna likovna šola Bled 2000 • »Delam za božji Ion«: 80-let-na Paula Wrolich iz Podgorij je življenje posvetila cerkvi.______________________
PO 14. 8. | 4.40 ORF 2, 16.00 TV SL01 -Ponovitev
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane
15.00	Žborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 11.8. I 10.00 Vročinski val 12.00 Poročila 12. 07 Divan 18.00 Poletni radio 18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila
19.00	Proud to be loud 20.00 Musič for the masses 23.00 The rest of the day
24.00	Ta mera: Azilna zakonodaja (pon.) 1.00
Soundtrack tedna________________________
SO 12.8.110.00 Forum: otrokom prijazen porodniški oddelek 11.30 Campus Radio: Informatika
12.00	Poročila 12.07 Crescendo 13.00 Svet
je vas: Koliko avtomobilov prenese svet? 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Pedagogika »Frei-net« 20.00 Yugo-Rock 23.00 Glasba_______
NE 13.8. I 10.00 Evropa v enem tednu
10.30	Glasba 11.00 Literarna kavarna: branje P. Turrinija 12.00 Poročila 12.07 Divan
12.30	Special: Workshop jazza z Ali Gaggl
18.00	Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 Sunday Loops (DJ Nova) 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba
PO 14.8. I 10.00 Vročinski val gost: Neža Maurer 11.30 Tečaj slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Club Karate (pon.) 18.00 Poletni radio 18.45 Poročila
19.00	Šport 20.00 Take the Jazz Train
22.00	Svet je vas: Koliko avtomobilov prenese
svet (pon.) 23.00 Glasba__________________
TO 15.8. I 10.00 Zvočni delta: didgeridoo
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Polet-
na glasba 18.00 Poletni radio 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi - japonska kultura in glasba 20.00 Nočhe Latina 21.00 Campus Radio: Informatika (pon.) 21.30 Planet mušic 22.00 Literarna kavarna: branje P. Turrinija (pon.)_ 23.00 Nachtfalter 00.30 Glasba 1.00 Šport (pon.)__________________
SR 16.8.110.00 Vročinski val 11.15 Voz la-tina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Poletna glasba 18.00 Poletni radio 18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila 19.00 Musiča italiana 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force
24.00	Special: Workshop jazza z Ali Gaggl (pon.)
ČE 17.8. I 10.00 Vročinski val 11.30 Tečaj slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera: Azilna zakonodaja (2. del) 18.00 Poletni radio 18.45 Poročila
19.00	Yesterday & Today 20.00 Freak Show 21.00 Glasba
RADIŠE
Priljubljena tekma koscev
Veliki srpan je že pred vrati, trava je zopet dovolj visoka in kmetje kosijo in sušijo otavo, čeprav vreme nikakor noče sodelovati. Toda v nedeljo, 30. malega srpana, se je zjutraj pokazalo vedro nebo in Boštjan, Milan Hribernig, je z Borisom začel pripravljati Boštijev travnik v Lipici za košnjo. Tekma koscev je bila napovedana ob dveh popoldne. In prav v tem času so začele padati kapljice z neba in kosci so deloma z odprtimi dežniki hiteli k Boštiju. Prišlo je tokrat zelo veliko ljudi, med njimi je bilo 33 takih, ki so bili pripravljeni sodelovati pri tekmi. Tekmovalci so bili porazdeljeni v šest skupin: moški do 30 let, moški med 30 in 40 let, moški od 41 do 60 let,
moški nad 60 let, ženske, gostje.
Vsi kosci so se zagnano lotili košnje. Nekateri so zelo čedno pokosili njim odmerjen del travnika, drugi manj izkušeni, pa so travo bolj postrgali. Vsekakor pa so bili vsi zadovoljni, najbolj pa zmagovalci. To pa so bili: Niko VVieser, Šubernikov iz Zgornjih Rut; Milan Hribernig, Boštjan iz Tue - ta je bil hkrati najboljši kosec dneva, saj je pokosil 36 kvadratnih metrov v eni minuti in petnajstih sekundah; mag. Folti Thaler z Radiš; Hanzi Hribernig, Boštjan iz Tue; Lizi Wrulich iz Zgornjih Rut ter Peter Gregom iz Gorič.
Najpočasnejši kosec je potreboval za njemu odmerjeni
del šest minut in triindvajset sekund ter dve kosi.
Med košnjo so ponehale padati kapljice z neba, ob koncu pa se je na nebu prikazala mavrica, božji stol. Po košnji so se vsi navzoči okrepčali z dobrotami z žara, v prijetni družbi so pokramljali, nekateri prav dolgo v noč.
Vse, kar je bilo potrebno za košnjo, je bilo dobro pripravljeno. Nekateri kosci pa spet lahko spravijo svoje kose za eno leto.	N. P.
KONJEREJSKO DRUŠTVO ROŽ K-30 VABI NA
mednarodni sejem uporabnih konj
v nedeljo, 3. septembra 2000
v Spodnje Goriče v Rožu
Srečolov: glavna dobitka dva žrebička
ŠPORTNE VESTI
NOGOMET V SLOVENIJI
Rezultati 3. igralnega dne Si.mobil lige:
Olimpija - Korotan Prevalje 5:1, Mura - Hit Gorica 0:1, Rudar (Velenje) - Tabor Sežana 3 : 2, Primorje - CMC Publikum 2 : 2, Dravograd -Domžale 0:1, Koper - Maribor Pivovarna Laško 1 : 2.
Stanje: Olimpija in Rudar po 9 točk, Hit Gorica 7, Dravograd, Primorje, Maribor (oba tekmo manj) in Tabor po 4, Domžale 3, Mura, Publikum in Korotan po 1, Koper 0.
Pari 4. igralnega dne, sobota: CMC Publikum - Koper (18.00); nedelja: Domžale -Primorje, Korotan - Dravograd, Tabor - Olimpija, Mura -Rudar (vse ob 17. uri), Hit Gorica - Maribor (preloženo).
Počivala ne bo niti slovenska nogometna reprezentanca, ki bo 16. avgusta ob 17. uri igrala v Ostravi prijateljsko tekmo s Češko, dan prej bosta v Frydek-Misteku igrali ob 16.30 reprezentanci do 21 let.
D. T.
KOŠARKA
Slovencem zlato na mladinskem EP
Slovenska košarkarska reprezentanca je v makedonskem Ohridu na evropskem prvenstvu košarkarjev do 20 let dosegla izjemen uspeh. Varovanci trenerja Zorana Martiča so se namreč po zmagi v finalu nad Izraelom s 66 : 65 okitili z zlato kolajno. To je prva zlata kolajna za slovensko košarko po osamosvojitvi, hkrati pa so si Slovenci zagotovili nastop na mladinskem SP prihodnje leto na Japonskem in na mladinskem EP čez dve leti v Litvi.
Še po polčasu so imeli Izraelci osem točk prednosti, a so se slovenski košarkarji predvsem po zaslugi najboljših slovenskih košarkarjev Sanija Bečiroviča in Boštjana Nach-barja izvlekli, s košem Smiljana Paviča dve sekundi pred koncem pa tudi srečno zmagali. Slovenci so v polfinalu ugnali Hrvate, pravtako tesno s 74 : 73 in v četrtfinalu Grke s 84 : 71. Trener Martič je v Ohridu ponovil uspeh izpred
dveh let v Siciliji, ko so bili slovenski košarkarji na mladinskem EP do 22 let drugi, istočasno pa se je potrdilo, da se za prihodnost slovenske košarke ni bati.	D. T.
ŠAH
Odličen štart MK Dunje Lukan!
Šahistka Slovenske športne zveze (SŠZ), mojstrska kandidatinja Dunja Lukan, je uspešno štartala na odprtem avstrijskem ženskem državnem prvenstvu v šahu v Frohnleitnu na Štajerskem. Po dveh odigranih krogih je z 1,5 točke na tretjem mestu - samo pol točke za vodečo dvojico Som-mer/Mira.
Prvo partijo je 23-letna študentka iz Vetrinja remizirala z močno domačinko Kathrin Korp, drugo pa dobila proti mojstrski kandidatinji Schwan-ningerjevi iz Nižje Avstrije.
Na sporedu je skupno devet krogov po švicarskem sistemu, na turnirju pa sodeluje enajst šahistk iz vse Avstrije.
I. L.
ŠAH
Justin Polanšek spet med najboljšimi
Šahovska zveza (ÖSB) je na osnovi rezultatov prvega polletja 2000 objavila novo Elo (rating)-listo za šahiste/ke v Avstriji. Najvišji rating pri Slovenski športni zvezi (SŠZ) imajo igralci iz Slovenije (Kavčič, Drinovec, Zvan - vsi ŠD Tomo Zupan Kranj oz. Kovač in Mitrovič -oba SD Idrija). Najboljši domačin je mag. Gorazd Živkovič (Elo 1989) pred Arnoldom Hat-tenbergerjem (Elo 1986). Živko-viču manjka samo še 11 točk do magične znamke 2000 Elo-točk. V prvenstvu 2000/2001 v podli-gi-vzhod bo prva ekipa SŠZ/ Zveza Bank nastopila z dvema novima igralcama, avstrijsko Fide-mojstrico Marijo Horvath (Elo 1894/medn. Elo 2036!) ter Blažem Kosmačem (Elo 2100), za ekipo pa bodo lahko igrali tudi vsi ostali šahisti iz Slovenije ter Egon Pertot iz Trsta, ki je v lanskem prvenstvu premagal vse svoje nasprotnike, ki pa še ni upoštevan v avstrijski rating-listi.
Pri SŠK »Obir« Železna Kapla (1. razred-vzhod) si je slovenski legionar Dušan Jokovič vnovič izboljšal svoj rating in se povzpel na 2221 Elo-točk! Justin Polanšek se je v ekipo vrnil z visokim ratingom 1894 (ki ga je na turnirju v Šentvidu še izboljšal!), okrepitev za Ka-pelčane pa je nedvomno tudi Nemec Rudolf Maier iz Velikovca z ratingom 1907. Še pred Maierjem je mladi Hans-Chri-stian Wolte z 1982 Elo-točkami številka 2 v prvi ekipi SŠK »Obir«.
I.L.
Rating igralcev in igralk SŠZ/Zveza Bank I, SŠZ/ Posojilnica Bank Borovlje/ Bilčovs II (v oklepaju razlika k zadnjemu ratingu):
L Uroš Kavčič 2212 (-3)/medn. Elo 2222, 2. Aleš Drinovec 2174 (0)/2174, 3. Žiga Žvan 2132 (+31)/2175. 4. MK Silvo Kovač 2129 (0), 5. Boris Mitrovič 2070 (0), 6. mag. Gorazd Živkovič 1989 (+2), 7. Arnold Hattenberger 1986 (-9), 8. FM
Maria Horvath 1894 (-105)/ 2036, 9. MK Dunja Lukan 1848 (-3), 10. dr. Joži Amrusch 1806 (-12), 11. Aleksander Lukan 1787 (0), 12. Avgust Vukanič 1735 (0), 13. Rupert Reich-mann 1713 (-12), 14. mag. Branko Kolter 1704 (0), 15. Ivko Ferm 1579 (-35), 16. Robert Hedenik 1559 (-15), 17. Ivan Lukan 1549 (+27). Dalje: Borut Živkovič 1338 (0), Antonija Einspieler 1224 (0). Igralca Blaž Kosmač in Egon Pertot še nimata avstrijskega ratinga!
Mladinci:
L Roman Weber 1401 (+35!),
2.	Stefan Reichmann 1226 (-14), 3./4. Simon Einspieler , Mitja Kolter - oba po 1200
Rating igralcev SŠK »Obir« I + II:
L Dušan Jokovič 2221 (+8)/medn. Elo 2192, 2. Hans Christian Wolte 1982 (+19), 3. Rudolf Maier 1907 (1909 (-2), 4. Justin Polanšek 1894 (nov rating), 5. Harald Wolte 1883 (+23), 6. Mirsad Bešič 1872 (0), 7. Adem Metelko 1823 (+3), 8. Wolfgang Moser 1744 (-13), 9. Johann Wolte 1714 (+55!), 10. Andreas Karner 1667 (+26), 11. Josef Hanschou 1578 (-21), 12. Johann Stossier 1577 (-36) 13. Manfred Topar 1529 (-29), 14. Peter Jammer 1517 (0), 15. Mirko Pasterk 1444 (+4), 16. Andreas Ojster 1420 (+11), 17. Johannes Joschtl 1419 (-39), 16. Thomas Soukup 1252 (0)
Rating ostalih koroško-slovenskih igralcev v drugih koroških moštvih:
Josef Gallob ml. (ASKÖ Bekštanj) 1990 (+2), ravn. Pepi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1893 (+5)/medn. Elo 2046, Marko Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1868 (+8), Alojz Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1846 (+10)/2045, Boris Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1818 (+9), mag. Franci Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1786 (+48!), Herbert Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1691 (0)
POSEBNA PONUDBA ZALOŽBE DRAVA
Ugodni paketi knjig za
POLETNO BRANJE 2000
Če kupite knjige v paketu in ne posamezno, si boste prihranili precej denarja
1.	PAKET: 3 knjige za samo
šil. 89,- PAULA, Andreas (Hg.): Mehrsprachigkeit in Europa. Modelle für den Umgang mit Sprachen und Kulturen LEBEN, Andreas:	Verein-
nahmt und ausgegrenzt. Die slowenische Literatur in Kärnten. EDER, Beate: Geboren bin ich vor Jahrtausenden ... Bilderwelten in der Literatur der Roma und Sinti
2.	PAKET: 4 knjige za samo šil. 118,- MENZ, Florian/ LALOUSCHEK, Johanna/
DRESSLER, Wolfgang U.: »Der Kampf geht weiter« Der publizistische Abwehrkampf in Kärntner Zeitungen seit 1918. Eine sprachwissenschaftliche Analyse von Vorurteilen und Feindbildern. FISCHER, Gero / GSTETTNER, Peter (Hg.): »Am Kärntner Wesen könnte diese Republik genesen«. An den rechten Rand Europas: Jörg Haiders »Erneuerungspolitik« OBLAK, Reinhold:	Machtpolitik macht
Schule. Ausgrenzung und Ghettoisierung der sloweni-
schen Volksgruppe am Beispiel der zweisprachigen Volksschule in Kärnten (1984-1988) PERCHIN1G, Bernhard: »Wir sind Kärntner und damit hat sich’s...« Deutschnationalismus und politische Kultur in Kärnten
3.	PAKET: 3 knjige za samo šil 148,- PARIN, Paul: Ka-rakul. Sedem zgodb in en faksimile KOLLERITSCH, Alfred: Allemann. Roman SZYSZKOWITZ, Gerald: Moritz in Nathalie ali strah pred hrepenenjem
4.	PAKET: 3 knjige za samo šil 180,- MESSNER, Janko: Schwarzweiße Geschichten OSWALD, Jani: Achillesverse
KOSOVEL, Srečko: Integrale
5.	PAKET: 4 knjige za samo šil. 190,- PRUŠNIK-GAŠ-PER, Karel: Gemsen auf der Lawine. Der Kärntner Partisanenkampf SPURENSUCHE. Erzählte Geschichte der Kärntner Slowenen KÄRNTEN -VOLKSABSTIMMUNG 1920
PLETERSKI, Janko: Slowenisch oder deutsch? Nationale Differenzierungsprozesse in Kärnten (1848-1914)
6.	PAKET: 3 knjige za samo šil 99,- FRITZ, Ervin: Črna skrinjica TURRINI, Peter: V imenu ljubezni BRECHT, Bertolt: Pesmi
7.	PAKET: 5 knjig za samo šil. 149,- KOKOT, Andrej: Pastirjevi rajmi KRESE, Maruša: Beseda. Pesmi JANUŠ, Gu-
stav: Sredi stavka. Pesmi KU-CHLING, Martin: Okamenela sled. Pesmi ELLER, Fran: Znane in neznane poezije
8.	PAKET: 3 knjige za naše najmlajše pa samo šil 105,-
KULNIK, Marica (Text)/ LOISKANDL-WEISS, Zorka (Illustr.): Tai. Deutsch-italienisch-slowenisch LEVSTIK, Fran: Martin Krpan. Aus dem Slowenischen von Helga Mračnikar. MÖDERNDOR-FER, Vinko: Koroške ljudske pravljice in pripovedke
Knjige naročite lahko tudi po telefonu 0463/55 464 ali po e-mailu drava@slo.at. Ponudba velja do 31. avgusta oziroma dokler so na zalogi. Poslužite se priložnosti!
Moldavci razblinili mariborske sanje o ligi prvakov
Maribor je sicer premagal Zimbru iz Kišinjeva z 1 : 0, a Štajerci so izpadli iz kvalifikacij za ligo prvakov zaradi poraza z 2 : 0 v Moldaviji.
Kakšnih 7500 ljudi si je prišlo minulo sredo v mariborski Ljudski vrt ogledati tekmo med NK Mariborom (v slovenskem prvenstvu nastopajo pod imenom Maribor Pivovarna Laško) in moldavskim Zimbru-jem. Šlo je namreč za povratno tekmo drugega predkroga za uvrstitev v nogometno ligo prvakov, najelitnejše ligaško tekmovanje na svetu. To ni bil zgolj prestižen dvoboj, ampak predvsem boj za slavo na evropskem nogometnem prizorišču in nemara še bolj za švicarske franke, kajti preboj v tretji pred-krog je prinašal dvoboj s praško Sparto in v primeru kasnejšega izpada še vedno nastop v prvem krogu pokala Uefa.
Srečnejši in spretnejši so bili moldavski »biki« (beseda zimbru v njihovem jeziku namreč pomeni bik), ki so sicer v Mariboru izgubili z 1 : 0, a so uspeli ubraniti prednost 2 : 0 s prve tekme. Mariborčani so bili v tem dvoboju izraziti favoriti, kajti lani so igrali v ligi prvakov, ko so v predtekmovanju izločili belgijski Genk in francoski Lyon, kasneje pa povzročali veliko preglavic v
sami ligi prvakov še kijevskemu Dinamu in Bayerju iz Leverkusna, le super bogati rimski Lazio je bil za vijoličaste premočan.
Toda lani je na klopi Mariborčanov sedel še Bojan Prašnikar, ob reprezentančnem selektorju Srečku Katancu najboljši slovenski nogometni trener vseh časov, po izpadu v polfinalu lanskega slovenskega pokala proti prevaljskemu Korotanu pa ga je zamenjal Matjaž Kek, ki je dve leti nazaj bil še aktivni nogometaš.
In to je moralo na igri Mariborčanov pustiti določene posledice.
Vmes so se od mariborskega dresa poslovili še albanski obrambni igralec Geri Cipi in njegov rojak Kliton Bozgo (zdaj dunajska Admira Wacker), ki je bil lani s 25 zadetki celo najboljši strelec slovenske Si. mobil lige, ter hrvaški napadalec Dalibor Filipovič, ki je dosegel v Lyonu proti Olimpi-queu tudi zmagoviti zadetek in tako tlakoval pot kasnejšemu mariborskemu evropskemu čudežu. Keku pač manjka iz-
kušenj, a trenutno (še) ima vso podporo predsednika kluba Jožeta Jagodnika, nekdanjega napovedovalca na Radiu Maribor in ta čas tudi poslanca v slovenskem parlamentu, državnem zboru. Najbrž le do nas-
Najboljši slovenski nogometaš Zlatko Zahovič
lednjega spodrsljaja v domačem prvenstvu. Bivši trener Bojan Prašnikar si je kasneje iskal angažma v tujini, zanimiv bi naj bil celo za dunajski Rapid, a je na koncu prestopil k ta čas napol obubožani ljubljanski
Olimpiji, največjemu tekmecu Mariborčanov. Pri Olimpiji je v prvih treh tekmah slovenske Si.mobil lige (Si.mobil je drugi največji slovenski operater mobilne telefonije in je za sponzorstvo prvenstva plačal približno 2,1 milijona šilingov) že dosegel tri zmage in poskrbel, da se gledalci vračajona stadion za Bežigradom.
In če se vrnemo k sami sredini tekmi, bi lahko rekli, da so Mariborčani napadali praktično vseh 90 minut, medtem ko so se Moldavci zgolj branili. Nastja Ceh je že v 3. minuti s pravim evro-golom z roba kazenskega prostora premagal Denisa Romanen-ca, vratarja Zimbruja, in gledalci so pričakovali pravo točo zadetkov v njegovi mreži, a ni bilo tako. Se najbližje drugemu zadetku, ki bi Mariborčane popeljal v podaljške, je bil Maribor v 38. minuti, ko je Hrvat Stipe Bala-jič po podaji slovenskega reprezentanta Amirja Kariča streljal z glavo, a zadel le prečnik. Ba-lajič je imel na tekmi še dve
imenitni priložnosti, svojih niso izkoristili niti napadalci Fabijan Cipot, Ante Simundža in bosanski nogometaš Ismet Ekmečič, tako da se rezultat ni več spremenil, pa čeprav so igrali Mariborčani po izključitvi Igorja Opreje v 61. minuti z igralcem več.
Moldavci so si po velikem uspehu in potem ko so se ubranili neštetih mariborskih napadov, skočili v objem in se veselili kot majhni otroci, medtem ko so Mariborčani od razočaranja, najbrž pa tudi od utrujenosti popadali na igrišče, nekateri so celo zajokali. A gledalci jih tokrat začuda niso izžvižgali, kajti premalo borbenosti Mariborčanom niso mogli očitati, prej njihovo neučinkovitost v napadu. A življenje gre naprej in Mariborčani se bodo pač morali posvetiti slovenskemu prvenstvu in pokalu, kajti niti tu ne bodo brez tekmecev, pa čeprav veljajo z letnim proračunom približno 35,5 milijona šilingov za daleč najbogatejši slovenski nogometni klub. Pred njimi so le košarkarji Uniona Olimpije, ki naj bi na leto »obračali« skoraj 85 milijonov šilingov.
Če bi za Mariborčane igral someščan Zlatko Zahovič (trenutno sicer pri Valenciji), bi bilo najbrž precej drugače
Damijan Toplak
REGIONALNA LIGA SREDINA
Z muko do točke -1:1 (0:1)
SAK je v novi tekmovalni sezoni nadaljeval s serijo slabih predstav na domačih tleh. Sredinski igralci z napovedanim režiserjem Stankom Totom na čelu niso našli sistema in tako so izostale podaje žog za nevarnega napadalca Roberta Mil-klaua in Milivoja Novakoviča. Edino možnost za zadetek v prvem polčasu je po lepi podaji Miklaua nemarno zapravil 20-letni Novakovič (19. minuta). Gostje iz Štajerske so bili zelo nevarni v protinapadu in tik pred pavzo po napaki vratarja Matscheka povedli z 1 : 0.
Po premoru je moštvo Hartberg prevzelo »komando« in z nevarnimi in hitrimi protinapadi oblegalo SAKovo obrambo. Sele v 84. minuti je Eberhardu uspelo s pomočjo vratnice izenačiti. Tekma je postala spet napeta in obe moštvi sta imeli možnosti za nadaljnje zadetke. Na obeh straneh ju je rešila vratnica oziroma prečka. Robert Zanki (rumeno-rdeči karton) in Robert Miklau sta morala po prekršku predčasno v kabino. Značilni za tekmo so bili številni prekrški in nešportne scene. Trenerja Polanza pa čaka še veliko dela, da formira učinkovito moštvo, ki bo kos naslednjim težkim tekmam.	M. Š.
3.	krog: Kapfenberg - SAK (petek, 11.8. ob
19.00	na nogometnem igrišču Kapfenberg), St. Florian - Pliberk, Wels - Spittal, Voitsberg -Zeltweg, Lendorf - BW Linz, Hartberg - Šentvid, D. Linz - Gratkorn, Pasching - WAC
PODLIGA-VZHOD
Bilčovs na vrhu!
Po prvem krogu prvenstva se je bilčovska ekipa znašla na vrhu lestvice, in sicer po zmagi s 3 : 1 proti priljubljenim nasprotnikom iz Pokrč. Že v predzadnjem krogu preteklega prvenstva so se Bilčovščani prav proti tej ekipi rešili vseh skrbi pred izpadom iz lige. Glavni režiser v igri Bil-čovsa je bil Igor Strugger, ki je poskrbel kar za dva zadetka (15., 35.), proti koncu pa je žal videl rumeno-rdeči karton. V naslednjem krogu bo Bilčovs gostil ekipo ATUS Borovlje.
1. RAZRED D
Rikarjani z bliskovitim startom
5:2- bolje se prvenstvo sploh ne bi moglo začeti za ekipo Ri-karje vasi. Labotski Šteben je bil za razred slabši, na strani Rikarjanov pa so zadeli Blažej, Flori in Saša Sienčnik, Lamp-recht in igralec-trener Kristijan Wölbl. Najpogostejši rezultat konec tedna pa je bil 2 : 2. Tako so Globašani po zaostanku z 0 : 2 proti Šentpavlu (lani v podligi) še izenačili z enajstmetrovko (Buchwald) in s silovitim prostim strelom (Dlopst), v zadnji sekundi tekme pa so se lahko še zahvalili za nasprotnikovo nezmožnost pri strelu iz kratke distance na prečko. Šmi-
2. RAZRED E
Dobrla vas na prvem mestu
Kar ob začetku sezone je Dob-rolčane čakal prestižni derbi proti Žvabeku, ki naj bi pokazal položaj obeh ekip, in Dobrla vas je ta dvoboj odločila jasno v svojo prid. Kar 4 : 0 se je glasil rezultat. Konec tedna sta na sporedu tekmi Galicija proti Dobrli vasi oz. Žvabek proti Labotu.	T. C.
»Če se ti ponudi priložnost da matiraš nasprotnika ali da osvojiš njegovo damo, je boljša druga možnost! Dama Najboljšemu igralcu SAK Igorju Ogrisu (v beli majici) ni uspelo preigrati je le dama!« Hrvaški pregovor dobre nasprotnikove obrambe	Foto: stukeij
helčanom je šlo obratno, gosti iz Metlove so po zaostanku z 0 : 2 še izenačili. Dober start pa je uspel Žitrajčanom, ki so z 2 : 0 proti Vovbram dosegli pričakovano zmago. V tem razredu sta v prihodnjih dneh na sporedu kar dva kroga, najzanimivejše tekme pa naj bi se odvijale konec tedna med Žitaro vasjo in Grebinjem ter v torek med Rikarjo vasjo in Železno Kaplo.
2. RAZRED C
Sele še brez gola
Selani v prvem krogu še niso zadeli, k sreči pa tudi ne nasprotniki iz Poreč, tako da se je prva tekma sezone končala z 0 : 0. Konec tedna bo v Selah gostovala ekipa iz Dholce -težka, a le rešljiva naloga!
ŠAHOVSKI OREH ŠT. 123	Silvo Kovač
Snapik - Bernard /1971
V napadu na črnega kralja je beli žrtvoval figuro in prisilil črnega na pasivno obrambo. V veliko pomoč belim baterijam na šesti in sedmi vrsti je tudi beli kmet na polju c6, ki se mu
v nadaljevanju obetajo še velike možnosti napredovanja. Kako je belemu, ki je na potezi, uspelo v nadaljevanju zmagati, je tokrat naloga pri trenju oreha!
Rešitev št. 122 Črni je hitro odkril taktično možnost, ki spremeni tok partije in odigral l...Dgl + !! Le redko se ponudi šahistu tako lepa in učinkovita žrtev dame. Po izsiljenem 2.Kgl: stopi na sceno črni kmet 2...f2+ 3.Khl fe 1 D, ki je zakorakal v damo ter belemu kralju zagrozil z matiranjem na prvi vrsti. Beli se je zato vdal.