§roi)etufcf)C 5 9?ebft gl^reffomaf^ie Ulit flDiiettifrf) = bentfdjcnt ltiib bentfd) = flouenifcfjem Uorfetnetjddiius. 3tux- 6en erffrn 'gtnfevvuBt bearbeitet »on D 1 ’- Jakob Šket, k. k. JJrofrffor um Btaats- en oon einigen ®(einigfeiten, unoerdnbert geblieben, jo bap neben berfelben bie erfte fuflage beint Unterridft gebraudft merben farni. gum befferen unb leicptcren ©ebraud) bež 33ud)ež ift jebod) in biefer luflage ber e v ft c 23erfuef) gemacpt toorben, febcž e ing e In e ftooenifdje Sort mit einetn 9fccentgcid)en p »erfelfen. ®abei murbe auf ben 2f c c e n t atž and) auf bie Ouantitcit (Sfinge obet’ Ibiirge), mcldfe bie flouettifd^e ©prad)c nur nod) in betonten ©ilben unterfdieibet, Stiicfficbt genommen. ®a Stccent unb Ouantitat gufammenfatten, fo bient gur Segeidjmittg bež f ur j en betonten 25oca(ež ber @raoiž bež (ang en entmeber ber Wcut f, menit bie betontc Sfinge eine fteigenbe, ober bev (iircumftep (@iebet) menit biefetbe eine gerabe ift. ®ie finfenbe Sfinge fanb teinc ®eriicf)'id)tigung. 23egiiglid) ber Sdnge unb Siirge ber Pečate fjerrfdjt gmifdfen bem oftlidjen unb meftlicben £fjeile bež fkmenifdjen ©pradjgebietcž ein giettilid) grofjer Uuterfcbieb, inbetit oft furge 93oca(c im Often — im Seften (ang gefproc^en merben. ®a bie ffooenifdfe ©pradfe im Dften in ber Guantitat meift mit ber ferbifdjen iibereinftimmt, fo t)abe id) bei ber ffiegeidfnung ber betonten Sfinge unb Siirge meine Ifeimifcfje SDiunbart gugrunbe gelegt. ®er ®ept bež Ucbungžbudjež blieb mit Sfužnalfme ber betonten (fcnbfilben auž oerfdjiebenen ©riinben unaccentuiert. ®er grammatifdje Uebungžftoff bež Sudjež gerfdftt in gmei 2ffjeile. ')iad) einer nur baž fftotljmenbigfte gebenben ©inleitung folgt „bic tJiormenleljre unb beren practifdjc Sfnmenbung". ®iefe Ibtlfeihmg ent» bfilt baž Sidjtigfte, maž fiir ben practijdjen (Sebraud) ber (Sprale notffmenbig ift. ttlužfiilfrlidjer befjanbelt ift bie gmrmentefme, beren griinb- lidfež ©tubiutn man ben bie flooenifdfe ©pradje Sentettbert nidjt genitg anempfdflen fann. ®ie ®edinationen finb nad) ©tdmmen georbnet, jebe mbglidfft gufammenffangenb belfanbelt, um bem ©dfiiler eine Ueberfič^t iiber biefelben gebett ju fbnnen; aubererfeitž finb bie brei |jaupt» beclinationen ooneinaitber getrennt, belfufž befferer Griniibung ber ein* gelnen. (Sine eigene ®eclination ber confonantifdjen unb ber mStdmmc touvbe nid^t aufgefteftt. ^d) bemiitfte micf) bie Sectioncn fliftematifcf), babei fotoof)! ben fivactifdjen, ate audj ben t()COvetifd)en ©ebiivfniffen entfpvedjenb ju ovbnen. Die jtoeite Slbtlfeilung 6e£>anbelt rr bie fi)ntactifd)en §auf)teigent()iinu lic^feiten unb bevert f)vactifdje Inioenbung". $n bie]'em Svetle ift bie Seljve umi bev ©ijntaj; ločitev aubgefiifivt, alb bieb bte je^t in bevartigen Seljvbudjevn gefdjelfen ift. $d) Ijatte babci bie ?I£»fic^t, ben Sernenben tiefev in bab ffiefen unb ben @eift bev ftooenifdjen ©pvadje, inbbefonbeve beb ftooenifc^en geitioovteb einjnfiiffren, if)n aitf bie llnterfc^iebe jioifdjen bev beutfcfjen unb flooenifdfen @pvad)C aufmertfam ju madjen, ben ©e= brauč) beb Stbjectiob unb bie Svaft bev SBovtbilbungbfilben Kar bav* julegen. Die 2Bid)tigfeit bev 8et)ve bon ben imf>evfectiben unb pevfecttoen ©erben evfovbevte eine aubfiiffvtidje ©etfanbtung. Stud) in biefeni ST^eite ift bie SInveitmng beb gvammatifdjen ©toffeb mbglid)ft fbftematifd): bom natfen junt entfevnteven, bom leid)tcn jum fcfjtbievigeven. Dic fidnge einigcv Sectionen loavb bftevb buvd) ben 3 u f antluen ^ an g beb ©toffeb bebingt. Dev gvatnmatifdfe Stljett biivfte and) mand)em ©looenen nidft ganj ungetegen fonunen, ba bieb ©ud) bev evfte ©erfudj ift, bie Seffveirt fOftfIofid)’b genauev fiiv bie @d)ule ju benoevten unb bem gvofjeven ©ublifum ju- gdnglic^ ju madfcn. 2Bab bie Uebungbbeifpiele betvifft, fo mottte id) bem pvactifdjen 9bu|en bev ©pvad)e mbglidjft Sftedfnung tvagen ; im evften Sttfeite oevfud)te id) ben ©djiilev in bie © v a d) e beb m i v f l i d) e n 8 e b e n b, mic fic fiiv ben t d gl id) e n ©ebvaudj not^ig ift, unb bie bem Sonbcrfa- t i o n b * St o n e am ndd)ften fommt, einjufiibven, im jioeiten SSf^eile unb in bev Sf)vcftotnatl)ie bagegen in bie geiodlftteve unb fd^ibierigere @fn - adje bev ©dfviftfteflev. ®ie Sefcftiicfe finb faft alte evjglflenben $nl)alteb unb Ibnnen bon ben ©d)iilevn teidjt načbevjat)lt tuevben. ©eigegeben ift ein ftobenifcb = beittfcbeb unb bcutfdj ' ftooentfdjeb SBovterberjeidfnib, um ben ©ebvaud) beb ©udjeb ju evleidftevn. ©o mbgc benn bieb ©pvad)» unb Uebungbbud) aud) in bev jioeiten Stnftagc bei Deutfd)en unb bei ©looenen eine lodflioottenbe Stnfnalfme finben unb bielen bie (Megenlfeit bteten, fid) mit bev ftooenifdjen ©fvadje, loie fie in Svain, ©teicvmavf unb Sdvnten, im Siiftenlanbe unb in ben ioeftlidjen Jbomitaten Ungavnb gefpvodjen totvb, befannt ju macfjen. Slagenfuvt, ben 29. Sluguft 1882. 2)ec Decfaflec. @inCeiftmg Mgemenie locfiegrife. A. $ie SBudjftafien uub tljve Htt3fjirie ©onfonanten gerfatten nadj ber ©mnirhing bet ©pradpoerfgeuge bei ifjrer 9lužfprad)e in: 1. Linguale (gungenlaute): 1, n, r mit ben SBcidjlauten lj, nj; 2. Dentale (galjnlaute): t, d; 3. Labiale (Sippcnlaute): p, b, v, m, f; 4. Gutturale (SclfUaute): k, g, h; 5. Palatale (©aumen*, fjifdjlaute): d, ž, š unb j; б. Sibilanten (@aufelaute): c, z, s. Unter ben Sonfonanten finb mcid) (ermeidjt) ber ©ibiiant c itnb bie if3alatalcn d, ž, š unb j (lj, nj, rj); atte iibrigen (Sonfonanten finb tj a rt. <5 tu mm (tenues) finb: t; p, f: k, h; 6, š; c, s; bic iibrigen finb tbnenb (mediae). II. £)ie meiften 33udjftaben merben fo roie im ©eutfdjen aužge* fprodjen. ©igentpmtidjfeiten in ber 9tu«fpracfye unb ©djreibung fommen folgenbe nor: 1. ®er 33 o ca t e. $m @Iooenifd)en unterfdjeibet man »ier c*8aute: a) baž getooljnlidjc, bem beutfdjen r glcidjlautenbe, al®: berem, idj tefe; pletem, idj fieste; pepel, bie 9Ifd)e; velik, grojj. b) baž gefdjloffcne, meift mit fanftem nadjflingenben j gefprodjene, alž: breg*brejg, ber §iigel; dete* dejte, bač $inb; mdsto * mejsto, bie @tabt; svdt * svejt, bie 3Belt.* * Sn einigen ©egenlen flingt 5aS j fietn e oor, alš: brieg, miesto, sviet. 1 2 c) bad tiefe, gebeljnte, trne beutfdjed ii ftingenbe, ate: peta, bie $erfe; pet, fiinf; svet, Ijeitig; jeza, ber gorn; deset, jeljn. d) bad bemeglidje ober Ijalboocalifdje, afjnlidj bem beutfdjen »er» flingcnben f in $or» unb Stadjfilben ( 3 . 33. o e r » ftcfj * e n, » e r »fjanb »etn, ltnb jioar: «) in ©tamrnjitben, ate: ves, ganj; pes, ber |junb; deska, bad 23rett; megla, ber Stebel; /?) in mandjen 93ilbungd|Tl6en, mie -ec, -ek, -el, -em, -en, -er jc v ate: oven, ber StBibber; orel, ber Stbler; truden, miibe; d&vek, bie Stbgabe; dober, gut; rekel, gefprodjen. 2 . ®er23ocalo. 23tan unterfdjeibet 3 n? e i 0 » San te: a) bad offene, bem beutfdjen o gleidjtautenbe (in betonten ©itben fidj manama! bem n fjinneigenbe), ate: ok 6 , bab Sluge; okno, bad$-enfter; gospbd, ber^jerr; d 6 m, bad S3atertjaud; lepota, bie ©djonljeit; otroka, bed Sinbed. b) bad tiefe, gebeljnte, mit einem nadjflingenben fanften n ge» (prosene, ate: roka - rouka, bie §>anb; goba-gouba, ber @t^wamm; bodem, idj merbe; pot, ber SBeg; golob, bie £aube. 3. ®ie Sonjo na n ten. $olgenbe Sonfonanten merben abmeidjenb bom ®eittfd)en gebraudjt unb lauten: c mie bad bcutfdje j, J}; ald: cena »jena, ber ‘jlreid; lice»li^e, bie SBange; klicati»ttigati, ritfen; ciiker»$ucfer; citre » 3 ’% r - č mie bad beutfdje tfd), ald: kača»latfdja, bie ©cfjlange; rčč»retfdj, bie ©adje; citati»tfdjitati, tefen; človek»tfdjlomef, ber SJtenfdj. li mie bad beutfdje d) in 8 actje, 93u c p, bitr c f;, ald: muha»mudja, bie $liege; hči»djtfdji, bie STodjter; duh»budj, ber ©eift. >j, lij, in einanber »erfdjmoljen (moullirt), mie bad italienifdje gl unb gn in foglio, famiglia, legno, campagna, ald: kdplja,* ber Uropfen; Ljubljana, Saibadj; učitelj, ber gefjrer; luknja, bad 8 odj; njemu, iljm; kčnj, bad iPferb; zastonj, umfonft. s immer fdjarf, mie bad beutfdje fl", fj, in ©affe, ©trafje, ald: sin, ber ©oljn; sestra, bie ©djmefter; gos, bie ©and; rosa, ber 2 djau; s61, bad ©alj. š fdjarf, mie bad beutfdje fd), in fdjbn, Sirfdje, Ijafdjen, ald: suša, bie ®iirre; šdla, ber ©djerj; naš, unfer; šest, fedjd; število, bie $aljl; človčštvo, bie SJtenfdjljeit. v naljeju mie bad beutfdje to, in SBaffer, mir, ald: voda»moba, bad SBaffer; vrana, bie Srdlje; lovec, ber^ager; lov, bie $agb; vino, ber UBein; vl&dati, fjerrfdjen. Sn guter SuSfpradfe trirb mir ein weict)cž 1 gefprocf)en unb tein j gelJBrt. 3 z imtner tonenb, toie bab bentfcfee f jtoifdjen ober »or SSocaten, in tRote, SBefen, fein, Šanger, alb: zima, ber Sinter; zemlja, bie Srbe; miza, ber Slifdj ; voz, ber SBagen; laziti, triedjen; solznat, »ott Sdjranen. ž toie bab franjofifdje j in Journal, Jargon, Genie, alb: žena, bab SBeib; r6ža, bie 9iofc; polž, bie ©djnecfe; n&ž, bab Slieffer; možje, bie SKanner; žlica, ber 8bffel; žolč, bie ©alte. 4. © a b » o c a I i j dj e r. 2)ab r toirb im ©tooenifdjen in SBurjetfit&en »or folgenben Som jonanten »ocalifd) aubgefprodjen uttb ift filbenbilbenb. 3 UV SBegeidjnung feincr »ocatifdjen fltatur unb Stubfpradje toirb eb altein oljne »ortjergetjenbeb e gefdjrieben, alb: vrt = v-r-t, ber ©arten; krt, ber 2JJault»urf; srp, bie@idjel; smrt, ber £ob; srce, bab .£>er^; trta, bie SBeinrebe; žrd, ber SMebbaum; črv, ber SBurtn. — 3Jžan iibe bie Stubfpradje beb oocatifdjen r in folgenben Sonfonantenoerbinbungen, alb: brzda, ber gaum; prsta, beb g-ingenS; strm, fteil; strd, ber |)onig; čvrst, čvrstev, frifdj } drgnem, id) reibe; brskati, ioegfdjnetten; prske- tati, fniftern; razstrgati, gerreiffen; cvrkati, §irpen; cvrček, bie ©ritte; cvfčka, ber ©ritle; cvrknoti, einen @d)lag geben; žvrgolčti, žvrglati, toirbetnb fingen (»on ber SHadjtigatt). mandjen ®rudt»er!en finbet man nod) er ftatt r, alb: vert, kert etc., bab jebodj toie vrt, krt ju fpredjen ift. 5. ©inige biatectifdje ©igentljiimtidjfeiten. 3um Icid)teren Slerftdnbnib ber 93otfbfpradje merfe man fidj gotgenbeb: ®er 93ocaI li mirb »ott unb rein toie im ©cutfdjen aubgefprodjen; nur in cinigen ©egenben Unter- tmb $nnerfrainb, fotoie ©teiermarfb pat er ben 8aut beb fran^ofifdjen u ober beutfdjen ii, alb: diih ftatt duh, ber ©eift; klobuk ftatt klobuk, ber |jut; biiča ftatt buča, ber Siirbib; kupiti ftatt kupiti, faufcn. ®ab 1 toirb in ber ©djriftfpradje, toie in ben iibrigen @prad)en, rein unb »ott gefprodjen unb audj gefdjrieben, atb: leto, bab $aljr; ltika, ber |jafen i pldtno, bie geintuanb; mdslo, bab ©djmatj; dolg, bie ©djutb; volk, ber ffiotf; sblnce, bie ©onne; sol, bab ©atj; dal, gegeben; delal, gcarbeitet; rekel, gefprodjen. — $n ber 33oItbfprad)e toirb jebocp bab 1 alb u, v, gefprodjen, unb gtoar in atten flo»enifd)en £>iatecten nadj ein e m 33 očal, toenn auf 1 nid)t toieber ein 33ocaI fotgt, atb: doug ftatt dolg, bie ©djutb; vouk ftatt volk, ber SGBolf; sounce ftatt solnce, bie ©onne; sou, sov; dan, dav; delan, dčlav; rekeu ober gufamtnem g erogen reku, ftatt sol, dal, delal, rekel, ©ine lubnapnte bilbcn nur einige toeiblidjen unb fddjlidjen ©enitioe plur. unb dual. — $otgt ba- gegen bettt 1 ein 3SocaI, fo toirb cb in ber 33otfbfprad)e rein unb »ott gefprodjen, atb: luka, ddla, pldtno; nur in Sarnten unb Obertrain fpridjt man aud) in biefer ©tettung: vtika, ddva, pudtno, misuo, ftatt liika, ddla, pldtno, maslo, toab bie 33erftanblid)feit ber 33oItbfprad)e befonberb crfdjtoert. — Stnbere biatectifdje ©pradjeigentfjiimlidjMten finb ntefjr localer Jlatur unb fdnnen »orjugbtoeife bitrd) unmittetbaren Um- gattg mit ben betreffenben Šanbbetootjnern erternt toerben. l* 4 6. ©cpreibung frember Sftamcn. ®ie flooenifdje ©pracpe befipt feine ©ipptponge unb tein y; bie in fremben lateinifcpen unb gtiecptfcpen “Kamen »orfommenben erfept fie tpeild burcp etnfadje iBocale, ald: Cezar, Caesar; Mčzija, Mosien; sinoda, Synode; tpeild umfcpreibt fie ben jmeiten ST^eil bed ©ipptpongd, unb jmar u burd) v, i burd) j, ald: Avrelij - Aurelius; Evgenij = Eu- genius; Ajshil*Aischylos. ©efterd bebient man fic^ aud) ber Driginab ortpograppie. ©er flooenifcpcn @prad)e ftnb ferner bie Shupftaben: ph, w, q, x unbefannt unb merben in grembmbrtern burcp f, v, kv, ks umfdjrieben, ald: Ksenofont»Xenophon; Kvintilijan= Quintilianns. ©ie ©gennameit ber mobernen (tnampmal aucp ber alten) ©pralen merben im ©looenifcpen in iprer ©riginalortpograppie gefcprieben, ald: Schiller, Goethe, Boccaccio, Rousseau, Shakespeare jc. B. ©te SortJetonttttB. a) ^n jebem SBorte pat eine ©ilbe ben |>auptton unb peifjt „bie bet on te ©ilbe"; bie in ber žtudfpracpe minber peroorgepobenen ©ilben nennt man „unbetonte ©ilben". ©er Sortton ift in ber flooenifd)cn ©pracpe fepr bemeglid) unb burcp atigemeine Slccentrcgcln fcpmer ju beftimmen. ©ie micptigften 9lnpaltdpunfte merben bei ber ©eclination, Sonjugation unb bei ben SBortbilbungdfilben angegeben. ©or aitem merle man fid), bafj ber ©on gemeiniglid) auf ber SBurjel* ober ©tammfilbe rupt, in meprfilbigen SBorten alfo in ber Kegel auf ber »orlepten ©ilbe; feltener ift er auf ber Silbungdfilbe. b) ©en ©looenen bienen folgenbe Slccentjeicpen: 1. ©er Slcutud r , jur ©ejeicpnung bed Iraftig gepobenen unb mit fteigenber |jebung gefprocpenen (ta n g en) 8auted, ald: dom, bad ©aterpaud; kr Alj, ber $bnig; ključ, ber ©čpliiffel; kup, ber Sauf; svet, bie SOBelt; mčsto, bie ©tabt; dete, bad Sinb; ljudi, bie Seute; rodil, ber Ibfunft; pastir, ber |)irt. 2. ©er ©raoid \ jur ©ejeicpnung bed fcparf gepobenen, aber fcpnell mieber fahenben (t u r j e n) ©oned, ald: brat, ber ©ruber; kmet, ber Sanbmann; pčtok, ber ©ad); kup, ber §aufe; slab, fcpmad); pes, ber §unb; ves, ganj; deska, bad ©rett; nesi, trage bu. 3. ©er ©iebel A , jur ©ejeid)nung bed tief unb g e b e p n t gefprodfenen e unb o, ald ©tellocrtreter ber altftooenifcpen Kafahaute en, Ieefc^Ied^tež ber ©ubftantioa notfjmenbig. 33 až @efd)led)t mirb bei iP er fone n be^eidjnenben ©ubftantinen nad) berSebeutung, bei anberen nad) bem Stužlante bcftimmt. A. ®ie Ramen mannlidjer iperfonen finb mdnniid), bie 'Ramen meiblidjer meiblidj, 5 . 33. oče, ber 33 ater; sluga, ber ®iencr; mati, bie aftutter; sestra, bie ©c&mefter. ©adjlič^ finb jebod): dekle, baž Riabdjen; dete, baž £'inb; unb bie SSerfleinerungžroorter auf -če, alž: otroče, baž Sinblein; siroče, bie fteine SBaife. B. 33ei anberen ©ubftantioen finb: 1. 21IIe mdnniid), melcbe im Rom. sing. auf einen ©onfonanten aužgepen, unb maž baž fidjerfte Sennseid&eit ift, im ©enitio sing. bie Snbung -a befommen, alž: klobuk, ©en. klobuk-a; hrib, ©en. hrib-a. 2. Sllleroeiblidj, a) meldje im Rom. sing. auf -a aužgepen, alž: zemlja, zvezda, luna; b) meldje im Rom. sing. auf einen Sonfonanten aužtauten unb im ©en. sing. bie ©nbung -i befommen, alž: nit, ©en. nit-i, ber gaben, alfo atte ©ubftantioa nacf) ber i * SDeclination. 8 3. Stile fodjlidj, tneldje trn 9tom. sing. auf -o ober -e aitS- geljen, ale: jezero, solnce, jagnje, ba§ 8antm. Set folgenben ©ubftantioen beftimmcn: drevo, ber Satan; golob, ®en. -a, bie ®aube; hči, bie ®od)ter; kl6p, ®en. -f, bie San!; mati, bie iDtutter; mčsto, bie ort uttb sem, biti, feitt. ®ie 3at)! (numerus) ift im ©looenifdjen breifadj: a) ®ie Sinjal)! (Singular), tnenn nur non einettt ©egenfttfnbe, b) ®tc gtneijafjl (Dual), tnenn non jtnei Stegenftdnbeit, c) ®ie Sieljaljl (Plural), tnenn non nteljr al$ jtnei ©egen* ftdnben bie 9?ebe ift. Sing. Dtom. jaz, id); tl, bu; on, ona, ono, er, fie, ež; Plur. Dtotn. ml, tnir; vi, itjr; oni, one, one, fie; DualUtom. ml-dva (m.), tnir jtnei; vl-dva (m.), ifjr jtnei; ona-dva (m.), fie jtnei: ml-dve(fn.), „ „ vl-dve(fn.), „ „ one-dve(fn.). „ „ 9 5Dte ©egenmart bež .£> i l f ž 3 e i t m o r t e ž. Sing. Dual. Plur. 1. jaz sem, idj bin; 2. tf si, 3. on, -a, -o je, mase. fem. neutr. midva sva, midve sve, vidva sta, vidve ste, onadva sta, dnedve ste, mi smo, vi ste, oni, one so. mie s e m mirb audi baž negatioe: nisem, i dj 6 i n n i d) t conjugiert. ®te pcrfcnltdjcn ^Snoorter fteljen mie im Sateinifdjen unb ©riedjtfdjen n ur ban it nor bent 3 e ttm or t c, menn ber jtadjbrucf attf bte* felben gelegt mtrb. ®er ©lonene braudjt in ber Utngangžfpradje ber ©cbitbeten im Singular unb Plural atž SInrebemort ben Plural vi ; mir im STone »ertraulidjev g-reunbfcbaft bebient er fid) bež Singulars ti. $ofjer geftettte Perfonen in ber 3. Perfon: oni , @ie, ftatt in ber 2. Perfon plur. vi anjureben, miberfpridjt bem ©eifte ber ftoocnifdien ©pradje. 33 o n (Sitem, prieftern unb anberen popercn Perfonen fpric^t ber ©terene gern in ber 3. Perjon plur. im mannlicfjcn ©efdjledjte: oče so zdravi,* ber Pater ijt gejunb; mati so bolni, bic 9Jtutter ift Ivani; župnik so dobri, ber Pfarrer ift gnt. Paitigtfclj: ©tatt bež tjarten aužlautenben Pocalž o bež fddjlidfen ©ejPIe^tež ftefjt natp ben metdjen Sonfonantcn: c, e, š, ž, j (lj, nj, rj), ber meidje Pocal e, alž: moj, moj-a, moj-e, tnein; tvoj, tvoj-a, tvoj-e, bcin; naš, naš-a, naš-e, unfer; vaš, vaš-a, vaš-e, cucr (^r). ©o audi polje ftatt poljo, baž $elb ; solnce ftatt solnco, bie ©onne. njegov, -a, -o, fein (bežfelben, eius); njihov, -a, -o, if)r (iljnen gepbrig); kd6? mer? kaj? maž? kje? mo? tukaj, fjicr; tam, bort. Jaz sem vaš sin. On ni moj stric. Vaš brat je moj sluga; on je zvest fant. Tvoja teta je tudi moja teta. Kdo je tvoj sluga? Moj brat ni tvoj sluga. Vi ste moj oče, jaz sem pa vaš sin. On ni moj stric; on je moj brat. Moj sin je mlad, pa ne star. Moj klobuk je nov, tvoj je pa star. Vaša hči je lepa. Tvoja mati niso moja teta. Vaša sestra je mlada. Naša klop je dolga in nova. Jaz nisem tvoj sluga. Ti nisi njegov sluga. Njegov sin je velik fant. Njegova hči je lepo dekle. Ona je njegova sestra. Ona ni tvoja teta, in on ni tvoj stric. Ona je tvoja sestra, in on je tvoj nisem nisi, ni, nisva, nlsve, nista, niste, nista, niste, nismo, niste, niso. zdrav-i ift ber Slom. plur. maso. 10 brat. Kdo je tam ? Moj oče s o tam. Kdo je tukaj ? Moja mati in hči ste tukaj. Vaša sestra je tukaj, pa ne tam. Kje je vaš novi klobuk? Moj novi klobuk je tukaj. Ser ift Ijier? ©ein Dnlel mtb tnein Ulater finb Ijier. So ift beine SJiutter? 2)teine UUutter ift bort. Ser ift Ijier? $dj, euer Sruber, bin Ijier. So ift fein |jut? @ein neuer §ut ift f)ier, fein altcr aber bort. Ser ift bort? Hfteine ©ante unb ^tjre (euere) ©djtoefter fittb bort; nicin 23ater unb jfgfjr ©nfel finb aber Ijier. Ser ift $f)r Dnlel? @ein Sntber ift mein Dnfel. So feib jfgljr, Šiiitter, 23ruber unb ©djtoefter? Sir finb Ijier. So finb ber 23atcr, bcr ©nfel nnb ber ©ruber? @ie finb bort. ®ie @d)toefter unb bie ©ante finb nidjt ^ier; fie finb bort. Ser ift aber bier? ©r, mein ffiruber, ift bier. Unfer ©ifdj ift neu, bie ©anf aber alt. So ift bein ©iener? SDlein ©iener ift Ijier. Sir finb nidjt bort, unb audj 3$r feib nidjt bort. Ser ift aber bort? DJfein Gruber, $fjr Dnfel, fein ©ater unb unfere SUutter finb bort. Ser JtttU i>ic (Segettmavt i>c§ 3eittt>ortc§. ®ie ©onjugation bež flot), geitmortež roirb burtb bie $ n fini tis* unb IJJrdfenžform beftimmt. ©iefe finb bie beibcn ©runbfortncn bež flot). geitmortež. ©er $nfiniti» toirb oermittelft ber ©nbuttg -ti gebilbet: dela-tt, arbeiten; učl-ti, leljren; nes-ti, tragen. ©až iflrdfenž cntfteljt baburčb, bafj an ben iprafcnžftamm bie iJSerfonalenbungen angefiigt toerben. ©er < j3rdfenžftamm ift entioeber a) bent ^nfinitioftamme gleidj, toie: dela- m, idj arbeite, gu dela- ti; uči-m, id) leljre, gu uči- ti; o b e r b) er toirb auž bem ^nfinitioftammc, tocnn er confonantifdj aužtautet, bitrd) © r to e i t e r u n g, alž: »es-e-m, icfj trage, gu nes- ti; griz-e- m, idj beijje, gu griz- ti; fonft aber burdj anbertoeitige ©eranberungen gebilbet, alž: gori-m, idj brenne, gu gorč-ti; n&gne-m, idj ncige, gu ndgno-ti. 1. dčla-m, id) arbeite; učl-m, id) teljre; nese-m, idj trage; 4. Sectioit. S i n g u 1 a r. 2. dela-š, 3. dela-, uei-s. uči-, nese-š. nese-. I) u a 1. 1. dela-va, fem. -ve, učl-va, -ve, %. dčla-ta, ime -te, učl-ta, -te, dela-ta, neutr.-te, učl-ta, -te, nese-va, -ve, nese-ta, -te, nese-ta, -te, 11 P1 u r a 1. 1. dela-mo, uči-mo, nese-mo, 2. dela-te, uči-te, nese-te, 3. dčla-jo, uči-jo, uče; nese-jo, neso. ber 3. ^evfon plur. fommt neben ber $orm auf -ejo: nese-jo, n o d) bie fitrge alte gorili auf -S: neso, neben ber auf ein betonted -fjo: učf-jo, bie auf -e: uče, nor. .fjeutgutage fpridjt man nebeneirt* anber: tepejo unb tepo, fie fcfilagen; berejo unb bero, fie tefen; trpijo unb trpe, fie leiben; sedijo unb sede, fie fijsen. 3Uccntrcqd: T)ie ©etonung bleibt in ailen 3at)lcn unb i)3erfonen bed iPrafend unb faft bitrdjgei)enbd and) im au f bcrfelben @ilbe, mie in ber 1. iperfon sing.; nur in ber 3. ^erfon plur. mirb bei ben fiirgeren gormen ftetd bie ©nbung -e unb -6 betont. človek, ber 2Jtenfdj; otrok, bad $inb; mladeneč, ber ^iingling; ptič, -a, ber 3SogeI; mož, ber 23tanit; ded, ber ©ropuater; vnuk, ber ©nfel; gospod, ber |jerr; gospa, bie g-rau; sdsed, ber 9ta^bar; soseda, bie 9tacE)barin; dčklica, bad 2Kdbd)cn; žena, bad SBeib, bie ffjratt. igra-m, igrd-ti, fpielen; kiiha-m, -ti, fedjen; šlvlje-m, šiva-rn, -ti, ndf)en; posMša-m, -ti, bordjen; am, guboren; žvižga-m, -ti, pfeifen; kašlja-m, -ti, ^uften; bere-m, bra-ti, lefen, fammeln; pere-m, pra-ti, mafdjen; ■neti-m, neti-ti, ^eigen; govori-m, -ti, fpredjen; pije-m, pi-ti, trinfen; molčf-m, molča-ti, febmeigen; poje-m, pe-ti, fingeti; zakaj? luarum? mogli? ker, ničil; zdaj, jeijt. Kdo govori? Vaš brat govori, jaz pa molčim. Kje igrdš? Tam igramo* jaz, moj brat in tvoja sestra; tukaj pa igrajo naš oče, tvoj stric in vaša mati. Kdo kuha? Naša teta kuha. Kdo pa šivlje? Moja mati in sestra šivljete. Kje pere vaša deklica? Tam pere ona, tukaj pa naša soseda. Kdo poje? Naš lepi ptič poje in žvižga. Zakaj molčiš? Jaz molčim, ker mati in oče govorijo. — Jaz ne igrdm, ker berem. Zakaj ne poslušaš? Jaz zdaj ne poslušam, ker on žvižga. Zakaj ne pojete! Mi ne pojemo, ker stari mož kašlja in vaš vnuk govori. Kdo uči peti? Moj brat in oče učita peti. Kdo bere? Vaša mati, tvoja sestra in njegova teta ber6, naš oče in brat pa igrata. Sosed in soseda poslušata, ker naša deklica in vaša žena pojete. Kje sedite? Mi sedimo tam; kdo sedi pa tukaj ? Tukaj sedijo vaš stric, moj oče, njegov brat ip naš sosed in soseda. * ©ie 1. nftrnmentat merben im jepigen ©tooenifcfi nur mit $ra= pofitionen oerbunben ge6raucf)t, alž: pri ptič-i, beim SSogct; s ptič-em, mit bem SBogel; s jieijt Bor ftummen, z Bor tonenben Eonfonantcn unb nor SSocalen. 8 Soc. sing. rnirb načb meidjen Sonfonanten (f. Sini. A. I.) ftatt ber ffinbuna -u bie oeganifetje Snbung -i gefcfirieben unb gefpročben, al§: pri ptič-i, beim Sogel; na polj-ž, auf bem fjelbe. ®aneben »irb jebocf) audi bie Snbung -u gebraucfjt, a[ž: pri ptič-«, na polj-«. IB SBefen lautet ber žlccufatio sing. tete ber iftominatiB, bei belebten ift er gleidj bem ©enitio; bafjer n6vi klobuk, bett neuen £>ut, aber lepega ptiča, ben fcbbnen SSogel. @teljt bad Ibjectio ofjne ein ©ubftantin im 2kc. siug. mase., fo ift ed immer bem ©enitio gleidj, ald: Kteri klobuk imdš ? N6vega. 90Beldjen fnit Ijaft bu? Den neuen. Der Socatfc ift gleidf bem fftominatiB; nur Krist (Sfjriftud) lautet in Socatio: Kriste! unb mandjmal finb nod) 93ocatioe auf -e, ald: brate, o SSruber; sme, o @o!jn, jc. 511 lefen. 93eim jdd)lid)en @efd)led)te finb ber Jiominatio, StccufatiB unb IBocatiu einanber gteid), unb nur in b i e f e n b r e i © a f u 8 unterfdjeibet fidj im Singular bie Declination ber fdd^lidjen ©ubftanttoa »on ber ber mannlidjen. Die mannlidjen Subftantioa enbigen im 9tominati» sing. auf einen Sonfonanten; eine ludnafpne ift nur: oče, ©enitio oče-ta, ber USater. ®ie fdcf)tid)en tauten bagegen ftetd auf -o, ober nadj ben toeidjen Sonfonanten c, č, ž, š, j (Ij, nj, rj) auf -e and (f. Sautgefefc 3. fiect.), bad a u d) im $nftrumental ftatt bed o cintritt, atd; ptič-em, p61j-ew, unb nidjt ptič-om, polj-om. ^Ucctllrcgcl: Der Slccent bteibt bei ber ganjen SDectination in ber fRegel auf berfeben @ilbe roie im jJlominatiu, atd: Stom. lepi, (Sen. lčpega, Dat. lčpemu; Stom. klobuk, ©en. klobuka. plše-m, plsa-ti, fdjreiben; prinese-m, -nes-ti, bringen; pom&ga-m, -ti, Ijelfen; imd-m, im6-ti, Ijaben; danes, fjeute; : ‘ a 3’ sicer, fonft, groar; še, nodj; vedno, immer, ftctd; navddno, geiobljnlidj; jdko, feljr; ali, ober, aber, attein; da, ja; nekaj, etmad, m. ©en. im Stom. Slcc. rdbi-m, -ti, gebraudjen, branjen; za, fiir, ju; fPrdp. mit 8tcc.; hvali-m, -ti, toben; na, auf, an ; v in; ffJrap. m. Soc. vldi-m, vlde-ti, fe^en; iz, and; ‘prdp. m. ©en. Naš sin ima danes nov klobuk, ker je nedelja, * sicer pa nosi vedno starega. Kdo kupi tvojemu bratu nov klobuk ? Mojemu bratu kupijo nov klobuk oče, mati ali pa teta. Kje je njegova teta ? Njegova teta je v mestu pri mojem očetu. Kaj prinese teta iz mesta ? Ona prinese iz mesta navadno nekaj sira in kruha za mojega mladega brata. — Kdo ima moj nož? Tvoj nož im d m jaz, pa ne tvoja sestra. Zakaj rabiš moj nož ? Jaz rabim tvoj nož, kruh, kruh-a, bad 23rot; sir, -a, ber Safe; nož, a, bad SJteffer; st61, -a, ber @tufjl; gozd, -a, ber 90Mb; god, -a, bad Stamendfeft, pismo, -a, ber 33rief; nedelja, ber ©onntag; nosi-m, nosl-ti, tragen; kupi-m, kupi-ti, taufen; * (Beadite bie SfBoctfteDung. ffn SRebenfaljen flefit bad i)3rdbicat nidit am (Snbe bed @a(ješ> roie im ®eutfd>en. 14 ker imajo mojega oče ali mati. Kje je vaš sluga? Naš sluga je na polji pri očetu. Kaj dela tam? On pomaga očetu in stricu delati. Kaj pišeš? Jaz pišem stricu pismo za god. Kje je tvoj stric? Moj stric je v mestu pri mojem bratu. — Kje je moj klobiik? Tvoj klobuk in klobuk tvojega očeta in brata stana stolu. Kje imhš novi klobuk? Moj novi klobuk imd moj brat, starega im&m pa jaz. Kje vidiš strica? Jaz vidim strica in njegovega sina v gozdu. Naš sosed im£ lepo polje in lep gozd. Njegov gozd je velik, njegovo polje pa malo. Moj stric in vaš oče hvalita vedno njegovo polje in njegov gozd. Kdo še pomaga danes tvojemu bratu delati? Naš sosed še pomaga danes mojemu bratu in očetu na polji delati. Wuf bem grojjen §>iigel bort ift ber ©alb unferež Dnfeld, Ijier aber ift fein fd)bned gelb. ©ad madjt bein ©ruber ? 9Jfein Gruber Ijilft bem ©ater unb metnem Dnfel etnen ©rief fdjreiben. $cf), mein ©ruber unb meine ©djmefter fdjreiben Ijeute, meti (ež) ©onntag ift, bem ©ater einen ©rief gum fftamcndfefte. ©er fpridjt immer ? £>ie junge @d)meftcv unb ber fleine Snabe fpredjcn immer unb f)bren nidjt ben ©afer an. * — ©arunt finget l^-Ijr gmei immer ? ©arum benn (pa) nidjt ? bcnn (kajti) id) bin nod) fci)r jung, unb aud) mein Gruber ift ntd)t alt. ©o ift bein neuer §ut? SOJein Sjut ift bort auf bem Studie. ©er l;at beinen fntt ? SOfeinen §ut Ijat ber ©ruber, feinen aber ber ©ater. ©o ift Ijeute betne ©djmefter ? -Kleine (Sdjmcfter ift betm Dnfel unfereS iflacljbard, točil Ijeute fein Dlamcnbtag ift. ©er ift Ijeute f)ier ? .gteute ift ber Dnfel bei meinem ©ater. ©ad bringt gemdfjnlid) bein Dnfel bem fleinen ©ruber? @r bringt bem ©ruber fonft gemoljnfid) etmad ©rot unb Safe, allcin Ijeute bringt er bem ©ruber einen fd)bnen ©ogel. — ©o ift bein -Kteffer? §icr ift mein atted, bort aber mein neuež iKleffcr. ®ie Klutter branat bad neue SDfeffer beineč ©ruberd. ffiogu branat bic Klutter bad neue Kteffer ? “Klein neuež Kteffer I>at bie fleine Sdjmefter, baž alte fjabe aber id). ©o ift Ijeute bein ©ater? Klein ©ater ift Ijeute auf bem $elbe, mein ©ruber aber in ber @tabt beim Dnfel. ©o ift $l)re Dodjter ? llnferc SSToc^ter arbeitet auf bem j^elbe. ©ag tf)uft bu immer bei bem neucn Dladibar ? ©ei unferem neucn Kadjbar fpielcn mir gemdfjnlid); unb and) Ijeute fpiclcn bort id), mein fleincr ©ruber, meine junge ©djmefter unb ber @ol)n ntcineg Dnfelž. 6. £ecttmt. (gortfejmng.) 1 . £>a$ (albtmcalifdje ober bemegtidje -e rnirb in ©ilbungSfitben, mie: -ec, -eč, -ek, -el, -em, -en, -er, -et, -ev, menn ba$ ©ort am (Sitbe mcidjft, auggeftofjen, 3 . ©.: učenec, ber @d)iilcr, @en. učenc-a; mladeneč, ber ^itngling, @cn. mladenč-a. Sei gu grošev §dufung * ®ic tttegation ftept »or tem jPrabicatf. S n poftticen ©atsm ift getobbntid) audi bas Httuerb nor tod 'fhubicat, in negatibm aber nad) bemfelben ju fegen, j. 58.: jaz ne delam, id) arbeite nid|t; on vedno govori, ev fpridit immer; on ne govori vedno, er fpridit nid)t immer. 15 »on Sonjonanten bleibt baž -e, i»ie: jazbec, jdzbec-a, ber ©adjž; jezdec, jdzdee-a, ber Jteiter. 23ei ber mdnnlicljen unbeftimmten $orm bež 9lbjecti»ž tmnmt biež e 3urn Sorjdjcin, alž: dober pevec, etn guter ©angcr; pevec je dober; bagegen dobr-i pevec, ber gute ©anger, ©en. dčbrega pdvca. ©až e bež ©tammež tnirb aužgeftojjen in: pes, ber §unb; ©en. psa; sel, ber 23ote; ©en. sla, unb in ves, vsd, vse, gang, alt; ©en. vsega. 2. 33ei meljrfilbigen ©ubftantioen auf -ar unb -ir tritt nor ber Eafuženbung ein j cin, alž: cesar, ber Saifer, ©en. ces&rj-a, baljer im $nftr. s ces&r jem-, pastir, ber |>irt, ©en. pastlrj-a, $nftr. s pastirjem. 3. ©er neutrate Iccufatio bež Slbjectiuž bient jugleidj alž Slbuerb : lepo, fdjdn; dobro, gut. d6m, -a, baž Saterljauž; p6t, -a, ber SBeg; trg, tfg-a, ber $Iab; zvonik, -a, ber ££)urm; kupec, kupc-a, ber Sdufer; hldpec, -a, ber Snedjt; dendr, -ja, baž ©elb; [mirt; gospoddr, -ja, ber |>aužf)err, 8anb* papir, -ja, baž $apier; cfkvica, baž Sirdrlein; — rdven, rdvna, -o, gerabe, eben; prostoren, -rna, -o, gerduntig; prijdzen, -a, -o, frcunblidr; majhen, -a, -o, ftein; ozek, -a, -o, enge, fc^mal; plitev, -a, -o, feidjt; priden, -a, -o, fleijjig, bran; močen, -a -o, ftarf; krotek, -a, -o, jaljm, fanft; lačen, -a -o, ijungrig; lahek, -a, -o, leidjt; oster, -a, -o, fdjarf; pobožen, -a, -o, fromm; pošten, poštčna, -o, etjrlidj; — peljd-m, -ti, fiipren; prodd-m, proda-ti, »evlaufen; stoji-m, sta-ti, [tepen; tečem, teči (auž tek-ti), fliejjen; pride-m, pri-ti, lomtnen, auž pri u. ide-m, i-ti, gepen; hoče-m, hotd-ti, mollen; noče-m, ne hotd-ti, niept mollen; razrdže-m, -reza-ti, jepneiben, ger*; ljubi-m, -ti, lieben; — zdaj, jetjt; zrdven, neben, ‘jJrdp. mit ©en.; skoz, burip; tin (mopin?): m. 3tcc.; med, jmifcpen, m. $nftr.; k (h »or k u. g), ju, gegen, m. ©at. od, »on, m. ©en. Med našim poljem in vašim gozdom peljd od mojega doma lep in raven pot v mesto. V mestu je lep in prostoren trg ; zraven trga stoji prijazna crkvica z majhnim zvonikom. Skoz mesto teče ozek in plitev potok. K mojemu očetu pride danes kupec iz mesta. On hoče od očeta našega pridnega psa kupiti. Jaz ljubim vašega psa. On je sicer velik in močen, pa jako priden in krotek. Jaz in vaša sestra igrava vedno z vašim psom. Zakaj prodajo oče vašega psa? Ker hočejo z denarjem mojemu majhnemu bratu in hlapcu nož in nov klobuk kupiti — Zakaj ne prinesete nekaj kruha? Jaz sem jako lačen. Sin našega poštenega gospodarja je dober pevec. On 'navadno z bratom in stricem poje. Zakaj hočeš moj nož? S tvojim nožem lahko papir razrežem, ker je jako oster. Danes hočem z bratom in očetom k sosedu priti; tam sta moj stric in moja 16 teta. Pobožen gospodar ne dela danes, ker je nedelja, s hlapcem na. polji, in tudi jaz nočem danes delati. ®nrd) unfern 2Balb unb beine SBiefe fltefjt etn feidjter ©adj. ^tn 93ad)e ntafdjen metne 9Jtuttcr unb ettere Dtadfbarin. DJteine fleine ©djtoefter jpielt tntnter mit etterem galjmen |jitnbe. 2Jiit eineitt fdjarfen SDJeffer gerfdjneibe idj bein ftarfeg ©apier. ^n unferer freunblidjen ie SDiutter, bic ©dpoeftcr ober bie alte Šantc bvingen e t tc a g ©rob unb Sdfe aug bev Štabt. SJtit bem netten §ut mili ber ffiruber in bie @tabt gum OnfcI gefien. $e|t fiiljrt ein fdfmaler 2Beg bttrcf) ben ©3alb in bie ©tabt. "■J03ir fpielett mit bem jttngen fflruber. ©in guter ©dnger ift Ijier in bev @tabt ., ©r fingt fetjr gut. Unfer $nedjt arbeitet fleijjig auf betu §elbe. Unfer Stavbar ift ein efjrlidjer SDtann, unb feine $rau ift ein fteifjigeS SBeib. @ i e Ifaben eincn fteinen @o!fn. ©r ift ein fleifjiger ©djiiler unb fpricpt leidjt unb gut. ©r Ijorf ben ©ater intmer fleijjig an. — ©er nette @dnger mili nidjt fingen. 9Džit ©elb toiil mein ©ater bem Onfet unb beffen @ol)nc pelfen. SBarum fdjreibft bu peute bem ©rttber einen ©rief? 3 um 3iamengfefte fcpreibe id) bem ©ruber einen langen unb freunblidjen ©rief. SEBeil peitte @onntag ift, arbeitet unfer Snedjt nidjt. ©r miti tefen ober aber mit tneinem ©ruber fpielen. 7. £ecttOU. (ftortfefcung.) a) ®ie mannlidjen unb f d djl id) e n n = @tdmme. 1. ®ie tndnnlicpcrt »-©tdtnme (auten itn 3Jom. sing. auf -en aug ttnb bepalten btefeg -en in atten ©afug bei, alg: jelen, ber §>irfd), ®en. jelm-a; koren, bie SDfbpre, ©en. korm-a. 2. ®ie neutralen «-@tdmmc geljen im 3tom., SIcc., ©oc. sing. auf -me* aug, pabcn aber in ben iibrigen ©afug bag oolle ftamrn* auglautenbe -en, alg; ime, ber 3tatne, @en. imera-a, ©at. imew-u. b) ®ie fddjlidjen s- unb t-@tatttnic. 1. ®ie neutralen s-@tdmmc bitben alte Safug oermittelft ber @itbe -es, alg: ©en. per-es-a, ©at. per-es-u, ber g-eber; nttr ber 3tom., Icc., ©oc. sing. toerben opne -es gebilbet, unb ber iUom. lautet toie bei ben neutralen a-@tammen auf -o, alg: per6, bie $eber; kol6, bag 3tab, ©en. koles-a. * ®er Stultaut -me entftmcfit bem altflo»enifcf)en Stafaflaut -me = -men, al» ime — aslov. ime — imen. 17 2. ®ie neufrmert t-@tamme l)a6en in etilen Gafuž bie ©ilbe -et, nur im Stom., 9tcc. unb SSoc. sing. »erlicren fie bad aučlautenbe t; baljer lautet ber Stom. dete, bad Sinb, im ®en. dčt-et-a, ®at. det-et-M. Stom. jagnj-e, bctd 8amm, ®en. jagnj-et-a; tele, ba§ Sal6, ®en. tel-et-a. ®ie neutralen t-@tdmme bejeidjncn bclebte junge SBejen, befonberS junge ST^ieve. — $m Uebrigen geljen biefe conjonantijdjen ©tdmme nad) ber mannltdjen unb fddjlidjen a-®edination: klobuk unb mesto. vrt, vrt-a, ber ®arten; veder, -a, ber Slbenb; jutro, -a, ber SDtorgen, bie $riil)e; kamen, kamen-a, ber ©tein; drevd, drevds-a, ber iBaurn; oko, očšs-a, baž Sluge; uho, ušdsa, bad Ojr; dekle, dekleta, bad SDtdbc^en; vreme, vremen-a, ba§ SBetter; žejen, žejna, -o, burftig; vroč, -a, -e, Ijeijj; gorek, gorka, -o, marm; privezan, -a, -o, angebunben; slab, -a, -o, fdjmad), fc^£c(f)t; dčsen, desna, o, redjt(d); lev, -a, -o, linf(d); — mora-m, -ti, miiffen; more-rn, moči (aud mog-ti) fbnnen; pripdka-m, -ti, brennen; sliši-m, sliša-ti, tjbren; — kako? mie? kam? moljin? in birect. u. inbirect. ^ragefd|en; kakor, mie, otž; relatio ju kako ? tako, jo; tako-kakor, fouote (ald); za, |inter, m. $nftr.; iz, and, od, oon, > m. ®en.; do, bi§, ) že, fdjon. Tam pri potoku vidim velikega jelena. Ravno zdaj stoji za drevesom in pije iz potoka; on mora jako žejen biti, ker je tako vroče. Danes že solnce od jutra do večera gorko pripeka. Kje je vaš pes? Naš pes je vedno tam pri kamenu privezan. Kako je tvojemu bratu ime?* Mojemu bratu je ime Anton, mojemu stricu pa Jakob. Tvoje ime je jako lepo. Moje ime ni tako lepo, kakor pa ime mojega brata. Kako je vašemu majhnemu psu ime ? Majhnemu je ime Hektor, velikemu pa Dilaks. Kje je Vaš pes? On je z očetom pri sosedu. V našem vrtu imamo lepo in visoko drevo; tudi vi imate tako lepo drevo kakor mi; ono je sicer majhno, ali ravno in zdaj že tudi zeleno. — Kje so tvoj oče? Moj oče so tam pri sosedu. Jaz sicer ne vidim tvojega očeta pri sosedu, ker im&m slabo oko, ali jaz slišim soseda s tvojim očetom govoriti. Z desnim očesom dobro vidim, ali z levim jako slabo. Zakaj ne pišeš? Jaz ne morem pisati, ker imdm slabo pero. S tvojim pere¬ som lahko pišem, z njegovim pa ne morem. Naše majhno dekle ne sliši z levim ušesom. Z desnim ušesom ne slišim tako dobro, kakor z levim. Danes je lepo vreme. V lepem vremenu mi na¬ vadno igramo. Zakaj pa tudi ne ? Vedno ne morete delati. Kam hočeš iti ? Jaz hočem z majhnim dekletom k sosedu iti. Tam so danes moja mati in teta z majhnim detetom. * „§etj3en" briicft man im ©Ion. tuni) ime je mit betn $atib auš, af3: bratti je ime, ter SBrubet fjeifjt (bem Sntber ijl ber Slame). 2 18 §eute fjaben mir ein fd)bneg Setter. Seil Ijeute fc^on ift, fonnen mir auf utijerer Siefe bort beim feidjten 93ad^e fpielen. Ser fpielt mit bem jungen DJMbdjen? -Dtit bem 'Dlbbdjen unb unferent Sinbe fpielt mein Sruber. jgdj fann nidjt fpielen. gdj mu j? f;ente bem S3ruber einen 33rief fd^rei&en. Sarum mujjt bu gerabe Ijeute bem Skuber fdjreiben ? $dj fdjrcibe bem 33ruber gum fltamengtage. Sie fjeijjt bein Sruber'? LUiciit 23rubcr f>cipt Oglar. 2)žit beiner geber fdjreibe id) feljr fdjtcdjt. 2Iu(^( meine geber ift nic^t gut. 3Jtit bem linfen Sluge felje id) gut, mit bem renten aber fcljled^t. gdj felje mit bem linfen Sluge nidjt [o gut, alb mit bem redjten. Sarum f)drft bu nidjt ju? $d) bore nidjt ju, meil idj mit bem linfen, mie and) mit bem red)ten Dfjrc fd)tcd)t Ijbre; jebodj (vendar) ift mein recfjteg Dljr nidjt fo fdjmadj mie bag linfe. — Ser fann ben groben ©tein bort tragen (nesti) ? ^d) nidjt. Sarum benn (pa) nid^t ? Seil idj nidjt fo ftarf 6in, mie bu ober bein 33ruber. §ittter bem S3autne bort bei bem grojjen ©teine fpielt ein fleineg ffinb. UnferdCater f d) r e i b t fdjon ^eute Dom SOtorgen biž jum Slbenb; fonft fdjreibt er nidjt fo fleijjig, mie Ijeute. IDag SDtdbdjen mujj feljr burftig fein; cS trinft ang bem feidjten 23adjc. gcfj fann nidjt immer arbeiten; id) muj? and) fpielen. $n unferem ©arten fpielcn mir bei fdjdnem Setter oon ber griilj big gum Slbenb. Sir fonnen nocb nidjt arbeiten, meil mir nodj jung unb fdjmadj finb. So ift beinc geber? Sarum midft bu ntcine geber fjaben? $d) mili mit beiner geber bem Onfel einen 33rief gum fftamengfefte fdjreiben. 1. £)ic gragefdije merben mit gragembrtern eingeleitet, alg; 2. gragefd(je, in benen fein gra gemort oorfommt, merben mit ber gragepartifel: ali eingeleitet, g. S. Ali ljubiš očeta? Siebft bu ben SBatcr? Ali si priden? 23ift bu fleijjig? $n 31ebenfd(3cn Ijeifjt: a 1 i, o b; alg Sonjunction: ober unb aber. Ktero oko je slabo ? Moje desno oko je dobro, ali levo je jako slabo. S kterirn očesom ne vidiš? Z desnim vidim dobro, ali z levim ne. Kakošno je vaše drevo na vrtu? Naše drevo je sicer visoko, ali še jako mlado. Ali vidiš na drevesu našega ldapca? Da, nekaj vidim na drevesu; ali je pa vaš hlapec, * 5Hit kod? fragt man in?6efonbete nad bem D rt e berSemegung; benn kod ? bebeutet eigentlid) „a u f m e l d) e n 28 e g e n", j. S. kod hodiš ? mo gcf)ft bu Ijentm? 8. £ectiott. (gortfefcung.) zakaj ? marum ? mogli ? kje? mo? kam? mofjin? kdaj? mann? kd6? mer? kaj? mag? kod?* mo? od kod? moljer? do k6d? big moljin? kteri, -a, -o, metdjer? 19 ne morem videti, ker im&m slabo ok6. Danes je dobro vreme. Ali hočemo iti k bratu v mesto, ali pa k našemu sosedu? Jaz nočem v mesto k bratu iti, ker imam star klobuk. Zakaj moram ravno jaz vedno star klobuk nositi, moj brat pa ne ? Ti moraš starega nositi, ker nisi tako priden učenec, kakor pa je tvoj brat. • — Dobro jutro, moj ljubi oče! Kaj delate tukaj v mestu ? Dobro jutro! Jaz hočem danes v mestu nekaj za uaše majhno dekle kupiti. Od kod prideš? Ali prideš iz mesta ali iz trga? Jaz pridem iz mesta od vašega sina. Kdaj kupite sinu močen papir in novo pero? Kavno zdaj hočem za sina papir in pero kupiti. Dober večer, sosed! Ali danes igrdš, ker je slabo vreme ? Da, mi igramo navadno v slabem vremenu. Vaš sluga, gospod! Kakošen učenec je moj sin? Ali je dober ali slab učenec? Vaš sin ni ravno slab učenec, ali on tudi jako dober ni. On bere sicer dobro, ali piše slabo in hoče tudi vedno igrati. Ktero pero je tako slabo, kakor moje? Z mojim peresom tudi ti ne moreš pisati. Kje je vaš fant? On stoji tam pri drevesu in igrd z vašim detetom. ©uten Tftorgen! mein iieber ©oljn! SBofjer fommft bu fjeute? $d) fotnme fjeute auč ber ©tabt. 3Bic ift bad SBetter ? ®ad SBetter ift fdjon, unb ber S3eg auž ber ©tabt ift audj gut. — SBaž tljun @ie im fdjfedjtcn SBetter? 2Bir fpiefen im fdjfedjten iffietter gembijnlidj beint Dnfef unfcreč Jladjbard. Sr ift cin gutcr unb djrfidjer |jcrr. — SERit meljem Sluge fiefjft bu fdjledjt? 2Jiit bem liriJen obet renten? $dj fet;c mit bem renten Sluge fcfjr fdjledjt, mit bem iinfen abcr fe^e idj gut. ©iefjft bu bort ben fleinen ®naben auf bem iSaume? Jtein, id) fefje gmar ben 23aum, ben Snabcn abcr fefje id) nidjt. •— 3Diit bciner altcn $eber fann id) nidjt fdjreibett. 2Bo ift beine ncue g-eber ? ®ort auf bem ©tufjfe ift tncine ueue fjjeber. — SKJann fommft bu gum SBruber in bie ©tabt? ?iebft bu ben fBruber nidjt? Sr ift ein ffcifjiger unb guter ©djiifer. Sr lieft unb fdjreibt gut, unb miti nidjt fpiefen. — SSBetdjer ©djiifer ift nod) fo ffeifjig, mie mein ©ofjn? 33er Snabe meinež DnfefeS ift audj fo ffcifjig, mie $Ijr ©ofjn. SBad bringen @ic bem ©oljne? $dj bringe bem ©oljne etmad ©elb unb 93rob. — SBarutn fjbrft bu nidjt ju ? $dj fjore ffeipig ju, aber idj fjore nidjt gut, meif idj ein fd)IedjteS ©eljor (Ofjr) jjabe. 2Baž? ®u f)aft ein fdjmadjed Dfjr? $a, mein fperr, mit bem Iinfen Ofjre f)dre id) fcfjfedjt. — ffiann unb too moffen mir fpiefen? $m fdjfedjtcn SBcttcr moffcn mir fpiefen, unb jmar bei unferem fftadjbar. — 3 w 'fdj ett bem Saume unb bem fleinen Žljurme bort fiifjrt ein enger 2Beg burdj unferen 5Mb in bie ©tabt. — S3ič mofjin fiifjrt ber SBeg? 93iS ju mcincm SSater« Ijaufe. 5Bie ift fjeute ber 5Beg ? ®er 5Beg ift gut, meti cž marin ift. — 3®o ift unfcr IMbdjen mit bem Sinbe? ®ab ŠKdbdjen ftef)t mit bem Sittbe bort im (na m. 8oc.) ©arten neben bem griinen 33aunte. 2 » 20 9. £ectton. (gortfefcung.) P 1 u r a 1. ®ie SeleMež uitb Untelcbtež bejeidjnettbcn mdnnlidjen ©ubftantiua beclinieren im silirat gleidj. ©tatt bed Ijarten 2?ocafe o jW)t nad) bett weicf)en Sonfonanten: c, e, š, ž, j (Ij, nj, rj) bad ioeidje e, atd: ptič-ev, ptič-m, polj-nm. ®er iBocatio mase. ift ftctd gleid) bem ‘Jtominatiu. $m jad)lidjert @efd)Icd)te firtb ber 9lom., 9tcc., 33oc. einanber gleid) ittib unterfdfeiben fidj fantmt bcm ®cntlio, ber of)tte Eafitdenbung gebilbet ift, oon bev ntamtlidjen ®ccIination. urddnik, -a, ber ffieamte; učitelj, -a, ber Sebrer; mesec, -a, ber iDžonb, SOtonat; teden, tedna, bie 3Bod)e; vinčgrad, -a, ber SBeingarten; stariši, starišev, bie ©Itern; krdtek, krdtka, -o, fttrg; težek, -žka, -o, fdprer; rodoviten, -tna, -o, frudjtbar; hvaležen, -žna, -o, bcmfbctr; bogiit, -a, -o, reicf); vsak, -a, -o, jeber; tak, -a, -o, cin foldjer; ta, ta, t6, biefer; ber bie, bad; nekteri, -a, -o, mandjer, pl. einige; sedf-rn, sede-ti, fi^ett; misli-m, misli-ti, benfen, glaubett; ost&ne-m, osta-ti, bleiben; domu, nad) §auje; dom&, ju §aufe; od doma, oom |jaufe; mnogo, veliko,* ciel,l im iltont. Sicc. pet, fiinf, j m. ®en. zato, bežljalb, baljer; kajti, benn; da, bap. Naši učenci niso tako pridni kakor so vaši. Stariši ljubijo pridne otroke. Kdo pride danes k našemu sosedu ? Danes pridejo k sosedu njegovi strici, zat6 ker je tijegdv god. Kje so vaši sini? Vsi naši sini so v mestu pri bratu. Kaj je vaš brat? On je uradnik. Kdaj pridejo vaši sini doimi ? Oni pridejo v kratkem z bratom in z nekterimi uradniki domu. Naši pevci pojejo jako dobro. Tako dobre pevce moramo vedno imeti. Naši stoli so že stari. Kako dolgo že imate te stole? Ni še dolgo, odkar (fcitbem) * Mnogo unb veliko fini) 9tcutra »on mnog unl) velik, unb Dertangen atš unbejlimmte Qaf)Itt)ovter im 9tom. unb 2lcc. ben ©enilib, at§: mnogo denarja, Diet ®elb; veliko deklet, Diete 9Jiabd;en. ®až tpviibicat ftetjt bet itjnen, roie audi bei anberett beftimmten unb unbeftimtnten 3af)tm6rtern, bie im 9tom. unb 3tcc. ben ®enitiD Dcrlangen, ftetš im ©ingutar, 5 . S. pet deklet je tam, fiinf SDtdbdben f in P toovt; nekaj tednov, einige SBodjeit (=etrouS ber SBodjcn). 21 imamo te stole. Na takih stolih težko sedimo. Pet mesecev sem že tukaj pri bratu. Kako dolgo še hočeš pri bratu ostati? Jaz še mislim pet tednov pri bratu ostati. Tvoji stariši so jako bogati. Zakaj misliš, da so bogati ? Zato ker imajo mnogo travnikov, gozdov in vinogradov. Vaši vinogradi so jako lepi in rodovitni. V vino¬ gradih imamo visoka drevesa in zraven vinogradov še lepe travnike. — Moj ded že mora veliko let star biti, kajti on že slabo sliši in vidi. Starišem in učiteljem mora vsak človek jako hvaležen biti. Učitelji učijo mladenče brati in pisati. Zvoniki so v našem mestu visoki. Dobrim in poštenim gospodarjem so vsi hlapci zvesti. Pri dobrih in prijaznih gospodih je lahko služiti.* Ali že dolgo pri našem gospodu služiš? Jaz že pri tem prijaznem gospodu pet let služim. Kaj delate vedno domd? Mi nismo vedno domd, ali ravno danes moramo domd biti, ker imamo pisma pisati. Od kod pridejo ti mladenči? Oni pridejo od doma. Ali pridete tudi vi od doma? Ne, gospod, jaz pridem ravno iz mesta od starišev. Unfere gtlber unb Seingdrten finb grofi ttnb frudjtbar. ** So finb euere Seingdrten ? Unfere Seingdrten finb bort auf ben goljen |)ugefn, bie gelber aber f)ier neben ben Siefen. ©inb biefe Siefen audj euer? 9lud) biefe Siefen finb unfev. ®ie neuen ©dnger fingen fef)r gut; fie fommen fjeute auž ber ©tabt gu unferen Stadjbarn. Ser fommt nod) mit ben ©angcrn ? 2)tit ben ©angern fommen nod) einige ©eamten auž ber ©tabt. Ser fommt nod) fonft and ber ©tabt ? $dj glaube, bajj nod) Ifente einige ©Itern mit Knaben unb SJtdbdjen auš ber ©tabt fommen. £>eine ©Itern finb feljr lieb unb frcunblidj. 8(ucf) bu Ijaft gute unb liebe ©Itern. $d) foinme Ijeute ju beinen ©Itern, meif id) mit ben fleinen ffinbern fpielen toiff. — @ie Ijaben, toie id) fefje, neue ©tiifjfe. $a, tf)cuerer |jerr, mir f)abcn fiinf nene ©tiifjle. So faufen ©ie bie ©tiiljle? ®iefe ©tiifjle finb auž bem iDtarfte fon meinen Sriibern. Sie fange bfeiben ©ie bei meinen ©Itern? $d) bin fdjon fiinf Sodjen bei beinen ©Itern, alfein id) bleibe bodj nodj einige Sodjen f)ier. ©erabe je^t ift ^ier ein fdjoneš Setter, unb im fdjbnen Setter miti id) nidjt mit ben Sinbern in bie ©tabt geljen. Unfere §aubl)erren finb feljr reidj, benn fie Ijaben oiel ©elb unb o tele (mnogo) $elber, Siefen unb Seingdrten. $n unferen ©drten finb fevdne Saume; neben ben SBdutnen ffic^t ein feidjter $ad), unb in biefem Sadje mafdjen geiobljnlid) unfere SJtabdjen. 10. £ectimt. (^ortfeljung.) a) Otrok, baž &'inb, fautet im Stom. plur. otroci, bieSinber; im 8oc. plur. fommt neben: pri otro/cih a ud) pri otrocih nor. * ju bieneit; baš beutfdje ju Bor bem ignfinitiB roirto im ©loBenifdjen nie itbeefe^t, 3 . SS. imam pisati, id) Ijabe 8 « fdjreiben. ** ©ei tneljreren tebtofen ©ubjeden vihtet fid) baž Stbjectib alS '(3rdbicat nadj bem junadjft (teljenben ©ubftantiB. 22 Set anberen ©ubftantioen roirb mtt aiiSrtafjntsnjeife ber ©uttural k im 5Rom. unb 8oc. plur. in ben ©ibilanten c oenoanbelt, 3. S. juna-ci, bie ,£>etben, con junak; obla-ci, bie Sotfen, con oblak; na travnic-ih, auf ben SBiejen. b) nebd bebeutet im Singular: „ber .fpimmel (^irmament)" unb tcirb mic cin neutrctler a-@tanttn becliniert: (Sen. neb-a, ®at. nebu :c.; im Plural ift eS jebocfj etn s-Stamm: iRont. plur. ueb-es-a, @en. neb-es, ®at. neb-es-om :c., unb feebeutet: ber |jimmel (alč iufent* fjaltcort ber ©eligen). c) ^nt ©en. plur. ber neutr. ©mbftantioa icirb 3tcijdjen jmei Sonfonantcn im Stužtaut ein eup^ontfc^cb e eingefdjaltet, at$: (Sen. plur. pisem aue pism, con pismo, ber Srief; (Sen. debež auS debi* con deblo, ber Saumftamm, ber ©tanim; ©en. okm and 6k», con okno, bas $enfter. ijft ber erfte con ben jroci Sonjonanten ein ©ibilant, ber gicette etn iDental, ]o mtrb tein prijatelj, -a, ber $reunb; znanec, -nca, ber Sefannte; bog, -a, ©ott; blisk, -a, ber Sli£; grom, -a, ber ®onner; dež, -a, ber iRegen; kmet, -a, ber Sanbmann; pridelek, -lka, baž ^3robuct, ber ©rtcerb; ždrek, -rka, ber ©traljl; zemlj&n, -a, ber Srbbetootjncr; prag, -a, bie ©djioctle; hišni prag, bie §aužfd)>celie; božji stolec, (Men. božjega stolca, cig. ber ©ottebftuljt; ber iRegcn* bogen; up, -a, bie |joffmmg; veselje, -a, bie grettbe; bad Ser-- gniigcn; lastovica, bie ©dpualbc; toča, ber frngel; mavrica, ber iRegenbogen; — vesel, -a, -o, frofjlkt), luftig; miren, -rna, -o, ruijig, fcmft; nenavaden, -dna, -o, ungerobljn* Itd); plah, -a, -o, |d)ii(f)tern; * §ier wirb baž 1 jletž reiu unb e ctngejdjaltet, 3. S. mest. strdšen, -šna, -o, furdjtbar, fcfjrecf- itd) ; debel, debel-a, -o, biagel fadt auž ben fmftern SBoIfen unb broljt ben Sanbleuten adcS ju »ernidjten. 2Ja^en §tugež* blicft ber DJlenfcf) I)in auf bie ju (Mrunbe geridjteten ^vobucte in ben Seingarten unb auf ben gelbern. Der Donner Idfft nad); bie ©onne ergloinjt mit ben golbenen ©trajen mitten aite ben šffiolfen Ijerauž, unb in furjem jtef)t ber ŠJlegenbogen ate (kot) eine neue §offnung unb greube fiir (Dat.) bie (šrbberooljner ain g>immel. 11. £ecttOtt. (gortje^ung.) D i e m d n n l i d) e n u - © t d m m e. a) gu ben mdnntidjen u-@tdmmen ge£)brcn jene roenigen e in« filbigen ©ubftantioa, melise in (Menitio Singularis ftatt ber Safuž« enbung -a ein betontež -u anneljmen tonnen, ate: (Men. sin-ii, neben sm-a, oon sin; grad-u neben grad-a, Don grad, baž ©djlojj; zid-ii neben ztd-a, Don zid, bie iUtauer :c. — 9lde iibrigen ©aftte roerben im Singular mi e bie a-@tdmnte: klobuk becliniert. b) Die u-©tdmme roerben in ben ©ajite bež Plurals m e i ft e n ž Dermittelft ber ©ilbe -ov, roeld)e jroifd)en ben ©tanim unb bie (tajite« enbung tritt, becliniert, ate: 91 oni. grad-du-i, ©en. grad-oV, Dat. grad-du-om, Slcc. grad-du-e, SSoc. grad-dn-i, Soc. pri grad-du-ih, $nftr. z grad-du-i. c) Der (Menitio plur. lautet bei ben u- unb a-©tdmmen gleid), ate: grad-dn unb klobiik-on. 0l)ne bie Sajiteenbung -ov tommt ber (Men. plur. nur aužnaljnteroeife bor, ate: mož, konj, v61, zob, Ms, voz, neben možev, konjev, volov ic. bon ben 91om. m6ž, ber -JJlann, konj, baž iPferb; vol, ber 0d)je; zob, ber $af)tt; Ms, baž §aar; vdz, ber SBagen. 91 ur otrok, baž $inb, lautet in (Men. plur. ftetž o trd k. stolp, -a, ber Sfurni; kraj, -a, ber Ort, bie (Megenb; zvon, -u (-a), bie (Mlocte; duh, -a, ber (Meift; glas,-u, (-a), bie ©timme, ber Don; veter, -tra, ber SBinb; zvondr, -ja, ber (Mlodengie§er; vihar, -ja, ber ©turnt; hlev, -a, ber ©tad; vdl, -u, (-a), bie Sffiede, SBoge; grajščdk, -a, ber ©djlofjljerr; ddlg, -u, (-a), bie ©d)ulb. — * (Kit nagem Sluge. 25 krepek, -pka, -o, ftarf, frafttg; sloveč, -a, -e, beriiljmt; glaven, -vna, -o, §aupt*; glavno mesto, bie £>auptftabt; viharen, -rna, -o, ftiirmifdj; prijeten, -tna, -o, angeneljm; sladek, -dka, -o, fiijj; ddlžen, -žna, -o, fdjulbig; plačan, -a, -o, gegaljtt, kartic, gu pldča-ti; podrt, -a, -o, oerfatlcn. — prebiva-m, -ti, mofjncn; strdši-m, -ti, fc^recfen; goni-m, goni-ti, treiben; pldča-m, -ti, gaf)len; rdste-m, rds-ti, madjfen. — koliko ? mie oiel ? 1 $m $)tom. u. ščst, fedjž, J $cc. mit ©en; daleč, meit, fcrn; posebno, befonberž; le, nur; po, auf, m. 8oc. bei SSerben ber Semegung. — Krasno pojejo zvonovi iz visokega stolpa. Njihovi glasovi so krepki in čisti. Od kterega zvonarja imate te lepe zvonove? Od slovečega zvonarja v našem glavnem mestu so ti zvonovi. Koliko zvonov je v vašem visokem zvoniku? Jaz mislim, da je v tem zvoniku pet zvonov. •— Okoli našega gradu so lepi vrti, trav¬ niki in polja. Ne daleč od gradu imamo tudi še velike gozde in rodovitne vinograde. Za gradom so hlevi za konje in vole. Koliko konj in vol pa imate? Mi imamo pet mladih lepih konj in šest močnih vol. Kdo prebiva v gradu? V gradu prebiva graj- šč&k in njegovi otroci. Koliko otrok im d vaš grajščdk ? On im d pet otrok. Okoli starih gradov je navadno visok zid, okoli zidu pa pot. V naših krajih je mnogo starih gradov, in otroci mislijo, da v tako starih gradovih duhovi strašijo. — Danes je viharno vreme. Močni vetrovi gonijo po jezeru velike valove. Pridni si¬ novi ljubijo drage stariše. Vsakemu človeku, posebno pa mladim otrokom so prijetni sladki glasovi dragih starišev. Ali si še, moj dragi prijatelj, veliko dolžen? Ne, kajti moji veliki dolgovi so že plačani; le nekaj malih dolgdv še imam tvojemu bogatemu sosedu plačati. $n unferen ©egenben finb u i e I e alte ©djlbffer. Um bie ©djlbffer tj er um finb gembljnlidj ftarfe unb tjolje DPauern. Sluf ben SDfauern oerfaltener ©djlbffer madjfen junge ©dume. 2Ber mofjnt in alten »er* fatlenen ©djlbffern ? $n oerfalletten ©djlbffern moljnen bie ©eifter. — ®ie ©timmen ber (Sttcrn finb jebem SOfenfdjen, befonberfi aber fteinen $inbern lieb unb angenefjm. ®ie ©Itern lieben bie banfbaren unb fleifjigen ©oljne. — $n ber §auptftabt finb jeljt beriiljmtc ©dnger. Sfire ©timtnen finb ftarf, frdftig unb rcin. $eber SDfenfcfj, jung ober alt, lobt iljre pradjtigen ©timrnen. — |jeute ift cin ftarfer Sturm. SBoljer fomtnt benn (le) biefed ftiirmifdje iffietter? £eute treiben ftarfe SBinbe furcfjtbare Sogen auf bent Slteere. SBaŽ fieljft bu bort auf bem @ee gmifdjcn ben Sffieflen ? $cf) felje nur einen gtogen Saumftamnt gmifdjen ben fjoljen Sffiellen. — ®er §err biefež fcfjbnen ©č^to^eS ift ber be* rii^mte ©locfcngiejjer unferer ^auptftabt. Saš ift bort ^inter bem ©djlofie? Vinter bem ©djlojje finb bie ©tdlle fiir feine ipferbe. £jat 26 biefer ,f>err o i e l e ‘pferbe ? Stein, mein greuub, er (jat n ur fiinf ‘Pferbe. — §at nodj euer Stavbar Diete ©djulben? Stein, mein |)err, benrt er jatjlt jebež $aljr e i rt i g c ©djulben. $ft er bent reicpen ©djlojš* tjerrn nodj etroaž fdjutbig ? $a, a ttein er miti in furjem bent Sdjto§= tjerrn alte @d)ulben gatjten. — Die ©timmen fteiner ®inber, befonberž aber junger SJiSbdjen finb fii§ unb angenetjm. SBir tjaben neue ©tocfen. $ft iljr Žon gut unb rein? Die neuen ®tocfen tjaben cinen pracfjtigen, ftarten unb reinen Don. 12. £ecttOtt. t&ortfefcung.) D u a 1. a) Stbroeicftenb Dotn Deutfdjen unb anberen lop; zelo, fct)r; sedem, fieben. ($m Stcc. Jtom. mit @cn.) črez, čez, iiber, m. Stcc. čas, -a, bie geit; goldinar, -ja, bet ©ulben; krojač, -a, bet ©djneiber; poletje, -a, bet ©ommer; — eden » en, ena, eno, ein ; prvi, -a, -o, bet erfte; drugi, -a, -o, bet gmeite, bet anbere; suh, -a, -o, trocfen, biirr; Koliko klobukov ima tvoj brat? Moj brat im& samo dva klo¬ buka, starega in novega. Kje imaš. ti nova klobuka? Enega imajo moj oče, drugega pa mladi brat. Kje sta tvoja strica? Ali sta še obadva v mestu ? Da, moj ljubi, obadva sta še danes v mestu, ali jutre prideta z dvema prijateljema domu. Ali sta vaša soseda bogata? Ne, samo eden je bogat, drugi pa je zelo ubog. Prvi ima sedem otrok, in sicer pet deklet doma in dva sina v mestu; on obema lahko pomaga. Drugi pa ima samo enega sina, in še temu ne more pomagati. Kod peljd, pot v mesto? V mesto peljata dva pota; eden črez travnike, drugi pa skoz gozd in dva vinograda. — V našem vrtu ste dve drevesi zeleni, dve pa suhi. Koliko dreves pa imate v obeh vrtih? V obeh vrtih je mnogo dreves, ali lepih in rodovitnih drevčs je le malo. Koliko peres misliš kupiti? Jaz mislim samo dve peresi kupiti; kajti moji dve stari peresi še dobro pišete. Zakaj danes vedno pišeš? Jaz moram danes dve pismi pisati, in sicer eno za god bratoma domu, drugo pa stricema v glavno mesto. Koliko zvonov je v tem zvoniku? V našem zvoniku sta samo dva zvona. Ali lepo pojeta? Da, oba¬ dva sta čistega in krepkega glasu. Kaj sta tvoja prijatelja? Moja prijatelja sta obadva uradnika v glavnem mestu. Kam pelji ta pot, moj dragi gospod ? Ta pot peljJ tukaj med lepima travnikoma tja v gozd, iz gozda pa med velikima vinogradoma v trg. Sie oiel Sritber i)aft bu, mcin gvcurtb? ^d) Ijabc nur jtnet 93riibcr. So finb beinc (gtuei) SSritber ? SReine (jmei) iBriibcr finb je|t in brr ©tabt 6eim 0nM. Jjaft bu gmei Oufel ober Moj? einen ? $d) Ijabe jtoei Dnfel. ®ett nddjftcn ©ommer mili id) gu beibcn Dnfeln geljen. .jpeute ift ed* bie tjbdjfte (letate) $eit, baf; tdj bie bciben bcm greunbc nod) fdjutbigen 33ricfe fd)rcibe. So finb beinc (jtpei) (pitte? 3Reine (jmei) guite finb nidjt l)ier. Ser fiat benn (pa) bcine (gmei) •Šiite? ®en neuen .gmt Ijat ber 2$ater, bcn alten aber ber 93ruber. ®iefe jroei brauen ©djiiler finb tneine @bf)ne. Sie alt finb bcine (gmei) @of)ne? @d* finb nodj beibe jeljr jung. 2Rit beinen (gtoei) fleijjigen * beutfctic unbefiimtnte e 3 intrb im ©looenifci)en nicf)t auSgebriirft; bafiir »trt b et gjominatir ober cin anberež betontež 2Bort mit Služnaijme ber Eopula an bie ©pi^e bež ©atsež gefetjt. 28 ©obrten I)aben to ir atle eine groge $reube. 'DaS fd)bne Sirdjtein mit jroei jTprmen ftefjt auf eirtem I)oi)en §iiget. 333ie Diet ©točen finb benn in beiben Sfljiirmen? $n beiben £f)iirmen finb fiinf ©točen; jioei finb grog, bie anbern finb aber ftein. — SEBotfin fiif)rt ber SBeg ba (tu) jioifcfjen ben (jioei) Sdd)en? £)iefer 953eg fiif)rt oon meinem 33atert)aufe jmifcpen ben (jmei) 33dd)en bortf)in big jutn (do ©en.) SBalbe, oom 3S3atbe aber jtoifdjen (jtoei) fteinen 333iefen in bie ©tabt. 2Bol)er fornmft bu? $d) fontme eben auž ber §auptftabt oon jtoei guten greitnben. 2Biet)eigen beine (jtoei) greunbe? fDieine (jtoei) greunbe Ijeigen $afob unb ©inton. — ,g>aben ©ie Diet ©etb? 9Mn, mein (perr, id; tjabe nur fiinf ©ulben. gioei ©ulben mug icg nod) Ijeute bem ©d)neiber jahten, $ft $f)r ©d)neiber tpeuer? SOfein @d)neiber ift nid)t tgeuer. Jgd) ga^te bem @d)neiber teičgt in jrnei Sftonaten alte @d)utben, rnenn (če) id) jebe 2Bod)e guaei ©ulben gal)te. $ft bein SSater reid)? fftein, mein greitnb, mein 33ater ift nicpt reid); er I)at ^Dal¬ jinci ©tdtte, attein in einem nur jtoei 'ipferbe mit jioei giilten, tn bem anberen aber fiinf Dd)fen unb gtuei JMIber. IB. £ectiott. 2>ie gottfujafion tiou ttttb iite 2Buttfff)fi»rm Ker dkgetttoart. a) ®ie Gonjugation oon vem, id) loeig, unterfdjeibet ficb Don ber geiobljntidjen Gonjugation nur burd) ben e inf it big e n ‘j3rafengftamm unb burd) bab aub bem ftammljaften -d Dor ber Gnbung -ta, -te, entftanbene -s, alb: ves-te aub ved-te. S i n g. D u a L P 1 u r. 1. ve-m, id) toeig, ve-va, fem. -ve, ve-mo, 2. ve-š, ves-ta, unb -te, ves-te, 3. ve-, ves-ta, neutr.-te, ved-6, u. ve-jo. ©o loie vem, vede-ti, toiffen, confugiercn gre-m, i-ti*, gel)en; da-m, da-ti, geben; je-m, jes-ti, effen. $n ber 3. ifkrfon plur. fommen neben gredo, dadd, jedo and) bie g-ormen: grejo, diijo, jejo Dor. ffteben ves-ta, ves-te tieft unb fpridjt man bfterb aud): ve-ta, ve-te; ebenfo dd-ta, dd-te. b) ®ie 2Bunfd)form obcr ber DptatiD ber ©egemoart entftept baburd), bag man bem ^3rafenS bie i|3artifet naj Dorfefft, alb: naj delam, id) fott (mag, moge) arbeiten; naj jaz berem, ne pa ti, fotl id) tefen, nid)t aber bu. ** tek, -a, ber Slppetit, ber ©ejcpmač; meso, -a, bab $teifd). — zdravnik, -a, ber 2trgt; zdrav, -a, -o, gefunb; bolnik, -a, ber Grante; len, -a, -o, faut; * gre-m ift attš grede-m gufammengejogen; ber ^jnfinitiB i-ti get)ort jum igraf. ide-m. ** Sn ber SBunfdjform ift bie 2. igerfon ničit gebcaucfilid). 29 reče-m, reči (auž rek-ti), fagen; zares, fiirmafjr, in ber ST^at; neki, cima; takoj, koj, jogfeid), gleid); več, tnefir (im Jlom. Sfcc. mit ®en.) potem, (nad) biefetn) bann; enkrat, einmal; na, attf, in (tropin?), m. Stcc. o, »on, iiber, m. Soc. zanikern, -a, -o, nadjldfjig; bolan, -a, -o, 1 f bolen, -lna, -o, J tram ’ tih, -a, -o, ftiČ; pr£ša-m, -ti, fragen; dovoli-m, dovoli-ti, erlaubcn, ge= ftatten; pripoveduje-m, pripovedovati, ergdf)len; Ali veste, da je danes nedelja? Da, vem. Zakaj pa to prašaš, moj dragi? Zategadel, ker hočete, da naj danes vedno le pišem in berem. Jaz mislim očeta prositi, da naj dovolijo z gospodi v mesto iti. Naj grem v mesto, oče! Ti ne greš danes v mesto; danes naj drugi gredd. Človek naj dela in hvali bogd v nebesih. Dober tek, draga mati! Zakaj ne jeste? Jaz ne morem jesti, ker imdm slabe zobe. Zares, ta kruh je trd in le otroci močnih in zdravih z6b lahko tako trd kruh jedo. Kam gre tvoj brat? Bog vč, kam gre; jaz mislim, da hoče v mesto iti. Zakaj ste danes tako veseli? Vi vedno le žvižgate in pojete. Danes sem zelo vesel, zatd ker pride moj brat iz mesta domu; naj pojem in žvižgam. — Zakaj le, ti fante, tako tiho in mirno sediš in poslušaš? Naj sedim in poslušam; jaz hočem slišati, kaj oče o strahovih pripovedujejo. Ali naj jaz berem ali moj brat? Danes bereš ti, jutre pa naj tvoj brat bere. Ali naj že danes stricema za god pišem, ali naj jutre? Danes naj pišem jaz, jutre pa naj piše moja sestra. Ali veste, gospod kam ta pot peljA ? Ne, prijatelj, jaz ne vem kam, ker nisem tukaj doml Zakaj naj zdaj ne igramo, gospod učitelj ? Jje pridni učenci naj igrajo, ne pa leni in zanikerni, kakor ste vi. Jaz ne vem, ali naj danes doma ostanem in doma igram, ali pa naj grem v mesto k znancema. Jaz mislim, da naj enkrat onadva na naš dom prideta. SBiffen ©ie, bafj ©ic franf jinb? Jlein, mcin |jerr, fiirmafjr id) meifj nidl)t, bafj id) franf Din. Sad effen ©ie gembfjnlid)? $dj effe fefjr menig, gembljnlid) nur e t m a d jjjleifd) unb 23rob. So moljtit ijftr ?lrjt ? ®r mof)nt ant (na Soc.) |jauptpta£e in ber ©tabt. ®cr ®iener foll gleid) I)in gefjen unb bem .gterrn Strgte fagcn, bajj er gum Sranfen fommcn mbge. * Sir joflen feute jpielen, benn Ijeute ift ©onntag. $tnmer fotl id) nur lefen unb fd)rei6en; marutn foU id) benn bcute nid)t mit bcn ffeinen Sinbern jpielen? Soli id) I)eutc jdjon in (v 2lcc.) bie ©tabt gefjcn? 9tein, mein ©of)n, Ijcute joll bein flciner Sruber in bie ©tabt gefjen; morgen geljft erft bu mit bcm 9?ad)bar in bie .jpauptftabt. — Sie oief geben ©ie gmei fiir bcn neuen §ut ? Sir gtnei geben nur menig fiir biejcn £>ut; anbere tnogen tttepr geben. Sad efjen fjctite bie Sinber ? |)eiite moffen fic etmad 33rob, Saje unb $teijct) cjjen. So efjen benn @ie peute ? $d) ejje Ijeutc nidjt gu £>aujc, benn id) gelje in * 3n 9tebenfdf)cn nimmt bie 93artife( naj biefetbe čSteHung etn, roie in pauptfii^en. 30 bie @tabt ju ben (jrnei) reidjen ^reunben unb mili bort effcn. @ott id) Ijeute, SBater, in bie @tabt geljen? 9iein, mein Sfinb, bu bleibft Ijeute ju |jauje, mie and) bie Uebrigen (anbern) ju Dalije bleiben jollen. SSSoljin gepen beine Grltern ? ©ott meifj, mofjin fie gebeu moden. 9)iogen fie nur in bie ©tabt gel)eu, mir aber moden ju £>auje bleiben. 14. £ection. 5'utuvum imi» Dev ^tttjmatit) #i(f§jeitmorte§. a) greben sem, id) bin, bient alg §ilfS»erbum nod) bie iJSrajeng* form: bode-m, bie aber alg foldje bie guturbebeutung: id) merbe, id) merbe fein, I)at. ®ie ©onjugation ift jo mie bei nese-m, alg; bode-m, id) luerbe fein; bodeš, bu mirjt jein :c. $nt g-Inge ber Diebe fbnncn unb merben »erfiirjte $ormcn ' n Slnmenbung gebracfjt; a ud bode-m mirb b5-m, mie gre-m ang grede-m, unb bieg conjugiert mie ve-m, alg: bom, b5š, b6, b6va, bosta (bota), bomo, bbste, (bbte), bbdo unb bojo. — $n ber 9Bimfd)form mirb mcifteng bodem ftatt sem gebraudjt, alg; naj bodem jaz troj prij&telj neben naj sem jaz tvoj prijatelj, mbge id) bein $reunb merben (jein). b) ®er SDZobug^aracter beg ^mperatiog ift ber SSocal -i, ber jmijdjen ben fkdjengftamm unb bie ‘(Serjonalenbungen ju jtcf)cn lommt. ®ie ijkrjonalenbungen finb im Dual unb Plural gteid) benen beg iPrčP jeng, im Singular feljlen fie ganj. ®er ^mfcratio beg ^ilfgjeitmorteg mirb ton bode-m gebilbet*: S i n g. Dual. P 1 u r. 1 . — 2. bod-i, jei bu, 3. b6d-i, jei er, tor&riš, -a, ber ©efaljrte, gamerab; grob, -a, bag ©rab; sodnik, -a, ber 9tid)ter; gledišče, -a, bag Sdjeatcr; — letošnji, -a, -e, Ijeurig; pčlen, -lna, -o, »od; milostljiv, -a, -o, gndbig; žalosten, -stna, -o, traurig; bod-i-mo, bod-i-te, b6d-i-te. gotov, -a, -o, fid)er, gemifj; pravičen, -čna, -o, geredjt; zadovoljen, -ljna, -o, jufrieben; pre-, ju, oor iKbjectiuen; j. 23. pre-dober, ju gut; dokler, Sonj. jo tange; noter do, big jutn, big in= pinein; $rdp. m. ©en.; bod-i-va, fem. -ve, bod-i-ta, unb -te, bod-i-ta, neutr. -te, ®et Suiperatit) mirb baburdj gebilbet, bafj man cin ben iprafengflamirt, bjev bode-, ben SKobušcbaracter -i ant)aiigt, mit bem bet aužlautenbe ©taiiimoocal, btet e, oerfcbmiljt, alfo: bodi-mo au§ bode-i-mo. 31 zvečer, Stbenbb; vjiitro, in ber griilje; con jutro proti, gegen, m. ®atin; bie griiffe, ber 9)torgcn; zadosti, dosti, genug, in. @en.; skupaj, gufammen. včndar, bennod), bod); Letošnji pridelki naših polj in travnikov bodo zelč dobri. Ali bode letošnje poletje suho? Kaj mislite vi, sosed? Letošnje poletje ne bode suho, ali tudi premokro ne. Polja so rodovitna, in tudi v vinogradih bode vse lepo in polno; samo nebo naj bode ubogim kmetom milostljivo. Ne bodi, moj dragi prijatelj, tako žalosten. Bodimo veseli, dragi tovariši, dokler smo še mladi. Kaj bode tvoj sin? Bog ve, kaj naj bode. On je zdaj priden učenec, in mislim, da bode tudi dober uradnik. — Ali greš danes k sosedu ? Kaj bom pri sosedu? Tam neki danes igrajo. Bodi moj zvesti prijatelj in tovariš! Da, jaz bodem tvoj zvesti tovariš noter do groba. Kje boš zvečer? Zvečer bodem, kakor zdaj mislim, v gledišči; potčm pa grem k nekterim znancem, in mi bomo skupaj veseli. Ali sta tvoja brata pridna učenca ? Da, moj gospod, onadva sta zelo pridna; obadva bodeta, kakor mislim, ali prva ali pa druga. Vi bodete gotovo pravičen sodnik. Da, jaz hočem pravičen sodnik biti; ali vsak človek mora biti in tudi naj bode proti vsa¬ kemu vedno pravičen. ®ab Ijeurige $atjr tnirb feljr frudjtbar fein. 9ttteS ift fdjon jc^t auf ben 3Biefen unb $elbern frcunblid), unb in furjer $eit tnirb eb auct) in ben SBeingartcn fdfon unb nod fein. @ei bit nod) jo cin ef)rlid)er, guter unb gcredftcr 9Jžann, bennod) loirft bu nid)t gegen jcbermann genug gercd)t fein. @ei ben ©rbbctnolptcrn gnabig, @ott 2 $atcr im .ftitttmel; eb mbge fotmnen ein janftcr SRcgen and betu §immcl auf bie trodenen $ e ft>er unb au f &* e uernidjtcten SBeingarten unb SEBicfen. |)eute tnirb eb jeljr tnarnt fein; benn jd)on jefjt in ber ^jriijje brcnnt bie @onne (jeifj. @eib nicfjt traurig, meinc ®inber. @e» funbe Sinber foden ftetb luftig fein, unb bann tnevben attdj iljre ©(tern frol) ttnb pfrieben fein. — $3ab tnerben benn beine (pei) 93ritber? 9Bir lniffcn je(st nod) nidft, mab fie tnerben foden. SSeibe finb feljr brane @d)iiter; einer tnirb, tuie id) glattbe, ber jmcite, einer aber ber erfte unter (med m. $nftr.) unjeren er ttieiOltd^en ©tt&ftatttitia auf -a. 2B e i M i d) e a - @ t d m m e. a) Stile fjieber ge^drigen ©ubftantioa ge(en im Stom. sing. auf -a auž, unb finb alte toei&lidjen (Sefdfledfteg mit lugnaljme toeniger, bie einen SJtann begeidfnen, alg: sluga, ber ®iener; vojvoda, ber |>eer» fiitfrer; včdja, ber Seiter; starašlna, ber Steltefte, bag Obert)aupt. ®ie ®ec!ination beg Slbjectiog unb ©ubftantiog ift im Singular gleid); ferner finb glcid) ber Stom. unb 23oc., ber ®atio unb Soc., ber $cc. unb $nftr. Singular. b) ®ag Slbfectio befommt im ®at. unb Soc. [tatt -i audj bie ©nbung -ej, alg: dobre) ženi, ber guten $rau; na lepe) mizi, auf bem fdfonen Stifdj. SSott ben ©ubftantioen (at im ®at. unb Soc. ftatt -i ftetg bie Snbung -ej nur gospa, bie $rau, gufammengegogen aug gospoja; gospd toirb mit ftetg bctonter ©nbfilbe becltniert, alg; Stom. gospd, (Sen. gospe, ®at. gospej, Slcc. gospd, 23oc. gospš, Soc. pri gospčj, $nftr. z gospo, obleka, -e, bie Sleibung; dekla, -e, bie SDtagb; hiša, -e, bag §aug; gora, -e, ber 58erg; družina, -e, bag §auggefinbe, bie |>augleute; bie ©trafje; ber Sider; j bag gimmer; -e, bie Stene; š61a, -e, bie ©dfule; ura, -e, bie U(r, ©tunbc; cesta, -e, njiva, -e, soba, -e, izba, -e, ravnina, voda, -e, bag SBaffcr; zima, -e, ber SBinter; dežela, -e, bag Sanb; knjiga, -e, bag 58ud); živina, e, bag 2)ie(; kuhinja, -e, bie Siidje; maša, -e, bie SJteffe; — skedenj, -dnja, bie @d)eune; pogled, -a, ber Slnblicf, SBlicf; razgled, -a, bie 91ugfic(t, ber21nblicf; sneg, -a, ber ©cfjnce; — cčl, -a, -o, gang; hišen, -šna, -o, |)aug*; 33 hišna gospž, bie §auSfrau; mrzel, zla, -o, falt; hiter, -tra, -o, fdjnett; hitro, fdjnefl, balb; svet, -a, -o, Ijeilig; — kaj, etvuaS, im 91 om. u.2lcc.m.@en.; mimo, neben, beh norbei, »oriiber, m. ®en.; za, an, Ijinter m. $nftr. auf bie $ragc mo ? m. 2icc. auf b. $r. motpn ? ne samo — temveč tildi, nidjt nur — fonbern and); ali — ali, enttoeber — ober; večkrat, mefrere Kale, ofterž; kdaj, mann, irgcnbmann. Obleka naše sestre je nova. Kje je moja obleka. Mojo obleko imd dekla. Kje stoji vaša hiša? Kaša hiša stoji tam na gori. Ali je vaša hiša nova? Da, prijatelj, ona je nova. Kdo pa pre¬ biva v vaši novi hiši? V novi hiši prebivamo jaz in moji stariši, v stari pa družina. Kod peljd. ta cesta? Ta cesta peljd mimo naše hiše in njive tja v trg. Ali stoji vaša hiša za cesto? Da, moj ljubi, naša hiša in hiša naše sosede stojite za cesto. Ali vidiš iz sobe na cesto? Jaz vidim iz sobe ne samo na cesto in travnike, temveč tudi na gore in po celej ravnini. Okoli hiše imamo lep vrt, in ne daleč od hiše so naši hlevi in skednji. — Kdo gre po cesti ? Jaz ne vidim na cesto, in zategadel tudi ne vem, kdo po cesti gre. Ali ne vidiš, da gre vaša soseda s tvojo sestro po cesti ? Ke, kajti jaz im&m slab pogled. Ali že greš v šolo? Da, jaz že moram zdaj v šolo iti; kajti naša šola je eno uro daleč od naše hiše. Ali je tvoja sestra danes v šoli? Ne, kajti ona je zdaj pri teti v mestu. Kdo je v hiši? Gosph našega hišnega gospodarja je v hiši. Ali greš kdaj k hišni gospej ? Da, jaz grem večkrat v tednu s sestro k hišni gospej. Ali im&š kaj mrzle vode? Da, jaz im&m nekaj mrzle vode domd, ali dobra ni, ker že od jutra stoji. Letošnja zima je dolga in mrzla. Na deželi je še veliko snegd, in zemlja še ne bode hitro suha. Kje je vaš vrt? Naš vrt je za hišo in hlevom. Ali imhš ti mojo knjigo? Ne, temveč ona je tam na mizi v tvojej sobi. 3Bag Ijaben ©te, £ante, bort attf bcnt 5£ifd)e? Ijabe einen guten $ifd) auf bem £ifd)e. 26er ifjt ben gifdj? -Kerne ©djmefter unb bein iBater effen ben g-ifd). 2Bo ift beine Sleibung, ©djmcfter? Keine neue Steibmtg [)at bie Kutter. ©eljft bu Ijeute in bie ©tabt? 9iein, benn in ber alten Sleibung miti icf) nidjt in bie ©tabt gelfcn. $n unferem Sattbe gibt cš (finb) grofje unb frucfcjtbare SBeingdrten, SBiefen unb j^elber. 2Bo ift euer netteeS §auS ? linjev neucS §au§ fteljt bort Ijinter bem goljen Serge. 2Ber moijnt in euerem ncuen §aufe? $m neuen |)aufe n»of)nen bie ©ttern mit ben fleinen Sinbern, im alten aber baž §auž» geftnbe. SBie grofi ift euer ^»auSgefinbe ? 2Bir Ijaben ein HeineS §aud» gcfinbe, unb jtnar einen Sncdjt fiir bad 5>ie£) unb gtoei Snedfte fiir bie i)3ferbe, eittc Kagb fiir baž $elb mtb c ' nc 3'ueite mit jmei Kdb* d)en (dekle) fiir bie Siidje. -— f^ii^rt nidjt bie f)auf>tftrajje bci euerem ^attfe borbei? $a, ntein £>evr, gevabe Lei unferem §aufe fiifjrt bie 3 34 ©trajje »oriiber. Sannft bu aub bem 3i ,mner au f ^e ©trape fef;en ? ^d) felje jeben SJlenfdjen oortiber ge(en. £>inter unferem §aufe ftel)t auf bem 23erge cin llcincb $ird)lein. $n kiefem ®ird)lein ift jeben ©onntag eine (eilige SSleffe. 2Ber geljt (eute jut SJleffe ? £>cute gcljen bie SJlutter unb bie Stadjbarin mit meiner flcinen ©d)mefter jur SSlcffe. §cutc lommt bie neuc §aubfrau mit einem jungen Sttdbdjcn (deklica) ju meinen ©tern. @e(ft and) bu bfterb jur §aubfrau ? $d) gclje gc< mbljnlid) jeben ©onntag entmeber jur §aubfrau ober aber jur ©ante. ©er Slnblid einer (auf cine, na) grojjen @bene mit SBdlbern, SBiefen unb griinen ^etbern ift oon (z ©en.) einem (oljen 23erge fjerab (dol) (crrlid). Sajjt unč* auf biefen (oljen 23erg ge(cn! Stuf biefetn (o(en 23erge gibt cb (ift) gemip cine (errlidje Stugfid^t iiber (po m. Soc.) bab ganje Sanb. |)aft bu (eutc ©djule? |)cutc (abe id) nur eine ©tuttbe @d)ulc. 2Bo ift mein neueb 23ud) ? ©ein neueb 23ud) (at bie ©dpucfter in ber ©djule. 16. £ectiOtt. (tfovtfetjung.) © i e m e i b l i d) e n v - unb r - © t d m m e. a) 3" fren meiblidjen v-©tdmmen ge(bren einige ©ubftantioa, bie im Slom. sing. auf -ev aubge(en, alb: cfk-ev, bie Sirdje; molit-ev. bab ©ebet. ®ie (©ubftantioa merben mit 2htbna(mc be§ Slonu, Slcc., $nftr. sing. mic riba beeliniert; feltener merben biefe brci Sajub nad) ben a-©tdmmen: riba gebilbet. Singular. Slom. cfk-ev , feltener cfkv-a**, ©en. cfkv-e, ©at. crkv-i, Slcc. cfk-ev, feltener cfkv-o, 23oc. cfk-ev, „ cfkv-a, Soc. pri cfkv-i, ignfir. s cfkvi-jo, feltener s cfkv-o. b) 3 U ^en weiblid)en r-@tdmmen ge(bren nur: mati, bie SOlutter, unb hči, bie ®od)ter. ©te ©eclination ift mit Slubnalpnc beb Slom., Slcc., $nftr. sing. fomie bei: riba. Slom. mati, hči, ©en. mater-e hčer-e, ©at. mater-i hčer-i, Slcc. mater, hčer, 23 OC. mati, lici, Soc. pri mater-i hčer-i, 3>nftr. z mater-jo, hčer-jo, * f. 14. Sect. p. 31. Sitim. ** $>aS -e in -ev ift etn bemegtidjeb. 35 ločitev, -tve, bie £rennung; britev, -tve, baž fftafiermeffer; kletev, -tve, ber ^ludi, bic Safterung; žetev, tve, bie ©rnte; breskev, -kve, ber iPfirftd) (33auut unb g-rudjt); ženitev, -tve, bie §od)jeit; orridra, -e, -ber Safteit; roka, -e, bie §anb; livdla, -e, ber ©anf, bač Sob; trta, -e, bie ifikinrebe; — n6het, -hta, ber jftagel; s&d, -u (-a), bie grudj, bag Obft; tfs, -a, ber SBcinftoif; klobučdr, -ja, ber ^utmoc^er; dčlo, -a, bog 2Berf, bie Slrbeit; — pobdžen, -žna, o, fromin, anbdcbtig ; mesten, -tna, -o, ©tobri, ftabtifd); mestna cfkev, bie ©tabtfirdje; zdaten, -tna, -o, crgiebig; endk, -a, -o, gleid); rudeč, -a, -o, roti); — obreže-m, obreza-ti, befdjneiben; brije-m, brl-ti, mfieren; prin&ša-m, -ti, bringen, tragen; m61i-m, molf-ti, beten; črti-m, črte-ti, fjaffen; — celo, jogar, ganj; letos, Ijeuer, in bicjem $aljve; ter, unb, unb fo; erez, čez, iiber, m. ?tcc. na, auf, cm, (tooljtn?) m. 9lcc. tam pa tam, fjie unb ba. Danes gredd moj oče z materjo in hčerjo v mestno crkev. Ločitev bode za mater in sestro jako težka, kajti jaz že grem jutro od doma. Kam misliš jutre iti? Jutre grem v glavno mesto in ne pridem v kratkem domu, gotovo črez zimo ne. Ali imdš dobro britev? Da, jaz imdm celč novo britev; tam je na mizi. Kje je tvoja stara britev? Staro britev imdm tukaj v omari. Naj vendar materi s tvojo staro britvijo nohte na roki obrežem! Zakaj pa ne ? — Ali je tvoja sestra pobožna? Da, pobožna je; ona ljubi molitev, črti pa kletev. Kakošno žetev imate letos, moj sosed ? Letos imamo, hvala bodi bogii, dobro in zdatno žetev. Za našo crkvijo so lepi in rodovitni vinogradi; kajti zemlja je tukaj jako dobra. Kakošna drevesa rasto v vinogradih? V vinogradih raste navadno breskev; to je sicer malo ali rodovitno drevo ter prinaša mnogo sadu. Tam pri breskvi rastejo dobri trsi, in okoli breskve je zares vsaka trta polna. — Moja mati in vaša hči imate enako obleko. Kakošna je pa obleka vaše hčere? Mati in hči imate obedve rudečo obleko. Kakošno obleko hočeš ti materi kupiti? Materi kupim črno, hčeri pa belo. Kam hočeš jutre iti? Jutre grem z materjo in hčerjo na ženitev. Na ktero ženitev pa greste vi, oče? Jaz grem samo k sosedu na ženitev. SKorgen gel)t racine SD^utter mit ber £od)ter itnfereg 9tad)barg in bie §auptftabt gum 91rjte. Sffio ift bab |)aug euercg Sfrjteg? ©ein £jau§ ift gleidj (takoj) Ijintcr ber ©tabtfirdjc neben bcm §attfe nteiner Žonte. SBcr ift bci euevcr 91od)barin front? 23ei ber 9tad)barin finb 3iuci Sfinber franf, unb gtnar cine £od)ter unb e in ©olju. 28of)in gebcnfft bit morgen 311 gcljen? SKorgen gclje id) in bie ©tabt unb blcibe iiber ben SBinter 'bort. 3)tefe Žrcnnung luirb fiir bie ©tern, befonberg aber fiir bie SRutter unb bie fleine ©dpncftcr fdjtcer fcin. —- $d) faufe im SMarfte ein ncueg Diafiermeffer. 2Jtit bem alten fftafter* 3 * 36 meffer famt id) mir nod) 9tdgel fdjneiben (režem, rezati). 2Bo baft bit bač nette fRafierttteffcr ? SJfit meinent netten iRafiermeffer raficrt gerabe ber ©iettcr mchtett 23rttber. fiir eine Srnte tuirb betm ^eucr in unferem Sanbe fein ? $d) glaufte, bafj f)cuer in unferem 8anbe einc gute unb crgtebige @rnte fein tuirb. SBač fiir eine Sleibttng I)at euere SRuttcr? ©te TRutter I)at eine rotite, bie ©djiucfter aber eine tueijje Sleibttng. ©ie Sleibttng meincr TRutter ift gieid) ber ®leibung $I)rer ©odjter. 2Bo fattfcn ©ie ben §ut fiir (za m. 8lcc.) bie ©od)ter ? ©en |)ut fiir bie ©od)ter faufe ic| gelubifnlidj beittt §utmad)er anf bem •fiauptplaite, ben §ut fiir bie SRutter aber bet jenem (oni) fiinter ber ©tabtfirdfe. — ®ott fei ©ant, ^ctter luirb nac^ (po Soc.) tanger $cit fefir n i e I Dbft fein. §ctter ift and) ttnjer iPfhjtdjbattm im ®arten noti. 3i'ie ftefjt (ift) e§ benn in ben SSeingarten ? $n ben SBeingdrten felje id) nttr I)ie unb ba eine uotte SBcinrebe. 2Bo ift Ijeute eine .fpodjgeit? Unfcr Onfel bat b eut e ^»oc^geit. SBer gebt anf feine fd)bne .fpodjjett? 9(ttf btefe .£jod)geit geljt getoifi bein SSater mit ber SRutter unb ©odjter. 17. £ecttOtt. ©ortfe^ung.) Č e g & v, -a, -o, tu e f f e n ? to e m g e b b r i g ? ©te beutfdien StuSbriicfe: „tuent gebort? toem geljbrig? tueffen Sigentljum ? tueffen?" luerben im @Iooenifd)en burd) bač fragenbe 2ibjectio: čegdv, -a, -o? tueffen? aučgebriidt; bie SiuSbriide: „ed gebort, ift gebbrig, ift ©gentljum" tuevben bagegen bttnb ba§ ^itfžgeitioort sem, biti, en t tu e ber mit einetn befifjangeigcnben Sibjectio (f. 32. 8ect.) o ber mit bem ®enitio bež ©igentljumerč toiebergegeben. ©itd te^tere ift ftetd ber gatt, tucnn beittt ©ubftantio ein Stttribut ftebt. Ceg&va je ta hiša? SBem gebort biefed |)aud? SBeffcn (5igentt)itiit ift biefed Daitd? Ta hiša je mčja. ©iefed |)aud gebort mir. ©iefed £muS ift tnein (©igentljum). Oeg&vi so ti otrčci? 2Bem gcbbren btefe $inber? Ti otroci so naše sosede, ©iefe Sinber gebbren ttnfcrer 5Rad)< barin* (cigentlicb: finb unferer iRad)barin). ndloga, -e, bie lufgabe; goba, -e, ber ©dpuatnm; žlica, -e, ber Sbffel; učiteljica, -e, bie Mjterin; srdjca, -e, baš §entb; gldva, -e, ber Softf, baS §aupt; paldča, -e, ber i]3alaft; sveča, -e, bie ®erge; učenka, -e, bie ©djiiterin; — svinčnik, -a, ber Q3lciftift; peresnik, -a, baž geberttteffer; glavnik, -a, ber Saturn; * Unter betu SSoIte prt man puftg ben nad) bem beutftfien „gel)Sren" flebitbeten Stužbrucf „sliša-ti“, al§: Ali ne sliši ta hiša tvojemu očetu? ®c» tlSvt biejež §au§ niefit beiuein ffiater? Ne, ta hiša ne sliši mojemu očetu, ftatt: Ali ni ta hiša tvojega očeta? — Ta hiša ni mojega očeta. 3» ber @cf)rift= fpradje ift bie erfte Siušbrucfžtoeife nidjt nadbjuabmen. 37 srebro, -a, bab @i£6er; zlatč, -a, bab ©olb; — (po) stranski, -a, -o, @eitcn=, ‘Jtebem, feitmdrtd; -a, soba, Stebenjtmmcr; sreberen, -rna, -o, fil&ern, aud ©ilber; zlat, -a, -o, golbett, aud ©olb; tetin, -a, -o, ber ijante geprig, ber STartte=; materin, -a, -o, ber Hutter geprig; sestrin, -a, -o, ber ©dpefter geprig; hčerin, -a, -o, ber £ocf)ter ge* prig; — hodi-rn, hodi-ti, (bftcrd) gepn; gre-m, iti po m. 2tcc. gepn um, plen gcpn; reže-m, reza-ti, fdmeibett; češe-m, česd-ti, fammcn; gorf-m, gore-ti. brennen; leži-m, ležž-ti, liegen; — tčmveč, fortbern; 6ni, 6na, 6no, jener; če, toenn. čegava je ta soba? Ta postranska soba je moja in mojega brata. Čegava je ta dolga naloga? Ta naloga je moje mlade hčere. Ali že hodi ona v šolo? Da, ona že eno leto v šolo hodi. čeg&v je ta svinčnik? Ta svinčnik ni moj, temveč vaš ali pa vašega^sina. Ali je ta goba tvojega brata? Ne, ta goba ni nje¬ gova. Čegava pa je? Gotovo ne vem, čegava je ta goba, ali jaz mislim, da je mojega tovariša. — Kje je moja knjiga? Tvoja knjiga je tam pri materi v sobi. Čegava je pa ona knjiga? Ona knjiga je gotovo moje sestre ali pa tvojega brata. Kje je moja sreberna žlica? Tvoja sreberna žlica je pri našej sosedi. Zakaj ne greš k sosedi po žlico? Jaz nočem k sosedi po žlico iti, naj moj brat gre. Čegžv je ta peresnik? Ta peresnik ni moj. Z mojim peresnikom režejo ravno gospod učitelj tvoje per6. Ta novi peresnik tukaj na mizije gotovo naše učiteljice, kajti ona im& lep in oster peresnik. — Čegava je tabela srajca? Ta bela srajca je ali mojega očeta ali pa mojega brata. Kje je moj glavnik? Tvoj glavnik im£ tvoja sestra; ona češe tetino hčer s tvojim glavnikom. Čeg&v pa je ta glavnik? Gotovo ne vem, čeg£v je, ali mislim, da je moje matere. Čegava je zlata ura? Ali je materina ali sestrina? Ona ni materina in tudi ne sestrina, temveč ona je naše bogate hišne gospe. Čegava pa je ona palača tam za potokom ? Tudi ona krasna palača je naše hišne gospe in hišnega gospodarja. Čegava sveča gori tako dobro? Moja sveča gori tako dobro. Čegava srajca leži tukaj za omaro? Jaz ne vem čegava, ali mislim, da je hčerina. ©eprt biefc fdpcre Slufgabe bcinem 33ruber? 97ein, biefe Stufgabc gepvt mir unb ntdjt ipt. Sffiem geprt biefer rotp SBIeiftift? ®iefer votp SBIeiftift tann nur itnjercm £jerrn 8cper geprcn; nur bic fcpar;$en SBIciftifte gcpren afte unb. ©cprt ber groge ©dparnm beinem Sruber ? 9tein, er gepirt mcincr £D?uttcr. 353o ift mein filberner Cbffel ? ®ein Soffel unb ber fioffel bcined 23aierd finb bort auf bem £ifcp im Stebenjimmer. 2Bem geprt benn ber Soffcl pr in biejent gtmmer? ®iefer Sbffel ift nidjt unfer ©gentprn, fonbern geprt ber |>audfrau. 2Bcr pt ein guted $ebermeffer? neued 38 unb gutcb, atlein mit metnem gebermeffer fcfjneibet jetjt bie ©djmefter ^3apier unb gebern. ffieffen gfebermeffer fdjneibet nodj gut? $>ab nteineb ©rttberb fdjneibet nod) gut. — 2Bo ift bab nene .fpetttb meiner STodjter ? ®ab |jemb beiner ©od)ter ift ^ier im Saften. $ft nicfjt and) eitt Šoffel im Naften ? $a, e i n Sbffel ift Ijicr, atlein mem gefjort er benn ? $ft bev fioffel aub aufern bie (pauptftrage ooriibcr? $a, tncin §err; nur bci etnetn ftaufe geljt bie ^auptftrajje rtidjt ooriiber. — @inb cttere (Odufer grog ? 2Bie oiel fjitnmcr °^ cr ©dle 3*^ cS . ^ enn i e ^ em paufe? (511 jebent §aufe ift nur ein grofjer @aal mit oielen Jtcbem jiittutern. — £>abct $f)r fdpoere Stufgaben ? Jtcitt, betftt unfere 8d)rc* rinnen pflegen feljr teiste Slufgaben ju gebcn. — Slfeinc ©djtoeftern fonnen nidjt mit »enigem (mil, -a, -0) ®clbe auSfommcn. — Sctd 40 cffert ©ie, mcin §err ? §eute cffe id) aubgejeicfjnete ffrifdje. Soljer Ijaben ©ie fo gute^tf^e? $d) (jate ni e le fo aubgegeidfnete $ifdje im @ee. — 2B t e o tel ©affen fiat euere ©tabt? $d) »eife nidjt genau (gotovo), m i e o i e l ©affeit unfere ©tabt f;at; jeboc^ unfere ©tabt mufe o i e l e ©affen feabcn, »eit jte felfr grofe ift. $n »deljen ©affen fjabet $I)r benn euere .fjaufer? ®itt |)aub ftefjt auf bem .fjauptplabe bei ber flcinen Sapette, bie anberen finb aber bort Ijinter ben Strjen itt einer ©eitengaffe (stranski, -a, -o). — ®ie ©tdmrne bicfer Sudjen unb fcbener ffficljten lonnen »ir fefer tfjeuer oerlaufen. — Ser arbeitet feeute bei beinen (Sitem ? §cute Ijaben »ir SMfeerinncn; fie oerfertigen (dela-ti) neue gleiber (obleka sing.) fiir tneine ©dpoeftern unb ©riibcr. — So feaft bu bab 93udj ? 2Jiein 23ud) liegt feier im Naften. |jaft bu alte 93iidjer im Naften? 9?ein, benn cinige ftnb and) auf bem ©titule unb auf bem ©ifdje. 19. £ection. (gortfefeung.) a) ^m ©enitio plur. »irb 3 »ifd)en jttiei Sonfonantcn im Slublaut ein ettpfjonifdjeb e eingefdjaltet, alb: ©en. plur. sester aub sestr oon sestra; ©en. Isker aub fskr oon iskra, ber g-unfe; ©en. plur. deke? aub d eJcl oon dekla, bie SDtagb; ocrgl. bab ‘Jleutrum im ©en. plur. 6ken oon okno; f. 10. Scct. c. b) ©ubftantioa, »eldje im ©en. sing. bie Eafubenbung -e be* ton en, alb: gospd, ©en. gospe, fbnnen im Plttral neben ber regel* mdfeigen ®eclination and) abioeidjetib becliniert »erben. ©ie 9lb»eidjung befteljt barin, bafe alle Safubenbungen betont »erben unb bafe im ©en. bie Eafubenbung -a, alb: gor-d neben gor-, ber 23erge, im ©at., Soc. unb $nftr. aber ftatt -a ein betonteb -e in ben Eafubcnbungen eintritt. gaft ftetb ab»eid)enb »irb n u r g o s p d, bie g' v a n, becliniert; bei anberen ©ubftantioen finb abtoeidjenbe 3» rmen pdjft felten, nie jebod) im $nftrumental. 91om. gospe, ©en. gosp-a, ©at. gosp-em, 9(cc. gosp-e, S3oc. gosp-e, Soc. pri gosp-eh, Snftr. igra, -e, bab ©pici; gospodična, -e, bab ftfraulein; zora, -e, bie 2Jtorgenrbtf)e; solza, -e, bie Strane; noga, -e, ber gttfe; — deldvec, -vca, ber ŽIrbeiter; življenje, -a, bab Seben; pomdnjkanje, -a, ber SOJangel; • z gosp-emi. žlahten, -tna, -o, ebel; jiitern, -a, -o, SKorgen*, fr ulj; žareč, -a, -e, gliifeenb, (žare-ti), grenek, -nka, -o, bitter; veder, -dra, -o, peiter, !lar, rein; stanuie-m,stanova-ti, ) r - hlva-m, -ti, j ttJ0 ^ en : 41 žarf-m, žare-ti, gliiljen, [trajen; vzh&ja-m, -ti, aufgeljen; plaka-m, -ti, toeinen; preliva-m, -ti, oergiegett; upa-m, -ti, Ijoffen; živi-m, žive-ti, leten; drži-m, držd-ti, Ijalten; pleše-m, plesa-ti, tanjen; — gotdvo, beftimmt, fidjcrlid); izza, binten aud, 4eroor, m. ©.; nad, iiber, ober, m. $nftr. brez, oljne, m. ©en.; nazdj, juriicf; ako, roenn. Obleka tvojih sester je nova. Od kod imajo tvoje sestre to lepo obleko? Od dobrih gospa imajo one novo obleko. Ali gredO večkrat k onim gospem? Da, gospe bivajo v mestu v gosposkej ulici, in sestre gredč večkrat tja, — Koliko iger že imamo zdaj ? Gotovo ne vem, koliko, ali mislim, da imamo z zadnjo igro skupaj sedem iger. — Ali ima vaša hišna gospa samo eno deklo, ali imd več dekel? Kako naj jaz vem, koliko dekel ona imd? •—■ Ali ne vidiš, koliko isker je tam na tvojej obleki? Ne, moj prijatelj, ker imdrn slab pogled. — Kje stanujejo vaše hčere, ktere so v mestnih šolah? Moje hčere stanujejo vse pri dobrih in žlahtnih gospeh. — Kdo hoče z gospemi igrati ? Z gospčmi hočejo gotovo moje sestre igrati. — Kdo je danes pri hišnej gospej na plesu ? Danes je tam več žlahtnih gospd in gospodičen na plesu. — Izza visokih gor£ že juterna zora žari. Visoko nad gorami je neb6 videti rudeče., kajti žareče solnce že vzhaja. -— Zakaj plakaš, draga hči? vsa si že v solzeh. Težko je sicer človeku pri srci, ako mora solze pre¬ livati, ali naj plakam, draga mati. — Moje noge so močne in krepke, roke pa dobre in zdrave; zategadel upam s pridnimi rokami in vedro glavo brez pomanjkanja živeti. — AJi moreš brata na rokeh držati? Ne, brata ne morem, ali sestro lahko na rokah držim. ©ie »ie I ©pielc fjaben ©ie fdjcn? ©ir Ijaben fdjon mefjrere (več m. @en.) ©pirie. 'fciefed ©piri foll Ijeute bad legte jein. $d) ttriii nidjt mdjr jpirien. — ©itlft bu mit meiner ©djioeftcr tanjen? .g>eute fann id) nidjt tanjen, toeil id) franfe ^iipe fjabe. — © i e o i e 1 2Jtdgbe Ijaft bu in ber fiidje? $n ber fiidje ift Ijeute nur cine SJZagb; benn bie iibrigen SOldgbc Ijabe id) auf bon ff?rfbe bei bcn Slrbeitern. — ©arnm oergiejjen @ic £I)rdncn, tljeucrc IDZuttcr? 3$r 2Iuge ift fdjon oott Sdjranen (@en.). — ©oljin geljen j^ljre STie |)iite beincr ©djmcftcr finb ganj ncu. — .fpinten and ben tjoljen Sergen fjeroor ftrafftt fdjon bie gliifjenbe ©onne. — £)ad Seben oljne SDZangel unb bittcrc ©Ijrdncn ift angenefjnt. !J : ebcr fDZenfd), ber (ki) fleijjige .jpdnbe unb cinen Harcn topf bcfitgt (f>at), fann leidjt oljne fDZangel leben. — ©inb beine f^iige gcfunb? $a, id) Ijabe ganj gefunbe g-iijje. — ©tri)t bad Heine finb fc^on allcin (sdm, -a,- o,) auf bcn ^iijjcn? ©cnn id) bad finb bei (za m. 2Icc.) ben £)dnbcn Ijalte, bann ftel)t ed aufredjt (rdvno) auf bcn giifjen. — ©ie oiel $rauen unb g-rdulcin finb bcnn Ijeute bei beiner iDZuttcr? §eute finb 42 bet uttfercr Sangunterffaltung fiittf gtauen unb fedfž f^rduletn. — 93ift bu fo ftarf, nnc bciti Stttber? gd) 6in in ben (panben gevabe fo ftarf uhe ntein SSruber, in ben giijjen bagcgen (pa) bin id) nid)t fo ftarf. 20. £ecttOU. (gortfegung.) D u a 1. a) ®ie ®edination beb tuei&lid)cn 9lbjectiob ift im Dual gleidj bet' beb fdc^ficf)en. Seint @u6ftantio ift nur bet mit bem gnftv. gleicMautenbc ®atiu ate n ene gonit gtt merfen; bentt bet Stom., 9tcc., Soc. lauten tihe bab Sleutrum: mest-i anf -i, im ®enitiu unb Socat treten bagegett bie i)5Iuralformen ein. Stom. ($cn. ®at. 9fcc. Soc. Soc. 3»ftr. dobr-i dobr-ih dobr-ima dobr-i dobr-i rib-?', rib-, rib-ama, rib-«, rib-«, pri dobr-ih rib-ah, z dobr-ima rib-ama. b) ®ie toei&lidjen v- unb r-@tdmme bedinieten im Dual ganj regelmafjig, ate: crkv-i, bie jtoci Širjen; materi, hčeri; ®at. crkvama, materama, hčerama tc. c) Seim ©ubftantio gospd. tritt nut im ®at. unb $nftr. eine ®uaIfortn ein; fonft fittb fitr ben Dual bie Steralformen £>ei&c= Ijalten, ate: Stom. gospe, ®ett. gospd, ®at. gospema, 2tcc. gospe, Soc. gospe, Soc. pri gospeh, gnftr. z gospema. d) ®ab ©ubftantio mitb im Dual getublfnlicf) mit bem Slttmetale dve, obe oetfnmben, f. 12. Sect. b. rokavica, -e, bet §anbfd)ul); nogavica, -e, bet ©trumpf; kava, -e, bet Saffee; čaša, -e, bab ©laž, Srittfglab; podoba, -e, bab Silb; reka, -e, bet glu§; bajta, -e, bie fiiitte; babica, -e, bie ©rofjmutter; suknja, -e, bet Slocf; — prst, -a, bet ginger, bie 3ef)e; m6st, -a, bie Stiicfe; — zam6re-m, zamoč-i, (avte mog-ti), fbnnen, oettnbgen; vzdigne-m, vzdiguo-ti, Ijeben, auf* ; pokdže-m, pokdza-ti, geigen; — deset, geipt, 1 im Slom. unb dvdjset, jtoanjig,/ 9icc. m. ®cn. zopet, iniebcrum, ebenfalte; včasi, včasih, tttandfmal; toliko, fo oiel; dovolj, genug; vsak dan, jeben Sag, tdglid); pa, aber, bagegett. Koliko nog in rok ima človek? Človek imd dve nogi in dvč toki. Koliko prstov imdš na rokah in nogah skupaj ? Na vsakej 43 roki iu na vsakej nogi imdm pet prstov. Koliko je vse to skupaj ? Na obeh rokah deset prstov in zopet toliko na obeh nogah, to je skupaj dvajset prstov. — Koliko imaš ušes? Jaz, kakor vsak drugi človek, imam le dve ušesi. — Zamoreš, fant, ta kameu vzdignoti? Z obema rokama vzdignem ta težki kamen, ali samo z eno roko ne. — Ali so že tvoja mati zdravi? Ne, moj prijatelj, oni so še na obeh nogah bolni. — Ali še im4š bele rokavice ? Da, ljuba teta, jaz še imdm dve beli rokavici, ali dve ste že črni. — Kje ste tvoji novi nogavici? Novi nogavici že imdm na nogah. — Koliko kave pije tvoja sestra? Moja sestra pije vsako jutro dve čaši kave, ali včasih še več čaš. Koliko čaš pa ti navadno piješ? Jaz im£m z dvema čašama celo zadosti. — Ali še imajo tvoj oče oni dve krasni podobi doind? Da, imajo še oni lepi podobi domd. Zakaj to prašaš? Zato ker hočem očeta prositi, da naj pokažejo oni dve podobi našima hišnima gospema. Kje ste vaši hišni gospe ? Obe ste tam v stranskej sobi pri tvojej materi. — Koliko rek teče skoz vašo deželo ? Skoz našo deželo tečete dvč reki, in sicer jako veliki reki. — Mi imamo dve lepi hiši in dve slabi bajti. V obeh hišah stanujemo mi, to je stariši z otroki, v bajtah pa babica in ded. Koliko sob je v vsakej hiši? V vsakej hiši ste dve veliki sobi in dve mali izbi. — Koliko sukenj im&š za zimo? Za zimo imdm samo dve suknji. Ali moreš samo z dvema suknjama izhajati? Da, moj dragi, z dvema suknjama lahko eno zimo izhajam. 355 ie uiel ^litffe ffiejjctt buvd) unjcve @egenb? ®uvdj unfeve @egcnb fliejjen gtoei fleinc glttffe. $iil)vt dne Sviicfc iibev jene gtoei gdiiffe ? Ueber bcibe $Iiiffe fiiljvt jetjt cine ncue Svitcfe. ^jt ed meit uon f)iev (od tod) bid gu (do) jcncn gtoei $liiffen? Jlcin, inein .fpevv, ed ift nur cine flcine ©tunbe bid 311 ben beiben gdtiffen. — ®u fjaft gtoei flavte |)dnbe. 9 Kit folrfjcn (3iuei) ftarten fpdnben fannft bit aud) uiel I)eben. $d) fann mit einev $anb mel)v ^ebeit, ald bu mit bcibett •§anben. $d) glaube nidft, ba§ bit mit einev §anb fo uiel l)ebft, ald id) mit beiben. — Sie uiel fjfingev f) a ft ' 3U nil f bciben §dnben ? Sluf beiben fpdnben t)abe id) 3el)n ginger. — $ft $I)ve 3 Tod)tev nod) an beiberi §iifjcn fvant? Stein, §evv Slvgt, fic ift nidjt tnefjv an beiben $iifjen Ivani, fonbevn nuv nož an c in e m. — Sofjer fomtncn jene gtuei grauen ? @ie iotnmen cben and bev @tabt. Sev fommt nod) mit beti (3tuei) ^ratien? Silit ben (3toei) $vauen fummt nod) cin fleined Slldbdfen. — |>aft bu, @d)ioe|tev, nod) iocij)e §anbfd)itl)e ? Sluv 3toci .fbanbfdju^e finb nod) todj), bie anbeven bagegen finb atle fdpoavg. — Sie uiel @lafcv Saffee (®en.) tvintft bu geiobfjnlid) in bev ^vul)? ^d) tvinte in bev f^vitb) gtoei gvojje, 2lbcnbd abev 3ioei flcine @ldfcv .faffee. — STvinfft bu oid Saffev (@en.)? $dt tvinte menig Saffev. Silit 3iuci ©lafevn Saffev ftabe id) tčiglid) gang genug. — Sev moffnt in eucven gtoei neuen §anfevn? $n unfeven gtuei netten .fpdujevn moljnen tuiv S?tnbev nnb unfeve Sltcvn, batin abev and) nod) groci alte ^auen mit gtoei jttngen £bd)tcvn. 44 21. gection. $ie 2>crBtt reflc^itia. ta) 5Die 93er&a reflepioa (guritcCfit^renbe 3 c 'b»brter) merbcn, ab* tocidjenb »om ©cutjdjen in atten brei Merjen en unb 3 a ^ en mit bent 9?efIeyiDpront>men sč (j i d)) »erbunben, regelmdjjig conjugtert, ald; S ing. 1. jaz se veseli-m, id) freue m i d), ober veseli-m se, 2. ti se veseli-š, bu freucft b i d), veseli-š se, 3. on (-a, -o) se veseli, er freut j icf), veseli se. Dual. 1. midva se veseli-va, fem. -ve, veseli-va se, 2. vidva se veseli-ta, unb -te, veseli-ta se, 3. onadva se veseli-ta, neutr. -te, veseli*ta se. Pl ur. 1. mi se veseli-mo, veseli-mo se, 2. vi se veseli-te, veseli-te se, 3. oni, one se veseli-jo, veseli-jo se. HJorlftclinitj: ®aS Jteficpiopronomen se ftcfjt meift »or bem SSerbum, jebod) ni e im 5Cnfange eined @a|ež. 53ergleid)e bie 5BorD fteHung in folgenben @a£en: Jaz se naj veselim. Naj se jaz veselim, ne ti. Ali se veseliš? Jaz se ne veselim. Zakaj se danes ne veseliš? Ali se hočeš jutre veseliti? Nočem se veseliti; veseliti se nočem. On se naj danes ne veseli. b) 33erba, bie im £)eutjd)cn nid)t rejlepio finb, toerben im @io* »enijdjen bfterd reffe^iD gebraudjt; j. 53. meinen, jočem (jdkam), jokati se; Iad)en, smejim, smej&ti se; lernen, učim, učiti se O M te^ren ); meiben, varujem, varovati se ( fic^ puten, in 3tcpt neumen); peijien, imenujem, imenovati se, (* jicp nennen); igram, igr&ti (se), jpielen. sprehod, -a, ber ©pajiergang; na sprehod peljati se, jpajieren fafjren; deček, -čka, ber Snahe; vprašanje, -a, bie $rage; cesarstvo, -a, bad Saifertpum; veselica, -e, bie Unterpaltung; pristava, -e, ber SDžeier^of; tovaršica, -e, bie ©efdprtin; drž&va, -e, ber ©taat; Dunaj, -a, 5Bien; Celovec, -vca, Slagenfurt; Mdribor, -a, dliarburg; Grddec, -dca, (Siraj; Ptuj, -a, i|3ettau; Ljubljdna, -e, 8aibad); DiAva, -e, bie £)rau; — hud, -a, -o, jdjlimm, boje; hudoben, -bna, -o, boje, jd)led)t; pre-mfzel, -zla, -o, ju fatt; tolik, -a, -o, jo grofi; kordški, -a, -o, fdrntnerifd), Sdrntner*; štajerski, -a, -o, fteirijd), ©teirerD; sme-m (and smeje-m), sme-ti, biirfen; zabdvlja-m, -ti se, fid) unterljalten; zahvali-m, -ti, banfen; upa-m,-tise, fid) getrauen, doagen; 1 Na Koroškem, na Štajerskem ober v koroškej, štajerskej deželi, in Sarnten, in Steiermarf; beadfite bie »erfdjiebeuen i)5rSpojttionen. 45 k6plje-m, kopa-ti se, baben; tepe-m, tep-s-ti se, ftc§ jdjlagett, raufen; boji-m, bd-ti (and boja-ti) se, fiirdjten; peljd-m, -ti se, fafjren; grize-m, griz-ti, beifen; imdm, ime-ti se, fic^ befinben: počuti-m, -ti se, fid) fiiljlett, be* ftnben; — saj, mcnigftend, bod), freilidj, ja; kolikokrat, lote oft; dvdkrat, gir»eimal; zrdven, 2lbt>., mit, bancben; pred, rov, m. $nftr. izmed, unter, aud, m. ®ett. Zakaj se jočeš, moja draga sestra? Ali se ne smem jokati? Naj se joče, saj je Se otrok. — Ali se danes na veselici dobro zabavljaš ? Zahvalim za vprašanje, moj dragi! jaz se jako dobro za¬ bavljam. — Tvoj brat se jako pridno uči; on je eden izmed prvih učencev v šoli. Ali se tvoj brat ne uči dobro? Moj brat ni tako priden kakor tvoj; on se vedno z malimi dečki igri — Kako se imenuje naše glavno mesto4 Naše glavno mesto se imenuje Dunaj. Da, to vem, kako se imenuje glavno mesto našega cesarstva. Kako se pa imenuje glavno mesto naše dežele ? Glavno mesto naše dežele se imenuje Ljubljana. Kako se imenuje glavno mesto v koroškej in stajerskej deželi? Na Koroškem in Štajerskem se imenujete glavni mesti: Celovec in Gradec. Ktera reka teče skoz Koroško in Štajersko? Reka, ki (metdjer) teče skoz Koroško in Štajersko, imenuje se Drava. Mimo kterih mest teče na Štajerskem reka Drava? Ona teče mimo dveh. Kako se imenujete? Imenujete se: Maribor in Ptuj. — Ali se upaš v velikej vodi kopati ? Da, upam se; jaz se večkrat ce!6 v jezeru kopljem. — Zakaj se smejiš? Naj se smejim. Ali ne vidiš, kako se onadva tepeta? — Kolikokrat se v tednu učite z mojimi otroki na vrtu ? Vsak teden se učimo enkrat ali dvakrat skupaj na vrtu. — Zakaj se našega psa tako bojiš? Bojim se vašega psa, zato ker je jako hud. — Kam se peljate danes na sprehdd? Jaz se danes peljdm z mladima sestrama in stariši na sprehod tja do naše pristave. Ali se smem zraven peljati? Ne, moj dragi, ti se moraš danes učiti. — Kako se imate? Jaz se danes dobro imdm. Ali se še slabo počutite? Ne, danes se zopet dobro počutim. Saram nimmft bu biti) nictjt nor unferem §unbe in 2(djt ? Sanmi fott id) mid) nov cucvem braoen §unbe in tfdjt netjmen? Sv bcigt bod) (saj*) nidjt. — Sanmi meinet ftljr, mcinc liebcn tinber ? giifjct $f)r eud) tgute nidjt mol)! (gut)? Sir fii^len unč, Keber Stoter, gang molji; atlcin mir meinert, meit mir fjtmgrig finb. — Sarum meinet $(jr (jmei), ©djmeftern? <2o grofe ilHabdjen biirfen nidjt meljr meitten. — Unter« Ijdttft bu bid) fjeute gut? $d) banle fiir bie g-rage; id) u rt termite mid) bei biefer Untcrljaltung oortrefflid). — Sernen bcine ©d)iilcr gut? $a, ittein g-rctmb, fie leruen atle fe^r bran. — Sie ^cijjt bie .fjaimtftabt unjcred taijertijinnd ? ®ie giauptftabt unjcreS ©taatcd Uctpt Sien. Sie fjeifjt bie giauptftabt unfered 8anbed? ®ic £>auptjtabt unfereS * SBemt saj f>ert>orgeItot>en rocrfcen fott, fo fie^t e§ im Snfange ieS Safeel. 46 8anbcS fjeijjt Siagenfurt. SGSie Ijeifjt bie §auptftabt in ©teiertnarf ? ©ie fpauptftabt in ©teiermarf ^ei^t ©raj. ®ie ©tabt JHagenfurt ift nic^t io grojj mie ©raj, unb ©raj mieberum rtic^t jo graji wie 933ien. — ®etrauj't bu bid) in jo faltetn SBaffer ju bab e n ? $d) babe tmmer in foldjem SBaffer; bcnn ba§ SCBaffer, in meldjem id) babe, ift bod) (vendar) nicfjt ju falt. — SBarutn fdjfgget $l)r eucf) ? 2Bir fd)Iagen unS nidjt, ajfutter, fonbern mir fpielcn nur. — SBarum ladjen @ie fo uergniigt (vesel, -a, - 0 )? 8ajjt unb einmal (ad)en; fonft miiffen mir ja fo immer lernen. —• SBoljin fa()rert mir Ijeute fpajieren ? $d) tocij? nod) nid)t, moljin mir f)eutc fpajieren faken foilcn. ©arf ber ftcine ©ruber and) mitfafjren? Gr fotl nic^t mitfaljren, beitn er ift nod) ju ftein. — SBie gebt ež ^t)nen peute (= mie befinbcn @ie fid)) ? 3)fir getjt cž Ijeute mieberum fetjv gut. 22. ^ectton. (gortfebung.) 0 cifjc« unb bas bcut)d)e Jlttttt. a) ®aS ©crfmtn Ijeijjcn mirb im ©ioocnifdjen in ber fhebenS- art: 3Bie Ijeifjt (ber ©ruber)? bei ber gragc nad) bem ©aufnamen burd): Kako je (bratu) ime? * mie ift (betu ©ruber) ber fftame? — bei ber $rage nad) bem ©djreibnam en burd): Kako se piše (brat)? = mie fdjreibt ficf) (ber ©ruber)? miebcrgcgeben. — 9fad) bem iftamen ber Sdnber, ©tdbtc unb anbcrer ©egenftdnbe fragt man mit: Kako se imentije? Kako se zove (< mie nennt, ruft fid)) t 6 ali 6110 mesto? j. ©. t& ruda se imenuje zlat 6 , bicfcS Grj ^eipt ©olb. b) ®aS bcutfdje man mirb meiftcnS oermittcift beS fRcfiepio^ pronomenS se aubgebriicft, alž: govori se, man fpridjt, eigentl. cS mirb gefproi^en; to se ne more zvedeti, baS fann man nidjt erfafjren; to se naj hvdli, baS fotl man loben ; t 6 mesto se imenuje Grddec, biefc @tabt nennt man ©raj, eigentl. biefe @tabt mirb ©raj genannt; benn and) baS fpaffioum (bie tcibenbe $ornt) mirb im Siooenifdjen faft burdjgeljenbS »ermittetft beS ffiefiejnopronomenS se unb bež SlctioumS beS geitmorteS miebergegcben, atž: govori se, cž mirb gefprodjen; dbstikrat se njegčvo ime imenuje, oft mirb fein Stane genannt. ©a§ beutfdjc m a n fann ferner burdj bie 3. fperfon sing. ober plur. audgebriidt merben, mcnn man fid) alS ©ubject ben ©egriff „ber SJtenfd) ober bie 2 Jten]d)en‘‘ benfen fann; unb felbft burd) bie 1 . iperfon plur., menn man baS man mit mir, unb burd) bie 2 . ijSerfon sing., menn man eS mit b it »ertaufdjen fann, j. ©. Mčjega prijatelja i m e- nujejo pravičnega sodnika. Starišem moramo hvaležni biti. Pridno se m 6 r a š učiti, ako hočeš kaj vedeti. logar, -ja, ber gorfter; medved, medved-a, ber ©dr; župdn, -a, ber ©iirgermeifter; koldr, -ja, ber SBagner; krčma, -e, gostilna, -e, 1 baž ©aftljauž; gostilnica, -e, j lipa, -e, bie Sinbe; 47 SS,} * ««. marjetica, -e, bie ©djliiffelbiume; kavarna, -e, bab $affecl)au8; — deželen, -lna, -o, lanbfdpftlid), Sanbed«; — zove-m, zva-ti, rufen; prdvi-m, -ti, fagen, nemten (m. ®at.), erjdfjlen; zah&ja-m, -ti, ju geijen pflegen; moti-m, -ti se, fidj irren; tfdi-m, -ti, befpupten, beftimmt fagen; pogovarja-m, -ti se, fid) befpre« djen, untemben; godi se, godi-ti se, ed gc^t, cd gefd)ie!jt; Bor«, guge|cn; — precej, jiemlidj; skoro, faft, t>cinnf;e; o, oon, iibev, tu. Soc.* Kako je tvojej sestri ime? Mojej sestri je Berta ime. Kako se piše troj prijatelj ? Moj prijatelj se piše Volk. Kako se zove vaš trg? Naš trg imenujejo Lemberg. Kako se pravi vašej hiši? Našej hiši pravijo „pri Logarji". Kako se imenuje krčma na velikem trgu ? Krčmi na velikem trgu pravijo „pri Jelenu". Kako se zove gostilna, v ktero ti zahajaš? Gostilno, v ktero navadno zahajam, imenujejo „pri Medvedu". Kako se pišete, moj prijatelj? Jaz se pišem „Sluga“. Kako pa je tvojej hčeri ime? Mojej hčeri je Amalija ime. Kako se imenuje v vašem mestu prvo gledišče? Prvo gle¬ dišče imenujejo deželno, drugo pa mestno gledišče. Kako zovete vašega psa ? Naš pes se zove „Hektor". — Kako pravijo onemu drevesu tam pri potoku? Temu košatemu drevesu pravijo „lipa“. Kako imenujemo to cvetlico? To cvetlico imenujemo marjetico. V mladih letih se moraš pridno učiti, ako hočeš v starih dobro živeti. Kaj se govori danes v mestu? Jaz ne včm gotovo, kaj se v mestu govori; ali če se ne motim, pogovarjajo se o novem mestnem županu. — Kako se godi tvojim starišem? Mojim stari- šem se godi, zahvalim za vprašanje, precej dobro. Ali se še na deželi ne ve, kaj se v mestu godi? Skoro se upam trditi, da se še tukaj ne ve, kaj se v mesto godi in o čem (inoviibcr) se tam po¬ govarjajo. Sffiic Ijeifjen $[)re (jmci) £bd)tcr? SDtcinc (jmci) £odjter fjcijjen 2)iaric unb 2inna. ffiie fjeificn brine (jmci) g-reunbe in ber ©tabt? @ie (2) ifeiffen „©luga ; ' unb „8ogar." 2Bie ruft man bcincn .grnnb? aiJrincn |junb ruft man 2Bic Ijcifst bad £l)eater auf betu .fjauptpla^e ? 5DaS £()eatcr auf bcm $auptplafce ^cigt bab ©tabt« tijeatev. JBie nennt man benn bab £!)catcr itt ber .jpcrrtngaffc ? Tticfcb TEjeater nennt man gemofplicf) bab Sanbedtfeater. $n mehfied ©aft« band pffegt man ^itcr gemblfnlicf) ju geijcn? £)icr pflegt man getuo^nTic^ in bab ©aftipub: „6eim Saven" ju gcijcn. 2Bte nennt man euer $affeel)aud ? ®ad $affcel)aud, in bab mir ju gei)cn pftegen, btcifjt Guropa. SBie nennt man (pr&vi-ti, m. £at.) bab .jpaub euereb 9tadp * 53e(onber§ in SSerbinbungen, trte: fprfdjen BO n, iiber ctmaž, raofiir nid)t bic 5)Srdp. od angetoenbet inerten foDfte. 48 bard? 5)ad §aud unfered fjiadjbard nennt matt „beim SBagner". ^jeift euer Slacfbar and) „Koldr“ ? Slein, tnein greunb, er fd^rcibt fidj „Jeleu“. $Bic nemtt man btefen Saum Ijier neben bem |)aufe? $>iefen bilten Saum nemtt man „Sinbe". SBie Ijeifjt jened ©bft bort anf bem STifdje? SDiefeS Dbft nennt man (prdviti) „$firfi^e''. SJJZan muf in jungen $aljren fleifig fein, menn man einmat gut leben mili. SBad fpridjt man fjeute unter ben Sladjbarinncn ? 9Jtan fpricbtt, mie id) gtaube, »on ber ^jodjgeit meiner £od)ter. SBad jpridjt man benn im iOlarfte? $m 9L)?arfte berdtlj (= befpricpt) man fidj iiber ben neuen 23iirger= meifter. 9Bie geljt ed jefjt beinetn Sruber in ber <3tabt? Sfteinem Sruber geljt ed jefct gut, attein meiner Sdjmefter get)t ed gerabe in biefer geit fefjr fd^Iec^t. 23. £ection. $ie Sedination Ker meiblidjett is6tamute. a) 3 U ^ en meiblidjen b@tdmmen gefbren alfe confonantifdj aužlautenben ©ubftantioa, bie im ©enitio Singularis bie Enbung -i befomtnen; ald: nit, ©en. nit-i, ber §aben; miš, ©en. miš-i, bie 9)Zaud; ober mit bet enter ©afndenbung: klop, ©en. klop-i, bie San!; peč, ©en. pee-i, ber Ofen. Sci ber SDeclination ber meiblidjen b@tdmme gibt ed im Singular nur b r e i oerfdjiebene ^ortnen, ndmlidj bie fiir ben 9Zom., 2lcc. unb Soc.; bie fiir ben ©en., 35at. unb Soc. unb bie fiir ben $nftr. — ®ie ©ubftantioa mit betonter ©enitioenbung betonen im Sing. audj bie ©nbung bež jjnftrumcntald. Singular. Slom. ©en. ®at. «cc. Soc. Soc. asnftr. nit, ber g-aben; nit-i, nit-i, nit, nit, pri nit-i, z nit-jo, aud niti-jV g6s, bie ©and; gos-i, gos-i, gos, g6s, pri gos-i, , z gos -jo. b) ®ad bemeglidje ober t)aIboocaiifd;e e ber ©nbfitben, mie -el, -em, -en, mirb mie bei ben mannlidjen ©ubftantioen (f. 6. Sed.), menn bad SBort am Snbe madjft, audgeftofen, ald: mis-el, ©en. mlsl-i, ber ©ebanfe; pčsen, ©en. pesn-i, bad Sieb; bolčzen, ©en. bolezn-i, bie Sranffjeit; oergl. cfkev, ©en. crkve. £>er 3 n ftrumentat lautet bei biefen er Snfd) fte^t }e|t »or bent ©fen. SBem geprett bie §elber mtb ©arten »or euerem ©orfe? ®iefe $elber unb ©arten geljbren bent ganjen ®orfe. SBSettt ge^ort benn ber Sffialb Vinter betn Sorfe ? ©er 9BaIb ^inter bent ©orfe gelfort unferer §aubfrau. SBoljin gef)ft bit mit bem Sidjte in ber |>anb? $dj gefte mit bem 8id)te in ben Selier. $ft eb in bcinem Seller finfter? $a, benn mein fietler liegt tief unter (pod $nft.) ber Srbe. $n ber f^abel tieft man oft, trie fidj ber SJienfd) mit bem £f)iere unterrebet. 24. £ecttOtt. (gortfefcung.) a) 3 U ben tcieiblic^en ©©tammen gelforen »iele jtoeb unb ntefir* fi!6igen ©ubftantioa, bie auf -dd (Sofiectioa), -dst, -dst, -ist, -6st, -list, -dzen, -dzen aublauten, alb: suhljdd, -i, bab ©iirridjt, trodene modrdst, -i, bie SBeibljeit; 9teifer; čeljdst, -i, bie Simtlabe, ber obldst, -i, bie ©etoalt; Sinnbaden; obrest, -i, ber gutb ; goldzen, -zni, bie Dteptilien; korist, -i, ber 9ht|en; bolezen, -zni, bie Šranfffeit. b) 23efonberb jalflreid) finb bie aub Slbjectioen abgeteiteten @u6= ftantioa attf -ost, tueldfe toie bie beutfc^en ©ubftantioa auf * ^ e i t unb »feit Stgenfdjaften unb 3 u ft d n b e bejeidfnen, alb: mladdst, -i, bie $ugenb, »on mldd; st&rost, -i, bab SUter, »on stdr; milost, -i, bie ©nabe, DJtilbe, »on mil, gndbtg, fanft; pravičnost, -i, bie ©erecftigieit; čednost, -i, bie Sleinlidffeit, bie ©ugenb; (čeden, rein, nett); nehvaležnost, -i, bie Unban!6ar» feit, Unban! *; ndglost, -i, bie ©djneliigleit, (ndgel); neddlžnost, -i, bie Unfdfuib, (ne¬ dolžen) ; pohlevnost, -i, bie ©entutf), ©anfri mutl), (pohleven); trdost, -i, bie .fparte, ©trenge, (trd); pobožnost, -i, bie grommigleit, »on pobdžen. kdzen, -zni, bie ©trafe; kritij, -a, ber ®bnig; bldgo, -a, bab ©ut, bie ŽBare; ddlo, -a, bab Serf; domovina, -e, bab ©aterlanb ; resen, -sna, -o, ernft; potreben, -bna, -o, notfjtoenbig; mdder, -dra, -o, rneife, flug; plačuje-m, plačevd-ti, jat)len, be< lolfnen; oprdvi-m, -ti, aitbridjten, tfptn; terja-m, -ti, forbern, abforbern; SS&:«;) «*<•-. dondša-m, -ti, »erfdjaffen, Bringen; mndgokrat, oft, oftmalb. * ®ie Stegation ne gibt »or ein SBort gefe^t bemfet&en eine tiegatise S8e= beutung, toie bal beutfcbe un», ati: ne-hvaležen, umbanEbar: ne-navadno, un= gemfibnlicf)- 51 V mladosti se naj človek veseli, kajti v starosti je življenje resno. Pravičnost je lepa in državi potrebna čednost. Prvo oblast v državi imd kralj ali cesar. Ti si in ostaneš vedno v mojej oblasti. Pravičnost tvojih sodnikov moram zarčs hvaliti, kajti tvoja kazen je sicer velika, ali to kazen moraš pravično imenovati. Naš kupec v mestu imd od našega blaga mnogo koristi. Svet navadno dobra dela z nehvaležnostjo plačuje. Z naglostjo se včasih mnogo, včasih pa tudi malo opravi. Mladenči in deklice naj vedno v nedolžnosti in pohlevnosti žive. Kakošno obrčst terja tvoj sosed od tvojih dolgčv? On hoče od mojih dolgov prav veliko obrčst imeti. Z milostjo se mnogokrat več opravi, kakor s trdostjo. Danes hočem v peči s suhljadjo zanetiti. ®ie erfte Sugenb guter Slidjter joll bie ©eredjtigfeit feitt. $<§ merbe mit ber ©tretje jufrieben fein, benrt meitte Stidjter lieben bie ©eredjtigfeit. SBeije ltnb gute Seljrer unterridjten bie Sinber gum grojjen 33ortIjeile bež Saterlanbež. 1 ©n gutež 2Berf 6eIof;nt man oft= malž mit Unbant. SDiit ©cfjnelligteit fonnen mir ntandjmal Diet auž= ridjten. ijn ®emutlj unb Unjdjulb ju leben ift fiir bie $ugenb cine fe^r fd^dne STugenb. $ut Stltcr ift baž Selen ernft, bežljalb molten mir unž in ber $ugenb freuen. fjabe c ' nc gtof)« ©emalt iiber (črez) bie Sinber. jjiinf $aljre bleiben bie Sinber in meiner ©emalt. 2Baž fiir einett $inž jafjlft bu ber §aužfrau oon ben ©djulben? muf; ber §aužfrau oon menigen ©djulben cinen groben $inž jaijlen. §eute joti man mieberum einmal mit bem iDurridjt im £)fen einljeijen, benn Jjeute ift ež nid^t befonberž falt. SOieine SSBare bringt bem Taufer oiel (mnogo) Sluten. 25. £ectt01t. (^ortjetjung.) P1 u r a L a) ®er Slom., SHcc., 23oc. plur. jinb gleidj. ®ie ©nbungen bež ®at., Soc. unb $nftr. nntcrfdjeiben fidj oon benen ber meiblidjen ii - iDedination burd) ben Socal -i. ©ubftantioa mit beton ter ©enitioenbung im Singular betonen im Plural burdjgeljenbž bie ©ajuženbung unb Ijaben im ®at. unb Soc. ftatt -im, -ih ein betontež -em, eh. 2 Slom. nit-i, ©en. nit-ij, ■Dat. nit-im, 9lcc. nit-i, S3oc. nit-i, Soc. pri nit-ih, $nftr. z nit-imi ob. gos-i, gos-fj, gos-čm, gos-i, gos-i, pri gos-4h, it-mi, z gos-ml. 1 Ueberfe^e: bem Saterlanbe jum (na m. 2£cc.) — SSortfjeite. 2 ®ie§ ift bie ffiirtung bež Sccentež, ber « 1 $ -a in -e »erttonbett, atž : gosp-em, gosp-eh; f. 19. Sect. b. 4 * 52 3Utmerkung: $m ©enitio plur. toerben audj bte $ormen oljne j gefdjrieben, alg; uit-i, gos-i. (Spradjgefdjidjtlid) unb gum Unterfcfjiebe »on anberen gleicfjlautenben jermen foiien fie jebodj ftetg mit j ge» fcfjriebert merben. b) ^m $nftrumental Ijaben bie coffe ©nbung -imi (nit-imi) bic meiften einftlbigert ft a m m b e t o n t e rt <3ubftantioa unb aKe meljrfilbh gen mit bem Ijatboocalifdjen -e, alg: misl-imi, bolezn-imi, pčsn-imi; bie (Šnbung -mi (nit-mi) befommen bagegen bie iibrigen meljrfilbtgen Subftantioa, barunter befonberg bie auf -dst, -est, -ist, -dst, -ust, al§: obldst-mi; korist-mi; čeljust-mi; s piščal-mi oon piSčal, -i, bie ijjfeife; z živdl-mi Don živš.1, -i, bag ©fjier. c) 9tadj bem Plural ber i *©ecIination (gos-i, gos-ij) mirb audj ber Plural oon oko, oččsa, bag Sluge, becliniert; benn neben bem regelmdfeigen neutralen Plur. oččsa, očds jc. mirb Ijaufiger ber Slom. oči, (Sen. očij, ©at. očem, Stcc., SSoc. oči, Soc. pri očeh, $nftr. z očmi gebraudjt. ©ie 'ipiuralform oči ift ftetg meiblidjen ©efdjledjteg: dobre oči, gute Stugen. n6č -i, bie 9tadjt; strin, -i, bie @eite; reč -i, bie @ad)e, Slngelegenljeit; ljubezen, -zni, bie Siebe; čist, -i, bie (SIjre, pl. ©Ijren« begeugitngen; ldž, -i, bie Siige; kokoš, -i, bie §enne; -— mladina, -e, bie $ugenb, (bie jungen Sente); lisica, -e, ber $udjg; ovca, -e, bag ©djaf; trata, -e, bie §lur; — niuk, -a, bte 8ei)te; grdzd, -a, bie ©raube; grčzdje, -a, bie ©rauben; žrjiv,..-a, ber $ranidj; tit, -d, (-a), ber ©ieb; — ogromen, -mna, -o, grofeartig, fef;r grofe; Iz basnij in pesnij se mladina mnogo koristnih naukov nauči. Ktere basni že znajo tvoji učenci ? Moji učenci že znajo več basnij, kakor basni o lisici in grozdji, o goseh in žrjavih, o ovci in psu. — Po zimi so noči dolge, po letu pa kratke. V poletnih nočeh je prijetno sprehajati se po vrtih ali malih gozdih. — Ali je v vaših krajih mnogo vasij ? V naših krajih je nekaj malih in nekaj velikih vasij. Pred in za vasmi rastejo nenavadno visoka sadna drevesa na lepih tratah, ob straneh se pa razprostirajo polja in travniki. — koristen, -tna, o, ttiifclidj; poleten, -tna, -o, fommerlidj, (leto, -a, ber ©ornmer); zimski, -a, -o, minterlidj, SSinter*; sdden, -dna, -o, Dbfri ; sdd, -d ; prčst, -a, frei; — znd-m, zna-ti, fennett, fbnnen; nauči-m, -ti se, crlernen; razprostira-m, -ti se, fidj aug» breiten; utika-m, -ti se, fid^ einmifdjen; briga-m, -ti se za (3tcc.), fidj {iimmern um; sprejema-m, -ti, empfangen; ravnd-m, -ti s kom, umgefjen mit $mb.; ujame-m, uje-ti, fangen; ob, an, $rdp. m. Soc. 53 Zakaj se utikate vi v naše reči? Naše reči naj ne bodo v vaših skrbčh. Vi se motite, dragi gospod; jaz se ne brigam za vaše reči. ■— Našega cesarja sprejemajo vsa mesta, trgi in vasi z veliko ljubeznijo in z ogromnimi častmi. — Koliko lučij je videti tam v gradu ? Jaz vidim samo pet lučij. —• Kako ravnd vaš hlapec z živalmi? On ravnd prav lepo z živalmi. — Z lažmi se ne more mnogo opraviti; da, še celo tat se v lažeh dostikrat ujame. — Kje so naše gosi? Naše gosi so s kokošmi tam na polji. — Ali še imate dobre oči? Jaz še imžm celč zdrave oči. Ali ne vidite s prostimi očmi tako daleč? Ne, moje oči so že slabe,- in jaz ne morem tako daleč videti. — Kaj vidim v vaših očeh ? Iz vaših očij tečejo solze. Zakaj se jočete? Naj se jočem, kajti jaz sem jako žalosten. $n ben $abeln fittb oiele (mnogo) nit(slid)e Seljren fiir bie $ugenb. — SBer fingt jo fc^one Steber? 35iefe fdjonen Steber jingen meitte (jmei) @d)meftern. Šbmten beine Sinber fdjon lejen? @ie fonnen fd)on lejen. ©ollen fie etmaž (oor)lejen? @ie fofiett einige $abeln lejen. — Sffiaž mad)t $l)r 311 |>aufe in (po Soc.) ben langen 2Binternad)ten ? $n ben JBinterndd)ten fpielen mir mand)mat; jebod) bfterd fingen mir and) luftigc Sieber. —■ $e(5t Ijaben mir ^errlid^e @ommerndd)te. ^n joldjen 91dd)ten ijt ed fitrmaf)r Ijerrfid) in (po) ben ©arten unb Siefen ju jpajieren. £)inter ben 35orfern breiten fid) groge SBiejen unb frud^t= bare jjfelber aud. — ®ein SSater fiimmert fid) mcnig um beine 3tn- gelegengeiten. Jiein, bu irrft btd),-menit bu baž gtaubjt; er fann fid) um nteine Slngelegen^eiten nicl^t met;r (bolj) fitmmcrn, at« er (id) fiimmert ; benn bte @orgen meined 93aterž finb grog. — Sluf (na) meldjer @eite ftel)t bein Sruber? ©r fteljt auf unjerer @eite. — 9Bad mdcgft ba an ben Jlanbern (<$eiten) euered ©artenS? 8ht ben Jidnbertt unjerež ©artenž madjfen lauter (sam, -a, - 0 ) S31umen. — SDiit ben 3J)ieren jo£C man fdjon umgeljen. — 3)?it Siigen rid)tet man itidjt oiel and. — 9Bie oiel Sidjter brennen in beinent fjimmer ? $n meinent gintmer brennt nur cin Sidjt. 33ei e in e m Sieste fannft bu nid)t lejen; ba (tukaj) I)aft bu mel)rere (več) Sid)ter. — 2Ba« je^en nteine Sluge«? SBarutit f)aft bu £§rdnen in ben Slugen? £>aft bu nod) gute Slugen ? SCTJeine Slugen jinb nod) fegr gut. @iel)ft bu nocg mit frcien Slugen auf bie ©tabtuljr ? giirmagr, id) je^e nod) mit freien Slugen auf bie @tabt* ul)r. $e|t fel)e id) erft, bag nteine Slugen nidjt jo gut finb, mie beine. 26. £ection. (tjfortje^ung.) D u a 1. ®ie £)eclination bee Duals unterfdjeibet fid) bei ben i -- @tammen oon ber bež Plurals nur burd) ben mit bem ^nftrumental gleid); lautenben 35 a t i 0 . ©ubftantioa mit betonter ©enitioenbung im Singular befommen im ®at. unb $nftr. ftatt -ima ein bctonteS -črna. 54 Jtom. nit-i, gos-f, ©en. nit-ij, gos-lj, ®at. mt-ima, nit-ma, gos-ema, Stcc. nit-i, gos-f, SSoc. nit-i, gos-i, Soc. pri nit-ih, pri gos-eh, $nftr. z mt-ima, nit-ma, z gos-ema. Sejiiglid) ber dnbuna -ima, -ma (nit-ima, nit-ma) qilt bie 9ieqel Bom $nftr. plur., f. 25. 8ect. b. lastndst, -i, bie Gčigenfdjaft; juha, -e, bie ©uppe; pdstelj, -i, ba§ 23ett; dolina, -e, baS Sdjal; odkritosrčnost, -i, bie §fufrid)tig= bfva-m, -ti, fein, mo(nen; feit, Dffenljerjigfeit, (-srčen) ; zakrpa-m, -ti, ju=, aušfltcfen; poštenost, -i, ©fjrlicpeit, (poštčn); napdja-m, -ti, betoaffern; večerja, bad Stbenbeffen; cisto, ganj, ganj unb gar. Jaz sem do niti moker. Ali je tvoja suknja še mokra? Da, na občh straneh je še čisto mokra. — Ali vidiš pri dveh lučih brati? Da, z dvema lueima se že vidi dobro brati. — S tvojima lastnostma smo vsi zadovoljni. Koliko nočij še ostaneš pri mojih stariših ? Jaz mislim, da še dve noči pri tvojih stariših ostanem. — Kakošno večerjo imamo danes? Danes imamo juho in dve kokoši za večerjo ; mislim, da imamo z dvema kokošima zadosti. —■ Koliko vasij stoji tam na griči? Na griči ste samo dve vasi. Kaj pa je za vasema? Za vasema je velik gozd z visokimi smre¬ kami in košatimi bukvami. — Koliko časa že bivate v mestu ? Jaz že bivam dv4 spomladi in dve jeseni v mestu. — Ali še imaš dve niti? Da, ravno dve niti še imam. Ali moreš z dvema nitima suknjo zakrpati? Da, dve niti bodete ravno zadosti. $ft betne Slcibung nafj? SSJŽeitte ffleibung ift auf beiben ©eiten ganj naj). — ©inb ©ie mit jmei neuen 33etten im $immer jufrieben? 2ftit jmei neuen 23etten unb 23anfen bin id) erft ganj jufrteben. — 2Mn $reunb (at jmei Bortrefffidje ©igenfdjaften. Sie (eijjen feine jmei ©genfdjaften ? ©eine jmei ©igenfdjaften (eifjen Stufric^tigfeit unb &(r* lidjfeit. — Sie lange gebenfft bu nod) bei meinern Sruber 311 bleiben? $d) bleibe nod) jmei S^ac^te (ier. — Sie niel ®orfer finb benn ba in bem grofšen £(ale ? $n biejem Sijale finb nur jmei ®brfer, unb in beiben !Dbrfern jufammen finb nur je (in .fpaufer (®en.). Vinter ben (jmei) SDorfern flie§ert Bon beiben ©eiten jmei 23ad)e, unb biefe betnaffern bad ganje £(af. — 333až (aben mir (eute jurn Sfbenbeffen? |jeute (aben mir jmei ©anfc jutn SIDenbeffen. — Ste lange mo(nen ©te fdjon (ier auf bem Sanbe? ^d) mo(ne fdfon jmei gritljinge (ier in euerer ©egenb. 55 27. £ection. @ortfe|ung.) ©pur en ber mannlidjen i = @tarame. a) ©Jureti ber mannlidjen D@tdmme Ijaben fic^ im ©looenifdjen nur nodj im Plural itnb Dual edjalten*. ©in im Plural »ottftanbig erljaltener mannlidjer D©tamm ift: ljudje, bie SJtenfdjen, bie Ceute, unb mirb mit Stuonaljme be§ Slom. unb 33oc. mie gos becliniert: Slom. ljudje, (Sen. ljud-fj, ®at. ljud-em, 2tcc. ljud-f, 33oc. ljudje, Soc. pri ljud-4h, $nftr. z ljud-mi. Ljudje ift ber Plural »on ljud, @en. ljuda, bag 23oIf, unb rnirb ftetž in ber 93ebcutung: bie SJtenfdjen, bie Seute, ftatt bež unge* brducljlidjen Plurals »on človek, ber Sltenfd), gebraudjt. ©in Dual »on ljud epiftiert nidjt, fonbern man fagt: dvd človčka etc., jtoei Sllenfdjen. b) Sladj ljudje tbnnen jene ©ubftantioa becliniert toerben, bie im (Sen. sing. ein betontež -u (f. 11. Sect.) ober -a Ijaben, al§: grdd, grad-ti, baš ©djlofi; t&t, tat-ii, ber ®ieb; mož, mož-d, ber -Dlann; unb jmar meiftenž nur im Sl o m., ®at., 8 o c. unb ^3 n ft r. Pluralis. ©onft merben bie gormen ber mdnnl. a<®eclination gebraucpt, f. 11. Sed. Slom. gradje, ©en. (grad-fj), ®at. grad-em, 2 lcc. (grad-i neben grad-e), Soc. gradje, Soc. pri grad-eh, $nftr. z grad-mi. ®ie angefiiljrten »ier ©afu« merben nad) ber i*®eclination faft nur bei grdd; tdt; z 6 b, ber £aljn; Ids, baž §aar; mož, ber Sllann, gebilbet, alg: gradje, tatje, zobjč, lasjč, možje; tatem, zobčm, iasem, možem; pri zobeh, v lasčh; z zobmi, z lasmi. Qm Dual paben biefe ©ubftantioa nur im ®at. unb ^jnfir. bie forumi nad) ber i«®eclination, alg: grad-čma, tat- 6 ma; ber Soc. Dual.: pri tateh, možeh ift gleidj bem beč Plurals. c) ®ic meiften ©puren ber mannlidjen i = ©tdmme erljielten fic^ im Slom. plur. * 3m Sing. becUnieren bie im 3(lt[(o». ju ben mannficfien i»@tiimmeit ge« bocigen ©ubfiantiBa nad tiče mfinnlidjen a = ®eclination, alg: 91otn. pot, (Sen. pot-a, im Stltfloa. bagegen: 9tom. p%tl, (Sen. p^t-i. 56 medvedje bon medved, bet 33dr ; nohtje, — ndhet, bet “Hlagel; tžtje, tatje, — tžit, bet Bteb; tastje, — tast, bet ©djmiegemter; želodje, — želod, bie ©idjel 1. Bie fdjott im Stltftobenifdjen ju ben matinlidjen i^.Stammen geljorigen ©ubftantioa bilben im Steuflobenifdjen ben o m in at ib Pluralis ttrie ljudjč, ate: golobje bon golob, bie Baube; gospodje, — gospdd, bet §err; gostje, — gčst, bet ®aft; potje, — pot, bet 2Beg; zetje, —■ zet, bet ©djtoiegerjoljn; Me iibrigen Sajite roerben je|t nad) bet mdnnlidjen a^Bedination gebilbet, ate: ®en. gospčdov, Bat. gospddom jc. 2. iftad) bet Stnalogie biefet alten tegelmajjigen ‘Pominatioe bilben bann jene ntannlidjen a=@tamme, bie auf b, d, t, f unb -cm (befonbette 23bl!etnamen) aitegeljen, faft ge m bi)nlid) ben iHom. plur. auf -je ftatt -i, ate: očetje, bratje, sosedje, dedje, škofje, bie 23ifd)bfe; R it n- ljdnje, bie Stbmet; kristjanje, bie Sfiriften. hrabrost, -i, bie Bapferfeit, žiten, -tna, -o, gum ©etreibe (hr&ber); navdušenost, -i, bie 23egeiftcrung, (navdušen); cena, -e, ber iptete; —■ oreh, oreh-a, bie 9lu§, ber »baum; n&rod, -a, bie fftation; vaščdn, -a, ber Borfbemotmer; okraj, -a, bie @egenb, ber Segirf; ljudstvo, -a, ba§ 33olt; — ttij, -a, -e, ftemb; ddljen, -ljna, -o, loeit, fern; pameten, -tna, -o, oerniinftig; (žito) gefbrig, ©etreibe-; nevaren, -rna, -o, gcfdhrM); — zdrobi-m, -ti, getmalmen, »bremen ; bolf-m, bole-ti, ioef)e tJjun, fdjmergen; kaže-m, kaza-ti, geigen, bemeijen; ostrfže-m, ostriči (aite ostrig-ti), abfdjeren; stori-m, -ti, tl)un, oollbringen; pogovori-m, -ti se, fid) bejpredjen, fici) unterreben; dovolj, gur ©eniige; sploh, im Mgemeinen, iiberfiaupt. Tuji ljudje pridejo danes v našo vas. Od kod pridejo ti ljudjč ? Ti ljudje pridejo iz daljnih krajev v našo deželo. Koliko ljudij je v vasi? Jako mnogo ljudij je danes v vasi. — Kakošne lase ima tvoja sestra? Moja sestra imd lepe črne lase. — Ali imdš ti močne zobe ? Da, moji zobjč so zeld močni. S tako močnimi zobmi, kakor so moji, zdrobi se lahko vsak oreh. — Kaj držiš med zobmi? Svinčnik držim med zobmi. — Kakošno bolezen imd tvoj brat? Mojega brata že dolgo zobje jako hudo bolijo. — Odkod so vaši gostje? Naši gostje so vsi iz mesta. Koliko gostov imate danes? Danes imamo mnogo gostov. Kdo peljd goste nazaj v mesto? Moj brat misli goste domu peljati. Tudi jaz se hočem z gosti v mesto peljati. — Kje so tvoji bratje? Tam na vrtu so, in ravno zdaj igrajo sinovi našega soseda z mojimi brati. — Stari Rimljanje kažejo dovolj ljudem, koliko more narod s hrabrostjo in navdušenostjo storiti domovini na korist. — Naši vaščanje so dobri in pametni kmetje; zaraditega ravnajo tudi gospodje uradniki dobro z našimi kmeti. — Ljudje našega okraja so jako prijazno 57 ljudstvo. — Kaj imdš v lasčh, draga sestra? Kudečo cvetlico imdm v lasčh. —• Koliko z8b že ima vaša mala hči? Ona že imd dva zoba. — Fantom se naj nohtje obrežejo in lasje ostrižejo, kajti njihovi nohtje in lasje so že predolgi. — Kam greste, sosedje ? Tja v gostilno gremo k tujim možem, kteri so vsi iz glavnega mesta; kajti mi se moramo z možmi o žitnej ceni malo pogovoriti. Unfere Sanbleute (©auern) finb »erniinftige 'JJtanner. 9Jžit folc^cn StRanncrn fann fid) etn jeber iperr gut unterreben. — ©inb euere ®orfbemobner reic^e Seute? ®ie Scute finb in unferem ®orfe im Stffgemeinen reid^; befonberd reid) finb aber einige ©auern. Sem gef)brcn biefe grofjen Sdlber? Slde biefe grofjen Salbtr geborcn unferen ©auern. — Sad fel)It (ift) beiner ®od)ter? SDteine SEoif)ter bat §eute fjabn- fd)merjen (» fdjmerjen bie gabne). — |)aft bu einc Sturnc in ben (paaren ? $d) nid)t, allein nteine @d)mcfter fjat m e ^ r e r e (več) ©lutnen in ben §aarcn. — Sad fiir §aare ^abett bcine (jrnei) <3d)meftern ? ®ie §aare beiber Scbmeftern finb fdpnarj. — Ser fpielt mit ben fremben fDtdnnern? 2)tit ben fremben SJiannern fpiclen meine ©riiber ttnb unfere fJiadjbarn. — ©ei fremben Seuten ift cd nid)t gut ju lebett; id) mage ed and) bedljalb nid)t* unter (med 2tcc.) bie fremben 8eute ju gef)en unb bort ju leben. — - §>cutc |abcn mir ®dfte. Šober finb euere ©dfte? Unfere ©afte finb and ber §auptftabt. ®ie 8eute biefer @tabt finb gntc Gbriften. ■— Sie oiel 3Jtenfd)en bat unfere .jpauptftabt ? $d) »eifj nid)t, mi e oiel 9D7enfd)en in ttnferer ^auptftabt mot)nen (f i n b). — ®eine ©riiber finb alte groge unb reid)e §erren. @ebft bu oft ju ben ©riibern in bie aare fdjerett, benn feine §aare finb fd)on ju lang. — §eute moden mir ttnd mit ben fremben SBfdnnern ii&er ( 0 ) bie ©etreibepreife 6efpredjen; bie aifdnner follen baber ind ©afdjaud fomtnen, mobin (kamor) aud) mir fommen moden. 28. Cection. (gortfefeung.) ® i e ® e c l i n a t i o n 0 o n d št n, tih, p 61. a) Dan, den, ber £ag, mirb im Singular nad) ber mannlidjen a»®ec!ination becliniert; bie Safudenbungen merben entmeber ti m mittelfear an ben ©tam m: dn- (mit oerlorenem ©tammoocal) ober an ben oermittelft ber ©ilbe -ev ermeiterten ©tanim: dn-ev- angefiigt. ®er nitbt ermeiterte ©tarnm: dn, lautet im ®en. unb Soc. dne (pri dnč), im $nftr. z dnem. ®ie gmrmert nacb ber mdnnl. a * ®eclination: ©en. dna, Soc. dnu, fommen nicbt, ber ^nftr. ' L dnom f eItcn * Uebecfetje: id) mtd) toeS^atb aud) nid)t getraue (toage = iipa-ti se). 58 S i n g u 1 a r. Stom. dan, den, ©en. dn-e, dn-dv-a, ©at. dn-u, dn-ev-u, Stcc. dan, den, 2 Soc. dan, den, Soc. pri^M-e, dn-ev-u, $nftr. z dn-em, dn-ev-om. $m Plural uttb Dual tcirb dan, den entoeber nad) ber lueiblidjen P©ecIination (gos) mit 2lu8nal)me bee $nftr. plur. dn-emi, obet »er* mittelft ber <3ilbe -ev ober -ov nad) ber mannlidjen a * ©eclination becliniert. Soc. pri dn-eh, pri dn-ev-ih, dn- 6 v-ih, pri dn-eh, pri dn-ev-ih, dn -6 v-ih $nftr. z dn-emi, z dn-ev-i, dn- 6 v-i, z dn-ema , z dn-ev-oma. b) ®ad Plurale tantum: tla, ber 23oben, toirb im ©at., Soc. uttb $nftr. att bie gortnen »on dan angeleljnt, folgenbermafjen becliniert: Stom. tla, ©en. tdl, tla, ©at. tlem, tlom, Stcc. tla, 2 $oc. tla, Soc. pri tleh, Jjnftr. s tlemi. c) P 6 t, ber 2Beg, toirb im Singular, loenn ed m d n n 1 i d) ift, nad) ber ntdnnlidjen a*®ecIination: lep pot, lepega p 6 ta etc., menn tS aber to e i 51 i c£) ift, nad) ber i*®eciination becliniert: lepa pot, ©en. lepe poti. $tn $nftr. fommt nod) bie alte $ornt: potem »or, 3 . S. med potem, imterroegg, »ergt. dnem. $nt Plural ift p 6 t cntmeber mdnnlid): potje, ober fddjlid): pota, im ©enitiu jebod) ftetd: potov. poldan, ©en. poldne ober pol- spi-m, spa-ti, fdjtafen; dne-va, ber SOiittag; nauči-m, -ti se, erlernen *, življenje, -a, bad Seben; zatemni-m -ti, »erbunfeln; svetloba, -e, bie |)efte, baž 8 id)t; — izprdša-m, -ti, auofragen, priifen; neki, -a, -o, ein gemifjer, cin; prikdže-m, prikaza-ti se, fid) plur. einige; jeigen; 59 preteče-m, preteči (and -tek-ti), po, bei, an, m. 8oc. oergefjen; z-vred, gugleicfi mit, m. $nftr.; pričakuje-m, -kovd-ti, ermarten; zastdnj, oergeblid), umfonft; počfje-m,poči-ti se, audrufjen; predpoldnem, Sormittag; rmidi-m, -ti se, ftd^ aufljalten; opoldne, mittagd; vsede-m, vses-ti se, fid) fefsen; — popoldne, 9tadjmittag; širok, širok-a, -o, breit; jutre, morgen. Dnevi našega življenja so kratki. Koliko dnij ostaneš pri mojih stariših? Samo dva dni mislim tukaj ostati; kajti v nekih dneh že moram biti doml Kaj delaš po dne domd? Po dne se moram učiti, če hočem po noči mirno spati. Kdaj se pa ti učiš? Včasi se učim po dne, včasi pa tudi po noči. V dveh dneh se more človek le malo naučiti. Po dne se zvezde ne vidijo, ker njihovo svetlobo solnce zatemni. Danes se celi dan učim, zat6 ker se dam (laffe) jutre izprašati. / dnevom vred se prikaže zora na nebu. Dan preteče za dnevom, ali mi še pričakujemo vedno zastdnj goste iz mesta. — Kaj delaš celi dan, moj prijatelj ? Vjutro se učim, predpoldnem pišem navadno pisma, opoldne se malo počijem, popoldne se pa sprehajam po vrtu. Kakošna je pot v mesto? Danes je pot jako slaba; po takej poti se skoro ne more v mesto priti. Med potem se ne smeš muditi, kajti tiše moraš po dne iz mesta nazaj priti. Ali se pride iz te ozke poti na široko pot? Da, prijatelj, in po onej poti tam se tako hodi, kakor po ravnej cesti. Koliko potov peljd skoz vašo vas? Skoz našo vas gresta le dva {lota. Kaj leži tam na tleh? Moja suknja leži na tlčh. Ali so tla suha? Da, suha so, in na suhih, če tudi trdih tleh se dobro leži. Ali moreš ta ve l iki kamen od tal vzdignoti? Da, malo vzdignem ta kamen od tdl, ali veliko ne. Kam se naj vsedemo? Na tla se lahko vsedete. Sin Sag oerget)t nad) bcm anbcrcn;* alicin ber Sater fontmt ttodj nidjt nad) §aufe. ©mige Sage mili idj nodj itt euerer ©cgenb bleiben. SBic tange ift ber 933eg bid jur (do) §>auptftabt? Sid jur (pauptftabt muj? man jtuei Sage jel)r gut geljen. $n einigen Sagen fomme id) fd)on toieberum aud ber nomenž baž ©ubftantib oejefet, 5 . 8 . eine fianb ntfifdjt bie anbere, roka roko umiva. 60 Sleiftift tiegt auf bem Soben. SBarum fe|en <3ie fid) ba auf ben Ijarten Soben ? $dj bin fe^r miibe; baljer bin id) jufrieben, bafj id) auf trocfenem, toenn aud) Ijartem Soben fiijen !ann. S5ie mete 2Bege fiiljren burd) biefe grofen SBalber? ®urcf) biefe SBatber fiiljren jtoei breite unb me I) rete (več ©en.) fdjmale SBege. luf meljem SBege geljen @te burd) ben 2Batb? $d) gelje ftetž (vselej) auf bem breiten SBege burd) ben SBalb. |)ebft bu biefen (^tein oom Soben ? $d) glaube, bafj id) biefen ©tein ein rnenig oom Soben peben fann. 29. £ection. Ste&erljoluttg ber Seclittatiott tut& bte tproftojittotten. ijJrdpofitionen mit bem 8 o c a t unb ^nftrumental. ®er 8ocaI unb ^nftrumental toerben im ©lobenifdjen nur in Serbinbung mit ben Srapofitionen gebraud)t. a) ®en 8ocat regieren: na, o, ob, po, pri , v. Son biefen toerben o unb pri jebergeit, bie iibrigen O i e r aber nur auf bie fffrage: mo? mit bem 8ocat oerbunben. na, an, auf, in: na mizi, auf bem Sufd)e, ant £ifd)e; na vrtu, im ©arten; na gori, auf bem Serge: na Kranjskem, in Srain. o, «) auf bie^rage: man n? jur Sejeid)nung einež geitpunftež: um, bei, ju, jur $eit: 0 novem letu, ju 9teujal)r; o božiči, ju 25Beil)nad)ten; o lepem vremenu, bei fdjbnem SBetter. /?) auf bie grage: mooon? moriiber? jur Sejeid)nung bež ©egenftanbež, oon bem bie 9iebe ift: o bratu govorimo, oom (iiber ben) Sruber fpredjen mir (tat. de); vi molčite o našej nesreči, $I)r fdjmeiget oon unferem Ungtiicfe, j. 22. 8ect. Stnm. ob, a) tocal: an, bei, Idngž: ob potčku, tangž bež Sad)ež, ant Sadje; ob pčtu, ob cesti. /9) auf bie $rage: mann? jur Sejeicfnung ber $eit einer |)anblung: ob eni uri popdldne, um ein Upr 9?ad)mittag; ob žetvi, jur (Srntejeit. po, a) bei geitmbrtern ber Setoegung ftatt na ober v, jur Sejeid)* nung ber tSužbefjnung ober Semegung an einem Drte: an, auf, in: po gori hoditi; po vrtu sprehajati se; po morji voziti se (fapren). /?) in oerfdjiebener Sebeutung, gleid) bem beutfdjen: nad), an, burd), getnajj: po dveh dneh; po hoji (nad) bem ©ange) poznati; po pravici; po pismu, po bratu zvedeti (erfapren); and) tem* pora!: po zimi, im ffiMnter; po noči; po letu; po delu; po dne. pri, bei: pri očetu; pri možčh; pri mestu. 61 v, in, «) pr Segetdpung be§ SRaumeč, tuoriit etoaž tft: v gčri, im šBerge; v mizi, im £tfd)e, pm Unterfdjiebe »on: na mizi, am STifc^e; v kldpi — na klopi; v glšvi — na gl&vi. /?) temporal: binnen, in: v dveh dneh, binnen jloder STagc; v dveh tednih, in giuei SBodjen; v starosti, im Žlter. b) ®en $nftrumental regieren: med, nad, p6d, pred, s, za. ©arunter roirb s jebergeit, bie iibrigen nur auf bie $rage: mo? mit bem $nftr. »erbunben. med, jmifcpett, unter: med tdjimi ljudmi; med gčrama; med vrti in ttavniki; nad, iiber, ober^alb: nad hišo; nad vasjo; nad drevesom; pod, unter, unterijalb: pod mizo; pod stčlom; pod hlevom; pred, »or: pred mestom; pred ljudmi; pred očmi; s (z »or koralen unb tonenben Sonfonanten), mit: z ljudmi; z zobmi; s sestro; s fantom; za, Ijinter: za hlevom; za mestom; za gčro; za pčsteljo. kopel, -i, bač 23ab, ber Sabe* ort; — tajen, -jna, -o, getjeim, ^eimlid^; domdč, -a, -e, f)auž», Ijaužliclj; hladen, -dna, -o, f'iif)I; — kratkočasi-m, -ti se, fidj unter« Ijalten; lčta-m, -ti, (fjerum) laufen; tčmveč, fonbern, »ielnte^r; gor in dčl, auf unb ab. božič, božič-a, iBeiljnačfiten; vr&ta, vrat (plur. t.), 1 bie ST^iir ; duri, durij (plur. t.), j baž £f)or; zadeva, -e, bie Slngelegen^eit; hoja, -e, ber (Sang, bač (Scljen; senca, -e, ber ©djatten; vročina, -e, bie §i^e; velika n6č, velike noči, Dftcrn; binkošti, binkoštij (plur. t.), ‘-Pfingften; Kje se igrajo fantje? Fantje se igrajo pod drevesom na vrtu. Kdo stoji pred hišo pri vratih? Hčere stojijo pred hišnimi durmi. Kdo je danes na vrtu? Na vrtu imamo goste; kajti o lepem vremenu pridejo vsak dan gostje k mojim starišem. Kdaj greš v mesto? V mesto še le grem o velikej noči ali pa o binkoštih. Zakaj govorite o mojih zadevah ? Vi se motite; mi ne govorimo o vaših zadevah, temveč o zadevah vaših prijateljev. Kdo gre tam po polji ? To je naš sosed; jaz že našega soseda po hoji pozndm. Danes zvem po pismu od brata, da so moj oče hudo bolani. V dveh dneh moram domti iti in potem hočem nekaj dnij pri očetu donta ostati. O božiči mislim gotovo nazdj v mesto priti in se tu po zimi pri prijateljih in znancih kratkočasiti. Kje so moje bukve ? Tvoje bukve so v klopi ali pa v omari. Ne, moj dragi, v klopi ali v omari niso, temveč one so na omari ali pa pod klopjo. Zakaj sediš na peči? Jaz sedim na peči, ker je soba mrzla, peč pa jako gorka; kajti v naši peči se celi dan kuri. S tujimi ljudmi se ne sme o tajnih rečeh govoriti. Pred ljudmi se mora o domačih zadevah molčati in tudi o drugih le malo govoriti. 62 Ser ift bet ben 23Iutnen im ©arten? 9)feine ©dpoeftern fittb bei ben 23lumen im ©arten. Ser ift nocf) mit ben ©djmeftern im ©arten? ©inige .jperren auž ber ©tabt fittb itod) im ©arten; jefct fpielen fie gerabe im ©djatten untev ber 8inbe. So finb ettere Sfinber? Unfere Kinber baben gerabe je^t im (na) 93ad^e unb taufen tangž bež Safferž attf unb ab. SOiit fremben 8cuten barf man nid)t iiber bie I)dužlid)en Stngetegenljcitcn fprcd^ert. Sotfer miffcn @ie benn, bafj ^f)r 33ruber franf ift? $d) meijš ež (biež) burd) einen 33rief con ber ©djmefter. Sann gepen @ie nad) (panje ju ben ©Itern? Slad) jroei ©agen gepe id) nad) §aufe; bann bteibe id) p Seif)nad)ten bei ben ©ttern unb fomme erft einige Sod)en nad) Seifmadjten in bie ©tabt juriicf. — Ser gef)t (hoditi) »or ttnferent |paufe iangž ber ©trafje iittmer auf unb ab? ©až ift einer meiner jfjreunbe. $d) fenne (pozna-ti) ft^ort biefen 9Jiann nad) feinem ©ange. 23ei fdjonem Setter fpajieren mir gembpnlid) im Salbe ober auf ben Siefen (perum); in ber ©ommerpipe baben mir im fiiplen Saffer ober fapren (voziti se) auf bem ©ee »on e i n c m Ufer (Ort) jum anbercn. Hlad) einer fd)meren Slrbett ift ež angenepm ju rupen (počiva-ti). $m ©ommer fommen »ieie ©dfte attž ber ©tabt. ®ie ©dfte bieiben gemopnlid) in ber ftarfen ©ontrnen pipe auf bem fernbe in ben Slabem. So ift mein (put? ©einen £>ut pabe id) auf bem $opfe. ©inb unfere 33iid)er in ber 33anf? ©uere S3iicper finb aiie auf ber Sani unb im Saften. Ser gei)t in beinem 3immer auf unb ab? $n meinent ift ber Heine Sruber, ber eben jept iernt unb bežpatb im .gtimuer auf unb ab gel)t (hodi-ti). 30. £ectiOtt. (gortfepung.) iprapofitionen mit bem Slccufatib unb ®ati». a) ©en St c c u f a t i» regieren: 1. auf bie^rage: mopin? bie iPrdpofitionen na, ob, po, v unb med, nad, pod, pred, m, metdje jebod) aiie auf bie $rage: m o ? mit bem 8ocal unb $nftrumentat »erbunben merben. ®ie S3ebeutung bteibt faft biefetbe mie bei ber Slerbinbung mit bem 8oc. unb $nftr., alž: v morje, na mdrje iti; pod mizo, pod drevd se vleči, fid) tegen; pred očeta, za hišo stopiti, treten. po bejeicpnet in SSerbinbung mit bem Stccufatio bei ben 3eitmbrtern ber Šemegung: um, alž: po mater iti, um bie iDtutter geljen, bie SOhttter poien gepen; po očeta priti, um ben SSater fommen, ben SSater poten fommen; po brata poslati, um ben S3ruber fc^icfen. za bebeutet mie im $nftr.: pint er, unb and); fiir (tat. pro), atž: za domovino boriti se, fiir baž SSaterlanb fampfen; za otroke skrbeti, fiir bie Sinber forgen; za miter, za hčer, za brlta delati, v mirb mit bem Stccufatio bei ben Sodfentagen temporat gebraučpt, fattž biefetben im Singular ftepen, alž: v nedeljo, am ©onntag, jonntagž; v petek, aru fjjreitag, freitagž; ftepen biefe SSamen im Plural 63 fo merben fte im 8oc. mit ob, po ober v »erbunben gebraudjt, ate: ob nedeljah, an ©onntagen; po (v) petkih, an fjjrcitagen. 2. črez (čez), raz, skoz, zoper. črez, ilber: črez morje, iiber bab SReer; črez n6č; črez gčre in doline, raz, »on, »on« (jerab: raz mizo vzeti, »om Sufdje Ijerab neumen; raz konja pasti; raz mirb audj mit bem @eniti» »erbunben: raz klopi vzeti. skoz, burdj, fjinburd); local unb temporal: skoz vrdta, burdj bie £pr; skoz dkno; skoz gčzd, buvd) bcn SBalb fjinburdj; skoz cdlo n6č, burdj bie gange Stadjt fjinburdj; skoz cčli dan, skoz cšli mčsec. ®ab beutfcSje »urd) »irb, roenn eb einSBittel bejeidjnet, nic burtb skoz, fonbern ftetS burd) po ober s iiberfept, atš: z zvijačo, burd) Sift; s prid¬ nostjo, burdj -gieifj; po prijateljih, burd) bie greunbe; po pošti, burdj bie ^Boft; po hlapcih; po sestri; po časniku, burdi bie 3 c itung. zoper, gegen, t»iber, im feinblidjen @inne; zoper sovražnike, gegen bic g-einbe; zoper povdlje, gegen ben 93efe^I; zoper mčjo v61jo, gegen meinen SBitien. Oefterž fflirb zoper a(§ Slboerb bem ®ati» nacbgefept: možu zoper, bem SKantie guttriber, mab jebod) nid)t nadjjuafmten tfl. b) ®en 5Dati» regicren; k, prčti, kljtibu. k (h »or k unb g), ju, gegen: k sosedu iti, gum 91adjbar geljen; h gospddu; k očetu; k prijatelju; k možčm; h klopi, proti, gegen, gur 83egeid)nung bcr 9tidjtung gegen cin beftimmteb giel, bftcrb im feinblidjen @innc, ate: proti vasi, gegen bab ®orf; proti očetu; proti božiču, proti sovražnikom; proti nčči. kljuhu («k ljubu, gu lieb), trotj: kljubu njegovej obljubi, troji feineS SScrfpredjenb. pregovor, -a, bab ©priidjmort; rčb, -a, ber 9tanb, ber @aum; brčg, -a, ber §iigel, bab Ufer; petelin, -a, bcr §ap; vojdk, -a, ber ©oibat, Srieger; pogum, -a, 1 ber Sttutij ; pogumnost, -i,j pogtimen,ntut(jig; nesrčča, -e, bab Ungliicf; — pondeljek, -ljka, 3)tontag; torek, -rka, ®ienftag; sreda, -e, Sltittmodj; četrtek, -tka, SDonnerbtag; petek, -tka, greitag; sobčta, -e, @amftag; nedelja, -e, ©onntag; — pozen, -zna, -o, jpdt; skrben, -bna, -o, forgjam; — podd-m, -ti se, fidj begeben; začenja-m, -ti, anfangen; budi-m, -ti, meden; bojuje-m, bojevd-ti se, fampfen; godi-m, -ti se, fici) ercignen; p6šlje-m, posla-ti, fdjicfen; kd6r, mer; relat. gu kd6? Stari pregovor pravi: Kdor moliti ne zna, naj se na morje podd. O lepem vremenu se peljamo ob nedeljah navadno na jezero. Kdo pride tako pozno na noč v vas k našemu sosedu? Dva gospoda iz mesta prideta večkrat ob sobotah pozno proti večeru k sosedu, in ostaneta potem tam črez noč. Koliko potov je skoz vaš gozd ? Skoz naš gozd peljata ob robu dva pota. Proti dnevu začenjajo petelini 64 peti in ljudi buditi. Po časnikih beremo skoro vsak dan, da se po svetu velike nesreče godijo. Vojaki! bodite hrabri in pogumni; v nekih dneh se podamo za domovino nad sovražnike, in v kratkem se mora videti, koliko zamoremo s hrabrostjo in pogumnostjo proti sovražniku. Kdaj greš po mater v mesto? Proti večeru še le mislim po mater iti. Tvoja sestra je hudo bolana; zakaj ne pošlješ v trg po zdravnika? Popoldne še le hočem po zdravnika poslati. Kaj se jaz peljšm po zdravnika; saj še sme tudi kdo drug po zdravnika iti, kakor pa samo ti. Skrbni stariši skrbijo dobro za otroke in delajo vse le v njihovo korist. V sredo in soboto popol¬ dne imamo prosto; zaraditega smemo ob sredah in sobotah igrati. Po četrtkih in petkih se je jako mnogo učiti. V pondeljek pride moj brat iz mesta domu in ostane črez celi teden noter do nedelje doml 9ttein greunb ift etn guter Stfenfdj; er forgt fiir bie franfe Tltutter, fiir bie jttngen ©djmeftern unb fiir ben ctrnien SBruber, ber (ki) 8anK mann in unjerer ©egenb ift. Sofjin faljren @ie gembfjnlidj an @onm tagen bet fdjonem Setter? Str faljren an ©onntagen gembljnltd) an ben @ee. ®>ie |jerren attž ber @tabt fommen erft Ijeute fonntagž fpat gegen Slbenb in ttnfer ®orf; fie bleiben bafjer iiber bie SJadjt im ©aftljaufe unb geljen morgen, baž ift montagd, in bie @tabt guriicf. ©egen bie Stadjt fommen ©afte ju meinen ©Itern. Sleiben bie ©dfte iiber bie 9tacfjt Ijier? @te bleiben gembtjnlidj bei ber Stadjt fjier unb geljen erft gegen 9Jtorgen nad; £>aufe. — ®urdj iOiiitf) unb ®af>ferfeit »ermag man met gegen ben $einb. Sktpfere DJfdnner fampfen mutfjig fiir bett Saifer unb ba8 SSaterlanb. Sim SDbittmodj unb @amftag Ijaben mir ben 9tadjmittag, fonntagS aber ben ganjen ®ag frei. Sin SJfith modjen unb ©amftagen faljren mir gembfjnlidj iiber ben @ee auf bati anbere (oni, 6na, ono) Ufer; bort bleiben mir nadjmittagč unb faljren erft gegen ben Stbenb nad; fjattfe. @oll tdj ben Slrjt in ben 9Jtarft Ijolen geljen? |jeute nodj nidjt, allein morgen mili tdj um ben Slrjt in bie @tabt fcfjicfen. Saž fontmft bit Ijolen ? ^d) fomme bein neuež 93ud) Ijolen. Sim ®onnerftag faljren mir um ben 93ater in bie ©tabt unb fommen fd)on freitagS juriitf. 31. £ecit01t. (gortfe^ung.) iprdpofitionen mit bem ©eni ti o. ®en © e n i t i o regieren: a) brez (bčz), do, iz, od, s. brez, oljne, in ber 3ufammenfe|ung 4o§: brez deudrja, oljne ©elb ; brez starišev, oljne ©Itern, eltern I o §; brezskrben, forgen* l o S * brez skrbi, oljne @orge. do, a) local ; bič, bio ju, gegen, ju (lat. usque ad): do trga, btž jum iDtarfte; do gore; do drevesa; do hiše. §) ju, gegen, in iibertragener 33ebeutung: ljubčzen do stdrišev, bie Šiebe ju ben ©Itera; prijdznost do ljudij, bie greunblidjfeit gegen bie 8eute. 65 iz a) aud, Ijerattd (tat. ex), im ©egenfatje ju v: iz gčre, aud bem 23erge; iz zemlje, aud ber Srbe Ijeraud; iz om&re , aud bem Naften Ijeraud. /9) aud, »on, jur Sejeidjnung bež ©toffed, moraud etmad befte^t: iz srebra, aud ©ilber; iz zldta, aud ©otb; iz pldtna, aud Seintoanb. y) a u 5 (in iibertragener ŽBebeutitng), jur Sejcidjnung bed 9Jtoti»d einer |janblung: iz prijaznosti, aud g-reunbfdjaft; iz ljubezni, aud Stebe; iz sovr&žtva, and f^einbfdjaft. Iz »irb mit »en gnftrumental = tpvapofitionen: med, nad, pod, pred, za 311 'Soppetprapofitionen setbunben nnt) regiert and) in biejer SBerbinbung ben ®eniti», 5. 5 S. izpred moje hiše, Pont »on tneinem §anfe ^ittroeg. Iz¬ pred bejeidjnet bie ©ntfernung (burit) iz) »on bem burd) pred mit bem 3 n ‘ ftrumental (pred mojo hišo) bejeidmeten Orte. ©benfo izmed, auž ber SRitte Ijerauš; iznad, »on oben pinmeg; izpod, »on unten tjeraua; izza, »on tjinten t)er»or; alš: izmed ljudij; izza gor; izpod klopi. Oti a) to c at: »on (tat. ab), im ©egenfalje ju do: od trga, »orn IDtarfte; od mčsta do mesta; od sbseda do sSseda, »om 9lad)» bar jum 9lad)bar; iibertragen: od očeta, od matere dobiti, »oni SSater, »on ber SKutter betommen. /9) nor, jur 33ejeid)nung bež ©runbed ober ber Urfadje: od vročine zevati, »or $i($c ledjjen; od samega vesčlja peti, nor lauter $reubc fingen. $n biejem g-alle fann and) ber ©cnitio ber 11 x-- f a d) e oljne iJSrdpofition fteljen, atd: sdmega vesčlja jčkati se, nor lauter $reitbe meinen. s (z nor 23ocalen unb tbnenben ©onfonanten) »on, »on Ijerab (tat. de): s klopi vzeti, »on ber 39anf megneljmen; z omdre, oom Saften t)erab; z gore, »om Serge t)erab; alfo molji ju unterfdjeiben »on iz, aud, Ijeraud: iz omdre; iz g&re. b) ®ie uncdjtcn ^rdj)ojitionen, bad tjeijjt foldje ijJrdpofitionen, benen tneiftend domina in erftarrten Safud ju ©ntnbc tiegen, erforbern ben ©enitio; »ergl. beutfdje iPrapofitionen: megen, ftatt, mčitjrenb. $m ©loocntfdjen finb atn Ijdufigften: blizu, nalje bci, in ber Stdlje: blizu hiše, in ber 9talje bed §aufed; blizu gozda, nalje beim SBalbe; »ergl. bliž-nji, ber Vlad) fte, ber illadjbar. konec («freier Stcc.), am @nbe: konec mesta, ant Grnbe ber ©tabt; »ergl. konec, -nca, bad (Snbc. mčsto, namfeto , ftatt, anftatt, an ber ©telle: namdsto brata, anftatt bed 33ruberd; »ergl. mesto, ber Drt, bie ©tatte. mimo, »oriiber, »orbei: mimo hleva, beim ©tatte »orbei; mimo kleti, am Seller »oriiber; »ergt. mi-no-ti, attftoo. »oriibergeljen, neufto». »crgeljen, auftjdren. okrog, kr6g; okblo, okoli, um — fjerurn, runb Ijerutn: okrog mize sedeti, um ben 5©ifd) Ijerumfifcen; okoli vrta, um ben ©arten ^erum; »ergl. krog, -a, ber $reid; kol6, kolbsa, bad 9tab. 5 66 p 61 eg (- attfloo. podliig), iangb, an, neben: zvezda pdleg zvezde, ©tern an ©tern; pdleg očeta, neticn (mit) bem SSater; cevgl. d61g, lang. razun, razv&n (aub razvun), aujjer, mit Siudnafpne: razim očeta, aujšer bem SSater; oergl. (raz-)vim, pinaub. sredi, mitten, in ber ihtitte: sredi hiše, mitten im |)aufe; sredi mesta; Dergl. sreda, bie 3)iitte, ber SDhttmod); aud): po sredi, na sredi. vrh (*freier 2tcc.), oberpalb, auf bem ©ipfel, auf — an ber ©pi^e : vrh drevesa, auf bem ©ipfel bed23autneb; vrh gore; uevgt. vrh, -a, ber ©ipfet; and): na vf h. zavoljo = um — mihcn, megen: zavoljo očeta, um bcb 23aterb mitten; zavdljo hčere, megen ber Smdjter; bergt. vblja, -e, ber SBitte. zariidi. rMi, megen: zarhdi tega, bebmegen; r&di matere, megen ber 9Jiutter; eergl. rad, gern. zr&ven = n-ebcn: zrdven hiše še stoji vrt, neben bem |)aufc ftetjt nod) ber ©arten; cergl. r&ven, eben, gerabe. živež, -a, bie Sebenbmittct, človeški, -a, -o, mcnfdjlid); 9tal)rimg; skrit, -a, -o, oerborgen ; prstan, -a, ber 3iing; marsikteri, -a, -o, mandjer; sorodnik, -a, ber 93ermanbte; izvfši-m, -ti, oottenbcn, oott= (po) glavar, -ja, bab ©berpaupt; bringen; okrajni glavdr, ber Sejitfž' pobere-m, pobra-ti, aufljebcn; Hauptmann; -se, ftd) batmn paden, fortpaden; lice, -a, bie Sange, bab »itttifc; li . ti) g^en; koleno, -a, bab Sme; doni-m, done-ti, Ijailen, tonen; ove ““j| " e ’ | bie 23Iume; vzame-m, vze-ti, ncfrnien; SrCbie 9iat;rung, bieSoft; prikazhje-m,-zova-tise,ficb 3 eigen ; moč, -i, bie 3)iad)t, bie ©ematt; seže-m, se-či, (aub seg-ti), retcpen; ndroden, -dna, -o, nationat, kar, mab, retat. ju kaj ? nolfbtpmlid); Eaziin mojih prijateljev pridejo še nekteri drugi gospodje iz mesta v naš kraj. Kdo stoji konec njive poleg vašega soseda ? Poleg soseda stoji konec njive naš hlapec. Kdo gre namesto matere zraven brata v mesto ? Namesto matere gredo hčere zraven brata v mesto. Brez dobrih knjig se učenci ne morejo učiti. Kar je spomlhd brez cvetic, to je mladina brez rudečih lic. Sredi potoka je voda konjem do kolena. Od hiše do hiše, od vasi do vasi hočem iti in ljudi za hrano in živež prositi. Iz ljubezni do domovine in cesarja se marsiktero dobro delo izvrši. Kdo pride izza vaše hiše? Izza naše hiše pridejo moje sestre z materjo in bratom. Zakaj se ne poberete izpred moje hiše? Samo malo naj se še počijem pred vašo hišo. Danes je slabo vreme; celi dan lije dež izpod neba. 67 Moj prstan je iz čistega zlatil. Vse moje srajce so iz močnega platna. Priden kmet ne more brez dela biti; on dela celi dan od jutra do večera, ali v hiši in na vrtu, ali pa v gozdu in na polji. V poletnih večerih done na kmetih (auf bem Sanbe) s polja in gčr, iz vrtov in gozdov krasne narodne pesni človeku na uh6. Narodne pesni imajo do naših src jako veliko moč. Proti večeru pridejo delavci z njiv in travnikov domu. Ali smem novo obleko iz omare vzeti? Tvoja obleka ni v omari, temveč na omari. SUitten in ber @tabt ftegt baž ©geater. $n ber Dtage bež |)aupt< platgež ftci)t bie Sirdje, unb neben ber Širclje finb bic ©cgutcn. © c i unferem ©orfe nori!ber fagren (v6zim se) getoognlid) bie ®afte auž bem Sabeorte fpagierett (na sprehbd). Singer ben Šerroanbten fommen f>eute nod) anbere @dfte in unfer §auž. 2Ber mili ftatt bež Srubcrž ben 21rgt in bie @tabt golen gegen? ©er Snedjt joll einhial allcin (sdm) ben 2lrgt golen; benn (saj) er meig ež (ja) gut, bag ber 21rgt mitten in ber ige ledjgcn bie ©giere. SOieine alte -žJlutter meint bfterž »or lauter ffjreube. SBegen unferež armcn Stadjbarž mili id) morgen montagž in bie ©tabt gum Segirfžgauptmann fagren. 32. £ectiott. SefilJattjeigenfcc Sl&JectUia ftatt J>t$ 61 o c n ©ettitUiS. ©er ©ebraucg bež 2(bjecti»Ž gat im ©tooenifdjen eitten meit grbgeren Umfang atž im ©eutfdjen. @0 toirb im ©looenifdjen ftatt bež beutfdjen blogen ©enitiož ober ftatt bež Seftimmungžmortež in jjufammcnfegungen meiftenž baž befigangeigenbe Seimort angemenbet. ŠJiebergole bie 17. Section. 5 * 68 a) (Stelji im ©eutfdjen era beftimmt angegebener S3efi(ser im ©enitio Singularis oljne ir g en b ein 33eftimntunggtoort, fo roirb ftatt bež ©enitiog im Slooenijdjen bag poffeffice Slbjectio gebraudjt; biefe^ toirb a) bei ben mannlid)en unb fadjlicfjen Subftantioen oermittelft ber Snbung -or, -ova, -ovo (nadj c [bag in 6 iibergeljt], č, ž, š, j mittelft -ev, -eva, -evo); /?) bet ben toeiblid)en Subftantioen oermittelft -In, -ina, -ino, gebilbet, alg; J)er §ut beg 23ruberS: brat-oo klobuk; brkt, -a; ®ie $inber beg Stadjbarg: sosed-ori otroci; sosed, -a; ©ag fjfelb beg |jaug£)errn: gospod&rj-ero polje; gospodšr, -ja; ®ie Sleibung ber SOtutter: mater-ma obleka; mati, matere; Dag 33udj ber Sdjtoefter: sestr-me bukve; sčstra, -e; ®ie Slrbeit ber S0Jagb: dekl-iwo delo; dekla, -e. b) Steljt bagegen im ©eutfdjen ber 33efi§er im ©e nit it) Plu- ralis ober toirb nur con einem allgemeinen 93efi^e gefprodjen (oft eine 3nfammerife|ung), jo gebraudjt man a) bei ben mčinnli^en unb fadjlidjen Subftantioen bag befi^angeigenbe Slbjectio auf -ski, -ska, -sko (6ei einjilbigen oft mit -ov, -ev, angefiigt); /?) bei ben toeiblidjen bag auf -ji, -ja, -je, alg; ©ie tinber ber Stadjbarn (Stacfibarg*): soseski otroci (ang sosed-ski); ©ie Slrbeit eineg £>augljerrtt (§augljerrn*): gospod&r-sko dčlo; ®ie 53rubertiebe '(bie giebe ber Sritber): bratov-ska ljubezen; ®ag gifdjauge (bag Sluge ber gifdje); rib-je ok6, riba, -e; ©er Sdjafbirt (ber jpirt ber Scfafe): 6vč-ji pastir, _ ovca, -e; ®ie gudjgjagb (bie $agb auf ^iidjfe): lisič-ji lov, lisica, -e. jAttittcrkuitg; Scfonberg ga^Ireic^ finb bie Stbjectioa auf -ski, ska, -sko, oon Šanber* u. SSotlernamen: francoski, frangbfifdj; Prancdz, -a; nemški, beutfdj: Nemec, -mca; slovenski, ftooenifdj: Slovenec, -nca, krdnjski, fraitterifdj: Kranjec, -nca. 33ei biefen Slbjectioen toivb ber Slttggang -ski audj alg Slbcerb gebraucbt: latinski ober latinsko pišem, id) fčbreibe lateinifd); slovenski ober slovensko govorim. c) Steljt aber beim ©enitic Singularis ober Pluralis irgenb eine nabere SSeftimmung, fo muf audj im Slooenifdjen ber ©enitio unb n idj t bag poffeffioc Slbjectic gefe^t toerben, alg; klobuk mojega brata; otroci naših sosedov. 2)San fagt jebodj: dober ovčji pastir, ein guter Sdjafbirt; težko gospodarsko delo k., toeil bag Slbjectio nur gum ©runbtoort geljbrt. SDSeljrere Stbjectica poffeffica lonnen nur burdj Uebung erlernt toerben, ba fie oljne bie obenangefiiljrte @efd)ledjtgberiicffidjtiguttg ge* bilbet finb, g. S3. božja hiša, @otteg*£>aug; bog; žčnski spol, bag toeiblidje ©efdjledjt: žena; mčstna cfkev, bie Stabtfirdje: mesto; telesna lepota, bie Sbrperfdjonljeit: tel6, telesa; telečje mesd, bag $albfleijdj: tele, teleta. 69 jezik, jezfk-a, bie 3 im 9 e > ©poadje; dir, -n, (-a), bie (Sabe, bad ©efdjenf; železo, -a, bad ©ifen; železna cesta, -e, 1 bie ©tfenbaljn* železnica, -e, J ftrajje; drtižba, -e, bie ©efellfc^aft; sliižba, -e, ber ®ienft; pamet, -i, bie 23 er nimf t; — priprost, prost, -a, -o, frei, einfad); oprivlja-m, -ti, »erridjten ; miglji-m, -ti, funfeln. Sosedova hiša ni tako lepa, kakor naša. Stričev sin zahaja dostikrat na večer v našo prijateljsko dražbo. Z učiteljevim nožem se gosja peresa dobro režejo. Skoz štajersko deželo pelji železna cesta. Čegavi so ti lepi travniki ob glavni cesti ? __ Travniki ob glavni cesti so vsi soseski. Kje je županova hiša? Županova hiša stoji sredi vasi ravno zraven hiše mojega očeta. Kmetska obleka ni tako lepa in bogata, kakor gosposka. Kako imenujete v slo¬ venskem jeziku materinega ali očetovega očeta ? Materin ali očetov oče se slovenski imenuje ded. Kakošno delo moraš v službi naše hišne gospe opravljati? V službi naše hišne gospe ne opravljam samo hlapčevsko, temveč tudi gospodarsko delo. Čegav je denar tukaj na mizi in tam v omari ? Ta denar je sestrin ali pa materin. •— Danes je krasna noč, kajti neb6 je jasno kakor ribje ok6, in zvezda miglj& poleg zvezde. Jutre gremo v cesarske gozde na lisičji lov. Kdo še pride zraven tvojih prijateljev na lov? Zraven mojih pri¬ jateljev pridejo še uradnikovi sinovi in stričevi znanci iz mesta na lisičji lov. Človeški glas je velik dar božji. Ovčje mes6 ni tako dobro kakor telečje. Po letu solnčni žarki hudo pripekajo. Otroška obleka naj bode priprosta in močna. V kakošni službi sta županova sina? Eden županovih sinov je v cesarski, drugi pa v deželni službi. Čegava je ona hiša tam na gori? Ali ni logarjeva? Da, ona lepa hiša je našega cesarskega logarja. ®annft bu flooentfd) fpredjen? 9?ein, fiooenifd) lanu id) nodj nidjt gut fpredjen, attein beutfdj unb franjofifdj fpredje id) fčfjon gut. Sernt ber ©opit bed 9tad)bard audi ftooenifdj? £)er ©oijn bed 9tadjbard lernt bci ber ©djmefter bed Dnfeld ftooenifdj. ‘iPftegcn @ie oft in bie ©efettfdjaften ber ^reunbe ju geljen ? $ebe SBodje getje idj einmal in bie ©efcttfdjaft ber tieben unb treuen f^reunbe. 233em geljort bad 2)?effer? ®iefed neue 2Jteffer getjbrt entioeber ber ©djioefter ober ber SJhitter, benn bem Sruber geljort ed fidjer nidjt. £)urdj £'drntcn gel)t jtpon einige (nekaj m. @en.) $aljre bie ©fenbafmftrafje. 23em gepbrt bad neue |jaud an ber Ijauptftrafje ? ®ad neue §aud an ber ,g>anptftrape geljbrt bem 23iirgermeifter. 2Bad fiir ©djuten Ijaben ©ie in $Ijrer ©tabt, ©taatd* ober 8anbedfdjulen ? 5Die ©djuten in unjerer ©tabt geljoren bem Šanbe. — $n mad fiir einern ®ienfte ftnb bie (gtnei) ©oljne ber £ante? ©ner ber ©oljne ber £ante ift im faiferlidjen, ber anbere im tanbfdjafttidjen ®ienfte. ®ie faiferlidjen gorfter ^ a bcn morgen eine grofje ffjudjdjagb. 23on unferent 35orfe bid jur ©tabt finb langd ber Sanbedftrajje nur 70 S3auernl)dufer ju feljen. $m 3Binter brennen (pripekati) bte ©onnem ftraljlen fe^r fdjmad). 3£em geljort baž ©elb Ijier auf bem Naften? S)až ®elb auf bem Saften ge^brt bem 23ater. £>ie Sinber ber §tad)» barn fpieien im @arten bež Onfeiž. ®ie SJtenfdjen folien in 33ruber= liebe mit ben SOfenfdjen leben. £)ie Strbcit eineč Jfrtcdjtež ift nid)t fo fdjrner mie bi e eirteb .gjaudfjerrn. SDie S3ernunft bež SDlenfdjen ift ein ®efd)enf ®otted. 33. £ectioit. $te 0tcigetu«8 i>e§ ?U>iectit»§. a) 35er ©omparatio mirb baburd) gebilbet, bap man an ben Slbjectioftamm eine ber folgenben ©omparatioenbungen anfiigt: ( -ejši, -ejša, -ejše, f -eji, -eja, -eje, I. I ober oljne -ej ober II. I ober oljne -e l -ši, -ša, -še, | -ji, -ja, -je. I. a) £)urdj bie ©omparatioenbitng -ejši, -ejša, -ejše toerben bie meiften e i n =, j m e i« unb alte m e Ij r filbigen Sibjectioa gefteigert, alž : n6v, nen: nov-ejši, -a, -e; čist, rein: eist-ejši, -a, -e; zvest, treu: zvest-ejši, -a, -e; svet, Ijeiltg: svet-ejši, -a, -e; priden, 1 fieijjig: pridn-ejši, -a, -e; moder, meife: modr-ejši, -a, -e; bog&t, reicf): bogat-ejši, -a, -e; priprost, einfadj: priprost-ejši, -a,-e; prijazen, freunblid): prij&zn-ejši, -a, -e; rodoviten, frudjtbar : rodovitn-ejši, -a, -e; pameten, »erniinftig: pametn-ejši, -a, -e ; prostčren, geraumig: prostorn-ejši, -a, -e. j^nnierkung: 33 ei meljrfiibigen 3tbjectioen rotrb bie ©nbung -ejši, bfterd ju -iši jufammengejogen, ald: imeniten, angefefjeu: imenitn-iši neben imenitn-ejši; pogumen, mutljig : pogumn-iši neben pogdmn-ejši; rodovitn-iši neben rodovitn-ejši ic. •/?) 55ie ©nbung -ši, -ša, -še befommen n ur einfilbige 2tbjecti»a, unb jniar meiftenž foldje, bie auf b, p, d aučlauten, alž: ljdb, lieb: ljub-ši, -a, -e; lep, fdjbn: 14p-ši, -a, -e; slab, fdjtoadj: slab-ši, -a, -e; tan-ek, 2 biinn: tan-ši, -a, -e. 8autet ber @tamm auf d and, fo toirb bač d nacf) einem 33očal Dor -ši in j »ertoanbeit, nad) einem ©onfottanten aber aučgeftofjen: 1 Sag bemeglidje e mirt auggeftofjen, f. 6. Sect. 2 Ste ©uffijie -ek, -ok fatten 6ei ber ©teigerung beg SlbjectiBg fafi aug= naijmglog meg, unb ber 9tbjecti»ftamm »irb baburd) einfttbig. 71 htid, fdjlimm: Mj-ši, -a, -e; slad-ek, fiifj : slaj-ši, -a, -e; rad, gern: raj-ši, -a, -e; grd, Ijdjjlid): gf-ši, -a, -e; mlad, jung: mlaj-ši, -a, -e; trd, Ijart: tr-ši, -a, -e. II. «) Me uttter I. a) angefiiljrten Mjectma, meldje »ermittelft -ejši, -ejša, ejše gefteigert merben, fbnnen ftatt -ejši, -a, -e aud) bie Gšttbung: -eji, -eja, -eje, jebod) meiftenž itur im 9Iomittati» Singularis betommen, alž: čist, čist-čji, -a, -e, neben čistejši; priden, pridn-čji neben pridn-ejši; rodoviten: rodovitn-eji neben rodovitn-ejši. /?) SSermittelft ber (Snbung -ji, -ja, -je merben nur einfilbige Ibjectioa gefteigert, unb jmar: 1. nur »ermittelft biefer (šnbung foldje, meldfe auf einen ber ©utturale k, g, h attžgeljen, bie »or -ji, -ja, -je in bie entfpredjenben fjifcffiaute č, ž, š »ermanbelt toerben, alž: jdk, ftarf: jač-ji, -a, -e; gluh, taub: gluš-ji, -a, -e; drdg, ttjeuer: draž-ji, -a, -e, plah, fdfiicfjtern: plaš-ji, -a, -e. bldg, ebel: blaž-ji, -a, -e; 2. meiftenž mit biefer Gčnbung foldje, beren ©tanim erft nad) Stbmerfung ber ©uffije -ek, -ok einfilbig luirb, luobei fid^ ber ftamm« aužlautenbe Sonfonant bem folgcnben -ji, -ja, -je affimiliert, alS: vis-ok, l)ocf): viš-ji, -a, e; krdt-ek, fnrj: krač-ji, -a, -e; niz-ek, nieber: niž-ji, -a, -e; glob-ok, tief: glob-ji, -a, -e; oz-ek, eng: ož-ji, -a, -e; tan-ek, biinn: tan-ji neben tan-ši; lag-ek, lah-ek, leid^t: laž-ji, -a, -e; slad-ek, fiip : sla-ji neben slaj-ši; tež-ek, fdfmer: tež-ji, -a, -e; šir-ok, breit: šir-ji neben šir-ši; meh-ek (@tamm mek-), meid): meč-ji neben mehk-ejši. ^timerkuttg: 33ei einigen biefer Somparatme loirb baž -j and) bfterž aužgelaffen, alž : jači neben jačji; draži neben dražji; viši neben višji; nizi neben nižji; krači neben kračji zc., maž jebod) nid)t nad)« juafjmen ift. $Bie ež »on sladek unb tanek ®oppclformcn: slaj-ši unb sla-ji, tan-ši unb tan-ji gibt, jo fbnnen aud) bie einfilbigen Ibjectioa auf -d bie (Snbung -ji ftatt -ši annepmen, alž: mlaji neben mlajši; hiiji neben hujši; raji neben rajši; gfji neben gfši. b) ®er ©uperlatio entftef)t baburd), baj) man bem Somparatio bie ifiartifel naj »orfe^t: uajlepši, ber fdjonfte; uajdražji, ber tpeuerffc zc. c) 5Die »erglidjenen ©egcnftanbe merben burd) ko, kot, kakor, nego, mie, alž, »ber burd) bie iprapofition od mit bem @eniti» mit« einanber »erbunben, g. 33. On je tako močen, kakor jaz. On je moč¬ nejši k6t (ko, nego) m6j brat ober od mčjega brata. mčd, -u (-a), ber gmnig; vojdk, -a, ber ©ofbat; sladkor, -ja, ber $mfer; b6j, b6j-a, ber $ampf; fantek, -a, \ ein lleiner tnabe; d čl, -a, ber SEIjeil; dčček, -čka, j ber ®nabe; telo, teles-a, ber ®brpet; 72 greda, -e, baž ©artenbeet; okolica, -e, bie Umgebung; jed, -l, bie ©peife; prsi, ©en. pfsij, pl. t., bie 33ruft; sol, -l, baž ©alj; — vkusen, -sna, -o, gefdjmacfDoll; drdg, -a, -o, foftbar, t^euer; ubožen, -žna, -o, arm, armlid) ; Mnski, -a, -o, oorjafjrig; naMja-m, -ti se, fid) finbcn, jein ; klice-m, klica-ti, rufen; veljd-m, -ti, foften; — vselej, immer; dosti, genug, nor Somp. »tel; trideset, breijjig, im 8lcc. u. 97om. mit ©en. Sosedova hiša je višja in širja kot hiša našega strica. Naš gospoddr ni bogatejši od vašega. Moje sestre imajo lepšo obleko kot sosedove hčere. Ali im&š hitrejše konje kot moj oče ? Ne, moj prijatelj, moji konji niso hitrejši nego vaši, in tudi ne morejo biti, ker so starejši od vaših. Tvoj kraj je tvojim prijateljem ljubši od mojega; kajti vaša vas stoji na višjem griči kakor naša, in sploh se nahajajo v vašem kraji višje gore kakor v našem. Drevesa v stričevem vrtu so nižja kot ona v gospodarjevem. Deželne ceste so ožje kot državne. Naše naloge so že dosti težje, kakor pa vaše. Zvonik mestne crkve je najvišji v mestu. Ktero drevd je v vašem vrtu najvišje? Ono lipovo drevo za zadnjo gredo tam je najvišje in najlepše. — Kteri izmed vaših sinov je najpridnejši ? Najstarejši izmed mojih sinov je najpridnejši. Kako je vašemu najstarejšemu sinu ime? Najstarejši se kliče Anton, mlajšima je pa Maks in Jakob ime. Med je slajši od sladkorja. Najslajše jedi niso vselej najvkusnejše. Letošnje leto je rodovitnejše kot lansko. Smreka je tanje in višje drevd kot bukev. Moje prsi so širje in močnejše kot prsi mojega brata ali stričevega sina. Najslabše prsi ima moj naj¬ mlajši brat. Kterega človeka imdš ti, deček, najrajši*? Najrajši imdm stariše. Kterega pa imaš izmed bratov najrajši? Najrajši im&m najstarejšega in najmlajšega brata. Koliko velja tvoja nova suknja? Moja nova suknja je izmed vse moje obleke najdražja, kajti ona veljd trideset goldinarjev. Unjer ®icner ift trener unb fleifjiger ate ber bež Dnfete. llnfere 3imnter ftnb unter ben 3imntern im ganjen |)aufe am geraumigften. ®er ©aal ber £ante ift nod) gerdumiger ate ber unferer Daužfrau. ®ic dlteften ©olbaten ftnb itn Sriege bie mutljigftcn. ®cine (jroei) Sritber ftnb bie angefefjenften SBeamten im Ultarlte. ® u fdjreibft t> i e I fdjledjter (Ijafjlidjer) ate id). 2Ber fdjreibt in euerer ©djule am fdjonften ? Im fd)dnften fdjreiben in unferer ©djule bie beiben ©oljne bež 8el)rerž unb mein altefter Sruber. šffiaž ift beinem 23ruber lieber (ljrib), |jonig ober @r Ijat lieber (rad) |jonig, meil er fiijjer ift alž ber 3ucfer. ®ie ©peifett fiir junge ®inber ftnb fuger alž jene fiir bie dtteren 8eute. Daž ©olb ift foftbarer alž baž ©ilber. ®až (Sifen ift parter, baž * SlbjectiB rad mirb im ©(obenifcben a 11 r i 6 u t toi f d) Berbunben, obgteid) e§ im Seutfcben abberbial gebraudjt toitb, 5 . 58. očeta imamo radi, ben SBater baben »ir gern; najrajši imam mater, am tiebften babe id) bie SJtutter. 73 ®o!b aber meidjer alb bab ©ilber. — ®ie fiigett ©peifen finb nicfit immcr bie gefdjmacfbotlften. (Suere Slufgaben finb nic£)t »iel leidjter alb unfere. ®ie Šanbftragen finb gembljnlid) fc^Ied)ter (slab) unb enger ate bie 9teid)bftragen. $n ber ganjen llmgebung liegt euer ®orf auf bem freunblidjften |jiigel. ®ut ju lefen ift ni el jdjmerer, ate aber fd)on ju fdjreiben. Unfer @tall ift nur ein mentg niebrigev ate ber beb 97acf)* barb. ®ab §erj ift ber ebelfte Stjeil beb menfdjlidjen Sbrperb. ®ie ®ugenben finb foftbarer ate @olb unb @ilber. ®ab @alj ift fiir bie ©peifen notijmenbiger ate 3 uc ^ cr - ®ie drmften ©djiiter finb oft bie fleigigften unb forgfamften, unb merben (postane-in, posta-ti) baljer and) bfterb bie angefeljenften SJtanner. $d) babe eine »iel fcgmadjere ©ruft, ate mein dlterer Sruber, aber bennocf) bin icb ein mentg ftdrfer ate er. 3Bie Ijeifrin beine (jmei) jiingeren ©djmeftern? 3Jieinc jiingfte ©djmefter beifjt Olga, bie dltere aber SDiarie. 34. ^ection. i$ortfe£ung.) a) Unregelmagig merben gefteigert: velik, grog: večji, več-i, a, -e; dober, gut: bbljši, b61ji, -a, -e; majhen, m41, flein: manjši,manji, d61g, lang: daljši, dalji, -a, -e; -a, -e, ®er @uperlati» lautet: največji, najbbljši, -a, -e te. b) ®er (Sotnparatio unb ber @uperlati» Eonnen and) burcb Um* fdjreibung gcbiibet merben, inbem bem ‘flofitin ber Somparatio: bolj (mefjr, beffer »on dčber) unb ber ©uperlatio: najbolj (atu meiften, am beftcn) »orgefc|t toerben, ate: bblj priden, flei|iger; najbolj priden, ber fleigigfte; bolj čist, najbolj čist, reiner, ber reinfte. ®iefe Strt ber Somparatio« unb ©uperlatiobilbung m u g ft e t b bei iparticipien auf -6č, -eč, unb -en (-n) angeroenbet merben, j. S. žareč, gliibenb: bolj žareč, najbolj žareč; — žari-m, žare-ti, gliiljen; vr6č, Ijeig: bčlj vrSč, najbolj vroč; — vre-m, vre-ti, ficben; učen, geleljrt: bolj učen, najbolj učen; — uči-m, -ti, lef)rett. e) $nr Sejcicgnung cineS feljr t)ol)en ©rabeb merben »or ben ^5ofiti» 'Partifeln gcfe^t, ate: zelo, feljr; kaj, silno, močno, j&ko, iiberaite, augerorbentlidj (* ftarf): zelo priden, feljr fleifjig; on je kaj (silno, j&ko) prijazen. ®ie Sorfilbe pre- gibt bem Slbjectio mcift bie Sebeutung beb j n (»iel ober ju menig), ate: prevelik, ju grog; prenizek, ju nieber; aber and) bie beb feljr*, Ijodjft*, ate: preljtibi sin, »ielgeliebt; predržgi stariši, fetjr tljeuer; premoder, Ijbdjft roeife. pčsnik, -a, ber ®idjter; bližnji, -a, -e, ber Utddjftc, ber pisatelj, -a, ber ©c^riftfteller; 9?acf)bar; branje, -a, bab gefen; zn&n, -a, -o, belannt (kartic. ». zn a-ti); 74 današnji, -a, -e, fjeutig; prenftša-m, -ti, crtragen; različen, -čna, -o, »erfcfjieben ; poroča-m, -ti, beridjten; cveteč, -a, -e, blii(enb, o. cvetž-ti; včeraj, geftern. Moja suknja je prevelika; zategadel nosim manjšo bratovo suknjo. Kteri je večji, ti ali jaz? Obadva sva enako velika. Ti nisi večji nego jaz, in jaz ne manjši kot ti. Kteri pot je kračji? Oni pot tam za sosedovo njivo je kračji in pelja v bližnji trg ; ta pot tukaj je pa dosti daljši in peljd skoz zelo velik gozd v mesto. Zakaj ne bereš dalje, moj dragi? Jaz ne morem dalje brati, ker se ne vidi več. Pri branji se mora dosti boljše videti, nego se zdaj proti večeru vidi. Danes je bolj vroče, kakor včeraj. Jaz mislim, da je danes najbolj vroči dan v celem poletji; kajti celi dan že solnce silno vroče pripeka. — Vaš učitelj je kaj prijazen z učenci, kteri se jako dobro uče. S kterimi gospodi so tvoj oče najbolj znani? Moj oče so v mestu z nekterimi najstarejšimi uradniki naj¬ bolj znani. Ta naloga je za dobre učence prelahka. Danes imamo najtežjo nalogo; da, ona je celo najboljšim učencem pretežka. Ali je tudi dolga? Ne, druge naloge so navadno daljše ali zato pa tudi lažje kot današnja. Mladenči in deklice imajo bolj rudeča lica, kot pa starejši ljudje. Naš pesnik je eden najmodrejših in najbolj učenih mož; on je naš prvi in najboljši pisatelj. ®iefed 3imtner ift p ffeitt ffit jo oiele (toliko m. @en.) Skute. ®u Ijaft getoijš ein grdfjerež gimmer ate id). gd) mufi je|t ben grdjjeren SJfocf bed Sruberž tragen, benn tnein SRocE ift fitr meinen bufett Sdrper ju Eleirt. SOBer ift unter eueren SBriibern ber grogte urtb ftdrffte ? Unter meinen Sritbern ift ber altefte SBruber ber grdjjte, ber jiingfte aber ber ftdrffte. 2Bo ift ber fitrjere SBeg in bie @tabt, f)ier burd) ben SJBalb ober bort iiber bie SBiefen? gener 2Beg bort itber ben 33erg ift ber fiirjefte 2Beg in bie @tabt. $annft bu nid)t toeiter lefen ? SRein, id) fel)e nid)t tnefjr lefen, loeit baž 8id)t ju jdpoad) ift. llnfere SBcamten ftnb mit ben Skuten iiberaud freunblid); fie fpredjen mit ben Skuten ganj fret iiber (o) bie oerfdpebenften unb ©tabtangelegen^eiten. — f)eute ift ein fef)r ijeifjer ®ag. er ^tnperatio toirb ge&ilbet, inbem man an ben ^rafenžftantm bež SSerbum ben iDfobužcparacter bež $mperati»ž -i anpangt. (®5ieber» pole bie 14. 8ect. b). ®er SUobuŽcparacter -i toirb: a) nadj bent ftammaužlautenben -a unb -e ju j, alž: dela-m, ^inp. dela-j, arbeite; igra-m, $mp. igra-j, fpiele; je-m, $mp. je-j, >6; pove-m, $mp. pove-j, fage. b) mit bem ftammaužlautenben -e unb -i »erjcfimifgt er 311 -i, alž: učl-m se, $mp. uč-i se *; hvdli-m, — hval-i, lobe, nese-m, — nes-i, trage; bere-m, —ber-i, liež. SDiefelbe 93erfcpmeljung erleiben ^rafentia auf -je-m unb -ji-m, toenn ipnen etn Sonfonant oorpergept, alž: orje-m, — orj-i, acfere; kolje-m, — kolj-i, fcplacpte. @ept bagegen bem -je-m unb -ji-m ein 93ocaI oorauž, jo oer= jcpmiljt ber $mperati»cparacter nodj toeitcr mit oorpergepenbem j ju etnem j, alž: pije-m, — pij, trinfc; umeje-m, — ume-j, oerftepe; kuptije-m, — kupuj, faufe; stoji'-m. $nf. stati, — stčj, ftefjc. Sei ben 93erben im ‘jMfenž auf -jim toirb jebodj, toenn ber $n« finitio auf -iti lantet, ber $mperati» regeltnafjig ge&ilbet, alž: tajf-m, taji-ti, — tdji, leugne; dojf-m, doji-ti, — doji, melfe. Unregelntafjige Silbuitgen finb: ima-m, — imej, pa&e; gre-m, —- idi, gepe, 0. ide-m, i-ti; gleda-m, — glej, jcpau, fiep; ve-m, — ved-i, ober regelmdfjig ve-j, povej; dobode-m ober dobi-m, $nf. dobi-ti pat toie bddem: dobčdi, befomtne. S i n g u 1 a r. 1 . — — — 2. dčla-j, uč-i, nes-i, 3. dela-j, uč-i, nes-i. D u a 1. 1. dela-j-va, f e m. -ve, itč-i-va, -ve, nes-i-va, -ve, 2. dčla-j-ta, unb -te, uč-i-ta, -te, nes-i-ta, -te, 3. dela-j-ta, neutr. -te, . uč-i-ta, -te, nes-i-ta, -te. * Slerba auf ein betonteš -im im iprafenž betonen im ^mperatio bie @tamm« fitbe, alž: uči bon uči-m, molči boit molči-m, fcfjroeigen jc. Saš reftejc. se »irb bem gmperatib ftetš nacfjgefefct, alš: fant, uči se; oče, vesčlite se; f. 21. Sect. a. 76 P 1 u r a 1. 1. dela-j-mo, uč-i-mo, nes-i-mo, 2. dela-j-te, uč-i-te, nes-i-te, 3. dela-j-te, uč-i-te, nes-i-te. ®te 23erf>a auf -čem unb -žem (mit bent $nfinitio -či), beven SBurgel alfo auf k unb g aužlautet, I)aE>en uor bem -i bež ^mperatitte c unb z, ate: reče-m — reci, fage; teče-m — teo-i, fliege; vfže-m vfz-i, loirf; striže-m — striz-i, fdjere. pozdrav, -a, ber ©ruj?; zavitek, -tka, baž ifJatet; list, -a, baž Slatt, ber Šrief; dobrotnik, -a, ber SG3oI)Iti)dter; mir, -u, ber f^riebe, bic 9iitfje; zdrdvje, -a, bic ©efunbbeit, baž SSSoIjlfein; slovo, slovesa, ber Slbfdjieb; naročilo, -a, ber Sluftrag; sreča, -e, bač ©IM; beseda, -e, baž SBort, bie Stebe; dopisnica, -e, 1 bie Sorrefponben^ listnica, -e, J farte; sledeč, -a, e, folgenb, mogbč, -a, -e, meglici), spošttije-m, spoštovd-ti, eljren; časti-m, -ti, eifrcn, fd)d( 3 cn; pove-m,poveda-ti, fagen, ergdl;len: naroči-m, -ti, auftragen; leti-m, lete-ti, laufen, fiiegen; pogleda-m, -ti, fdjauen, nad)*; obvaruje-m, obvarovd-ti, beroalp kihne-m, kihno-ti, niefen; pozdr&vlja-in, -ti, ju griifjen, gu begriifen pfiegen; pozdravi-m, -ti, griipen (einmal); hodi-m, hodi-ti, geljen, reifen; sreča-m, -ti, begegnen; pojde-m (po-ide-m), poj-ti, gefien ; izroči-m, -ti, einlfdnbigen, liber« geben; želi-m, žele-ti, nmnfdjen; potoldži-m, -ti, troften; vleže-m, vleči se (alte vleg-ti), fidj legen; sramiije-m, sramova-ti se, fid) fdfdmm; — zgčdaj, friiC); nazaj, guriicf; za naprej, fernerfpn, fiinftigljin; srečno, mit ©IM, ©IM auf! zdravo, gum (pcil! kolikor, rnie Diet, relat. gu koliko ? ren, befdjiilgen; Ljubi moji otroci! spoštujte očeta in mater. Povej, moj dragi, ali so tvoji bratje dom&? Da, doma so; ali naj bratom kaj naro¬ čim? Reci in naroči bratom, da naj gotovo na večer k mojim starišem pridejo. Glej, glej, kaj tam leti? Bog ve, kaj je to; idi tja in poglej, potem pa pridi hitro naz&j in povej, kaj je tam. Dobro jutro, sosed! Bog daj dobro jutro. Kaj delate, prijatelj, tako zgodaj na njivi? Bog daj srečo ; danes je ravno lepo vreme ! Zares, letošnje poletje je krasno; samo bog še obvaruj za naprej naša polja pred točo in hudim vremenom, če kdo med prostim slovenskim ljud¬ stvom kihne , reče se navadno: Bog pomagaj ali na zdravje ! Pri slovesu se pozdravljajo Slovenci s sledečim pozdravom: Zdrav ostani! zdravi ostanite! srečno hodite! zdravi bodite! bog daj srečen pot! ali pa samo z besedami: Srečno, zdravo! Če se srečata dva Slovenca, pozdravljata se s pozdravom: Sluga ali zdravo! Fantje, Učite se zdaj dopoldne, popoldne pa igrajte ali idite na sprehod. 77 Malo časa Se ostanimo v mestu, potem pa pojdimo domti! — Kam greste, moj dragi? Jaz grem v trg. Ali imate kakošno (irgertb etn) naročilo do prijateljev? Da, to pismo izročite mojemu najboljšemu prijatelju in recite, da naj gotovo črez nekaj dnij v naš kraj pride. Prosim, še nekaj; nesite ta mali zavitek na pošto iu vrzite to dopisnico v listno omdrico (23rieffaften). — Kaj hočete, moj dragi? Odkritosrčno povejte, kaj želite; le recite, kar mi slite; jaz hočem za vaše zadeve, kolikor bode mogoče, storiti; le potolažite se! Sdjau, mer bort auf bem SBege jmifdfen ben Sledem in unfev ®orf fomrnt. ®ad ift unfer Dnfel. @d)au, fc^an! nad) langer fommt boc^ eintnal ber Onfet ju unferem 23ater. 2 Bo ift ber Slater ? ®er SSater ift beiitt Stavbar, ®ef)e ben $ater l)o!en, mcin Sieber, unb fage, baf ber Onfet liter ift. •— (šifre 33ater unb SJfutter, bcnn ber SSater unb bie SKutter ftnb beine grofjten 2Bof)Itl)dtcr. — Sleibc fteffen (stojim), bu fleincr Snabe. SBoljin get)ft bu fo fritf) ? $d) gefie in bie ©tabt auf bie iJJoft. Stroge nod) nteine jmei SSrtefe unb biefe ©orre* fponbenjtarte in bie @tabt unb mirf aHed gleid) (takoj) in ben erften 33rieffaften (t)ineitt). — SDtorgen mtrb ein fcfmned SBetter fetn. SBelonttnen n§ ^iirnmrt. © i e perfbnlidjen $ ii r to o r t e r. a) 3Dte ^erfonlid^ett f^-iivtuorter jaz, idj, unb ti, bu, finb toie in anberen ©pralen ungefdjledjtig. 1 ®ie ©eclination ift fotgenbe: S i n g u 1 a r. I. iperfon. II. iperjon. $m (Sen., ©at., 2tcc. siug. fotnmen neben ben n oIIen nodj liirjere (enclitif cfje) $ormen bor. ®ie enclittftfien gornten ge= branat man regelmajjig im $(ufje ber Stebe, toenn bab ipronomen nic^t befonberb peroorgeljoben toerben fott. ®ie bollen $ormen toerben gefe|t: 1. toenn ein befonberer Stacfjbrucf barauf rupt, oorjugžtoeije bei ©egenjaijen: Danes dam jaz tebi, jutre ddš ti meni. Oče hvalijo mene, pa ne tebe. Ne daj meni, temveč driigim ljudčm. 1 9tur in einigen, befonbecš mejtlidjen ©egenbett bež floB. ©ebieteS fpricbt man im 5tom. Pluralis unb Dualis im »eibl. unb facbl. ©efdjledjte: me, ve, me- dve, vedve, anftatt tnie im mannlicben: mi, vi. 79 2. $m Stnfartge eine§ @a^eč: Meni se slabo godi, bagegen slabo se mi godi. Mene hvdlijo učitelji, — učitelji me hvalijo. Tebi je zdaj že boljše, —• zdaj ti je že bbljše. 3. 9tadj iPrdpofitionen: Danes pride k meni gospdd učitelj. Svinčnik imim od tebe. Oni so zčper mene. Anmtrkuttg: ©talt mene, tebe fept mati nad) $rdpofitionen aud) bie urfpritng= ticben SlccufatiBformcn me (me), te (te), trie: jaz sem za te, bodi še ti za me; nad me pride nesreča; ober mit 3uriicfgtel)ung bež SlccenteS auf bie einjtlbigen iPrapofitionen, trie: za-me, za-te; na-me, nu-te; n&d-me. ®ie ^offeffiopronomiua ber 1. unb 2. 'jlerjon fittb: m6j, moja, mdje, tncin; tv6j, tvoja, tvoje, bein; ndjin, najina, ndjino, uttjcr jtuei; v&jin, v&jina, vajino 1 , citer jtuei; naš, naša, naše, uttfer; vaš, vaša, vaše, euer. b) ®a£ ijlronomen ber 3. fjlerjon mirb im domina ti o a 11 e v brei 3al)Ien »on on, ona, ono, er, fie, c8, gebilbet, bie iibrigert Sctjttb abev »on bent im Sleujlooenifdjen »erloven gegangenen 3tominati» : i ( 5 ji), ja, je. ®ic ®eclination ift faft jo mie beirn Slbjectio. 2 * * S i n g u 1 a r. mase. neutr. fem. 1 ®ieje gorili ift and betu ®eniti» dual. naju, vaju, unfer, euer jtoei, gebilbet. 2 ®ie flot). Sibjfctiobeclination lep-i, lep-ega, lep-emu je. ift fiirggefagt eine auš bent 5lbjecti»ftamm unb bein tpvonoiiieu ber 3. tperfon: i, ja, je jufanimen« gcfe^te ®eetination. SBergleicpe baž StbjectiB mit bem ifroii. ber 3. tperfon: lep-*, *(- ji), jetjt on, lep -ega. jega, lep-emu, jemu, _ lep-eaud per anf bem §iigel geprt nidjt unb, fonbern jened bort pnter bem 33erge ift unfer (Dual). — ©eprt biefed neue SJteffer beinem SBruber ober beiner ©djmefter? ®iefed neue Slieffer geprt nidjt ip, fonbern ipt. $p ihteffer ift bad befte untcr (izmed) unfcren SDteffern. — £Ber ift pute bei eudj? (oeute finb unfere .jpaitdfrau unb ipe STodjter bet und. ®ommt bie Stbdjter euerer §audfrau and) ofterd ju beinen ©djmeftern ? $a, fie fommt ofterd ju ipen. — Pip mir etmad ©elb (©en.). $d) bcnbtpge ed. — SBer miti mit mir in bie ©tabt ju meinen ^reunben gepn? $dj foil einmat mit bir ju ipen gepn. $$ miti m id) ndmlidj mit bir unb ipen jufammen eittmal gut unterplten. — Sfficr fdjreibt bir aud bcr ©tabt ? ©in jpeunb fdjrcibt mir and ber ©tabt unb fragt inid), roie ed nod) immer bei und unb bei eudj jugep. 37. £ecttOtt. (g-ortfepng.) 5D a d 9t e f I e jjSib u m sfe unb stoj. a) ®>ad Jtcftejiopronomen se, sebe toirb fitr aiie brci 3PI cn folgenbcrmapn becliniert: Stom. — ©en. sebe, se, ®at. sebi, si, Slcc. sebe, se, 8oc. pri sebi, $nftr. s seboj. ®er ®e6raucf) ber toffen unb enctitifc£)en govnien im ©eri., ®at., STcc. ftimmt mit bem beim tperfonalpronomen iiberein. Sejugtid) ber editen SfctufatiBform se (se) ift ju merten, ba|š fte atlein bei 9tefTeyio»erben unb beim 5)3affimtm ge6raitcf)t »erben fann, atd: on se smeji; jaz se veselim; govori se. ®ad Jtefpiopronomen mirb im ©looenifdjen nidjt blofj fitr bie 3. ifkrfon loie im ©eutfdjen, fonbern and) fiir bie 1. unb 2. iprfon gebraudjt, mcnn bad ©ubject unb Dbject ein unb biefelbe $ e r f o n finb. a) Uebereinftimmenb mit bem ®eittfdjen: ©r tobt ftdj felbft, — on hvali sdmega sebe. ©ie ncpten ip mit ficij, — oni ga vza¬ mejo s sebčj. Pri sebi ga imdjo. Vsak zd-se skrbi. Človek naj¬ rajši sebi pomdga. Brat si kiipi klobuk. /J) 9Ibmeid)enb oom ©eutfdjen: Mi ga imdmo pri sebi, — mir pben ip bei und. Kaj si kiipiš? 2Bad faufft bu bir? Jaz si kupim nov klobuk. Ali vzamete hčer s seboj? Ne, vzamite jo vi k sebi. 83 ®ad reciprofe jprottomen (1 euiartber" lotrb buri) bad Jleflejdepro* nomeu audgebriicft, ate: ljiibite se med s e b 6 j, tiebet eudf unterein* anber. Ne govorite med seboj. b) £>ad refleptue ^offefftbprtmomen: svoj , svoj-a, svoj-e ftdjt fiir bad beutfdje ^offeffiopnmomett ber 1., ber 2. unb ber 3. 'perjem, alfo fiir a11e bret perfoncn offne Untcrfcpieb ber 3 alfi unb (Sefcffledjted, menit bad ©u&ject unb ber (Befi^er cin nnb btefelbe perfon ftnb ; §. 33. Jaz ljubim svoje stariše, id) (tebe metne ©(tern. Mati hvdlijo svojo pridno hčer, bie SDiutter lobt t I) r e fteifjige 2"od)ter. M i hvdlimo svoje hldpce. V i ste pri svojem bratu. Nekteri učenci stanujejo pri svojih učiteljih. 1 Attmerliung: Eine Služnafjme Bon biefer Megel tritt nur banu ein, »enn ba$ Poffeffiopronomen einett gemeinfarnen, itber bie ©pbare bež ©ubjeetež tjinaušgebenben Sejte bejeicfmet, a(S: pojdimo v nišo crkev, in unfere itirdie; aber mi gremo v svojo crkev, in unjere eigene (nur uti§ geljorige) fiirdje; molimo za našega cesarja; bojujmo se za našo državo; prosimo boga, našega očeta. c) Se^iept ftd) bad beutfdfe f e i n ober i fj r nid)t auf bad @ n 6= ject bedfelben ©aped, fonbern auf ein anbered SBort in ober aufjcv bem ©alje, fo baff ed mit bedfelben — berfetben ((at. eius — eorum) »ertaufdjt merben fann, fo toirb ed nid)t burdj svoj, fonbern burd) bad Poffefftopronomen ber 3. Perjem (p. 80): njegdv, njen, njun, njihov iiberfe^t, g. S. Ali vidiš sdseda in njegove otrdke? Hišna gospd in njena hči pridete k nam, aber gospd pride s svdjo hčerjo k nam. Učitelji in njihovi učenci naprdvijo izlet, aber učitelji naprdvijo s svojimi učenci izlet. izlet, -a, ber 8(udf(ug; potrati-m, -ti, oerbraudfen, oer» duša, -e, bie ©eele, ber (Seift; geuben; dobrotnica, -e, bie 2BoI)(tl)dterttt; prepira-m, -ti se, ftreiten; vrednost, -i, ber 2Bert; koristi-m, -ti, niifeen. Vsak človek imd najrajši samega sebe. Stariši ljubijo svoje otroke in jih zategadšl tudi radi hvalijo. Bodite si sami dobri pri¬ jatelji, ali ne ljubite sami 2 sebe črez vse. Ljubite bogd, vašega očeta, iz celega svojega srca in iz cele svoje duše. Skrbite pridno zd-se in za svoje otroke, dokler (fo(ange) je vaše tel6 še krepko in zdravo. Spoštujte, otroci, svojo mater; kajti mati vam je naj¬ večja dobrotnica tukaj na zemlji; ona skrbi za vas skoz celo’ svoje življenje. Kje imdš svojo obleko, sestra? Staro obleko imdm na sebi, novo pa imdm v svoji omari. Imate-li, oče, veliko denarja pri sebi ? Ako ga 3 ti nimaš več pri sebi nego jaz, imava ga le malo 1 beffereti ©iniibung becliniere man meljrere SBeijpiele, ali; jaz stanu¬ jem pri svojem učitelji jc. 2 sam, felbft, ftimmt entroeber mit bem ©ubjeete ober mit bem Meflepio* prouomen iiberein. 8 ®en. part. Bon včč unb milo abfjangig. 6 * 84 s seboj. Kaj si hočeš v mestu kupiti? Jaz si mislim za svoj denar novo obleko kupiti. Zakaj se ue pogovarjate med sebdj o svojih zadevah, temveč vedno le o naših? Mi govorimo med seboj le o svojih zadevah, ne pa o drugih. Druge reči, kakor naše, nas le malo skrbe. Bodite zvesti sinovi svojej domovini in ljubite svoj materin jezik po njegovej. vrednosti. Skrbite za svoje zdravje; brez zdravja ne morete sebi, ne svojim otrokom in drugim ljudem koristiti. fJtimmft bu bic Heine ©djtoefter mit bir, menn bu ju mir in bic ©tabt fomrnft? $d) mili fie mit mir neumen, toenn id) ju bir in bie ©tabt gcp; allein fie foll bann aud) eittige (nekaj) 3eit bei bir in ber ©tabt bleiben. 5Der 2)?enfd) liebt fid) felbft am meiften unb fprid)t gembplid) nnr guted Don (o) fid) felbft. §aft bu, 3)hitter, oiel @elb bei bir? $d) l)abe pute nnr menig ©elb bei mir; bu mufjt mep ©elb bci bir pben ald id), benn nur bamt ptben mir beibe jufammen genug ©elb bei und. §aben @ie $p fPeffer bei fid)? $a, id) pbe e d bei mir, allein metu iDteffer ift fdj(ed)t; bad bed Sruberd ift e in e d ber bcften. @ei bir felbft cin guter fpcunb, liebe bid) aber felbft nicf)t iiber alled. Sieben mir ©ott, unferen §errn, iiber alled aud unferetn ganjen §erjen unb aud unferer ganjen ©eele. ©olange bein Sbrper traftig unb ge< funb ift, tannft bu nod) fiir bid) unb beine ©Itern fteigig forgen. ©pet, Sinber, euere ©Itern; fie finb eud) bie grbjjten Soptpter, benn fie forgen fiir cudj ip ganjed Pben pnburd). So finb beine 93itd)er, Sruber? $d) tjabc meine Siicpr bort in nteinem Saften. ©elpren biefe Siidjer per auf bem 5£ifd)e ber ©djmefter? $a, fie gepren ip. So ift bie @d)mefter? ©ie ift in ipem gimrner. ©ep pn unb frage fie, marum fie ipe ncuen S3iicpr per in beinetti fjimmer prumliegen idp (pustl-ti). Sarum ftreitet $p mit(unter)einanber ? ©eib ip Deber (©omp. oon rad) rupg unb ftreitet nidjt miteinanber. Sir mollen trene ©bpe unb tapfere firieger unferem 93atertanbe fein; mir mollen aud) unfere DJtutterfpracp mep ald anbere ©pracpn iieben, benn ip Sert ift fiir und ber grbjjte. g-iir beine ©efunbpit ntufjt bu am meiften forgen, benn ope fie tannft bu fiir bid) unb fiir bic ®einigen (svčj) nidjt ©orge tragen. 38. £ecttOtt. (fprtfepmg.) flronontina bemonftratioa, interrogattoa, relatioa. a) ®ad pnmeifenbe fpirmort ta, td, t6, biefer, biefe, biefed, mirb nad) ber Slbjectiobeclination becliniert, mit ber einjigen iudnaf)me, bafj ftatt bed -i in ben ©nbungett ein betonted -e eintritt. 85 Singular. @omie ta, ti, to mirb and) ves, vsd, vse im Sing. imb Plur. becliniert. * Dač ta fann burd) le oerftarft merben: ta- le, t£i-le, t6-le, obcr le-ta, le-td, le-t6. ©ornie bad Slbjectio beclinieren bie Demonftratioa: isti, ista, isto, jcncr, jene, jene«, obev mit ta jufammengefegt: taisti, taista, taisto unb tisti, tista, tisto, ber*, bie=, baS=jenige; jcner, jene, jcnež, unb bab oerftarfte: toti, tota, toto, biefer ba. Ib) Die fragenben ipronomina kd6 unb kaj merben fclgenbev= mafjen becliniert: Die ^nterrogatiopronomina merben burd) ein angefiigtcč -r jum iMatiopronomen; auž kd6? unb kaj? mirb kd6r, mer, unb kar, maž, ald: kdor ne dela, naj tildi ne je. Stom. kdčr, ®en. kogar, Dat. komur, Stcc. kogar, Soc. pri kormer, 3'nftr. s komur, kar, česar, čemur, kar, pri čemur, s čimur. * ves, vsa, vse fjeigt: ganj, fammtlicb = tat. omnis, totus, unb roecf)fett ofterš mit cel, -a, -o, ganj (eigentt. = unBerfeljrt, tat. integer, beutfd) t)tiU zaceliti, juljeilen). Suknja je cela, ber Diod ift ganj. Vsa suknja je mokra. 86 9tad) kd6 ober kd6r inerten nud) bie unbeftimmten ^iiriobrter becliniert, ate: kdo, irgenb jcmanb; nekdo, jemanb; mdlokdo, felten jentanb; marsikdo, jo ntandjer; vsakdo, jebminmn. SScrgleičie anbeve $ronontina: 3nterrogatiBa: kam ? inofjin ? kje? luo? kako? loie? koliko? tcie Diet? kdaj ? ivann ? doklej? bte loantt? kakošen ? tuie befd)affert ? 5R e [ a t i» a: kamor, lootjiti; kjer, too; kakor, loic; kolikor, loic oiel; kedar, toann, loemt; dokler, jolaitgc (ate), bte kakoršen, loie bejdjaffen; ®emon(trattOa. tja, baf)in; tu, tam, pter, bort; tako, jo; toliko, jo oiel; tedaj, batin; dotlej, bič nun; takošen, jo befdjaffen. c) ®cte SMatiuproitomen kteri, ktera, ktero itnb ledji, koja, kčje, incldjer, loeldje, loeldjež, mirb lote ba§ Stbjectioum becliniert. @tatt kteri unb koji mirb aitcb bab im 9ieufloDenijč(jen unbeclinierbare; ki, toelcfjer (»e, »os), gebraudjt, unb gtoar itn 9tom. atler brei 3a f)le n unb © c j d) lestev allein, in ben iibrigen Sajite aber ftetS nur in SSerbinbung mit bem perfdnticfien ‘jJronomen ber 3. iperjon im bepglidien ©enud, 9tumente unb ©ajite, ate: 9?om. ki, ©en. ki ga, ®at. ki mu, Stcc. ki ga, Soc. ki pri njem, ^nftr. ki z njim, jy ~ L > ki je, ki jej (ji), ki jo, ki pri njej, ki z njo, te. svet, -a, ber Sftatf); grm, -a, bag ©ebitjd); kiip, -a, ber ffauf; uk, -a, bie Seljre, ber Unterridd; stanovanje, -a, bie ffiobnung; počitnice, počitnic, pl. t., $erien; hudoben, -bna, -o, božljaft, fdjlimm; dekliški, -a, -o, $D?dbdjem; nesposoben, -bna, -o, unfafjig; radoveden, -dna, -o, neugierig; kupuje-m, -povdti, einjufaufen pflegen; občuje-m, -čevdti, Derfetjren; ogovdrja-m, -ti, m. 2tcc. iibeb nad)reben, oerleumben; dopade-m, -pasti, gefatten; seje-m, seja-ti, jaen; žanje-m, že-ti, ernten ; pomore-m, pomčči, aitefielfen. S temi fanti, ki se zdaj z njimi igrdm, se nočem več igrati. Zakaj pa ne? Ti-le fantje še niso tako hudobni, kakor marsikteri drugi, bodi si po mestih ali trgih. S kom pa hočeš za naprej igrati, če ne s tistimi fanti, ki so v naši vasi domd? — Pri kom ste vaši sestri? Pri teti ste, ki v tej-le hiši stanuje. Zaradi česa ste vaši sestri pri njej ? Zaradi neke nove obleke, ki jo imd tetina hči, ktera hodi v bližnjem mestu v šolo. Je-li tetina hči že zdaj na 87 počitnicah? Da, kajti v dekliških šolah v mestu začenjajo se prej počitnice kakor pa tukaj v naših na deželi. H komu mislite po¬ poldne iti, moj ljubi oče? Danes popoldne grem k tistemu gospodu v mesto, ki večkrat k nam pride. Po kaj pa greste k temu go¬ spodu? Jaz mu hočem nekaj žita prodati in ga mislim prašati, po čem (mie tffeuer) on žito kupuje. — Kteri učenci so izmed vseh vaših učencev najboljši? Med vsemi učenci, kijih danes tukaj vidite, so taisti najboljši, ki sede v prvi in drugi klopi. Kdo je pa prvi med temi? Prvi je tisti tam, ki sedi na konci druge klopi. Koliko učencev pa imate letos. Letos jih imdm toliko, kolikor lansko leto. Učite se, fantje, dokler ste še mladi in zdravi; kajti v poznejših letih, kedar pride starost, bodete za uk celo nesposobni. S temi ljudmi, ki so danes v naši družbi, ne občujem rad, kajti oni hočejo vsakega, s komur le enkrat govorijo, ogovarjati. O malokomur se sliši pri totih ljudeh dobro govoriti. Ali vidiš koga na vrtu? Ne¬ koga vidim na vrtu, ali za prav ne vem, kdo je. Pri kom se za¬ bavljaš najboljše? Pri malokomur se boljše zabavljam kakor pri teh svojih prijateljih, ki jih večkrat ob nedeljah pri nas vidite. 9Ber atlen Seuten gefatten miH, bev gefdllt j el ten jemanbent. Sfficr nid)t arbeiten mili, ber joll nidjt ejfen; mer nidjt faet, bet foll etud) nidjt evnten. 2 ttit biefen |jerren auč ber ©tabt, bie bente bei čud) finb, »erfeljrt man leid)t; jebermann lobt fie, meti fic fo mandjeiti mit @elb ober mit cinem (kak, -a, -o) guten DlatI) aitčljelfeit. 3ftit metu molicn ©ie fpielen? SDiit aHen biefen §erren, bie jeljt bei unč finb, mili id) nidjt fpieten, fonbern nur mit einigen unter (izmed) if)ncn lajjcn ©ie m i d) fpielen. $u roem 9 e ^f* *>u? $d) gelje jutn Slrjte, ber auf bem §auptplape in ber Sldljc ber Soljniing ltnfcreč fjjreunbeč moljnt. 2Beit gel)ft bit alfo (tedaj) Ijolen? ^d) ge^e ben 9lrjt Ijolen. Seldjett Slrgt Ijolft bit benn ? $d) fjole bcnjcnigen, ber gemblptlidj 311 unč fommt, menn (irgenb) jeinanb fran! ift. SBogu fcjjauen ©ie fo neugierig penini ? 3 Ben feljen @ie benn? ^entanben felje id) im ©arten Ijinter bciti ©e» biiftf), aflein beftimmt lann icb ^ nen nic ^ f^gen, mer bač ift. 23ei allen biefen Scfannten, bie ©ie Ijettte Iker im biefetn ©aftljaufe feljen, ift nidjt fo luftig, alč bei fo mandjem nteiner greunbe. $d) unterljalte mid) felten bei jemanbem fo gut alč bei nteinen Sermanbten ltnb nameren (bližnji, -a, -e) ©efannten. ©olange bu nod) jitng unb ftarf bift, inujjt bit fleifjig arbeiten; benn bann, menn bu alt fein mirft, mirft bu fiir bie Strbeit unfal)ig fein. 9Bie trener oerfattfcit (prodkja-ti) ©ie biefeč ©etreibe? $l)nen »erfaufe (proda-ti) id) eč billiger (befferen $aufeč, 9lcc.) alč irgenb einem anberen. 88 39. čection. $ie ®rutta= utt& DrimmtgSjalilett. a) 5Die ©runbgaljten: becliniert. a) Eden, ena, eno geljt nad) ber Stbjectiobeclinatton; liber dv&, obit, dve, obe f. 32. $ect. trije, štirje, mase. — tri, štiri, fem., neutr. merben mit 2iuž* ncifjme bež nad) ber ^ronominaiberiinatton (©en. plur. teh, jih) ge* bilbeten ©enitibž nad) ber i = ®eclinaticm becliniert: Slom. trije, — tri, ©en. treh, £>at. trem, Stcc. tri, Soc. pri treh, $nftr. s tremi , 4 štirje, — štiri, štirih, štirim, štiri, pri štirih, s štirimi, 1 en, ena, eno ifl auž eden, edna, edno entjlanben, tnie grem auš gredem. 2 au§ eden na deset, dva na deset sc. 3 auš dva deset. 4 uergt. z dnemi, f. 28. Sect. a. 89 /9) @o beclinieren aud) afte p^eren @ruttbjaf)Ien Bon pet ange» fangeit, mit Služnaljme bež 3tont. unb SCcc. 9tom. ®en. 5Dat. Slcc. 8oe. ^nftr. pet, pet, petih (peteh), petim (petem), pri petih (peteh), s petimi (petemi). ©er iftominatiB unb SIccufatiB atler ©runbgaljlen Bon pet angc» fangen finb eigentličfj @ubftantina Singularis*; fie Berlangen alž folc^e im 97ominatin unb SIccufatiB ftetž ben ®enitiB (plur.) bež gejd^Iten ©egenftanbež, alž: pet učencev jev š61i, fitnf ©djiiler finb in ber @djule; jaz štejem desbt let, id) jdljle geljn $al)re. — $n ben iibrigen Safuž merben fie attributiuifd) mit bem gejdljltcn @egen» ftanbe Berbunben, alž: v petih letih, in fiinf $al)ren. Od desetih učencev so te naloge. S petnajstimi goldinarji si hočem uro kiipiti. b) ®ie Drbnungžgaljlen merben mit Služnaljme ber beiben cvften auž ben ©runbgaljlen gebilbet unb fomie bie SIbjectiBa becliniert. 1. prvi , -a, -o, 20. dvadeseti, dvajseti, -a, -o, 2. drugi, -a, -o, 21. eden in dvajseti, -a, -o, 3. trčtji, -a, -e, 4. četrti, -a, -o, 5. peti, -a, -o, 6. šesti, -a, -o, 7. sedmi, -a, -o, 8. osmi, -a, -o, jc. 22. dvd in dvajseti, -a, -o, 30. tridesčti, -a, -o, 40. štirideseti, -a, -o, 90. devetdeseti, -a, -o, 100. stčti, -a, -o, 1000. tisčči, -a, -e. $m $al)re 1879 ^eigt: 14ta (®en.) tis6č 6sem st6 devet in sedemdesetega, ober v letu tisoč bsem sto devet in sedemdeseto«; im 1879. ^aljre: v tisoč 6sem st6 devet in sedemdesetem letu; im 15. $af)re: v petnajstem letu ober petnajstega lčta; ben 20. ^dnner: dvajsetega januarja. c) Sin @runb» unb Orbnungžjat)Ien fann lcrat, »mat, angefitgt merben, afe: enkrat, einmal; dv&krat, trikrat, petkrat; prvikrat, baž erftemal; drugikrat, petikrat ober prvo-, drugo-, petokrat tc. Štirikrat pet je dvajset, 4mal 5 ift 20; devetkrat osem je dv& in sedemdeset. SV ™:)^ ssv™:) •■*«*>. tečdj, -a, baž ©emefter; prebivalec, -lea, ber ©ntooljner; drobiž, -a, bie ©djeibemiinje, baž Sleingelb; četrtletje, -a, baž Duartal, baž 23ierteljal)r; prestopno lčto, -nega leta, baž ©djaltjafjr; * beštjalb ftetjt auc& bet i^nen baž ^rabicat (SBerbum ober Soputa) im Singular ffii^ticfien ®ef*(e$te3. 90 četrtinka, -e, baž 3?iertel; minuta, -e, bic ibiinute; sekunda, -e, bie ©efunbe; desetica, -e, baS ^eljttlreugerftucf; dvajsetica, -e, baž .ginangig* Ereugerftiicf; prosinec, -nca, — januar, -ja 1 ; svečan, -a, — februar, -ja; sušeč, -šca, — mdrec, -rca; mali traven, -vna, 2 — april, -a; veliki trdven, -vna, — mžj, -a; rožnik, -a 3 , — junij, -a; mdli srpan 4 , — julij, -a; veliki srpan, — avgust, -a; Irimovec, v ca,'—september, -bra; vinotok, -a, — oktober, -bra; listopad, -a, — november, -bra; gruden, -dna, — december, -bra; (raz)deli-m, -ti, etnUjetlert, jet» tljeilen; bije-m, bi-ti, fdjlagen; našteje-m, našte-ti, aufjdljlett; obkorej ? raann'? um mie »tel Uljr ? pol 5 , fat£>, m. ®cn.; kolikokrat ? mie oft ? mie oftmdž ? vsakokrat, jebežntd; ostal, ostJl-a, -o, itbriggeblteben, kartic. 0. osta-ti; rojen, -a, -o, gc&oren, kartic, o. rodi-ti; priljubljen, -a; -o, Miebt, an< gcmTpti; pretekel, -kla, -o, oergattgen, kartic. 0 . preteči; koliki, -a, -o? ber mie »ielte? blizu, beinalje, ungefčiljr. Koliko dnij imš, teden? Teden im d, sedem dnij. Kako se ime¬ nujejo dnevi v tednu? Dnevi v tednu se imenujejo: nedelja, pondeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota. Koliko ur šteje vsak dan? Vsak dan ima štiri in dvajset ur. V koliko četrtink se deli ena ura? Ura se razdeli v štiri četrtinke. Cela ura ima šestdeset, četrtinka pa petnajst minut. — Koliko letnih časov ima leto? Leto ima štiri letne čase ali četrtletja. Vsako četrtletje šteje tri mesece ali trinajst tednov. Kteri letni čas ti je najljubši? Najljubši mi je prvi, to je spomlad, in tretji, to je jesen; manj priljubljen mi je drugi letni čas, to je gorko poletje, najmanj pa zadnji ali četrti, to je mrzla zima. Koliko mesecev je v letu? Dvanajst jih je. Ali znaš vseh dvanajst v slovenskem jeziku povedati? Da, znam jih povedati. Povej jih tedaj! Prvi je januar ali prosinec, drugi febru&r ali svečan, in tako dalje. — Navadno leto ima 365 dnij, prestopno pa 366. Koliko dnij ima mesec februdr (svečan) v pre¬ stopnem letu? Mesec svečan ima v prestopnem letu 29 dnij, sicer pa samo 28. — Koliko veljd tvoja zlata ura? Moja zlata ura veljd 90 goldinarjev. Koliko pa hočeš ti za njo imeti? Jaz jo dam zdaj za 80 goldinarjev, ker moram s petdesetimi goldinarji takoj neki dolg svojemu prijatelju plačati; od ostalih tridesetih goldinarjev si pa hočem novo obleko kupiti. Ali kaže tvoja ura dobro? Da, prav 1 ®ie fremben 9Konatžnamen toerbeit aucf) im ©tobenifc&en gebraudjt. 2 ©er ffetne ©rašmonat. s ©er IRofenmonat. 4 ©er Heine ©idielmonat. 5 pol, fjalb, ijl eigentl. ein ©ubftantin, bteibt jebod) bei galjfoortern unb in 3 u)atmnen(e(mngen unberanbert, 5 . 39. o poldveh, um Ijalfi j»ei; o poldne, o pol¬ astili. 91 dobro kaže, če se tudi govori, da zlate ure slabo kažejo. Koliko je zdaj na tvoji uri? Na moji uri je zdaj dvanajst ali poldne. Koliko pa je sploh ura? Zdaj je na mestni uri ob poldvanajstih. Obkorej greš v šolo ? Dopoldne grem ob osmih ali devetih, popoldne pa ob dveh ali treh. Ob kolikih (um ime oiel Ul)r) pa prideš iz šole? Dopoldne pridem ob ednajstih ali včasih tudi ob dvanajstih, popoldne pa ob štirih ali petih. Moj brat je ali leta 1849. ali pa 1850. rojen. On je okoli štiri leta starejši od mene. Koliko si pa zdaj ti star? Jaz sem od 15. januarja letošnjega leta 188 . . v 25. letu. 9Bie bki fdjldgt je|t eiteve llljr? Unfere ltl)r fdjldgt cbcn f)alb gmblf. Ittn mie oiel Utr gebft bu in bie ©djule ? 93ormittag gel)e idj um neun Uf)r, 9'iacbmittag aber um gmei ober brei. SBie oiel Sreujer bat cin @ulben ? ©n ©ulben bat 100 Sreuger ober 200 |ja(bfreuger; 10 jfebnfreugerftiicfe ober 5 jjmangigfreugerftittfe finb ein @ulbcn. freuger, 3ebm unb gmangigfreugerftiicfe nennen mir Sleingetb. $n brci ober oier S£agen fommt mein SBruber ang bcr ©tabt auf bie gerien nadj §aufe. SBie alt ift bein 93ruber? $ft er alter ober jiinger mie bu? Slein 33ruber gabit fd)on feit bem 12. SDejember oergangenen $abreg 188 . . 19 $a£)re; er ift alfo gmei $al)re alter atg icf), unb um (za Slcc.) brei $aljre jiinger alg meine dltefte ©djroefter. SBie tljeuer ift beine neue Sleibung ? SJfeine neue Sleibung foftet 49 ©ulben unb 67 Šfreuger. ®er 9ioc£ atlein foftet fdjoit 34 ©ulben. — SBie lange finb fcfion beine ©tern in biefer ©tabt ? SJfeine ©tern finb fcbon oout $al)re 1869 in biefer ©tabt, alfo liber gmblf ^afire. SBie oiel ©nmobner gabit euere ©tabt? Unfere ©tabt gabit beinabe 25.000 ©nmobner. $n einigen $abren merben fcbon gemif? 30.000 ©nmobner in unferer fdjbnen ©tabt fein. SBie oft gebft bu in ber SBodje in bie ©tabt ? $4) gc£)e jebe SBodje fiinfmat in bie ©tabt, unb gmar atn ©onntag, ©ienftag, 9Kitt» mod), SDonnerftag unb greitag; nur montagg unb famftagg fann itb nicfit in bie ©tabt geben, meil an biefen gmei £agen jebegmal fiinf befannte ^»erren aug ber ©tabt gu ung fomtnen. — SBie oiel ©tunben lernft bu taglid)? $d) leme taglid) oier ©tunben. $n oier ©tunben fann ber SOfenfd) fcbon oiel erlernen. SBie oiel ©tunben bat ber £ag ? SDer £ag bat 24 ©tunben. SBie oiel Sage bat ber SJŽonat £)egember ? £>er SKonat ®egember bat 31 £age. $m ©cbaltjabre gabit ber februar 29 unb bag gange $aljr 366 £age. 9tennen @ie mir alfe gmolf Sdonatc beg ^abreg (im $al)re). gdj mili 3b nen alle 3 m o*f aufgablen. @ie beifjen: $anner, februar ic. — SBer ift in euerer ©djule ber fiinfte? ®er fiinfte ift in unferer ©ci^ule ber ©obn beg Sejjverg. ®cr mie oielte bift aber bu? $cb bin unter 30 ©djitlern ber gebnte. $m gmeiten ©emefter mili id) ber fedjfte ober fiinfte fein. 3mal 9 ift 27. 8mal 8 ift 64. 7mal 8 ift 56. 5mal 9 ift 45, 92 40. £ection. Ser fmrtititJe dkititito. a) ®er ©enitio bež gejči^Iten ©egenftanbež nad) ban fltom. unb Stcc. ber ©runbaaplen con pet angefangen ift etn Genitivus partitivus (ST^eilgenitio). ®er partitioe ©enitio ftept aud) nad) unbeftimtnten gapltobrtern im 21 om. unb 2 lcc., alž: dosti, zadosti, genug, oiel; ®až ^rdbicat, faliž ež ein 23erbum ift, unb bie Gopula ftcfjcn im Singular fadflicpen ©efdfledjtež, fiimmen alfo mit bem grammatb fdfen ©ubjeete: mnogo, veliko :c. iiberein; ift bagegen baž iprabicat ein konten (Slbjectio, ©ubftantio), fo ricptet ež fidj nad) bem partitioen ©enitio, bem logifdfen ©ubjeete; 3 . 23. pet deklic in sedem fantov igr d na vftu, fiinf iDMbcpen unb fieben štaben fpielen im ©arten. Jdko mnogo ljudlj je danes pri nas, fepr oiele 8 eute finb peute bei ttnž. Večvojdkov jebčlnih, kakor pa zdravih, ež finb meprere ©otbaten Iran! alž gefunb. — I^n ^ eu ubrigen Gafuž toerben bie um beftimmten gapltobrter meiftenž unoeranbert alž Stttributioa gebraitcpt, 3 . 23. z nekoliko vojdki, mit einigen ©olbaten. Z mnogo ljudmi občujem. b) ®er partitioe ©enitio toirb im ©looenifdfen fepr pdufig gefept, toenn ein unbeftimmter ©peil bež ©anjen einer ©adje auž» gebriidt toerben foll. $n biefem f^alle fann immer: nekaj, nekoliko, mdlo (ettoaž, ein toenig) :c. pin^ugebatbt toerben; im 3)eutfcpen ftept bann getobpnlicp tein Slrtitel; 3 . 23. ddjte mi kruha, geben @ie mir (ettoaž) 23rob; fran 3 . donnez-moi du pain. Kupite živeža, taufen ©ie (ettoaž) 2taprung. — £>er partitioe ©enitio bleibt nad) ber 23rdpofition po, um, alž: idi po hlddne včde, pole faltež 2Baffer. Pošlji ga po vina, po dendrja, po sddja tc. e) ®er partitioe ©enitio ftept nad) ©ubftantioen, ate: množica, sila, bie Sftenge; truma, trop, krdelo, ©d)ar, |)aufe tc., ate: množica, sila ljudlj, eine Sftenge 8 eute. @0 and) čaša vina, ein ©laž 2 Bein; polič vode, eine |)albe SBaffer; četrt* litra vina, ein 23iertel Citer 28ein; kila sladkorja, ein ®ilogramm 3 uc ^ er - mnogo, veliko, oiet; mdlo, majhno, toenig; več, mepr; manj, menj, toeniger; precej, gietnlid^ oiel; obilo, oblino, reid), reieptid); kaj, nekaj, etioaž; nekoliko, ettoaž, einige, :c. jesih, -a, J kosilo, -a, baž $riipmapl haž del, -a, ber ©peil; * četrt, -i, baž SSiertet, »ertangt atš ©ufiflantio ben ©enitin: litra. 93 61je, -a, baS Del; dobrota, -e, bie 933oI)ttf)at; uspehau, -a, -o, ermiibet; gčrnji, -a, -e, ber obere; zrel, -a, -o, reif; ldsten, -tna, -o, eigett; sk&že-m, sk&za-ti, (etnmal) er* t 6 či-m, točf-ti, auSfdjenlen; pokdsi-m, -ti, foften; llVUt/VCt UJ, ui, j zaostaja-m, -ti, jurMbleiben; m&njka-m, -ti, feljlen; indnjka, e$ fetjlt; skaztije-m, -ovdti, (bfierč)ermeifett; povfne-m, povrno-ti, abfeljren , ipeifen; zvonf-m, -ti, leiuten ; okdli, ungefdfjr, circa. »ergelten ; Imate-li danes mnogo delavcev na polji? Mnogo jih je, kajti zdaj imamo največ dela. V nekih dneh ga ne bode toliko več. — Ti mi preveč dobrdt skazuješ, moj dragi. Toliko dobrdt ti ne morem v celem svojem življenji povrnoti, kolikor jih ti meni v dveh ali treh letih skažeš. — Danes imate veliko opravka, ker je nedelja; kajti ravno ob nedeljah zahaja največ ljudfj iz mesta v vašo gostilno. Da, gostilna je precej dobra; vsak dan pride iz mesta mnogo ljndij, bodi si uradnikov ali drugih gospodov k nam na kosilo ali večerjo. Po čem točite vino ? Litar belega vina točim po ( 311 ) 48, rudečega pa po 60 novcev. Dajte mi vašega vina pokusiti. Kterega pa hočete, ali belega ali rudečega? Dajte mi najpoprej četrt litra rudečega, in potem še le hočem belega po¬ kusiti. Ali imate tudi pivo? Da, tudi piva lahko dobite, če ga hočete. Po čem pa točite pivo? Litar piva veljd pri meni samo 16 novcev. — Velik trop vojakov gre po cesti proti naši vasi. Za vsem (im ©anjen) jih bode okoli tri do štiri sto. Toliko vojakov in toliko drugih ljudfj, ki za njimi gredo, vidi se v našem kraji malo¬ kdaj. Ali vsi vojaki dobro hodevajo? Da, večji del jih dobro mar- šira, ali nekoliko vojakov je že bolnih in uspehanih; zatorej jih že precej ob cesti zaostaja. SSringen @ie mir einen Citer 2Bein itnb etmag ©rob unb $leifd). ©oh id) $E)neit rot()cn ober mci|cn 2 Bein bringen ? jjuerft mili id) rot^en unb bann crft ein ©iertel Citer meifjen fiaben. 2Bie tljeucr fdjenfen ©ie ben SEBein auš ? Šen rotljcn ju 44, ben meijjen aber ju 60 Sreu^er. ®efjen ©ie um 3Baffer, benn cin Citer Saffer tnufj immer auf bem STifdfee jein. Sie biel ©lajer f)abcn ©ie benit im Saften? .jpier in biejcm Naften ftnb ungefaljr 30 ©lajer. £>aben ©ic berctt nid)t mcljrere? ©atilrlid) *, baf; id) beren nod) mefpre f)abe, aber nid)t [)icr, jonbern im obercn gimmer. — tarifen ©ie mir fjeutc in ber ©tabt ein Silo* gramrn gutfcr unb etmaS ©alg; bringen ©ie aud) ungefaljr jiuei Citer djjig unb einen Ijalbcn Citer Del mit (mit fidj). (Strnad ©clb mili id) $f)nen gleid) (takoj) jel|t geben, bad aber, mas nod) feljlt, befominen * 9tatiir(id), bajj; eš »erfleftt fid), bajj: Ijcifjt se ve da, ober jufammenge« jcjrieben seveda; in biejer Serbinbung ba§ reflcr. se an erfter ©tefle. 94 ©ie fpdter, toann ©ie jttriicf fommen. — Sei^ert ©ie mir ©e Ib, bernt id) f)abe gerabe Ijeute nic^t gettug (55elb bei mir. SBic oief tooffen ©ie bentt Ijaben? $d) Ijabe je^t mit funf ©ulben ganj gettug, benn in einigert ©agen fdjidft mir ber SSater fo oiel ©efb, ate (trie oief baron) id) gerabe benottjigc. — §aben ©ie fdton reifeS Obft im ©arten ? SSiel Obft ift jtoar im ©arten nocf) nid)t reif, aber ettoad baoon ift fd)on reif. Sringen ©ie mir alfo Obft and ^f)rent eigenen ©arten. $d) gelje gteid) in ben ©arten Obft f)ofen. — 2Ber ift in euerem ©arten ? @§ finb bort cinige 9fad)bardfinber ttnb unfere jtoei iOIabdjen unb brei Ifnaben. — $n unferent ©orfe finb fdjon einige ©age mefirere 8eute Iran!. — ©ie ©(tern ertoeifen (skazovdti) ifjrett Sinbern fo oiele Sffioffitlfatett, ate (toie oiel beren) fie iifnen nur ju ertoeifen (skazati) im ©tanbe finb (moči). — gmr oierjelfn ©age Ifaben bie Sfrbeiter genttg Sfrbeit auf bem $efbe unb in ben ©eingdrten. — ©d tautet Jtoblf U()r *: tragen ©ie ben Strbeitern SBein unb 93rob unb fagen ©ie iffnen, bafj einige oon ifmcn jum Slbenbeffen fommen fotten. 41. £ecttott. Ser unb bu§ <©uj)inum. ®er $nfinitie unb bab 'Prdfettb finb bie ©runbformen bed ffobe« ntfcftcn 3citioorted (f. 4. 8ect.). ®er ^nfinitio fann oft nur burd) llebung crfernt toerben, oergt. nese-m, nes-ti; berem, bra-ti; gort-m, gore-ti; kuptije-m, kupovati. a) ®er ^nfinitio ober bie 9temtform bilbet mie im ©eutfdjen bie ©rgdnjung bei jenen 23erben, bie auf e i n e §> a n b I u n g, nicbit auf eine @ad)e gericfjtet finb, ate: hoče-m, hote-ti, troffen; znd,-m, zna-ti, fennen, toiffen, m6ra-m, m6ra-ti, miiffen; fbnnen (savoir); m6re-m, moči, (plfpfifdfed) fbnnen sme-m, sme-ti, biirfen; (pouvoir); začne-m, zače-ti, anfangen; utegne-m, utegno-ti, 3eit Ijaben, jčnja-m, -ti, 1 m fbnnen; nehd-rn, -ti, j au i9 Drcn - ®ad beutfdfc ju bor bem $nfinitio toirb im ©fooenifdfen nid)t audgebriicft, j. 33. gib mir SSaffer jurn ©rinfen, Q3rob jum ©ffen, daj mi vdde piti, kruha jčsti; nid)t aber daj mi za piti, za jčsti. ®eutfd)e ^nfinitioe ber Hbfidft ober bed 3 tDe ^ | te mit: j u ober u m ju, toerben im ©fooenifdfen burd) eincn ooftftdnbigen ©a£ mit: da, baf, batttit, »ruebergegeben, ate: er arbeitet, um f i d) ©efb ju oerbienen, on dela, da si dendrja zasluži. Heberfe^e: SDtittaij (autet ež. 95 b) ®ie $ornt beg ©upinumg befommt man baburdj, bafj man bag -i bon ber $nfinitibenbung tueglafit, alg: $nf. bra-ti, @up. brd-t; plsa-ti, @up. pisa-t; uči-ti, ©up. uči-t. £)ag ©upinunt fteljt gleidj bem lat. ©upittum auf -um ftatt beg ^nftnitiog nadj ben ©erben ber ©emegitng, alg; on gre delat; on pride jest; on se hodi v ščlo učit. -jpdufig fteljt bag ©itpinum nadj ben mit ber ‘Prajoofttion pri- ju» fammengefe|ten ©erben ber ©etoegttng, alg : pripeljati se, Ijerbeigefaljren fommen; prijezditi, fjerbeigeritten fomincn. Deftcrg rnerben bie ©erba erft burdj bie 3ufammenfe|ung mit pri- ju ©erben ber ©emeguitg, alg: prižvižgati, pfeifcnb Ijerbeifomnten; pripgti, fingenb Ijeriieifommen jc. drevored, -a, bie Slltee; kolodvor, -a, ber ©aljnfjof; župnik, -a, ber ipfarrer; človeštvo, -a, bie SOtenfdjljeit; vhja, -e, bie Uebung; pevska vdja, bie ©efanggiibung; malenkost, -i, bie Sleinigfcit; — ožge-m, ožga-ti, anjiinben; pldva-m, -ti, fdjnhmmen; prizadeva-m, -ti si, beftrebt fcin, fidj beftreben; koplje-m (kopti-m), kopd-ti, graben, Ijauen (in ©Jeingarten); obišče-m, obiskd-ti, 6efud)cn; napdja-m, -ti, trdrtfen; ogleda-m, -ti, lanfdjauen; ogleduje-m, -ovdti, J befid)tigen; skiče-m, skrika-ti, jpringen. Kaj hočeš danes iz mesta s seboj prinesti? Nekaj za dom potrebnih režij hočem s sebdj iz mesta prinesti, kakor soli, kruha, sladkorja in olja. — Nehajte pisati; kajti noč je že in ne vidi se več pisati. Zdaj še ne smem nehati, ker ne utegnem pozneje dalje pisati. Ožgite mi rajši luč, da se vidi bolje pisati. — Kam se greste s svojo majhno hčerjo sprehajat? Jaz se grem z njo v mestni drevored sprehajat; kajti tja pride vsako popoldne mnogo otrok igrat, in tudi ona hoče enkrat z njimi igrati. — Ali že znate dobro plavati? Ne znam še dobro plavati, ker se še premalo časa učim. — Ali utegneš danes zvečer k pevskim vajam priti ? Ne, moj prijatelj, ravno danes ne utegnem priti, ker moram iti na kolodvčr svojega očeta pričakovat. — Človek naj ne živi, da samo je in se veseli, temveč on si mora prizadevati, da svetu in vsemu človeštvu kolikor mogoče koristi. — Kam mislite iti danes delat? Danes gremo v župnikove vinograde kopJt, da si nekaj za nedeljo zaslužimo. — Gospodje se pripeljajo iz mesta ogledovat si našo okolico. — Deklice pripojejo navadno na polje žet. — Hlapci pri¬ jezdijo konje napajat. ©eljcit @ie fjeute auf ben ©aljnljof $Ijre (Sitem ermartcn ? 2)Mne (Sitem fbnnen (Ijaben feine $eit) nDc ^ nidjt Ijeute in bie ©tabt fommen, fonbern fic fommen tniclj erft in cinigen £agen befitdjen. — Sbnnen fdjon cmere ©djiiler gut fdjrei&en unb lefcn ? @ie fbnnen nodj nicf)t gut fc^reiben unb lefen, bcnn fie lernen erft furjc 3eit. — SBofjin gebenfen @ic fjeute augjufaljren ? .fjeute bleibc idj ju fpaufe; id) f)abe natnlidj feljr met ju fdjreiben unb fann beg^alb nid)t augfaf)ren; erft gegen Slbenb gefje id) allein in bie ©tabtaffee fpajieren. — ffommet $ljr, meine 96 |>erren, Ijeute jur ©efangžiibung ? 9tadj langer 3eit fbnnen »ir §eute »ieberum einmal jur ©efangžiibung fomtnen. — Znaten, fforet auf ju »einen! ber SJtenfd) barf boc^ nidjt tiber jebe Sleinigfeit »einen. — SBann »ollen »ir anfangen jufammen lefen ju lerncn? $d) gtaube, bajj »ir fdjott morgen anfangen fotten. — @eben @ie mir ettoaž jum (Sffen unb junt Crtnfen. ŠBollen @ie 23rob unb SSetn fiaben? $e§ .geitmorteS. a) 3ur Silbung einer jufammengefe^ten actioen 3eitform ift bie Senntniž bež umfdfreibenbcn actioen i)?articipiutnž (tptigen 3Jtittel»ortež) oevgangener 3 e i t (4Sart. prat. act. II.) notijmenbig. Caž ‘participtum prat. act. II. »irb gebitbet, inbent man an ben gnfinitioftamnt ftatt ber gnfinitioenbung "ti baž ©uffijc -1, -la, -lo anpfingt, alž: dčla-m, dela-ti, ^crct. dela-1, -la, -lo, gearbeitet (Ijabenb); hvdli-m, hv&li-ti, „ hvdli-1, -la, -lo, gelobt; bere-m, bra-ti, „ bra-1, brd-la, -lo, getefen; se-m, bi-ti, „ bi-1, bi-la, -lo, gemefen. ©tel)t »or ber gnfinitioenbung -ti ein ©onfonant, fo »irb im 9tom. mase. fonde bei ben Sfbfectioen (dober, dobra, ddbro) ein eupifonifcffež (betoeglidfež) e etngefdfoben, alž: nese-m, nes-ti ‘part. nes-el, nes-la, nes-lo, getragen; pdse-m, pas-ti, „ pds-el, p&s-la, pas-lo, geroeibet; grize-m, grfz-ti, „ grlz-el, grlz-la, griz-lo, gebiffen. Cer ftammaužl autenbe ©onfonant tritt »or bent flarticipiab fuffip itntner rein fjeroor, »enn er auef) im ^rdfenž unb im JJnfinitio 3Ser»anbIungen erfapren l)at, alž: reče-m, reči, (auž rek-ti), $avt. rek-el, rek-la, rek-lo, gefprodfen: seže-m, seči (auž seg-ti), „ seg-el, seg-la, seg-lo, gereidjt; pade-m, pas-ti (auž pad-ti), „ pad-el, pM-la, pad-lo,* gefatten; plete-m, ples-ti (auž plet-ti), „ plet-el, plet-la, plet-lo, geflodften; tepe-m, tep-s-ti (auž tep-ti), ** „ tep-el, tep-la, tep-lo, gefdflagen. * Dbec mit Stužfatt be§ d unb t: pal, pata, -o, unb plel, pleta, -o. ** Sdacf) b unb p roirb »ar -ti ein s eingeftftoben: dolbe-m, dolb-s-ti, nteifietn, tpart. dolb-el. 97 ®až ^articipium ju grem, i-ti unb beffen Sompojttiž lautet ftetž: Sel, šld, Sli, gegangen; pridem, pri-ti, ^art. prišel, prišla, prišlo, ge» fommen; ndjdem, ndj-ti, spart. n&šel, ndšla, ndšlo, gefunben. — SSon umrjern, umre-ti lautet baž ^art. umrl, -a,-o, geftorben; »on vržem, vrčči (auž vreg-ti), vrgel, vrgla, vfglo, gemorfen. b) ®až s Perfectum ober bie SSergangen^eit bež 3 e 't>oortcž mirb »ermittelft bež §itfžoer6um sem unb bež $art. prat. act. II. gebilbet. ®až iparticipiutn ftimmt mit bem ©ubjecte iit $al)l unb ®efd)ted)t iiberein. ®až beutfd)e $mperfectum mirb im @to»enifc|žn burd) baž iPerfectum gegeben. jaz sem bil, bil-a, -o, id) bin gemcjen, id) mar; jaz sem delal, -a, -o, id) Ijabe gearbeitct, id) arbeitcte,- sestra je šld; bratje so pletli; dekle so prdle. tt>ort(lcllnng : ®aš §ilfžDer6um fteljt Dor bem ^articipium augec im Stnfauge bež @apež: sosed je prišel, aber prišel je sosed. ®až refiejiDe se fte&t nad? bem JoiffžjpiiMorte: jaz sem se veselil unb veselil sem se; in bet 3. ipetfou sing. jebod) doc bemfetben: on se je veselil, veselil se je. c) ®až ipiužquampetfectum ober bie 33oroergangenf)eit mirb cer* mittetft bež $erfectumž bež .jpilfžjeitmortež: sem bil unb bež s J3arf. prat, act. II. gebilbet, a(ž: jaz sem bil (-a, -o) delal (-a, -o), id) Ijatte gearbeitet. sestra se je bila veselila; bratje so se bili veselili. tdbor, -a, baž Sager; obrdz, -a, baž 2lntli£, Služfe^en; odgovor, -a, bie Slntmort: gbsji pastir, -ja, ber @dnjel)irt; voldr, -ja, ber Č>d)jenjunge; vožnja, -e, bie guprt; stopnice, stopnic (pl. t.), bie @ticge ; strdža, -e, bie 2Bad)e, ©djilbmadje; povest, -i, bie ©rgatjlung; pamet, -i, baž ®ebad)tniž, bie Šernunft; na pamet, aužmenbig; — slep, -a, -o, blinb; prdsovski, -a, -o, preujjifd); mladčsten, -tna, -o, jugenblid); ukdže-m, ukdza-ti, auftragcn befe^Ien; pozdbi-m, -ti, oergeffen; odide-m, odi-ti, mcg», fortgeI)en; oblačl-m, -ti se, fid^ mit Solfcn iiberjietjen; odl6ži-m,odložf-ti,»er=,aufjd)iePen; SSSsA} *■>«*»' pripovl-m, pripovOda-ti, erjd^len; poddri-m, -ti, jdjcnfcn; čudi-m, -ti se, fid) munbern; prdj, friif)er; kčmaj, faum. Kje ste bili včeraj tako dolgo? Jaz sem bil pri svojem pri¬ jatelji. Ali si se že to naučil, kar so ti g. učitelj ukazali ? Da, svojo nalogo sem se že Celo naučil. Zakaj si bil včeraj tako vešči? Jaz sem bil včeraj jako vešči, ker sem bil vse na tanko (genau) in dobro v šoli znal. Pozabil sem že celč, kar si mi bil prej rekel, ko sem se ločil od tebe. Naročil sem ti bil, da mi pozdraviš moje znance in prijatelje v mestu. Pred koliko dnevi so odšli tvoj oče v 7 98 mesto? Pred petimi dnevi so odšli moj oče v mesto. Kolikokrat si bil ta teden v šoli ? Ta teden sem bil samo štirikrat v šoli; kajti eden dan sem bil boldn, dva dni pa je bil praznik. — Komu si posodil denarja? Nekemu svojih prijateljev sem moral nekaj denarja poso¬ diti. Kje ste se danes vjutro sprehajali? Danes sem se po mestnem drevoredu sprehajal. Koga ste pa videli tam? Tam sem videl več svojih učencev, ki so se učili. Koliko časa ste potrebovali, da ste se to povest na pamet naučili? Za to povest sem rabil nekaj črez poldrugo uro. Kdo je prišel včeraj k vam ? Včeraj je prišlo k nam nekaj gospodov iz mesta, ali danes so že odšli. Kam ste se mislili danes peljati? Danes sem se mislil peljati v bližnjo vas na spre¬ hod, ali ker se je bilo začelo nebo oblačiti, odložil sem današnjo vožnjo na drugo nedeljo. Sffioljin bift bit Ifeute friif) gegangen? £>eute fritf) I)abe id) eincn £kief unb gttun ©orredponbcngfartcn auf bie ‘Poft getragen. 23ift bu adeitt auf bie i)5oft gcgangen, ober tuar jemanb mit bit - ? $d) mar nid)t aCCetn, jonbcrn mein jiingerer Srttber Ijat mtd) begleitet. — 53or einigcn STagen mar id) in ber ©tabt. §aft bu bort meldfen 23efannten gefunben ? Sinigc meiner alten jjfrettnbe I)abe id) bort miebcr etnmal geje^en, alleitt meil id) fd)on tange mit iljnen nid)t gefprodjen l)atte, jo f;abe id) jie fantu erfannt. — SBann bift bu and ber ©tabt nad) |)aufe gefommcn ? $d) bin erft l)eute in ber griil) juriicfgefontmcn. — 2 Ber ijt t)eute auf ber ©tiege gefatlcn ? SDtcine jiingftc ©djmefter ijt ^ente auf ber ©tiege gefatten. — |jajt bu fjeiite in ber ©d)ttle gut gefannt? $d) f)abe I)eute alled gefannt, mad tnid) ber |jerr 8 el)rer gefragt l)atte. SSad fiir einc Slufgabe tjabt $br benn fiir morgen (za jutre) befommen ? g-itr morgen tjaben mir nur eine furge unb leidjte Slufgabe befommen. — 2 Bol)in moften @ie fjeittc fat)ren? §eute gebacfjte id) an (na) ben ©ee 511 faljrcn, atteiu meil fid) bad SSSetter fd)on iPormittag fd)Ied)t gegeigt fjatte, fo tjabe id) bie (jeutige gal)rt auf einen anberen £ag oerfdjoben. — |)aben ©te jcf)on jene (Srgdljlung oon (o) bem blinben SOtannc aud< menbig erlcrnt? §eute S3ormittag !)abe id) fie aitdmcnbig erternt unb erjafjttc fie fdion tneinen Grltern. ©inb beinc ©ttern mit bir gufrieben gemefen? $a, benn fie l)aben mid) fetjr getobt unb mir bafiir and) etmad @elb gefdjenft. ® i e © d) i I b m a d) e unb ber $ b n i g. 5Der preujjifdje Sbntg jjfrtebrid)* H- ^ am eined Sage« in bad 9ager. ®afclbft fanb er eincn jttngen ©olbaten auf ber 3£ad)e. ®ad jugcnbtidfe žlttžfe^en bed ©olbaten gefief betn Sbnig, unb er fragte ifjtt, mie tange er fcf)on biene. "Der junge ©olbat antmortete: $d) biene fd)on ootte (cel) breijetpi $af)re. flteugierig fragte it)n bantt ber Sbnig: 2 Bie alt bift bu benn? £>er ©olbat ermiberte, bap er neunjebn Friderik, -a, ober Miroslav, -a. 99 $aljre alt fei. ®er Sonig munberte fidj iiber (nad $nftr.) btefe Klntmort jeineb Solbaten unb fragte if)n banu, mie eb moglidj fei, baf; cr uon 19 $aljren fdjon brcijefm j^aljre biene. £)er @otbat antmortete barauf ganj ruljig: SBarum bcnn nidjt ? jtjiinf $afjre bientc icf) alb (za 2tcc.) (Sanje* Ijirt, fcc^S $al)re alb Ocfifenjunge, unb nor jmei IJaljren bin id) unter bie ©olbatcn gefommen. 43. £ectiott. $uturum &e§ SBcrfiunt. a) 2 Bie bie Prajenbform: bodem, id) merbe, id) merbe fein (fieljc 14. 9ect.), eine guturbebeutung l)at, jo bviidcn and) meljrere cine cin* m a l i g e |janblung begeid^nenbe (perfectioa) 33er6a in ber Prajenbform eine jjjfiinftige §anblung (bejonberb in Sftebenjafcen) aub; 3 . 33. vse veselje ^v kratkem mine, atle $reube mirb in fuvjem oergeljen (*oer* geljt). Življenje ti vzdmem, ako me izddš, id) merbe biv bab fiebcn neumen (* nepme), menn bu midj rerratljen roirft (* ocrrattjft). |)aufig b^ben bie SSerba ber 23emegung in ber 3ufantinenje^nng mit ber Prdpofition po bie g-uturbcbeutung, alb: pojdem, id) loerbe gel)en; popeljem se, id) toerbe juljren; pojezdim, id) merbe reiten; po¬ hitim, id) merbe eilen. b) ®ab gemoljnlidje $uturmn, mie and) bab $uturum epactum merben »ermittelft bež ^uturumb bodem unb bež ‘part. prat. act. II. gebitbet: Jaz bddem dčlal, -a, -o, id) merbe arbeiten; brM se * bode veselil, ber 23ruber mirb fidj freuen; kdpali se bodo fantje, bie Sna 6 en merben baben. primer, -a, bab ©eifpiel; n. pr. * na primer, 3U111 23.; napredek, -dka, ber jtjortjdjritt; prostor, prost 6 r-a, ber Plajj; posdstvo, -a, ber 23eji£, bie 23e* fifeung; letina, -e, bie ^aljreb^eit, bab $al)r (beg. ber grud)tbarfeit); dčbra, slaba (hiida) Idtina, guteb, jd)Ied)teb $al)r; prih 6 dnji, -a, -e, gufiinftig, nddjft ; mlne-m, mlno-ti, ocrgel)en; mudl-m, -ti se, jidj auf()alten; nakiipi-m, -ti, faufen, antaufen; povdbi-m, -ti, einlaben; presell-m, -ti se, iiberfiebeln; splše-m, splsa-ti, fertig jcf)reiben ; prebere-m, prebra-ti, burtf)Iejen ; kosl-m, -ti, ittdljen; zapustl-m, -ti, »erlaffen; večerja-m, -ti, nad)tmal)[en; drčvi, Ijcute gcgen SIbenb; nocoj, Ijcute abenbb; prdv za prdv, gattg genau. Ta teden mine za nas in za vse naSe sosede brez vsega veselja. Kam pojdete jutre? Jutre pojdem iz te vasi v bližnji trg. Kako dolgo se bodete tam mudili? Tam se bodem le nekaj dnij mudil. * ®až reflej:. se ftef)t »or bodem. 7 * 100 Hitro ko si potrebnih režij (®en. part.) nakupim, pridem k vam uaz&j. Drevi se popeljem s svojimi mladimi konji prvikrat na sprehdd. Kdaj pa se pripeljete nazdj ? Gotovo se še pripeljem pred nočj6, ali pa bolj pozno zvečer nazdj. Noc6j se bomo pri hišnem gospodarji dobro veselili; on ne bode samo nas, temveč tudi veliko drugih ljudij iz mesta povabil. Ali že greš jutre v šolo? Jaz ne vem, ali že pojdem jutre ali ne. če bodem zdrav, grem gotovo. — Ali te bodo tvoj oče poslali na jesen v mesto v šolo? Prav za prav ne vem, ali me bodo poslali ali ne, toliko pa rečem, da se bom jako pridno učil, če me pošljejo. Kdaj bodete na bratovo pismo odgovorili? V nekih dneh bom bratu pisal, kako se pri nas godi, tako na pr. da bomo letos dobro letino imeli, da se bode naš sosed preselil v mesto, in da bodete vi v kratkem kupili neko veliko posestvo. Hitro ko pismo spišem, pridem k vam in ga vam preberem. SBaž mirft bu montagd arbeiten faffen (dati)? Stm SDtontag merben bie $ned)te moljen, bie SRdgbe aber ©etreibe fdjneiben. §euer merben mir cin feljr frudjtbared $al)r Ijaben. — SCSann merben bcine Sinbcr anfangen in bie ©djule 311 cjeljen ? SDieine $inber merbe id) erft bab nadjfte $aljr in bie ort auf bem 39aume merben bie Sldtter fdufeln; bort fucfjet mid), benn bort merbe id) tneine §eimat (d 6 m) 101 paben. gef|t fvagt bie 8uft baž SSSaffer: 2Bo mirft abcr bu gu §aufc fein? ®až SBaffer antmortet: ®ort uttter bem griinen 23infengraž ober ebtem §ollunber tuerbet il)r graben mitffen, menn iljr midj merbet finben motlen; benn bafelbft merbe idj moljnen. gefct fragen bie erften brei ©djmeftern bie UBaljrijeit: ©djmefter, mo mirft aber bu leben? Sicbc ©djroeftern, antmortet mit fanfter ©tim m e bie SBafrlfeit: 2luf biefer SSelt merbe id) nid)t teben fbnnen, benn a dež feinbet midj an. ®ie Seute oerfolgen micf> unb bie SGSelt f)afžt mtd); nur im §immet ift unb mirb meine |jeimat fein, nur bort merbe id) moljnen. kremen, -a, ber Siefel; bčzeg, -zga, ber ^ollunber; prebivališče, -a, bie SBoIjnftdtte; jeklo, -a, ber ©taljl; pčrje, -a, baž 8aub, bie Slatter ; ločje, -a, baž Sinfengraž; sdpa, -e, bie 8uft, ber Sitnem; resnica, -e, bie SBaljrpett; skdla, -e, ber gete; — jemlje-m, jemd-ti, neumen; slovb, Žlbfdjieb neumen: poišče-m, poiska-ti, auffudjen; uddri-m, -ti, fdjlagen; šumljd-m, -ti, faufeln; sovrdži-m, -ti, anfeinben, Ijaffen; pregdnja-m, -ti, oerfolgen; prebiva-m, -ti, 1 moljnen, stantije-m, -novd-ti,/ftdj aufljalten. 44. £ection. $er <£oni>itiott(tl oiier Die iBeiiittiiunjžfimtt i»e§ SerDtim. a) ®er Sonbitional ober bie 33ebingungžform (ber (Eonjunctio) ber (Kegenmart ober gufunft entfteljt aite ber SSerbinbung bež iJ3art. prat. act. II. mit bem unoeranberlidjen (aoriftifc^en) bi; oergl. sem, &i-ti. Sing. jaz bi jdčlal, -a, -o, dčlal, -a, -o bi, ti bi [se veselil, -a, -o, ober veselil, -a, -o bi se, on (-a, -o) bij se ne učil, -a, -o, učil, -a, -o, bi se ne. Dual. midva, -e, bil delala, -i, -i, delala, -i, -i bi, vidva, -e, bi [se veselila, -i, -i, ober veselila, -i, -i bi se, onadva, -e, bij se ne učila, -i, -i, učila, -i, -i bi se ne. Pltiral. mi bi 1 delali, -e, -a, delali, -e, -a bi, vi bi [se veselili, -e, -a, ober veselili, -e, -a bi se, oni (-e, -a) bij se ne učili, -e, -a, učili, -e, -a bi se ne ®eutfdj: id) miirbe (močite) arbeiten, — midj freuen, — nid)t lernen; (menn) tdj arbeitete, — midj freute, — nidjt lernte. b) 2luš ber 23ebingungžform bež .giitfžoerbnm (fiir bie ®egen= mart): jaz bi bil, id) miirbe (mbdtte) fein, unb bem $art. prat. act. II. entfteljt bie Sebingungžform ber SBergangenljeit: jaz bi bil, -a, -o delal, -a, -o, delal, -a, -o bi bil, -a, -o, 'ti bi se bil, -a, -o veselil, -a, -o, ober veselil, -a, -o bi se bil, -a, -o, on (-a, -o) bi se ne bil, -a, -o učil, -a, -o, učil, -a, -o bi se ne bil, -a, -o. 102 ©eutfdj: id) iviirbe (mod)te) gear&eitet, — nticf) gefreut, — nid)t gelernt f)a&en; id) I)dtte geav&eitet, — m id) gefreut, — uid)t gelernt; (mcnn) id) gear&eitet, — micf) gefreut, — nicfjt gelernt fjdtte. UPotlftrllnng: £)&gletd) bie SBortfteftung &ei ben Sebingungbformen bež SJerbum nur bitrd) oftmatige Ue&ung erlernt merben fann, tnerfe man fid) jebod) folgcnbež: Saž ifjarticipium fteljt entiueber o o r ober nad) ben fleinen 2Bbrtd)en; baž reflej. se ftel)t getrbfjnlid) nad) bem bi; bie Stegation ne ftel)t nad) bi, bi se, nur in Sebingungžfdiien fann fie auc| tor bi gefe^t toerben. Sonjugiere folgenbe @a£e: Če bi se jaz ne mogel učiti, — raenn id) nid)t ternen tbnnte; če bi se jaz včeraj ne bil mogel veseliti, — toenn id) micf) geftern nict)t I)atte freuen fbnnen; ko bi se jaz le ne bil včeraj kopal, — miirbe id) geftern nur nidjt ge&abet ljaben; ako ne bi mogel delati, — roenn id) nidjt arbeiten tbnnte. način, -a, ber gati, bie Sebingung; na vsak način, auf jeben $aU , unter jeber Sebingung; številka, -e, bie 3a£)I, baž sflutnero; glisen, -sna, -o, iaut; varčen, -čna, -o, fparfam; blaten, -tna, -o, fotfjig, fd)muf$ig; zaprdvlja-m, -ti, oergeuben, oer= fdjtoenben; dv6mi-m, -ti, jtueifetn; ustreže-m, ustreči (auž ustreg-ti), ben ©efaitcn ermeifen, oott» tommen geniigen; v6zi-m, vozi-ti se, fat)ren; oprdvi-m, -ti, uerrid)ten, ootienbcn; sinoči, geftern abenbž; res, luafjr; zares, fiirtnafjr; popolnoma, ooitfommen; zopet, Ijintmeberum, toieberum; Jaz bi se pridno učil, če bi me dali oče v šolo, in jaz bi bolj glasno bral, kakor pa nroj brat. — Kdo bi pa mogel bolj varčen biti, kakor je naš sosed! On bi še bil bogatejši, nego je, če bi mu njegovi lastni sinovi ne zapravljali toliko denarja brez vse koristi. —• Kaj bi vam moral iz mesta domvi prinesti, da bi vam ustregel ? če bi nam hoteli nekaj obleke v mestu nakupiti, bilo bi nam naj¬ ljubše. — Povej mi, o čem se je neki pri vas sinoči govorilo ? Moj brat mi trdi, da bi se bilo na vsak način o njem govorilo. Ali je to res? Če bi se bilo pozneje govorilo, ko sem bil jaz že odšel, potem bi imel tvoj brat prav, ali ta čas, ko sem bil jaz pri vas, ni se o njem govorilo. — Kam bi se mogli danes na sprehčd peljati? Lahko bi se peljali v bližnji trg, ako bi bila cesta suha in lepa, ali danes bi se ne mogli po blatui cesti prijetno ter hitro voziti. — Po kterega zdravnika bi bil jaz moral iti? Po našega starega, ki stanuje na glavnem trgu hišna številka 23., bil bi moral ti iti; on bi bil gotovo takoj s teboj prišel. Ali bi zdaj po-nj šel? Ne, kajti zdaj bi ga tudi domš, ne našel. — Ali bi se bili vi mogli včeraj pri sosedu veseliti ? Za boga ne; kako bi 103 se tudi mogel veseliti, če mi pa mlajši brat domd bolan leži! — Koliko izvrstnih domačih pisateljev bi mi znali našteti!* Izvrstnih pisateljev bi mogel le pet našteti; ako bi jih pa hotel več imenovati, bi ne imel prav; če bi jih pa manj naštel, bi pa nekterim krivico delal. Ali jih naj naštejem? Ni potrebno; saj dobro vem, da bi mi znali njihova imena na pamet povedati. — SBiirben ©ie ejfcn unb trinten, loenn id) ^tjncn utl ^ SBein 6rddjte. Statiirtid) (se ve da) toiirbe id) effen; trinfen loiirbe id) jebod) nidjt, atijjer loenn ©te nod) etioab con bem alten guten 9S5ein (@en.) Ijdtten. — $d) močite gteid) um ben 2lrjt ftfticfen, toenn mir jo jdjtedjt toare, lote c$ ntciner ©djtoefter ift. Um loetdjen 2tr§t toiirben ©ie jd)icfett ? $d) močite attt liebften (rad) ben neuen 9trjt Ijaben, ber in ber jperren- gaffe fjaitesfJiumero 43 loofjnt. — ©lattben ©ie, bafj @ie fidj geftern gut unterfjatten tjdttcn, irenn ©te inž Sdjeater gegangen maven ? $d) jtoeifte, bajj id) niid) ^atte gut untertjatten foitnen; benn jo tange meine Ettern nidjt oottfommcn gejttnb jinb, fbnnte id) m id) nid)t ootti (iz) |jerjen freuen. — Sitem dltejter @ot)n loiirbe oiet bejjcr ternen, alb ber jiingfte, toenn id) iljn in bie ©tabt in bie @d)ute gegeben fiatte. — SSiele ©Itern loitrben reidjer unb gtiicfticf)er jein, loenn nidjt itjre eigenen ©ofjne ben grojjeren SL^eil if)re$ 93ermbgcnd oerfdjioenbetcn (zaprdvi-ti). — 33iele Sltcnfdjen miirben gern arbeiten, loenn jie ctioaž ju arbeiten f)dttcn; anbere Ijinteieberum, loetcfje oiet ju arbeiten Ijdtten, lootten nid)t arbeiten. — Šttefjrere g-retmbe miirben geftern ju unž gefommen jein, toenn e§ jdjon geioejen todre. — .jpatten ettere Strbeiter bieje SBodjen nur ein menig fleigiger gearbeitet*, jo fjdtten jie fdjon bie nottpocnbigften Sfrbeiten anf ben jjjetbern, SSiefen unb žBeingarten oerridjtet. 45. £ecttott. ®tc 2gmtfd)forttt oticr ber ©blatih. Stas ber 33ebingungžform ber ©egemoart unb 23ergangent)eit en U ftefjt bttvcf) bie fpinjufiigung ber ffiunfdjpartifet: naj ober da bie bc= bingenbe 2Bttnjd)fornt: a) jaz bi naj delal, -a, -o, delal, -a, -o bi naj jaz, ti bi se naj veselil, -a, -o, ober veselil, -a, -o bi se naj ti, on bi se naj ne učil, -a, -o, učil, -a, -o bi se naj on ne. ® en tj d); icb foltte (moge) arbeiten, — mid) freuen, — niefit ternen. 0, fbnnte id) mid) freuen! o, da bi se mogel veseliti! b) jaz bi naj bil, -a, -o delal, -a, -o, delal, -a, -o bi jaz naj bil, -a, -o, ti bi se naj bil,-a,-o veselil, -a,-o ob. veselil, -a,-o bi se ti naj bil,-a, -o, on bi se naj ne bil,-a,-o učil, -a, -o, učil,-a,-o bi se on naj ne bil,-a, -o. * Ueberfefce mit: toenn (če). 104 jDeutfdj: idj fottte (tnbgc) gearbeitet, — mid) gefreut, — nidjt gelernt fjaben. |)dtte id) gcarbeitet! 0, tjatteft bit gelernt! 90?an Ijatte mir fdjreiben folten, meni bi se naj bilo pisalo ! Ueber bie SBunfdjform: naj delam, id) fott (mag) arbeitcn, fieljc 13. 8ect. b. trpljenje, -a, baž Seibett; zn&nje, -a, baž Sennen, SBiffert ; smešnost, -i, bie 8adE)erlic^feit; } <* svetdvna pov., bie 3BeItgefcf)ic^te; zmota, -e, bie 33erirrung, ber Se^ler; — sed&nji, -a, -e, gegenmartig; moški, -a, -o, mannlid); SKaittt; ženski, -a, -o, toeiblid); SBeib; zgodi se, -ti se, fid) ereignen; prinese-m, -nes-ti, mitbringen; brzoj&vi-m, -ti, tetegvapfjieren; zboli-m, zbole-ti, erfranfen; boleha-m, -ti, frdufelit; potopi-m, -ti se, berfinfen, imter- geljen; obljubi-m, -ti, »erfprecfjen; odpotuje-m,-tovd-ti,fort-,abreifen; počaka-m, -ti, marten auf $e* manbett (2Icc.) ; izplaea-m, -ti, aue^atjten; najme-m, naje-ti, bingett, in £agtot)n nefpnen; zadnjič, le|tend. Naj bi se zgodilo, kar bi se hotelo, da bi le sovražnik v naše kraje ne prišel. Kaj bi vam naj pisal? Meni bi se naj vse na tanko o domačih zadevah pisalo. Kaj bi naj sosedu odgovoril, ako bi me prašal, kam ste šli? Reci mu, da sem šel v gozd, in da bi me naj malo počakal. Ko sem bil včeraj v prijateljskej družbi, nisem zares vedel, kaj bi naj bil storil, ali bi se naj bil smejal ali bi se pa uaj bil jokal; kajti mnogo se je govorilo o trpljenji in srneš- nosti sedanjega časa. Zakaj niste takoj po me brzojavili, ko so oče nevarno zboleli? O da bi mi se bilo vendar že takrat pisalo, ko so začeli bolehati, kajti jaz bi bil hitro prišel iz tujega kraja domu in bi še bil gotovo očeta živega našel! — Ali bi naj bilo to res, da bi se bila na jezeru velika nesreča zgodila ? Ljudjč pravijo, da bi se bilo okoli trideset ljudij, moških in ženskih, potopilo v jezeru. O, da bi le to res ne bilo! Kdo bi naj znal vse zmote človeške našteti, ki so se godile od začetka svetovne povestnice do našega časa! Kaj imate na prodaj ? Danes imdm nekaj sadja in grozdja na prodaj. Vi bi že naj bili včeraj vse to na prodaj prinesli; tako ste bili vsaj zadnjič obljubili; ker sem si pa tedaj že včeraj skoro vse, kar potrebujem, nakupil, morem danes le malo od vas kupiti. §eute fottte id) fdjon fovtreifen; allein id) fattn ltod) nidjt abrcifen, ba id) nod) immer franfte. ©ottten mir ben greunben telegrapljieren, bajj fie Ijeute nidjt auf ben 23aI)nI)of fommen folten ? 2ftan fott iljnen tetegrapt)ieren. — 2Ba§ fottte id) Ijeute unferen 'Mvbeitern auftragen? ©oltte id) iljnen jagen, bafj fie montagS mieber arbeiten fommen folten, ober fott id) iljnen fiir biefe SBodje atted aučjafjlen unb fie alfo nidjt fiir 105 9 )?ontag biugen ? Sim beften roitrbe eb fein, roenn man iljnen f^eute atleb aubgatjlte; montagb follten aber nur jene fommen, roeldje oon felbft (sdm, -a, -o) fommen moden. — $al)ren @ie erft f)eute anf $ljre ©eftfcung ? $d) ptte fcfjon geftern mit rneiner graii f)infaf)ren follen, allein geftern rodre bie ©trajje fitr bie fjjafjtt nod) 311 fdpnugig geroefen. — ©oflte id) fitr beine Sente etroab aub ber ©tabt mitbringen ? $cf) banfe fitr beine (Šiite, benn id& fottte felbft in einigen ®agen in bie ©tabt gefjen, um bort mefjrereb fitr bab .jjaužmefen (pohištvo) cingu* fanfen. 1 — SRcine t^eneren ©opne! $d) bin mit euevem SBiffen nic£)t gang gufrieben; benn $l)r fotttet nod) oiel beffer lefen unb febreibert fbnnen. $m allgemeinen miijjte id) fagen, bafi fjfjr in biefem ©emefter Ijdttet met)r erlernen follen, alb $f)r aber erlernt Ijabt. — D, roareft bu nur geftern gu unb gefommen! ®u l)dtteft ndtnlid) bei unb beinen beften fjjreunb gefunben. ©, fonnte id) meinen guten jfjreunb nur nod) einmal feljen! 46. £ection. 1 e v 91 e g a t i D f a a) ®ie fftegationbpartifel lautet im ©looenifdjen ne. ®ab oer* neinenbe ne barf in feinem negatioen ©a(;e fefflen, mbgen and) in bem« felben n od) anbere SSerneinungbmbrter oorfommen. ®urd) tneljrere Jtegationen mirb im ©fooenifdfen bie ©erneinung beb @a()eb nidjt auf* geljoben, mie im ®eutfcfien 2 , fonbern bie SSerneinungbmbrter befommen erft bann ilfrc eigentlic^e negatioe ©ebeutitng, menn bie fRegationbpartifel ne Dor bab SSerbum tritt. SRit sem, imdm unb hočem »erroddjft ne 311: nisem, nimam — ne imeti, n6čem — ne hoteti. b) ©looenifdje fftegatiofafce nefjmcn bab Dbject, bab im pofitioen ©a|e im Sfccufatio ftept, jebergeit im (Senitio gu fidj, alb: Ne vidim matere, — pofitio: vidim mater. Jaz ne kupim knjige, — pofitiD: jaz kupim knjigo. Jaz bi ne poslušal sester. Mi ne moremo svojih sdsedov hvdliti. c) $n ©dgen mit bem negatioen Dilfbgeitmorte fein, sem, biti, alb ©rabicat (in negatioen ©jiftenjialfdpen) mirb bab ©ubject in ben (Senitio gefefet, bab ©rabicat (bab negatioe .fjilfbgcitmort) aber ftefjt unperfonlidj (im Jteutrum) in ber 3 . ©erfon Singularis; 3. 33 . ®ic SERutter ift rtic£)t 311 (panje — matere ni domd. ®ie ©djroeftern unb bie ©riiber finb fjeute nidjt 311 .fpaufe geroefen — sester in bratov ni bilo danes doma. 9 Rorgen roerben meine ©oljne nid)t in ber ©djule fein — jutre ne bode rnbjih sinov v ščli. ®b gibt (ift) feinen 33 erg oljne 2djal — ni gore brez doline. ’ tteberfepe: bag idi — einfaufeit (nakupiti) »iirbe. 2 SBegiigttdE) bet Stegation flimmt baž @!o»enifcf)c mit bem ®riedufd)en iiber< ein; aud) in ber beutjdjen' Siolfsjpradjc giirt man no* fjauftg Soppelnegationen in cinem negatioen ©ape. 106 d) ®ie wid)tigften 23erneinungž»brter finb: noben (nobeden), -a ,-o, feiner; nikar nikdo, nihče, niemanb; nikakor nič, nidjtS; nikde, nikjer, ttivgenbeS; nikoli, nikdar, nic, niemald; nikamor, nirgenbd|in. ar, 1 burdjauž niett; izgubf-m, -ti, oerlteren; pripr&vlja-m, -ti, oorberetten; spomni-m, -ti se, fid) erinnern; niti — niti, »eber — nod); drugje, anbcrdmo. Ti nimaš dobrega srca; ti še nisi nikomur nič posebno dobrega storil. Tvoj brat je jako redkobeseden človek; on črez celi dan z nikomur nobene besede ne izpregovorf. — Ali si videl kterega mojih fantov na vrtu ? Jaz nisem nobenega na vrtu videl. — Zakaj danes nihče nič* ne dela? Danes ne sme nobeden človek ničesar delati, ker je nedelja. — Imate-li danes veliko dela? Ne, moj dragi, danes nimamo ničesar več delati, kajti že včeraj smo na polji in tudi po vinogradih vse opravili; mi namreč nikdar nobenega dela na zadnji čas ne odlagamo. — Zakaj se nočete z nikomur nikdar nikamor sprehajat iti? Jaz nimam časa, da bi se hodil sprehajat; jaz tudi zaraditega z nikomur rad ne občujem, ker me nikakor ne veseli svoj čas tako brez dela tratiti. — Kdo je danes pri vas domd? Danes ni pri nas nobenega človeka doma, ne starišev in ne družine. — Kdo je bil včeraj iz mesta pri vas? Včeraj ni bilo nikogar iz mesta pri nas. Ali ni bilo včeraj nekaj gospodov pri vas ? Ne, moj dragi, ti se motiš; pri nas jih ni bilo, temveč bili so pri sosedu. —• Zakaj ni bilo tvojih sester danes vjutro v šoli? Danes vjutro niso mogle moje sestre nikamor iti, ker ni bilo niti matere niti očeta domd. Naš hišni gospodar je jako skop človek; on niko¬ mur nikoli ničesar ne di, niti denarja niti kaj drugega. — Zakaj se jočeš? Gotovo ti je kdo kaj krivega storil. Ne, nikdo mi nikoli nič krivega ne stori, ali jokati se moram, ker sem zvedel, da ne bode mojega očeta tako dolgo domu. — O rožica, prekrasna stvar! o, da bi te videl ne bil nikdar! nič famt in negalinen ©agen auctl im 2tcc. fiati im ®ett. fietjeit. 107 §aft bu fjeutc letite $ebcr 6 ei bir, um ju fdjreiben (da bi) ? ■Jpeute f)abe id) letne geber mit mir in bie Sesule genommen; bentt ež tjatte mir niemanb gefagt, bajj mir I)eute fd)reiben roerben. — ®ein greunb ift ein fel)r mortlarger tBiettfd); er (pričat mit nientanben gern, nnb id) I)abe tl) rt aud) nie gefel)ett, bajj er mit jemanben Dtel gefprod^ert f)dtte. — §aft bu ivgenbmo meinen jiingften SSruber gefeljen ? $d) I)abe if)n ntrgenbž gefeljen. — SBarum arbeitet $f)r |eute nid)tž ? §eute mirb niemanb arbeiten rootten, ba l;eute ein grojjer ^eiertag ift. — Sarum mittft bu nie mit jemanben irgenbmoljitt fpagieren (na sprehdd) fafjrett? $dj barf leine .Qeit oerlieren, befonberd jefct nid)t, mo (ko) id) mic^ auf bie iJ5ritfungen »orbereite, unb bežljalb faf)re ic£) aud) mit niemanben fpagieren. — SSarttm ift jegt niemanb im gimmer? ®el)e inž 3 ' mmer unb bleibe barin (tam), btž (nid)t*) ber Sruber nad) §aufe fommt. ©olange niemanb anberer 311 §aufe ift alž bu, barfft bu nid)t baž §>auž uerlaffen. — @inb nid)t i)eute meine ffinber bei eud) gemefen ? ftein, (eute maren fie nod) nid)t bei unž. §aben @te aber ivgenbmo meine Stnber gefei)en? 97 etn, id) I)abe ^f)re Stnber nirgenbž, meber im ®arten nod) irgenbmo anbevž (kje drugje) gefel)en. — SBarum finb beine Sritber nid)t in ber @d)ule gemefen? DJJetne Sritber finb bežf)alb nid)t in ber ©cfjule gemefen, meit fie Iran! maren. — ©eftern mar beiitt 97 ad)bar niemanb ju -exte Jldf^etCung. die fotifacftfdieti šaujjfeigeiiMmlM&etfeii uutf ifercn pmctifdie InroemCting. 47. £ection. 2>ic Klftffcttcittt^ciluttjj ie3 $erfium. ®aS flottenifd^e ©erbnm ttrirb auf @runb beč $nfinitioftammeS in f e d) S Etaffen eingetlfeilt. ®ie ^nfinitioenbung -ti toirb entroeber uumittelbar ober m i 11 c 1 ft ber @uffijce: no, 6, i, a, ova an bie SBurjel (ober an einen 9tominai= ober ©erbalftamm) angefiigt. I. Eiaffe: fuffipiofe ©tdmrne $nf. nes-ti, ©raf. nese-m, tragen; II. Slaffe: no<=@tfimme . . . $nf. vzdig-no-ti, ©raf. vzdigne-m, t>eben: III. Elaffc: 6 * ©tammc .... §nf. gor-e-ti, ©raf. gorf-m, brennen; IV. Slaffe: i» Stamnit .... $nf. hvdl-i-ti, ©ra|. hvdli-m, loben; V. Slaffe: a*@tdmme .... $nf. del-a-ti, ©rdf. dela-m, avbeiten; VI. Elaffe: ova«@tdmme. . . ^nf. kup-ord-ti, sjjvdf. kupiije-m, faufcn. a) ®ie cvfte Staffe bilben geitobrter, beren ftnfinitioenbung -ti umnittcibar an etnfilbige auf einen Sonfonanten ober ©ocai aito* lautenbe SSBurjeln tritt, alb; pds-ti: pdse-m, loeiben; bi-ti: bije-m, fdjlagen; lez-ti: leze-m, friedfen; 6u-ti: cuje-m, Ifbren. 9tadf bem StuSlaute beS $nfinitioftdmmeč (ber SBurjel) toirb bie erfte Slaffe in fiebcn ©ruppen eingetffeitt, je nad)bent ber ^nfittitio* [tamm auf (1) d, t; (2) s, z; (3) b, p, v; (4) g, k; (5) m, n; (6) r, 1; ober (7) auf einen 33ocaI auSlautet. Sei ber umnittelbaren ©erbinbung beb cortfonantifdj aužlautenben ^nfinitioftamrnež mit ber gnfinitioenbung -ti treten foigenbe 8aut» gefefse ein: a) d, t toirb nor -ti in s oerioanbeit: krdde-m: kras-ii and krad-ti, fte£)len. prede-m: pršs-ti and pred-ti, fpinnen; plete-m: ples-ti and plet-ti, flccpten; cvbte-m: cves-ti and cvet-ti, bliifien; 110 /S) nad) b, p roirb »or -ti ein s eingefdjaltet: grebe-m: greb-s-ti and greb-ti, fdjarren; skube-m: skub-s-ti aud skub-ti, rttpfen; tepe-m: tep-s-ti and tep-ti, fdjlagen; sope-m: s6p-s-ti and sop-ti, feudjen; y) g unb k geljcn mit -t »on ti in 6 iiber, ald: reč-i and rek-ti. $m 'prafend toerben g unb k nor e in ž unb č, im ^mperatto »or i bagcgcn in z unb c »erioanbelt, ald: -a, -o, badcn. b) ®ie jiceite Slaffe bilbcn 3eitroorter mit bem ©uffipe -no, 1 2 ald : migne-m, mig-wo-ti, toinfen; mine-rn, ml-Ko-ti, »erfdjtoinben; klhne-m, kih-rao-ti, nicfcn; pljime-m, plju-«o-ti, audfpeien. c) ®ic britte Slaffe bilben gdtroorter mit bem ©uffipe -e (ober -a nad) 6, š, ž), ald: grml-m, grm-e-ti, bonncvn; bežl-m, bež-a-ti, flief^ert; laufen ; sliši-m. sliš-«-ti, Ijoren. letl-m, let-e-ti. d) £>ie »ierte Slaffe bilben 3^'Dbrtct' mit bem ©uffipe -i, ald: častl-m, čast-z-ti, epven; nosi-m, nos-z-ti, tragen; čtiti-m, čiit-i-ti, fiiljlen; prosi-m, pros-z-ti, bitten. e) ®ie fiinfte Slaffe bilben 3eitttbrter mit bem ©uffipe -a, unb jerfatlen auf ©runb bcr ^rdfendformen in o i e v ©ruppen. a) 3 ur erften ©ruppe geljoren 3eiti»brter, bie bad a im ^nfinitio unb “Prdfcnd jugleid) aufmeifen, ald: dela-m, dela-ti, arbeiten; pldva-m, pldva-ti, fdjtuimmen; m6ra-m, m6ra-ti, ntiiffen; sreča-m, sreča-ti, begegnen. /?) 3uv jtueiten ©ruppe finb jene 3 c 'b»brter ju jdfjlen, bie im ‘Prafend auf -cm audgefjen, »or metnem folgenbe 8 a u t»e r d n b e r n n g e n eintreten: 1) £>ie ©utturalen k, h, g unb bie ©ibilanten c, s, z toerben »or -em in bie entfprec&cnbcn ‘palatalen č, š, ž »erioanbelt, 2 ald: j6ce-m, jo&a-ti, meinen; kllce-m, kllca-ti, rufen ; dlse-m, dl/za-ti, atlpnen; pl.se-m, plsa-ti, fd)reiben; laie-m, lae/dti, liigeit; veie-m, ve^a-ti, binben. 1 @tatt no jptidjt unb jdireibt man and) ni, ald: vzdig-m-ti mtS vzdig-MO-ti. ®až ©uffir no bat ficb bejottberd bei ben ©looeiten in' ©teiermart unb Ungarn erbatten. 2 ®ec ®vuub biejer Sauttjeraubeningen liegt itn prafendftamm: piše-m aud pisi-e-m, pisj-e-m, jo bab bad -i mit bem »orbergefjenbcn Sonfonanten uerjdbmitjt unb jo befjen Stenberung bemirft. 111 2) baž d roirb nor -em in j , t bagegen in č omoanbelt, alS: gloje-m, gldda-ti, nagen; mččem, mečd-ti, leerfen. 1 3 ) nad) b, p, v, m tntrb Ij eingejdjaltet, alS: zib?)-em, ziba-ti, mtegcn; šivZje-m, siva-ti, miljen; kop/je-m, kopa-ti, baben; drem/je-m, drema-ti, )d)lummern. 2 2 >teie jur jtoeiten ©ruppc gcljbrtgen 23 er b a tocrben aud) nadj ber crften ©ruppe conjugiert; fo fomtnt neben dišem, jočem, gldjem, zibljem, šivljem, dremljem ;c. aud) diham, jokam, glodam, zibam, šivam, dremam :c. bor. y) 3 UV bvitten ©ruppc geljbren 3 e ' tlD brter luie: bere-m, bra-ti, fefen ; zove-rn, zva-ti, rufen ; pere-m, pra-ti, »naften; žge-m, žga-ti, brennen ; žene-m, gna-ti, treiben; tke-m u. tka-m, tka-ti, lueben. d) £ur bierten ©ruppe finb geitroorter 311 rcd)ncn, mie: sčje-m, sejd-ti, faen; sineje-m, smejd-ti se 3 , ladjen; sije-m, sija-ti, fdjeinen ; pljuje-m, pljuva-ti, jpiufcn. f) Die fedjfte Slaffe bilben geitroorter mit bem ©uffipe -ova (eber -eva nad) bett meidjen Sonjonanten č, ž, š, j), alb: kupuje-m, kup-ora-ti, faufen ; kraljuje-m, kralj-eua-ti, Ijerrfdjen; imentije-m, imen-om-t-i, nennen; zaničiije-m, zanič-eud-ti, »eradjten. Popotnika in medved. Dva prijatelja sta se posebno rada imela; neizrekljivo sta se med seboj ljubila in si vse zaupala. Ko potujeta nekdaj skoz neko puščavo, prigodi se, da jima pride strašno velik medved naproti. Hitro ko ga zagledata, zbeži eden popotnik naglo na drevd, drugemu pa pride, prej nego ga medved zgrabi, na misel, da ta zver mrliču nič hudega ne stori. On se vleže tedaj na tla in sapo na se drži. Medved stopa okoli njega, ga voha, tiplje, premetuje, mu gobee k obrazu in k ušesom pritiska, ali ker nič živega pri njem ne čuti, pusti ga in odide. Ko jima je pa strah in nevarnost minola, zleze prvi z drevesa na tla, drugi pa vstane in se od strahu komaj od¬ dahne; potem potujeta obadva po svojem namenjenem potu naprej. Med potem pa praša tisti, ki je bil zbežal na drevd , svojega to¬ variša : „Ljubi moj prijatelj! povej mi, kaj ti je medved tako tiho na uho pravil ?“ Marsikaj mi je povedal, odgovori mu tovariš, po¬ sebno pa mi je to v glavo utisnol: „Ne zaupaj nobenemu prijatelju, dokler ga nisi v nesreči skusil.“ Kakor zlato v ognji, tako se skušajo pravi prijatelji v nesreči. 1 gloje-m auS glodi-e-m, glodj-em; meče-m auš meti-e-ra, metj-e-m. 2 ziblje-m (zib-i-jem) auS zibi-e-m, zibj-e-m ete. 3 ober načfi ber bvitten Staffe: smeji-m, smeja-ti se. 112 zaitpa-m, -ti, certrctuen, an«; prigodi se, -ti se, ftdfj ereignen; pottije-m, -tovžiti, reijen; zbeži-m, zbeža-ti, entfliefen ; zgr&bi-m, -ti, patfeit; stopa-m, -ti, fcfireitett, geljen; voha-m, -ti, rtecfjen; tiplje-m, tipa-ti, betaften, fiifjien; premetdje-m, -tovžti, Ijin uttb §er mevfett; pritika-m, -ti, bajuftecfen; oddahne-m, -noti, aufatljnien; utisne-m, -noti, einpragen, etn* briicfen; skusi-m, -ti, 1 priifen, auf bie skuša-m, -ti, J ^Srobe ftellen; popdtnik, -a, ber SKkmberer; puščava, -e, bie SBiifte, Gšinobe; mrlič, -a, ber iEobte, bie ?eid)e; zver, -i, baS tctlbe ST^ier; gObec, -boa, bie ©djnauge, baž SDtaul; namenjen, -a, -o , beabficptigt, ipart. j$u namčni-ti; neizrekljivo, tmaubjpredjltd); ndglo, jdjneil. Popotnika in lipa. Trudna popotnika potujeta ob poldanskej vročini. Ko že komaj od same vročine zevata, zagledata poleg ceste lipo, ki je s svojimi košatimi vejami daleč okoli sebe po trati senco delala, in se podasta v njeno senco počivat. Ko se malo počijeta, začneta se pogovarjati, in ko se ozreta na lipo, reče eden drugemu: Zares, lepo je to drevo, ali ono škoduje zemlji; kajti preveč je (zemlje) obsega in zategadel tudi ljudem nobenega užitka ne daje. Lipa se nad takim pogovorom razjezi in jima reče: O kako veliko nehvaležnost mi skazujeta! zares, vidva nista vredna, da živita. Ravno zdaj uživljeta mojo do¬ broto, ker v moji senci počivata; ali zatb mi še celo zemlje ne privoščita, na kteri stojim, in mi še očitata, da ljudem nobenega užitka ne dajem. Marsikdo graja in opravlja svojega dobrotnika, ker meni, da mu je skazal premalo dobrbt. zbvlje-m uttb zeva-m, zbva-ti, ledven; pod£-m, -ti se, ftd) begeben; počiva-m (počivlje-m), -ti, aub* rupen; počije-m, poči-ti, aubrufjen (bolL enbet); ozre-m, ozre-ti se, (jinblidfen; škoduje-m, -ov&ti, [cfjaben; obsega-m, -ti, untfaffcn, um* fangett; razjezi-m, -ti se, erjitrnen; uživlje-m, uživa-m, -ti, genicjjen; privbšči-m, -ti, gbmten; očita-m, -ti, bortoerfen; grbja-m, -ti, tctbeht; opršvlja-m, -ti, iibel nadjreben, berteumben; — meni-rn, -ti, metnen, glaubeu; — veja, -e, ber 9tft; trata, -e, ber Utajen, bie Utajen* fladje; užitek, -tka, ber ®enu§, Dtu^en; poldanski, -a, -o, SMittagš«. 113 48. £ecttmt. $ie licvfecttuctt wnb imjtevfectiuen fBevfca ntt& bercit Slntucnliuug. a) filter anberen ©pradjc ift bev Slubbrucf fiir bie 33erl)d(t= niffe ber geitbauer fo confeguent entmitfelt alb in ben flacifdjen ©pralen. ®ie flocenifdfen 5Berba merben nad) if)vcr $eitbauer in im p er- fectica (bauernbe) unb p erfectica (ooHenbenbe) eingetbeilt. ®ab SSSefcn ber 58erba imperfectica unb perfectica Oefteljt barin, bafj bitrd) bie 58erba imperfectica eine |>anblung alb baucrnb bar* geftellt, burd) bie 58erba perfectica bagcgen alb collenbet aubgefagt mirb. ©ab SBerbum imperfeeticum: vzdigujem, unb bab SBerbum per* fecticum: vzdignem, id) pebe auf, unterfd)eiben fid) bab ur d) con cinanbev, bajj vzdigujem „bab |)eben in feiner ©auer, bab 58efd)dftigtfein mit bent 3tuft)eben, bab SBeftreben obet cinen tnoglidjermcife cergeblid)en 5Berfud) etmab aufgupeben" angeigt, mdfjrenb vzdignem „bab fpebcn alb collenbet, bab JRefultat alb crrcid)t“ aubbriitft. Sluf bie $rage: „933ab ntad)ft bu? SBab gcfc^ie^t fantt bebfjalb n ut mit cincin imperfecticen geitmorte geantmortet merben; 3. 58. Kaj delaš? Kamen vzdigujem, unb nicpt: kamen vzdignem. 58ergleid)e beutfdjc 33erba, mie: fdjtagcn (biti) — erjd)Iagcn (ubiti); fdjauen (gledati) — crbliden (zagledati); benlen — gebcnfen; langcn — erlangen. 58ead)te ben Unterjčpieb gmifdjen bciben Slrten con 93erben in foI= gcnbcn ©afcen: Trije možje so kamen vzdigovali (ipf.), pa ga niso vzdig- noli (pf.): — cerfudjten 311 Ijcben, — boben aber nidjt (bradjten bab Slnfbeben nic^t guftanbe, finb bamit nid)t fertig getoorben). Kdor veliko obeta (ipf.), rndlo obljubi (pf).: mer cielc S e r f p r e d) u n g e n mat|t, c e r f p r i d) t (in bet ®f)at) mcnig. Človek obrdča (ipf.), b6g pa obrne (pf.): ber StRenfd) mcnbet (bie ©ad)e) pin unb ber (cerfudjt 3U mcnben), ©ott menbet fie aber mit Erfolg (bemirft bie žffienbung cincr ©acpe). Naj nas ponižiijejo, ponižajo nas vendar ne: fie mogen unb 311 bcmutbigen tradjten (fudjen), (roirfticb) bemiitbigen merbcn fie unb bocb nid)t (unfcre ©emiitbigung erreicben fie bod) nid)t). b) 58e3iiglierfcctiuen ^eitnaortern gebilbet toirb, ald: On se gre obldčit, nid)t: obleč. On se pride obuvat, nidjt: obut. — Šli so kamen vzdigovat, nidjt: vzdignot. Okno gre odpirat, nicf)t: odpret. Jagode gre nabirat, nidjt: nabrdt. 5. $tn $mperatio fteljett nad) ber Stegation ne, fo oft cin alf gemetnež Scrbot ber Danblung audgcbriitft loerben foll, ftatt ber SSerba perfectioa bie SSerba imperfectiua (namentlid) iteratioa), ald: Ne ubijaj, tbbte nidjt (cin allgemeined SScrbot), bagegen ne ubij, erfdjlage ntc£)t benjentgen, ben bit eben fdjlagft. vzdigni, Ije&e auf; : — ne vzdiguj, Ijebe nid)t auf; obleci se, tlcibe bid) an; — ne obldči se, fleibe bid) nid)t an; obuj so, jielje bte ©djulje an; — ne obuvaj se, jte^c bir bie ©djnlje nidjt an; odpri okno, offne bad genfter; — ne odpiraj okna, offne bad genjter nid)t; povčj to materi, crgdljle bied ber SDiuttcr; — ne pri vi tega materi, crj.dt)tc bied ber SJJntter nidjt. Kaj hočeš danes popoldne delati? Danes se še hočem počivati, jutre pa se že začenjam na svoje navadno delo pripravljati. Ali se še niste počili od včerajšnjega pota? Ne, moj dragi; počival sem se sicer dolgo, ali do dobrega se še nisem počil. — Moji stariši mi že dolgo novo obleko obetajo, da celo obljubili so mi enkrat, da mi jo hočejo v kratkem kupiti, ali do današnjega dne mi je še niso kupili, če so jo že tudi večkrat kupovali. — Ali se je že tvoja sestra oblekla? Ona se še ni oblekla, temveč ravno zdaj se oblači. Kdaj se obleče ( = bode oblekla)? Kmalu se obleče, kajti ona nima navade dolgo oblačiti se. Ob kolikih (um toie oiel Uljr) vstajaš po jutrih? Meseca maja (®en. ber gett) začnem zgodaj, to je ob petih ali pol petih vstajati. Ali vstaneš vsak dan tako zgodaj ? Po de¬ lavnikih vstajam navadno ob petih, ob nedeljah pa še le vstanem ob sedmih. — Kam gledate tako pazljivo ? Jaz gledam gor na drevo, kjer sem ravno zdaj neko ptičje gnezdo zagledal. Ali vidite, kako mladi, še skoro negodni ptički okoli svojega gnezda od vejice do vejice skačejo in svojo mater pričakujejo? Da, vidim te mlade stvari in reči vam moram, da me taka prikazen v prosti naravi vsakokrat, ko jo le vidim, jako razveseli, ter mislim, da tudi druge razveseljuje. — Zadnjič si mi, dragi prijatelj, slabega hlapca pripo¬ ročil; on sicer celi dan opravlja in dela, ali kaj posebnega in do¬ brega ne opravi in le malo kaj stori. Drugikrat ne priporočuj več takih ljudij, kterih dobro ne poznaš. — Odprite mi vrata! Mi že vrata dolgo odpiramo, ali ne moremo jih odpreti. Ne odpirajte jih več; jaz pošljem rajši po ključarja, da jih on odpre. Ne pošiljajte po ključarja, kajti zdaj se bodo vrata takoj odprla. Um toie »tel Uljr fteljft bit ntovgen auf? SJtorgen fteljc idj erft, točil ed ©onntag ift, um fieben (Uljr) auf; anbeve Sage pflege id) jebod) 8 * 116 immer friifjer, unb jtoar meiftend um fiinf Uljr aufjuftefjen. — Sin ben Serftagen fteljen bie 8eute gembljnlid) frii^er auf, ald aber an ©omt* tagen. — SBen ermarten @ie f>eute auf betn Saljnljofe ? §eute ermarte id) metnen 33ruber; c8 miirbe mid) fef)r freuen, menn er Ijeute lame, jebod) id) fiird)te, bajš id) tljn umfonft fo lange erroartet I)abe. — SBeldje Sleibung mirft bit t)eute anjieljen? |)eute merbe id) bie neue ®leibung anjiel)en. t)eute bie neue Sleibung nid)t an, benn bad Setter ift nicf)t fdjon. — 2Bie lange mujH bu l)eute arbeiten, menn bu aHed ber* rid)tcn millft, maž bu ju tl)un Ijaft? $d) miipte ben ganjen £ag fleijjig arbeiten, menn id) alteS tljun molite, raad man mir aitfgctragen fjat. — SSBie biel oerfpredjcn @ic mir fiir meine brei fpferbc, bie ©te geftern im ©tallc gejeljen Ijaben ? $d) rneif? nidjt, mie oiel id) ^nett oerfpredjen foll; jefjt lann id) £j|jhen nur 300 ®ulben berfpred)en. 23erfpred)en @ie nidjt fo menig! benn @ie miffcn, bajj bie SBferbe oiel mef)r mert finb. — Sad man oerfjaric^t, muf) man aud) Ijatten (tljun); 33erfpred)ungen madjen ift leidjt, fdnoer aber bad ju tl)un, maž man oerfpridjt. — Sie lange raften fdjon bie Sanberer? ®ie miibcn Sanberer raftett fdjon oollc jmei ©tunben bort unter ber fdjattigen 8inbe; allein fie Ijaben rt o d) nidjt ganj audgeruljt, benn ber Seg, ben fie fc^on l)eute juriidgelegt l)aben (napraviti), ift fef)r lang. $n furjer $eit merben fie fid) toieber auf ben Slbntarfdj bereit gentadjt Ijaben, benn fie beginnen fdjon jetjt SSorbereitungen junt Slbmarfdje ju treffen. — ©djauen @ie nicf)t immer im 3* mmev fjentm; @ie feljett bod) nidjtd befonbered Ijinter fid). — Sann bcginnft bu um 5 Uljr aufjufteljen ? SDiontagd, bad ift iiber* morgen, fange id) an, fo friilj aufjuftel)en; morgen ftelje id) jebod) nod) fo fpait auf, ald gemoljnltd). počije-m, poči-ti,+počlva-m (po¬ sivljeni), -ti se,* audrul)en, raften; priSdka-m, -ti, -f- pričakuje-m, -kovdti, ermarten; razvesell-m, -ti,+razveseijuje-m, -ljev&ti, erfreuen; priporočf-m,-ti, -f- priporočuje-m, -čevdti, anempfeljten; oprti vi-m, -ti, t befdjaftigt + oprdvlja-m,-ti, I fein, arbei* storl-m, -ti, [ ten, tljun, -I- dela-m, -ti. J oerridjten. pošlje-m, poslati, -f- pošllja-m, -ti, fdjicfen; pripravi-m, -ti, + priprdvija-m, -ti, oorbereiten, Siorbereitungen treffen, bereit tnadjen ; deMvnik, -a, Slrbeitd-, Serltag ; včjica, -e, ber 31ft, bad Sleftdjen; prikazen, -zni, bie Gtrfdjeinung; nardva, -e, bie matur; ključdr, -rja, ber ©d)Ioffer; odhod, -a, bie Slbreife, ber 21b* marfd) ; včerajšnji, -a, -e, gcftrig; pazljiv, -a, -o, attfmerffam; jutrešnji, -a, -e, morgig; pojutrešnjem, iibermorgen. * ®ie mit + bejei^neteii SBerba finb imperfectio. 117 buratit) grem, iti, geljen; nes-ti, tragen; gna.-ti, treiben; lete-ti, fliegen; lež&-ti, liegcn; sede-ti, fi^ert; frequentattt» hojevati,* 511 geljen pflegen ; noščva-ti, 311 tragen pflegen ; gonjeva-ti, ju treiben pflegen ; leteva-ti, ju fliegen pflegen; (po)leždva-ti, ficf) nieberju* legen pflegen; (po)seddva-ti, fidj nieber® gufetjen pflegen; 49. £ectiott. ®ic @tntf)eiltttt 8 bcv SBerfia intperfectiim un& fterfecttlM. a) 5Die 23erba imperfectiua ftnb 1. buratin, 2. iteratio, 3. frequen-- tfttiP. 4)ie 25erba buratiea bejeidjnen bte unrollenbete .gianblung ato blofjbauernb, bie iteratina ate ju n> te b e r I) o 11 e n m a I e n } i d) uotljieljenb, bie freguentatioa— ato unu n ter brodjen tta i e b e r- f el) r enb, j. 23. iteratie hodi-ti, ofterž geljen; nosi-ti, ofterž tragen; gonf-ti, bfterd treiben; leta-ti, ofterž fliegen; (po)lega-ti, ftcf) bfteite nieberlegen; balb ba, balb bort liegen; (po)sčda-ti, ftdj ofterS nieberfc^cn; balb ba, balb bort ftfcen; •Dur. Glej, fant. g r e v ščlo, fielj’, ber Snabe ge^t in bie ©djute; fant je šel v Š 6 I 0 , fant bo šel v šolo. $terat. fant h 6 d i v š61o, ber Snabe geljt bfterte in bie @djule, befudjt bie ©djule; fantje h 6 d i 1 v ščlo. §requent. fant vedno okčli hojeva, ber Snahe pflegt ttnmer Ijerutnjugeljen. — ®ur. Zdaj že drtigikrat živino skoz našo vas ženejo; iterat. danes gdnijo živino skoz našo vas (treiben immer fort). — Brat nosi danes štiri kloMk, ber 23ruber (jat (trdgt) Ijeutc ben alten .gnit; bagegen: brat nese danes štiri klobuk, trdgt in ber .jpanb, j. 23. h klobučirju, jum §uterer. 23eim 23erbot (beim negatiren ^mperatio) roerben an bie @telle ber buratioen 25erba meiftend bie iteratioa gefefst, ate: idi, ge^e, — ne hodi, gelje nidjt; nesi, trage, — ne nosi, trage nidjt; ženi, treibe, — ne goni, treibe nidjt; leti, laufe, — ne litaj, laufe nidjt; obljubi, oerfpridj, — ne obetaj, »erfpritfj nid)t. b) 5Die 25erba perfecttoa ftnb entroeber 1. unbebingt, ober 2 . bebingt pcrfectir. ©ie unbebingt pcrfectioen 2 ?crba bejeidjnen bie 25o 11 » e n b u n g b e r £> a n b 1 u n g o !j n e fM cf f i dj t a u f i Ij r e S a u e r, ato: kupiti, faufen; pičiti, ftedjen; obljubiti, »erfpredjen; stopiti, treten. ®ie bebingt perfectinen ftnb mit fftiicffidjt auf bie 5D a u e r ber gjanblung entmeber momenta«, bad ift foldje, bie ben SInfang unb baž ©nbc ber §cnblung jufammenfallen laffen, ato: stre- liti, einen ©djujj tljun; vzdignoti, bad Siufljeben betnirfen, »ollenben; * ®ie frequentati»en gotmen ftnb feltener, unb meiftenž im ©iibnjeften bel florenifdjen ©pracfigebietel im ©ebraud). 118 obfnoti, unmenbcn, bač Uratcenben momentan betotrfen; ober fte finb biiratiu* unb tterativ-perfcctit), je nadjbem bie |)anblung, bcren 33oUenbung aitbgefagt totrb, eine bauernbe obev etne 311 miebef= polten m alen j t d) no Ilgie^enbe ift. ®ic buratfo' unb iteratioperfectioen SBerba toerben attž ben bttra= tin< unb tteratioimperfecHoen buvd) gufammenfe^ttng mit ‘iPrdpofttionen gebitbet, alž: buv. pf. od-ženem, od-gnati, loegtreiben,— buv. tntpf. ženem, gnati; „ pre-berem, pre-brati, burdjlefen, — „ berem, brati; „ pre-nesem, pre-nesti, iibertragen, — „ nesem, nesti, iter. pf. pre-hodlti, bitrcffretfen, — itev. impf. hoditi; „ iz-noslti, tjinaužtragcn, — „ nositi: „ po-skakati, fprtttgert, — „ skakati. 3 . 58. Prehodil sem dežele tri, id) Ijabe brci Sanbev burcpreift (S3oll= enbung). Dekla je že iznosila perilo na sdlnce, bie 9J?agb ljat fdjon bie SBdfdje auf bie @omte fjinaužgetragen (= ift bamit bnrd) inieberpottež §inaubtragen fevtig getoorben). Fantje so že vsi v potok poskakali, bie Snaben finb fdjon atte nadj unb nad) (einer nad) bent anberen) in ben Sad) gefprungen (fo bajj fetner mefjv brattjjen ift). Kaj imate danes na prodaj? Danes prodajem sadje in žito. Ste-li že dosti sadja in žita prodali? Nisem še dosti prodala, če že tudi dolgo prodajem. Ljudjč si zdaj ne kupujejo sadja, ker ga lahko povsod zastdnj dobivajo, temveč oni si kupijo namesto njega drugih bolj potrebnih rečij. — Ker je danes nedelja in vrh tega še velik praznik, srečavajo me vedno ljudje, ki hodijo iz bližnje crkve od maše. Jaz ne hodim zatorej ob nedeljah rad po tem potu v crkev, ker nočem, da bi me toliko ljudlj srečavalo. — Kterikrat že nesete zdaj žito 7 skedenj? Dve dobri uri že nosim žito v skedenj, ali zdaj sem še le petokrat zanesel. Do večera bodem, kakor mislim, iznosil vse žito v skedenj, kterega so ta teden izmlatili. — Otroci letajo radi po zelenih tratah in pisanih travnikih. Glej jih tam-le, zdaj zopet letijo proti potoku; gotovo se gredo kopat. Zdaj so vsi v mehko travo posedli in se počivajo; nekteri so se že slekli in izuli, drugi so se pa še le začeli slačiti in izrivati. Zdaj že skačejo v vodo in v kratkem bodo vsi v njo poskakali razim mojega sina, ki se ne upa v vodo skočiti, ker je še premMd. — Kaj delate danes popoldne ? Danes popoldne streljamo v tarčo. Ali že znate dobro streljati? Nekaj sem se že navadil. Za vsem (itn ganjen) sem danes desetkrat ustrelil in petkrat v tarčo pogodil. Kako dolgo še hočete streljati? Samo dvakrat še ustrelim, potem pa grem z vami. — Govorite-li vi dobro slovenski ? Zdaj že precej dobro govorim. Kakor vidim, znate tudi vse besede dobro izgovarjati; dozdaj ste še vsako besedo pravilno izgovorili. Izgovorite še sledeče besede, in potem me prepričate, da vse dobro izgovarjate. SBie met ®elb befommft bu monattid) (na rnčsec) con betnem S3ater ? Jjd) h e 1 o m m e nionatlid) getobljnltd) 30 ©ttlben oon metnem 23ater. 119 2Jiit biejern ©elbe jable id) bte Soft unb ba§ Ouartier, unb ež bleibt mir bamt nur nodj menig ©elb iibrig (ostane-m, osta-ti). — Sbnnen @ie fo gut ©d^eiben fdjiefen, ime metu 23ater ? $d) fdjiejje nid^t fo gut, mie bcin 23ater, benn er pat neunntal gefdjoffen uttb adjtmal gctroffert, idf aber £)abe nur breimal getroffen, toenn id) and), mie er, neunmal gefdjoffen babe. SBattn boren @ie auf ju fdfiiegen ? |)cutc ^orert miv friiffer auf ju fdjiepen ate anbere Sage, benn ^eute finb nur m e n i g e jum @djcibem@d)iefjen gefommen. 2Bie oft fc^iefjen @ie nod) ^oitte ? 3up tbun; izgovorf-m, -ti,+izgovžrja- m, -ti, aitefpredjen; preprida-m, -ti, iiberjeugen; t&rda, -e, bie ©djeibe, bab fjiel; v tdrdo pogodi-ti, bie ©djeibe, bač 3iel treffen; pravilno, regelred)t, rid)tig. 50. £ecttoit. 28 eldje IBcrfia futb |ierfcctiu, ttnb toeldje imperfcctito % A. tprafijlofe 23erba. ®ie prafijlofen (nicbt jufammengefetjten) 23erba finb im allgemeinen imperfectio; nur menige finb p e r f e c t i o. SSejilglidj ber oerfdjtebenen 23erbatclaffen ift ju merfen: 1. S)ie 23erba ber I. Slaffe finb imperfectio, fpejiellburatio, ate: nesti, tragen; lezti, friedbien :c. 23 er f ec ti o finb: d&m, dati, geben; dem (denem), dejati, legen; ležem, ledi, fidj legen; padem, pasti, faHen; 120 rečeni, reči, fagen; sežem, seči, reidfen; sedem, sesti, fic^ fe^en; vržem, vreči, merfen. 2. ®ie 93erba bev II. Elaffe finb perfectio, ate: vzdiguoti; mignoti; kihnoti 2 c. $ mperfectio (indjoatio*buratio) finb nur jene menigen, bie ein a It m d t) ti g e § 233 e r b e n bejeicifnen, ate: venem, venoti, melf merben, melf e n; sahnem, sahnoti, biirre merben; mfznem, mfznoti, gefrieren; 3. ®ie 23erba bev III. Staffe finb imperfectio (buratio unb incrPa im p erfectio* buratioa merben in ^oige ber ^rdfipierung p e r f e c 1i B, ate: odnesem, odnesti, megtragen; naučim, naučiti se, erlernen ; ugisnem, ugisnoti, aiteiofdjen; izpišem, izpisati, aitefdfrciPen. 3 Segiiglid) ber SlerPa imperf ecti»*iterati»a ift 311 merfen: a) $>ie imperfectioriteratioen 33crPa merben bitrdj bie iJMfipterung in ber 9icgei imperfecti»»buratio, ate: obličim, obMčiti (aite ob-vličiti), an^iepen: »om iteratioen vličiti, jiepen. ®inc grope Slnjapi biefer ifierPa fonimt jebodj jc|t nur in ber prafipiertcn gorili »or: burdi tpraf. buratib. buratie. perfcctiu. obirati, fammein; ozirati se, fjerumfdjauen; izgovarjati, aužfprecpen; ogledovati, Petradjten; prebijati, aufmeden; brati, tefcn; zbrati, jufammentefen; zreti, fd)auen; ozreti, perumPIicfen; govoriti, fpredjen; izgovoriti, aitefpretpen; gledati, fdjaucn : ogledati, anfcfjaucn; buditi, meden; prebuditi, aufmeden. 5Die buratioen 93erPa zbirati, ozirati se 2 c. finb burdj i|5rdftpierung aite ben jcjft nid)t tnefm »orljanbenen iterativen: birati, zirati 2 c. entftanben. b) SOie^rere iterativa SerPa ber IV. unb V. Slaffe raerbcn burdj bie ^rafipierung, namentlid) mit m unb po it e r at i P * p e v f e c t i o, ate: 122 in ber IV. Slaffe: na-voziti, bo H anfiiljren; po-voziti, iiberfapreu (otroka); na-hoditi se, genug gegangen fetrt; po-hodfti, gertreten (žito); in ber V. Elaffe: na-lamati, noti anbredjen; ne-streljati se, fid) jati fc^iepen ; na-skdkati se, ficfi fatt fpringen; po-lamati, (a(iež) ber 9teif)e nad) gerbred)en; po-metdti, (allee) ber iRcilje nad) niebenuerfen; na-nositi, auffjaufen, boli antragen; iz-noslti, mit bent ^inauotragen fertig getu. fein; z-nositi, mit bem ^ufammentragen fertig geto. fein: po-padati, nac^ einattbcr niebem fatten; po-skakati, nad) einanber mof}in fpringen; po-streljati, (atteb) nad) ber 9ieil)e nieberfdjieffen. 3- 93. Vse listje je v dveh dneh z dreves popadalo. Vse ovce so črez ograjo (gaun) poskakale, buratib: poskakujejo, ppfen, fpringen (fe^t), f. 49. 8ect. b. Kdaj se vležeš danes spat? Danes se hitro spat vležem, ker sem se preveč nahodil; danes sem namreč celi dan oral, kajti jaz nisem hotel prej jenjati orati, dokler nisem cele njive izoral. — Kako dolgo pa misliš jutre ležati? Jutre moram zopet zgodaj vstati; kajti pri nas je sploh navada po letu zgodaj vstajati, in vrh tega še moramo tudi jutre rž in pšenico žet iti, ker že žito po naših njivah zelo polega. — Kako vam tekne kosilo? Prav dobro nam tekne. Jedi so vse jako dobre in tečne ; zatorej se bomo vsi prej teh jedij na¬ jedli, kakor jih pa pojedli. Le še jejte in se do dobrega najejte; dan je dolg, in vi še morate danes marsiktero delo končati, prej nego vse dodelate in poopravite, kar ste začeli danes in včeraj delati in opravljati. — Logarjevi lovci so včeraj celi dan lovili, ali nalovili so kaj malega. Ujeli so samo nekaj zajcev in lisic; druga zverina jim je večjidel v nepristopne goščave zbežala, in zatorej je tudi niso mogli postreljati. — Zakaj si luč ugasnol? Zato ker je več ne potrebujem; kajti zdaj sem se vse naučil, kar sem se imel učiti, vse prebral, kar sem še moral brati, in tudi še obed ve pismi spisal, kteri sem hotel nocoj pisati. |)aben @ie Ifeute fd)on ute! getl)an? |)eute babe id) nod) nidhd gearbeitet. $d) bitt giuar fel)r friilj aufgeftanben, ba eb umne ©eiuoljm peit ift, ftets fef)r friil) aufgufteljen, aiiein id) lernte nid)t, fonbern gieng in unfere 933dtber fpagieren. •—■ šffiaž berfaufen @ie f)eute aitf bem iOtarfte ? |)eute berfaufe id) ©etreibe unb £)bft auf bem DJiarfte. |)aben <3ie fd)on bi el ©etreibe berfauft? 93i§ jeljt I)abe id) erft fef)r tucnig bcrfauft, benn I)eute taufert mir toenige Seute ©etreibe (®en.). 93ei mir l)aben I)eute erft brei Taufer etmad ©etreibe gefauft. 9Bic trener (po čem) gaplen ^nen benn bie Taufer einen |)eftoIiter Seigen ? Sen ^eftoliter ŠBeigen gal)len mir einige Taufer gu (po m. 9lcc.) 8 ©ulben, 123 attbete roieberum ju 8 (Mulben unb 50 Sreujer. SSBettrt idj uon $Ijnen ©etreibe faufte, jo miirbe id) cb mir ju 7 ©ulben 60 Sreujer jaljlen. — 2Bab betradjten @ie jo aufmerfjam? $d) betrad)te bic Umgetmng euerer jd^onert ©tabt. §aben ©ie jidj jdjon bie ®enfmiirbigfeiteu uujerer ©tabt angefe^ett ? 33ib jcjgt f)a6e id) mir biejdben nod) nidjt angejeljett, jebod) iu turjem mili id) jie mir anjeljen geijett. -— $n unjerer ©egeub gibi eb iein 2Bilb meljr; beuu bie ^agcr unjereb jffbrfterb baben atieb Silb, bab nid)t in uttjugdnglidjeb ®idtdjt entflo^en ijt, niebergejcfjoffen unb gejangeit (poloviti); nur felten jief)t man nod) l)ie unb ba einen jungen |)ajen ober einen 3atd)b, ben jie tnb je|t nod) nid)t baben fangen fbnnen. naje-m, najes-ti se česa. [id) toovan fatt ejjen; poje-m, pojes-ti, fcrtig ejjen, meg® ejjen; dodela-m, -ti, oolienben (bie Sirbeit); poopravi-m, -ti, ber 9teit)e nad) (aileb) oerridjten; nalovi-m, -ti, erjagen, gcmig cin® fangen; — rž, rži, ber Ologgcn, bab Sorn; pšenica, -e, ber Seijen; zdjec, -jca, ber £>aje; zverina, -e, bab SBilb; goščdva, -e, bab ®icfid)t; . znamenitost, -i, bie ®enfmiirbig» teit (znamenit); — tečen, -čna, -o, jc^macff;aft, aub® giebig; nepristopen, -pna, -o, unjugdng® lid). Solnee in veter. Solnce iii veter sta se svoje dni skušala, kteri bi drugega pre¬ magal. Dogovorita se, da naj tisti zmaga, ki bi popotnika prisilil, da sleče svoj plašč. — Veter začne prvi hudo briti in pihati; zdolec in krivec se stepeta ter dež in točo napravita, da bi primorala po¬ potnika, naj bi slekel svoj plašč. Popotnik pa ves moker zmrzuje in trepeče od mraza ter trdno za plašč drži in se vd-nj zavija, da bi ne zmrznol. Veter potihne, vreme se začne vedriti ter se nagloma izvedri; zdaj pride solnce na vrsto. Prav prijazno začenja sijati in popotniku svoje žarke v hrbet upirati. Toplota raste in raste; sapa prihaja vedno bolj in bolj gorka; plašč mu postaja pretopel. Z rame ga vrže, pogrne ga po tleh in se nd-nj vleže v senco počivat. Solnce se zdaj vetru posmeji in ga zasmehuje, ker ga je tako lahko pre¬ moglo, ter mu reče: Z dobroto se dd več opraviti, kakor z grdobo. skuša-m, -ti se, jid) oerfudjen, ftreiten; premorem, premoči, premdga-m, -ti, + premagovd-ti, zmdga-m, -ti, -j- zmagova-ti, fiegen, jiiberminben; prisili-m, -ti, prim6ra-m, -ti, jmingen; zmrzuje-m, zmrzovd-ti, fricrctt, $roft unb Salte leiben; zmrzne-m, zmrzno-ti, erfrieren; trepeče-m (trepetd-m),-ti,gittevrt; 124 zavije-m, za vi-ti, zavija-m, -ti se, fid) euunicfeln: izvedri-m, -ti se, -f- vedri-m, -ti se, fid) audljeitern; upira-m, -ti, ftiifjen, ftemmen; pogrne-m, -noti, audbreiten; posmejf-m, posmejd-ti se komu, guladjeln; zasmekuje-m, -ovdti, audladjen, l)obnlod)en. — plašč, -a, ber IDlantel; zdolec, -loa, bcr Dftminb; krivec, -vca, ber 2Bcftrninb; vrsta, -e, bie JRei^e; hrbet, -bta, ber SHicten; grdoba, -e, bie |)ajilid)feit, bad ©d)limme. 51. £ection. $te '-Be&eutmtg bcr lirafiricvtctt SBetfia. 3Me SBebeutung ber prafipierten 3$crba ergirit ficE) aud ber 93ebeutung bed ijirdfiped (ber jSrapofition) unb bedŠerbutn; g. 93. jmd-plsati, unterfdfreiben; od-nesti, tuegtragen; pr*-žvižgati, |crbeipfeifen, pfeifenb l)erbei fontmen. ®urd) bie ifkdftpierung tnirb bie ^anblung bed einfad)en (prčifij* lojen) 93erbum fdjčirf er beftimmt, inbem burd) bad iprafij: bie fliefjenb e (anbauernbe) 93ebeutung bed 93erbum in einem beftimmteniOlomente feftge^alten tnirb. @0 tnirb burcE) bie SBirfitng bed ijSrdfiped ein imperfectin * buratined SSerbuttt gum perfcctioen, g. 93. bur. iti, gef)en, prf. pri- iti (priti), f) e r b e i lotntnen ; bur. nesti, tragen, prf. jpri-nesti, Ijerbeitragen; bur. bežati, flieljen, prf. ^-bežati, entflieben; bur. pisati, prf. s-pisati, fertig fd)reiben. 93egiiglid) ber 93ebeutitngddnberung ber einfadjen 93erba burd) bie 3ufammenfefcung mit ijkdpofitionen ift befonberd gu merfen: 1. do (beutfd): bingin, gu=, er*) begeid)net bad ®ebiel)enfcin einer .gtanblung gu einem beftimmten Sunite, oft bid gum ©nbe, alfo bad @rreid)en bed 3 ra eded, 3*^: dčlati — dodelati, bie Slrbeit plesati — doplesati, gu ©nbe nollenben; tangen, aitdtangen; dati — dodati, Ifingugeben (bad služiti — doslužiti, audbicnen; gef)Ienbe); pleti — dopleti, bid gu einem meriti — domeriti, gumeffen beftimmten Sunite fertig jaten; (bad $el)lenbe crgangcn); biti — dobiti, er langen, bc» lom m en; 2. na (beutfd); an*) begeidfnet ein 9lnl)aufen, 91 nf it11e n, unb bei reflejtiucn 93erben ein $ortfe|en ber .gtanblung bid gur © d 11 i g u n g: kupiti — uakupiti, a n laufen, piti — napiti se, fid) an*, noll* gufatnmenfaufen; trinfen; loviti — naloviti, gufammen* plesati — naplesati se, fid) fatt einfangen; tangen; krasti — nakrasti, gufammen* jesti—najesti se, fid) fatt effen. fteljlen; 125 3. od (beutfdj: ab*, lob*, roeg*) bejeidjnet bie ©ntfernung eineS ©egenftanbeb oon eittent anberen, cin Siufporen, ein ©rmibern: vaditi — odvaditi, a 6 getoopnen; jesti — odjčsti, auffjbrcn jli effen; vezati — odvezati, l o b binben ; p4ti — odpeti, aufpiSren ju fingen; biti — odbiti, ju ©nbe fdjlagen govoriti — odgovoriti, ermibetn, (Don ber Uljr); antmorten; kositi — odkositi, bie Dltaljijeit pisati — odpisati, jurMfdjreiben. »odenben; 4. po (beutfd): be=) bejeidjnet eine ju Derfdjiebenen $eiten ober an Derfdjiebenen Drteu Dor fidj geljenbe |janblung; eine 33efdjranfung ber §anblung; bie SBofljtejjung ber |janblung an oielen Dbjectcn: pisati — popisati, 6 e fdjreiben; plesati — poplesati, eine furje zldtiti — pozlatiti, oergolben ; $eit tanjen ; ldgati— polegati, an Derfdjiebenen loviti — poloviti, alfe, cinen nad) Črten liegen bleibcn; bem anberen einfangen; stati — postajati, an Derfdjiebenen pldeati — poplačati, alfeb nadj* Drten fteljen bleibcn; einanberjahten, stati — postati, eine furje $eit fteljen bleiben; 5. pve (bcutfdj: iiber«, jer-) bejeidjnet bie ©eioegung burd) einen Sfauin; bab llcberbauern eineb fjuftanbeb, ben Uebergang oon etnetn Drte junt anberen, oon ciner gorm in bie anbere; bab Uebermaf? einer |janblung: biti — prebiti, burdjfdjlagen : seliti — preseliti se, iiberfiebefn ; pldvati — preplavati, burdj* krstiti — prekrstiti, umtaufen; fdjioitnmcn; delati — predblati, umarbeiten ; moliti — premoliti, burdjbeten, jesti — prenajčsti se, fid) jufef)r betenb jubringen; aneffen. stati — prestati, itberftefjen; 6. pri (beutfd): bei=, (linju*, er*) bejeidjnet ein $injufiigen, ©idj* napera, ©rtoerben: dejdti — pridejdti, pinjugeben ; berdčiti — priberdčiti, erbetteln ; vbzati — privbzati, pinjubinben; igrdti — priigrdti, burep ©piet lajati — prilajati, beitenb fotnmen; moerben, geioinnen. peti — pripeti, fingenb fomtnen; 7. u (beutfcf): ab*, er*, Der*, ent*) bejeidjnct bie 93oflenbung einer fganbtung ober eine ©ntfernung: lomiti — ulomiti, abbredjen; slišati — uslišati, erporen; stdviti — ustdviti, einftelfen ; iti, — uidem, uiti, entfommen ; štdti — ušteti se, ficl) oerjdplen; teči — uteči, entfliefjen. ®ab ^rdfip u bient ofterb nur jur iperfectioierung, alb: pf. u-krdsti, fteplen, — ipf. krasti; pf. u-loviti, — ipf. loviti. 126 8. za (beutfdj: »er«, auf«) Segeic^net bag 23 emtrten eineg §inber« rtiffeS; bag Stbirren »ont renten Šege; ben fflegtnrt einer §anbtung; ben SSerlitft etnes ©egenftanbeg »ermittelft ber .jpanblung : zidati — zazidati, »ermauertt; peti — zapeti, 511 fingert beginnen; sesti — zasesti, burdj ©i|en spati — zaspati, eittfd^Iafen; etttneljmen; igr&ti — zaigrati, »erjpielen, iti — zaiti, ficb »erirren; burd) bag ©piel »erlieren; govoriti — zagovoriti se, fid) spati — zaspati (kosilo), burd) oerreben; bag ©djlafen »erfaumen. 5 Die iprdpofttionett iz, a it g, Ijeraug; o, um; ob, um, penim; pod, unter; pred, »or; raz, »on (augeinanber); s (z), mit, gufantmen; aug; v, in, pinein, bepalten aud) in ber ^ufammenjepung ipre prdpojitionaie Sebeutung bei, alg: Miti, auSgiegcn; otesati, bepauen; oMati, um« geben; jooSpisati, unterfdjreiben; predpisati, »orfdjreiben; razpisati, aug« fdjreiben; sešteti, gufammengaplen; spustiti, auglaffen; vlomiti, einbredjen. Ali si že vsa pisma spisal, ki jih imdš danes pisati? V krat¬ kem spišem vsa; nektera sem že zdaj celo dokonč&l, ali pri nekterih še moram svoje ime podpisati. Počakaj še toliko časa, da tudi moja pisma s seboj na pošto vzameš in jih takoj, ko v mesto prideš, v listno omarico vržeš. — Jaz nisem dobil od svojega očeta toliko denarja, da bi si vse nakupil, česar potrebujem. Koliko še pa moraš k temu, kar imaš, dodati, da vse poplačaš, kar si hočeš nakupiti? Malo manj kot polovico tega, kar imdm, bi še moral pridejati, ako bi si hotel najpotrebnejših rečij nakupiti. — Ura je že odbila tri; petelini so že odpeli, in začelo se je daniti. Hlapci se spravljajo na travnike kosit, dekle pa na njive žet. V petih urah bodo hlapci pokosili, in dekle eno njivo dožele. — Koliko ste danes priigrali ? Danes sem proti svoji navadi zaigral in ne priigral. Danes me je bila sreča celo zapustila. — Naš sosed si je veliko poslopje naši hiši nasproti postavil, kar nam pa nikakor ljubo ni, ker nam je z njim naš lepi razgled zazidal. — Zakaj niste sinoči večerjali ? Jaz nisem zaradi tega sinoči večerjal, ker sem večerjo zaspal. — Včeraj nas je nesreča zadela. Tatje so nam vse, kar smo si po letu pridelali, pokradli in brez vsakega sledu utekli, tako da ne moremo pozvedeti, kje bi jih naj iskali. £>aben ©le jd)on in ^pretn 8eben »iele ©efapren iiberftanben? $d) pabe in meinem geben jd)on »iele ©efapren unb Q 3 itterfeiten aug« ftepen miiffen. — ®ie Sleibung, bie mir ber ©cpneiber peute fritp ge« bracpt pat, ftept mir nicfit gut; er tuirb fie baper gang umarbeiten miijfen, menn er miti, bajj id) tpm atteg gaple, mag er fid) (burd) bie Irbeit) »erbient pat. — gromme JJtenfcpen bringen bie Jtdcpte oft betenb, ftatt fcplafenb ju. — @uer 2Hajj ift fcplecpt; ipr miiffet baper nod) »iel gumeffen, be»or ipr »oll antneffen merbet. — ^»abet, ipr tinber, t)eute fcpon genug (« eucp fatt) gefpielt? Sir paben noc^ nidgt geriug gefpielt, benn mir jpielen nod) nicpt lange. — Sarinu b I e t b e n ©ie benn iiberatl ftepen, mo imnter (koli) ©ie nur einen $pnen 127 Mamttctt aJtenfdjen fcinerfett? $čfj bletbe ttur beb()aI6 etn toertig ftef)en, bamit id) mir bie unbefannten 8eute in unferev ©egenb anfelje unb fie beffer fennen terne. — 2IIb id) geftern burd) einen grojjen 2Batb in ben ifftarft get)en unb eudj auf biefetn fiirgeren SBege ii&ertjoten molite, fjafie id) m id) im SBalbe cerirrt; id) rmijjte bann tange geit im 9Satbe f)erumirrcn (gejjett) unb bi n erft gegen 2(benb aub bem SBalbe fjerauž= getommen. — SBenn id) bab, maS id) eben jufammengejdtjtt I)abe, nod^ einmat gat)len miifjte, mitvbe id) utici} uergaljlen. — 2)lein fteiner Sruber bat mir meinen $Iafc (burd) ©itjen) cingenomnten; er foll tieber auf feineitt ©tuljle fitjen bteiben unb nidjt iiberatt (batb ba batb bort) Ijerutm fileti (posedati). — ©er ©ieb, ber unb Ijcute Rut) eine 1%' gefto^len bat, ift entftoben, unb mir miffen nid)t, mo mir ibn fuc^en fotlten, um i[)it eingufangen. dani se, daniti se, tagen; sprdvlja-rn, -ti se, fid) aufmacben; zagleda-m, -ti, bcmerfen; spozudva-m, -ti, fennen ternen; prehitl-m, prehite-ti, iiberboten, iibereiten ; polovica, -e, bie |)dffte; sled, -4 (-a), bie ©pur; nev&rnost, -i, bie ®efaf)r, (ne¬ varen) ; bridkdst, -i, bie Sitterfeit, (bridek); 'mera, -e, bab 2J?afj. Jež in lisica. Nastopila je huda zima, da je drevje pokalo. Vsaka zver se je v svoj koteč stiskavala. Medved počiva v svojem brlogu, zajec čepi pod svojim grmom, in lisica obira v svoji votlini kosti, ki si jih je od daleč nanosila; le ubogi jež si.ne more s svojo ostro suknjo nobene strehe pridobiti ter zmrzuje zvunaj na prostem, zakaj vsakdo se ga boji. Ves zmrznen prileze na prag lisičje votline; tukaj poprosi lisico, naj ga vzame pod streho, da od velikega mrazu ne zmrzne. „Hodi le dalje, odgovori mu lisica, bila bi nama luknja pretesna; poišči si lepšega prostora.“ — „Iinejte usmiljenje z menbj, dobra mamka, prosi jež; ne bom vas nikakor ne nadlegoval. Lepo čedno se bodem v kotu stisnol, pa tiho dihal, samo da bom le na toplem; saj raz- vidite, da sem strehe potreben. Rad bom ubogal, kar koli mi po¬ rečete." — Lisica, če tudi sama zvita, d& se vendar preprositi ter vzame ježa pod streho. Nekoliko dnij sta se dobro imela in si med sebčj kratek čas delala. Ko se pa jež svojega novega stanu privadi, začne se stegovati in ubogo lisico s svojo ostro kožo pikati. Lisica mu začenja očitati: „Ali ne včš, kaj si mi obetal?" Jež se pa le steguje in steguje, lisico zbada in zasmehuje: „Starka, če ti ni prav, pa se drugam odpravi." Lisica se umika, dokler se more; poslednjič se mu pa umakne in iz luknje pobegne, ktero jež sam z veseljem zasede. Tako se starim godi, ki mladim gospodarstvo prehitro izroče. 128 nastopi-m, -ti, eintreten; stisno-ti, + stfska-ti, stiskdva-ti, briicfen, preffen; čepf-m, Sepe-ti, pocfcn; nadleguje-m, -ovdti, Pelaftigen, Idftig falien; privddi-m, -ti se, m. ®en. fid) angetoopncn an etioaž; stegno-ti, -f- stega-ti, stegovd-ti se, fidj ftrecfen; zbdda-m, -ti, ftedjen; odprdvi-m, -ti se, fid) aitfmadjen, fortgeljen; umakno-ti, -(-umika-tise, toeidjcn, jurMtoeicpen; pobegne-m, pobegno-ti, entflieljen, ficp baron ntadjen; izročl-ti, -f- izr68a-ti, iibergeben; jež, -a, bcr $gcl; koteč,-tca, ber SBirtJel; SBinfeldjen ; brlog, -a, bic §opIe, 2Bilbl)ol)Ie; votlina, -e, bie §oI)le, @rotte; usmiljenje, -a, baž (šrbarmen; mamka, mamica, -e, baž 9Jliit= terpen; stdn, -ii, bev c§ geitluorteš utti i^rc SBcUentuttg. Slon beti meiften Skrben gibt ež jtoei ober brci, »on tnandjen jo* gar meprere oerfdtiebenc gorami, bie bic 3 e itbauer bejeicfjnen, ate: bur. nes-ti, iter. nosi-ti, fregtt. noševa-ti, ober prf. ses-ti, fidj je£en; bur. sede-ti, fipen; iter. seda-ti; frequ. seddva-ti; j. 49. 8ect. S3ei biejen unb dljnlicbcn Skrben ift bie Skrbaltuurjel in »er= fc^iebenen (Slajjen burdjgefiif^rt; jo bie SBurjel: nes- in ber I. wes-ti; IV. nosi- ti; Y. noševa-ti ; bie SBurjel: sed- in ber I. ses-ti; III. sede- ti; Y. seda- ti, sedava- ti. ®iejen Uebergang bež g^ttortež auž einer nieberen in cine pobere Elajfe ncnnt man CStaffenfteigerung. 9)tit bcr Cflaffendnberung bež Skrbum ift jugleid) cine Slcnberung in ber geitbauer* ober in ber tranfitioen unb intranfitioen 9tatur bež ^eittoortež Oerbunben. 21 m paufigften lotnmen folgenbe (Slaffenubergangc »or: a) 3)ie SBurjel toirb burd) bie I., IV. unb V. Slaffe burdjgefiiljrt, toobei jebod) bie IV. glajje ate SOžittelftufe bei ben meiften geitiobrtcrn fel)lt, unb bie V. Slaffe meift in ber prajtpierten $ortn »orlommt. * ©iefe miri) baburd) angebeutet, bajj 6 ei ber Slaffenfteigerung ber ©tamrn-- »ocat get»i5J)n£td) in einen geraicfitigeren Saut it&ergei/t, unb ber itrfpriinglicpe ©tanim um eine ober jroei ©iiben roacbft; 5 . S. nes-ti (I. (£(.), nosi-ti (IV.). nošbva-ti (V.). 129 SBerfe^uttg in bie Y. Slaffe imfrerfcctin, ate: prf. bfs(k)ne-m, -noti, ruegfdjnettcn, iprf. bfska-m, -ti, fdjarrcn; „ bliskne-m, bliskno-ti, „ bliska-m, -ti, bli£en; „ stisne-m, stisno-ti, „ stiska-m, -ti, briicfen; „ vzdigne-m, vzdigno-ti. „ vzdiga-m, -ti, t^eben. c) ifiiele intranfitioe ber III. Staffe tuerben in ber IV. Staffc tran|itiu, ate: živt-m, žive-ti, leten; živi-m, živi-ti, ernatfren; sedi-m, sede-ti, fitjen; sadi-m, -ti. feijen, pftanjen; ozdrdvi-m, ozdrave-ti, gcnefen, ozdrdvi-m, -ti, gefunb madfen, gefunb merbcn; tfeilen; slepi-m, slepe-ti, blinb merben; slepi-m, -ti, blenben; obogati-m, obogate-ti, reicf) „ obogdti-m, -ti, reicf) madjen k. d) ŽBiete 33erba ber IV. Staffe ge^cn unter ucrfdfiebcnen 8aut« uranbtungen in bie V. unb VI. (£Iaffe iiber, roobei jebodf bie SSerba ber V. unb VI. Etaffe meift prčifijdert gebraucfft luerben, ate: IV. Staffe. gonf-ti, trei&en; gradi-ti, jduncn; misli-ti, benfen; pusti-ti, laffen; sadi-ti, pftanjen; po-novi-ti, erneuern; o-zndni-ti, betannt madffen; V. Slaffe. pre-gdnja-ti, oerfotgen; o-grdja-ti, eingčiunen; pre-mišlja-ti, nadjfinncn; pušča-ti, pre-sdja-ti, iiberpftanjen; po-ndvlja-ti, o-zndnja-ti, VI. Staffe. pre-ganjevd-ti, o-grajevd-ti, pre-mišljevd-ti, iz-puščevd-ti, pre-sajevd-ti, po-navljevd-ti, o-znanjevd-tnc. e) Oefterb finbet ber Uebergang ber SSerba ber V. Staffe in bie ber VI. (Staffe ftatt, trobei bie pcrfectioen prdfijierten SBerba ber V. (Staffe in ber VI. imperfectiu roerben. V. (Staffe zadela-ti, oerftopfen; po-prdša-ti, fragen; obiskd-ti, befudjen; izpldča-ti, artejatjten; sreča-ti, begegnen; VI. (Staffe. zadeldje-m, -ovdti; po-prašuje-m, -evdti ; obisktije-m, -ovdti; izplačuje-m, -evdti; srečuje-m, -evdti. 9 130 Jesen. Solnčni žarki ne pripekajo ve? tako gorko, kakor v vročem poletji. Dnevi so se začeli krajšati, noči pa daljšati. Vse to nam živo oznanjuje, da se nam približuje hladna jesčn. Žito na polji se je že poželo, tudi hruške, jabelka in drugo sadje je dozorelo po vrtih. Veselo pležejo dečki na jablane in obtrgujejo rudeča jabelka, dokler vseh ne obtrgajo in v jerbase ne spravijo. Slana pobeli hribe in doline, drevje se osipava, žrjavi in drugi ptiči se pa odpravljajo na pot v toplejše kraje. Pusto in žalostno postaja po polji; zadnji pridelki se že spravljajo z njiv, in mrzla sapa brije hudo po strnišči. Tu in tam še orje kmet in seje, ali pa seka drva v gozdu ter jih pripravlja za zimo. Po skrivnih potih lazi lovec za brezskrbno zverino. Dečki nastavljajo zanjke pticam po dolinah , pastirji pa love polhe po pašnikih. Vse življenje v naravi umira; mraz pritiska in vsaka pridna stvar se oskrbljuje za zimo. Mrzel veter požene, nebo se preobleče, in črez noč nas iznenadi bela snežna odeja ter nam naznani, da je zima nastopila svoje gospodarstvo. krajša-m, -ti se, fiirjer lrerben; ddljša-m, -ti se, Idngev merben; dozori-m, dozore-ti, reif merbcn; pleže-m (pleza-m), -ti, flettern; obtfga-ti, + obtrgova-ti, pflucfen, (£>bft) abnetpnen; pobeli-m, -ti, roeijj madjen; osfplje-m, osipa-ti se, 4- osi- pdva-m, -ti se, abfatlen (nom 8aube); sčka-m, -ti, Ijacfcn; oskrbi-m, oskrbč-ti se, -f- oskrb- Ijujem, -evatise, fidj Derjorgen; iznen&di-m, -ti, iiberrajdjen; jablana, -e, ber 2tpfel6aum; jerbas, -a, ber ®orb; sldna, -e, ber Dicif, S 1 ' 0 !*!; strnišče, -a, baž ©toppelfclb; zdnjka, -e, bie @d)Itngc: p6ih, -a, ber 83itttdj, @iebenjcf)ldfer ; pdSnik, -a, bie SBeibe, bie STrift; odeja, -e, bte ®ecfe; snežna odeja, ©djncebecfe. Ribica in pastarička. Velika povodenj je nastala in mnogo travnikov povalila. V kratkem začne voda zopet padati, in k nesreči je neka ribica na travniku v jamici zaostala. Čim bolj ko voda usiha, tem bolj se uboga ribica premetuje in se od velike žalosti celo na suho vrže. Pastarička priskaklja, prijazno z repičem mahlja in ribico tolaži: „Zakaj žaluješ po kalni vodi? Glej, kako veselo je na suhem, kako prijazno solnce sije, kako zelena travica raste, kako lepo rožice cveto! le z menoj se rad d j nad krasno naravo 11 . Oh! kaj včš ti za moje potrebe, odgovori jej ribica; brez vode mi ni mogoče živeti. To izgovori in umrje. Kaj pomagajo ubogemu lepe besede, če mu ne postrežeš! 131 povall-m, -ti, iiberfluten; usčhne-m, -no-ti, + usiha-m, -ti, aug=, »ertrodnen; priskakljam, -ti, f)erbeigefprungen fommen; mabljd-m, -ti, fad^eln, mebeln; toldži-m, -ti, tvbften; žaltije-m, -ovš-ti, trauern; raduje-m, -ova-ti se, fidj freuen: postreže-m, -streči (-stregel), auf» marten, biencn, beifpringen; ribica, -e, bag $ifd)lein; -e, } Mt ***. pov&denj, -i, bie Ueberfdjmetttmung; jamica, -e, bag ©riiblcin; rep, -a, ber ©djmcif, ©dfmanj; repic, -a, bag ©djmeifdjen; čim bolj — tem bolj, je ntel)t — bcfto meljr. $inber, marum ftet;et ifjr nidjt auf unb fleibet eudi nidjt an, benn bte Uljr I;at ftfion fiirtf gefd^lagcrt ? Sir fte^en ja (saj) fdjon auf, 23ater, unb fleibcn ung an. Sedet aud) bie beiben fteinen SJtabdjen unb faget il)nen, baj) fie ftd^ fc^nell angieljcn unb anfleiben foltcu. Sir Ijabcn fcfion bte beiben flcincn DJtdbdjcn aufgemedt; fie Hetbcn unb jicljen fidj gerabe je|t an. — fKttfc fd)nell bte SDfagb unb fage il)r, bajj fie mctn 23ctt alfogleic^ aufbcttcn unb mein gintmer aufraumen nnb augfefjren folte. $d) tcerbe bte ®fagb alfogleidj rufen unb if)r fagctt, mag fie tljun mujj: jetjt ift fie aber gerabe mit bem Slufbettcn unb mit bcm 21 up ra um en unb 2lugfeljren beg 3' mmer ^ meittcr fOtutter unb ©dpucfter b e f d) d f t i g t. Sag utajen benn bie itbrigcn ©tenerinnen bež fpaufeg ? ilinige mafdjcn nod), anbcre aber fjangcn fdjon bie Sdfdte auf. Serben fie mit bem S a f d) e n unb 21 u f I) d n g c n ber Sdfdje balb fertig merben? ©ic merben gerabe big ju ber 3eit, mann (do tedaj, kedar) bag griiljftud bercitet fein mirb, alleg gemafcficn (pooprati) unb aud) aufgeljdngt (poobesiti) l)aben. — ©eden ©ic Ijeute bett ©ifd) fiir bag §riti)ftiid im ©arten. ©en ©ifeft im ©arten b e tf t fdjon fiir bag ^riiljftud $l)re flcine ©djmefter. Senn fie ben ©ifdj gebedt t)at, fo rufen unb fragen ©ic bie fOlutter, ob fie nidjt fogleid) bag^ fjjriiljftud bringen fonne; benn id) muf) balb fortgeljcn unb fjabc fein e 3 e it langer jtt marten; fonft oerfdume id) ben 3 U 3 unb Knnte bann erft morgen fortfafjren. — .fjaben fdjon bie SUdbcbcn ben ©ifdj abgerdutnt (abgebedt)? @ie Ijaben ben ©i|cb nod) nid)t abgerdutnt, fonbern ftnb gerabe mit bem 21 bran men begfelbcn bcfdjaftigt. —• Sami pflegcn ©ie ju friif)ftMen ? Um ad)t (ll^r) friibftiidcn mir, um jmblf U^r fpeifen mir ju SKittag unb um fieben Uf)r abenbg nadjtmablen mir. vzbudf-m, -ti, -f- vzbuja-m, -ti, (raz)obesi-nt, -ti, -j- (raz)obe- aufraeden; šdva-m, -ti, aufbangcn ; postčlje-m, postla-ti, + posti- opere-m, opra-ti, pere-m, Ija-m, -ti, aufbettcn; . pra-ti, mafeben; posprdvi-m, -ti, -f- posprdvlja-m, priprUvi-m, -ti, + priprdvlja-tn, -ti, aufraumen; _ -ti, berciten; pomete-m, pomes-ti, -f- pome- pogfne-m, -noti, -f- pogrinja-m, ta-m, -ti, augfeljren; -ti, aufbetfen; 9 » 132 sprdvi-m, -ti, -j- sprdvlja-m, -ti z mize, oom ®ifdj a&raumen, ben SČifif) abbeden; kosilča-m, -ti, I friifb zajuterkilje-m, -ovdti,J ftiicfen; južina-m, -ti, ju Sftittag effen; zamudi-m, -ti, serfdu men; — }“» *•»*> vldk, -a, ber 3 U 9- 53, £ecttott. $«§ 9JitttelttJOVt 5cr (HegettlPart. (®a8 ^articiptum praf. act.) A. ®as SHittelicort ber ©egentoart bejeidjnet einett $uftanb obcr eine ^janblung in iprer ®auer, nnb lutrb faft mir ocn i tu p e x- fecttoen 23erben gebilbet. ®er gform nad) unterfdjeibet man jtuei ^articipia ber ©egentuart, unb jmar: a) bae beclinicrbare i|5articipium auf -č, unb b) bati inbeclinable auf -e. a) ®ie $ornt bed iJJarticipiumd auf -č befommt man, menit man an bie 3. ‘Perfon Pluralis, unb jmar an bie fiirjere $orm, roenn eine foldje norfommt, fonft aber an bie n o II c, ein e anfiigt, alb: dčla-m, uči-m se, bere-m, gre-m, reče-m, 3. 35erf. plur. delajo, ^art. praf. act. delaj6č, -a, -e, arbeitenb; „ rr „ uče se, „ „ „ učeč, -a, -e, lernenb; „ „ „ bero „ „ „ berčč, -a, -e, lefenb; „ „ „ gredd „ „ „ gredoč, -a, -e, geljenb; „ „ „ reko, „ „ „ rekoč, -a, -e, fagenb * 53ei ben 3Ser6en ber VI. Slaffe tuirb bad č an bie alte, jeljt rtic^t tnepr gebraucpdje gorat ber 3. ijBerfon plur. kupujd ftatt kupujejo angetfdngt, ald: kupujoč, -a, -e, faufenb; vzdihujoč, -a, -e, feufjenb, ju vzdihiije-m, vzdinovd-ti; posvečujde, -a, -e, Ijeiltgmadjenb, ju po- svečuje-m, posvečevd-ti. b) ®ie gorat bed fParticipiumd auf e belommt man, toenn man a) bet ben 25erben ber V. unb VI. Slaffe an ben fgnftnittoftamtn bad @uffiy -je anfjangt, ald: dela-m, dela-ti, iJSart. praf. act. deld-je ; piše-m, pfsa-ti, „ „ „ pisd-je; premišljdje-m, -evdti, „ „ „ premišljeva-je • kupuje-m, -ovdti, „ „ „ kupovd-je. * SEBte baž perfectioe SSevbutn: reči au§naf)mžwei{e ein 'Part. praf. act. bitbet, jo bilben e§ nod) einige anberen perfectiben ©erba, atž: umrjoč, -a, -e, fterbenb, ju umrje-m; obstoječ, -a, -e, befteijenb, ju obstoj-im, obsta-ti. 133 /?) bei ben 23erben ber iibrigen Glaffen merben bic SCuSgartge beg jBrajette -im unb -em in -P »ermanbelt, ate: gre-m ang grede-m — grede, geffenb; kleči-m, kleča-ti — kleče, fnieenb; molči-m, mdlea-ti — ; molče, fdinoeigenb; sedf-m, sede-ti — sede, fi^enb; stojf-m, sta-ti — stoje, ftefenb. 9tucb bei ben S3erben ber VI. Slaffe fomnit biefelbe Silbung »or, ate: kupuje, premišljuje, gospoduje jc. unb ift ber sub a) ermdtjnten »orjujielfen. B. Dag 2)?ittelmort ber ©egemoart ift entmeber attributi»ifb ober aboerbiell. a) Site Slttribut ober abjectioifbeg ‘Participium ftimmt eg mit jeinem Dlomen in 3apl, ®efdj ledji unb Saj n g iiberein, ate: cvetdče drevo, ber bliiljenbe Samu; pekoči žarki, bie jcngenben ©trajen; bijoča ura, bie @djlagul)r. 2Reljrere iparticipia prdf. act. auf -č finb ju blofjen Slbjectioen f)erabgefunlen, ate: bodoč, -a, -e, fiinftig, ju bSde-m, idj rcerbe feiit. vroč, -a, -e, pei§, ju vre-m, fieben; umrjoč, -a, -e, fterblidj, ju umfje-m, fterben; mdeč, -a, -e, roti), ju rude-ti, roti) toerben; skeleč, -a, -e, brennenb, ju skeli-m, skelč-ti, jucfen, brennen; sloveč, -a, -e, berttljmt, ju slovi'-m, slovč-ti, beriiljmt fein; všeč, -a, -e, angenef)tn, gefaltig, aug vošeč, ju v6ši-ti, vošči-t.i, miinfcfjen ; goreč, -a, -e, brennenb, ju gorl-m, gore-ti, brennen; mogoč, -a, -e, mbgtid), ju m6re-m, moči aite mog-ti; žgčč neben žgeč, -a, -e, brennenb, ju žge-m, žga-ti. b) Site aboerbielleg ‘participium bient bag inbedinabte SCUittelmort auf -e, unb beftimmt bie .ganbtung beg §aupt»erbum bejiiglidj ber $}eit, ber Strt unb SBeife, beg ©ruttbeg ober beg SOIittete ndljer; j. 33. Mimogrede se je pri nas oglasil, beim 33orbeigeljen (ate er »orbei* gieng, oorbeigrfjenb) Fjat er fief) bei ung angemelbet. Jokdje jemlje od nas slovo, meinenb (unter Spremen) nimmt er »on ung Stbfdjieb. Dobre spise prebirdje pripravljamo si lepo pisdvo, baburdj bat? mir gute ©djriften lejen (bard) bag Sejen guter ©djriften), cignen mir ung einen fc^onen ©til an. £)ft mirb aud) bag ‘participium auf -č ab»erbicll (inbeclinabel) gebraudjt, ate: ogovarjajo ga rekoč, fie »erleumben ifen mit ben ffiortcn (fagenb). Gredoč so se pri nas ogldsili. Zakaj stoječ jeste? 3Ba‘rum effen ©ie ftefjenb ? 134 Srečna mati s svojima sinoma. Bil je sloveč praznik. Njegov pomen premišljevaje nagovorila je neka žlahtna gospči svoja sina rekoč: „Oh, da hi še bilo meni mogoče danes v crkev iti in tamkaj kleče s toliko tisoč zbranimi ljudmi vsemogočnemu bogu čast in hvalo dajati! Ali kaj pomaga , u nadaljuje ona vzdihuje; „v mesto peš iti je za me predaleč, naša kočija pa nam je zdaj za nič, ker smo morali v sili konje prodati .“ Molče potegneta zdaj njena sina kočijo iz kolnice in se pripravita, da bi svojo mater v erkev peljala, če je bilo tudi daleč do nje. Mati se vsede v kočijo, in mladenča, polna goreče ljubezni do svoje matere, vlečeta jo namesto konj. — Mimogrede so ljudje postajali čudeč se nad tako pobožno materjo in njenih sinov otroško ljubez¬ nijo. Z zelenjem in dišečim cvetjem so njima natrošali cesto od mestnih vrat do crkve in od veselja vpili rekoč: „Blagor presrečni materi in najblažjima vseh sindv na zemlji“. V tem veselem šumu pripeljata sina sope svojo mater do crkve. Bogaboječa mati poklekne s solznimi očmi pred oltar in moli kleče iz celega srca rekoč: „Dobri oče v nebesih! blagoslovi moja sina za njuno gorečo ljubezen in daj jima, kar veš, da je najboljše za nju.“ — Mladenča peljata mater zopet domu, in zvečer se vležeta trudna, a vesela počivat. Ko ju je pa mati drugo jutro vzbujala, nista se dala vzbuditi, in obadva kakor lepa angelja sladko speča nista se nikdar več zdramila. Mati, videča da sta njena sina mrtva, se je močno prestrašila, ali kmalu se potolaži rekoč: „Uslišal si, dobri oče, mojo molitev! Zdaj spoznam, da je lahka srečna smrt med vsem najboljše, kar si morejo želeti umrjoči ljudje. Pri tebi sta zdaj sina moja. Zemlja je bila preborna dostojno jima poplačati otroško ljubezen, zato si ju ti k sebi v nebesa vzel. Tako je govorila po svojih sinovih vzdihujoča mati; ti pa, dragi bralec, zapomni si sledeči nauk: Pravični se umreti nikar ne boji, Saj ve, da pri bogu tamkaj živi. premisli-m,-ti, -f-premišljuje-m, -evati, nadjbenfen, nadjftnnert; nadaljuje-m, -evžlti, fortfcifjren, fortfe^en; potegne-m, -noti, -f- poteguje-m, -ov&ti, gie^en ; natrosi-rn, -ti, + natroša-m, -ti, Beftreuen; vpije-m, vpi-ti, jdjreten; sope-m, sops-ti, -f- sopiha-m, -ti, fcfjraer atijmen, feudjen; poklekne-m, -noti, mcberfnieen; blagoslovi-m, -ti, jegnen; zdržmi-m, -ti se, erraadjen; prestr&ši-m, -ti se, erfdjreden; pomen, -a, 33ebeutung; kočija, -e, bie Sutfdje; sila, -e, bie iJiotlj; kolniea, -e, bie SBagenjcfjuppen; zelenje, -a, baž ©riine, bie grilnen .grceige; cvetje, bie SBIiiten ; blagor, ba§ §eil ; šum, -a, baž ©erduf^; — zbran, -a, -o, Derfammelt; preboren, -rna, -o, ju arntfeitg, ju elenb; peš, ju 135 ® e r © o m m e r a 6 e n b. ®ie brennenbe ©agcbpi^e nimmt ab, uttb bet allen fDienfdjen an» gcnelfme ©ommerabenb riicft peran (napert ficp). STiefer unb tiefer fenft ftc6 am loeftlicpen rotpen |)immel bie ftraplenbe ©onne. 3 lu ^f c ^ ern ' 3 un ^ fingenb bringen bie flcinert SSbglcin bem ©cpopfer ipr tueitpm pallenbeb Slbenblieb bar. ®ic fperben oerlaffen briiHenb unb btodenb bie S£rift, unb unter ^audpjen unb ©ingen fepren bie Slrbeiter oon $elb unb ©alb nad) §aufe. $m feurigen Sidjtc funfelnb erglanjt bev Slbenbftern unter (izmed) bcn oielcn taufenb ©ternen am §immel. $ept oerftummen atle frtifjer meitpin tbnenbe ©timmen; benn bie Slbenbglocfe crtbnt unb labet unb lautenb (poje-m, peti) jittn ©ebete ein. ©reib unb Sinb falten bie .ffanbc unb betcn bab 33aterunfer unb ben englifdfen ©rufj. Snifternb flacfert bab geuer am §erbe, unb bie gefcpdftige (fleifjigc) .fpaubfrau bereitet bab itbenbeffen. fjiad) bem @ffen roenbet fid) ber fUtenfcp tnieenb im ^eigen ©ebete 311 ©ott, legt bann unter ©tillfdptoeigen (fcptoetgenb) feinc Sleiber ab unb begibt fid) jur Diuffe, nacpbcnfenb toab er peute atteb 311 feinem Sople oerridjtet. pojema-m, -ti, abnepntcn; ndgne-m, -noti, -f- nagiblje-m, nagiba-ti, fenlen; žvrgoli-m, -eti, jnntfcpern; zadoni-m, ertbnen, -f-doni-m,-eti, patlen; pokl6ni-m, -iti, + pokl&nja-m, -ti, barbringen; mtika-m, -ti, briitten; blekeče-m, -tati, bloden, mecfern; zapusti-m, -f- zapušča-m, -ti, »erlaffen; vrfska-m, -ti, jaucpjen; vrača-m, -ti se, juriidfepren; leskeče-m, lesketd-ti se, funfeln; zasveti-m, -ti se, erglanjen; 54. čection. $n3 Jei&cnDsUcrgangenc ittctlt»ovt. (®ab iparticiputm. prat. paff.) A. ®ab fParticipium prat. paff. toirb aub bem ^nfinitioftamme ocrmittclft beb ©uffipeb -11 ober -t gebilbet. a) ®ab ©uffip -11 toirb entmeber «) unmittelbar, ober /?) oer= mittelft beb Šiubeoocalb -e an ben ^nfinitiuftamm angepdngt. «) ®ab ©uffip -n toirb an bcn auf -a ober -6 aublautenbcn ^nfinitioftamm, alfo bei ber IIL, V. unb VI. Gflaffe, unmittelbar angefiigt, alb: obmblkne-m, -noti, oerftummcn; sklene-m, -noti, + sklepa-m, -ti, fcpliejfen, falten; praskeče-m, prasketž-ti, fniftern; šviga-m, -ti, flatfern; ptičica, -e, bab SSbglein; stvarnik, -a, ber ©cpbpfer; čreda, -e, bie (perbe; večernica, -e, ber Ibenbftcrn; jirternica, -e, ber iUtorgenftern; očenaš, -a, bab 33 aterunfer; angeljsko češččnje, -a, ber englifcpe ©ruji; počitek, -tka, bie 9 tupe; — zahčden, -dna, -o, toeftlid). 136 III. St. strohne-ti, ‘part. prat. paff. strohn4-n, -a, -o, oermobert; zadržd-ti, V. SI. dela-ti, pisa-ti, bra-ti, sej 4-ti, VI. SI. kupovd-ti, zadržd-n, -a, -o, aufgepalten. dela-n, -a, -o, gearbeitet; pisa-n, -a, -o, gefdjrteben; bra-n, -a, -o, gelejen; seja-n, -a, -o, gefdet. kupovd-n, -a, -o, gefauft. Sbertfo auž bcv I. Slaffe; znd-m, zna-ti, — zna-n, -a, -o, befannt» da-m, da-ti, — da-n, -a, -o, gegeben- / 3 ) Sin ben cortjon a n 1 1 f dj ober auf -i aužlautenben ^nfinittt)* ftattim rotrb ba4 -n oermittelft bež 33ocal4 -e angefiigt, unb gmar: 1. bet ber I. Slaffe: ples-ti (auž plet-ti) — plet-e-n, pleten-a, -o, geflodjtcn; tep-s-ti (auž tep-ti) — tep-e-n, -a, -o, gefc^Iagen; peči (auž pek-ti) — peč-e-n, -a, -o, gebraten; 1 striči, (auč strig-ti) — striž-e-n, strižen-a, -o, gefdjoren. 2. bet ber IV. Slaffe, roobei ba§ i mit betn oorpergeljenbett Som fonanten (autgefegltd) oerfdfmilgt, alb: hvdli-ti — hvdlj-e-n, gelobt; rodi-ti — roj-e-n (aub rodj-e-n 2 ), hrdni-ti — hranj-e-n, aufbctoaljrt; geboren; meri-ti •— merj-e-n, gemeffen; zmoti-ti — zmoč-e-n, 3 ) oermtrrt: ljubi-ti — ljub-?-j-e-n, geliebt; obnosi-ti — obnoš-e-n, abgetragen ; podjdrmi-ti — podjdrm-I-j-e-n, izvozi-ti — izvož-e-n, Ijhtaužgefiiffrt. uttterjocfjt; Sin bie IV. Slaffe angelepnt bilbett bie 3Ierba - ber II. Slaffe bie iParticipialform aub ber Dlebenform: vzdigni-ti (ftatt vzdigno-ti), alb: vzdignj-e-n, gepoben; piknj-e-n, geftocben, neben vzdign-e-n, pikn-e-n, toelcfj legtere jermen jebodj »orgugieljett finb. b) ®ab @uffij -t toirb faft rtur bet ben Slerben ber I. Slaffe, beren ^nfinitioftartim auf -e, -i, -u aublautet, jur SBilbuttg beb iJJart. prat. paff. gebraudft, alb: _ 1 Ser ftainmaužlautenbe ©onfonant k unb g (pek-ti, strig-ti) toirb Bor e »ie im i(Srafenž in č unb ž Dertoanbett. — Saž e bež @uffiyež 6Ieibt burdgeljenbž erbatten. 2 §ie unb ba (pridt unb (ieft ntan and dj ober d ftatt j, atž: začudjen ju začuditi, Bernmnbert; zamuden, ju zamuditi, Berfdumt; vodjen, ju vodi-ti, gefiit)rt. 3 Steben biefer regehnajjigen govin mit e lieft unb fpridjt man and) gormen mit tj unb t; atž: osramotjen, osramoten neben osramočen, bpfdiamt, ju osra- moti-ti; nasitjen, nasiten ne6en nasičen, gefdttigt, ju nasiti-ti. 8ei fjarticipien, bie jur SBermeibmtg einer 3® c > ic utigteit bie ffiertnanblung bež tj in č nidt ju» laffen, jietje man bie ©dretbung bež tj ber bež t Por, atž : napotjeu ftatt napoten, ju napoti-ti, ben redten SEBeg toeifen, antciten. — gormen roie rojen, zmočen, obnošen, izvožen ete. finb auž rodjen, zmotjen, obnosjen, izvozjen entftanben, roeld le(3tere gormen jebod nidt ejiftieren. 137 zabi-ti — zabi-t, »erfdjiagen ; zače-ti — začet, angefattgen; pckri-ti — pokri-t, jugebecft: zade-ti — zade-t, getroffen; obu-ti — obu-t, bejdjuljt; n&jde-m, n&j-ti (jat jebod) ndjde-n, gefunben. B. Slub bem 'Participium pvdt. paff. mirb uertnittelft beb ©uffijeb -je bab 9Sev£»aIfu6ftanttD gebilbct, alg: delan — dčlan-je, bab Strbeiten; br&n ■— bran-je, bab Sejen; strižen— strižen-je, bab @cf)eren; vbžen — vožen-je, bab g-afjrert; £)ab SSerbalfubftantin rcirb and) alb: sedčn-je, bab @i^en; ležan-je, bc počet — počet-je, bab S3egtnnen, bie Unternefmung; vpit — vpit-je, bab ©djreien, bab @efd)rei. »on irttranfitioen 23evbett geriitbet, 3 Siegen; žalovdn-je, bab Slrauern. Umita posoda. Prišel je znan in spoštovan sodar iz mesta k nekemu ne zelo priljubljenemu krčmarju potrte in pokvarjene sode popravljat. — Po popravljanji pride sod&r, od krčmarice povabljen, v njeno le malo osnaženo hišo, kjer se mu kupica z rudečim vinom nalita in novopečen kruh v zahvalo za njegovo hitro izvršeno delo prinese. „Kako se vam kaj godi. mamka? 11 začenja soddr svoje pogo¬ varjanje. „Slabo, odgovori krčmarica na sodarjevo vprašanje; kajti mestjani hodijo večjidel le k sosedu pit. Sama ne vem, kako je to, da nočejo našega prej sploh visoko čislanega vina zdaj nič več piti“. Soddr odgovori: „Jaz bi vam povedal, mamka, ko bi se ne bal zamere.“ „Še le dobroto in prijaznost bi mi skazali, in jaz bi vam za storjeno dobroto veliko hvalo vedela", odgovori vsa zamaknena krčmarica, „ako bi mogla po vaših nasvetovanih beseda.h svoje slabo stanje zboljšati". „Vaš sosed zares nima tako dobrega in obrajtanega vina kakor vi“, nadaljuje zdaj sodil', „ali on imi lepo umite kupice, čisto osnaženo posodo kakor ribje ok6; vaše kupice so pa neumite in vsa posoda od muh umazana. Najboljše vino pa, verjamite mi, iz neumite posode nikakor ne diši. Imejte tedaj za umito posodo ravno toliko skrbi, kakor za dobro vino, in skrbite, da bodo okna, mize in klopi vse lepo belo očiščene, in jaz vas zagotovim, da se gostje ne bodo vaše hiše ogibali". — Krčmarica si je rečene besede dobro ohranila. Od zdaj je bilo deklam prvo delo le umivanje in snaženje, in v kratkem je bila krčma od gostov, mestjanov kakor kmetov, tako natlačena, da še dostikrat prostora niso našli. ^Snažnost vendar nad vse velji", dejala je večkrat krčmarica svojim otrokom; „nesnaga bi nas bila celo ubožala". potere-m, potre-ti, gerbredjett; poprdvlja-m, -ti, aitbbejfetn; pokvdri-m, -ti, nerberben ; nalije-m, nali-ti, cinfdjenfcn; 138 čisla-m, -ti, eljren, preifen, fd)d£en; zamakne-m, -noti se, fid) entgMen; nasvetuje-m, -ovati, anratffen; zbdljša-m, -ti, »erbeffern; obrdjta-m, -ti, fdjdpen, ©eltung paben; umaže-m, umdza-ti, befdjmu^cn; verjame-m, verje-ti, glauben; diši-m, dfša-ti, riecfjen, roolfU fdpnetfen; osndži-m, -ti, , očisti-m, -ti, ] vetn, 3 en 5 zagot6vi-m, -ti, uerftdfern; ogiba-m (ogiblje-m), -ti se, aužroeidjen, meibcn; natlači-m, -ti, anftopfen, coH«; uboža-m, -ti, arm madjen; posoda, -e, baš ©efdjirr; soddr, -ja, ber ^a§binber; krčmar, -ja, bev ©afimirt; krčmarica, -e, bie ©aftmirtin; mestjdn, -a, ber ©tabter: zamera, -e, SBerbrujj, 2>eriiblung ; kupica, -e, baei STrinfglae; snažnost, -i, bie Steinlidjteit; nesnaga, -e, bie Unreinlidflett. Unfer neugebautež |)auč ift jo gelegen (gefterit), baj; beffeit ©ingang gegen Dften gefeprt ift. Uttfere ©rbe ift in fiinf £fjeile getlfeilt. $m erften „©uropa" genannten tffeilc molinen bie gebitbetften unb mit ben grbjjten ©eiftežfapigfeiten aušgeftattcten (befdjenften) Sftenfdjcn. 3)ie erften brei Sbcilc ber ©rbe nennt man bie alte, bie gmei tehten, erft feit bem Ijaljre 1492 entbedten (aufgefunbenett) bie ncue Sffielt. llnfcre $elber ftnb miter alleit iftadfbardfelbern am beften bebaut unb befdct. 23eim Šegcgnen begriiBt man fid) in einigen flcmenifdjen ©egenben faft ftetd mit folgenben SBorten: ©elobt fei $efuei ©priftud! 23ei ben an= gefiitjrteit unb genau befdjriebenen 25erfjdltniffen bleibt mein 23emiil)en unb Seginnen ganj erfolglož (oljne ©rfolg). ®ie angefaufte UBare ift bei einem meiner f^reunbe in ber ©tabt aufbemafirt. Unfer 5Racf)bar ift bešljalb, meil er cin geftofjlened ©ut bei fidj uerftecft gefjabt pat, auf meprere DJtonate fdjmeren ŠerterS oerurtpeilt morben. — Unfer Sattb ift fepr frucptbar unb gut bebaut; nirgenbž finbet man (nahajati se) |)iiget unb SBiefen, bie mit ©teinen oerfdjiittet ober mit ^arrenfraut unb nieberem ©eftrdudje oermacpfcn mdren, fonbern baž ganje 8anb ift gleidjfatn mit einer griinen 3)ecte bebecft, mit Slunien unb fcffdn gemadjfenen S3dumen gejiert unb mit ®brfern angefiiltt. zida-m, -ti, mauern, bauen; omlka-m, -ti, bilben; obddri-m, -ti, befcpenfen; obdela-m, -ti, bebauen; obseje-m, obsejd-ti, befaen; navede-m, naves-ti, anfiipren; prizadeva-m, -ti se, fid) bemiipcn; skrije-m, skri-ti, nerfteifen; obsodi-m, -ti, oerurtpeilen; posuje-m, posd-ti, oerfipiitten; obrdste-m, obrds-ti ($art. ob- rasten), »ertoadjfen; zraste-m, zrds-ti, auf=, roadjfen; ozaljša-m, -ti, fcpmiicfen, ’,ieren; napolni-m, -ti, anfiilten; — vhdd, -a, ber ©ingang; vzhdd, -a, ber Dften; duševna zmožnost, -i, ©eiftež= fdljigfeit; okolnost, -i, bač 23erf)dltni3; uspeh, -a, ber ©rfolg; blagd, -d, SBare, ©ut; ječa, -e, ber Serfer; praprot, -i, bač garrenfraut; grmovje, -a, bad ©eftrdud). 139 55. £ection. $te JetDcniJc oicv 4 mfftUc $orm S«c# 3 ctt»uortc§. a) ®až i|3affioum fann im ©looenifdfen bttrdj baž fKefiejdopro- nomen se uttb bie actioe $orm bež ^eitmortež aužgebrildt merben (f- 22 . 8 ect), rnenn bie bie fpanblung bemirfenbe 'fJerfon vt t cf) t angegeben ift; alž : $rdf. Bratu se piše pismo, ež mirb betn 23ruber cin ®rief gefdjrieben. Kruh se dela iz moke, baž 2irob irirb auž SRelfi gemadjt. ^3 e r f. Bratu se je pismo pisalo, ež itmrbe betu Sruber ein Srief gefb^rie&en, ež ift bem 23 ruber ein fflrief gefdfrieben morben. Žatoženec se je obsodil, ber Singeflagte itmrbe oerurtlfeilt. $ u t. Pismo se bode pisalo, ež luirb ein SBrief gefdjrieben merben. Žatoženec se bode obsodil. Eonbig. Pismo bi se bilo pisalo, ež mdre cin 23ricf gcfdjrieben morben. Soba bi se bila osumila. O p t. On bi se naj bil obsodil, er f)dtte oerurtljeilt merben jolleit. Ptur felten Ifort man ©onftructionen, alb: To se od vas poudšrja, biež mirb con eitdf (eigentl. con euerer @eite, euererfcitž) beffauptet, ftatt: to vi poudarjate. b) 3um Siužbrucfe ber p a f j i c c n g o r m bež <3a(jež o fj n e Si n g a b e ber bie §anblitng bemirfenbcn Merjen bient aud) baž i)3articipium prat. paff. in S 3 erbinbttng mit bem Diifžoerbum: sem, biti; g. 23. • ^raf. ober eigentl. ‘Perfect. paff. Pismo je spisano, ber 23rief ift fertig gef^rieben, 311 ©nbe gefcbrieben; pisano je, ež fteip gefdjriebcn- Ti si na deski napisan, bit bift auf ber STafei aufgefdjrieben, bu fteffft aufgefdjrieben. Vrdta so zaprta, bie 2£mr ift gefdfloffen, ift gtt. Vrata so odprta, bie Sljiir ftelft offen. 'B e r f e c t. Zakaj si bil včeraj tepen, krčgan, zaprt ? SBarnnt murbeft bu geftern geftfjlagen, aužgefdjotten, cingefperrt ? ober rcarum bift bu geftern gefdjlagen — morben ? g ut. Zdaj ne bodem več obsojen, je£t merbc idj ntdjt tncfjr oerurtljeilt merben. © o n b i 3 . Ako bi bilo vse to izgovorjeno, menn biež atiež aužbebitngen morben mdre. $mperat. To bodi samo med ndma rečeno, bicž fei (merbe) mir unter lttiž 3 iueien gefagt. c) £)ie paffioe Gonftruction bež beutfdjcn @afcež mirb itn <£tooe= nifdjen in acticer SSenbung miebergegeben, alž: pišejo, ež mirb gefdjrieben, man fdjreibt (= fie fdjreiben); govorijo, pijejo in jedo. 140 ®tefe actioe Senbung finbet ftetž ftatt, metin bit' bie fianbtung bettrirfenbe Terjan im ©eutjdjcn a n g e g e b e n ift; alž: ®až ®inb roirb »on berSJiutter gebabet, mati kopljejo otroka. ®ie ©himen tuerben »on ben SDtabdjen gepfliicft, deklice trgajo cvetlice. ®ic ©arbett m u v b e n »on ben ©djnitterinnen gebunbert, ženjice so snope vezale. ®ie ©riedjcn jinb con bett 5Kbmern befiegt morben, Rimljani so Grke premagali. — 9Jian !ann jroar nad) a) fagen: otrok se koplje, aber nicfjt: otrok se koplje od matere; unb nadj b): snopi so povezani, bie ©arben finb fcrtig gebunben, aber nidjt: snopi so od ženjic povezani. Antncrkiing: $n ber ©olfžfpradje mtrb bie pajfioe $orm bež geitoortež mbgli^ft gemieben, unb baljer baž ^3afficum burdj baž iReflefiopronomen ober burcf) bie actioe SBenbung bež @a£ež aužgebrMt. Ukradeni konj. Nekemu kmetu se je najboljši konj po noči ukradel. Kmalu potem ko mu je bil konj ukraden, pod& se okradeni kmet petnajst ur hodž na konjski sejem, želeč si drugega konja kupiti. Pa glej, — med na prodaj stoječimi konji ugleda tudi svojega. Hitro popade konja za uzdo, in na ves glas zavpije: „Ta konj je moj; pred tremi dnevi mi je bil ukraden". Človek, kteri je konja kupcem ponujal, reče na to ves prijazen: „Vi se motite, ljubi prijatelj! Tega konja že imam črez eno leto, to ni vaš konj; le podoben bo onemu, ki vam je ukraden". Kmet pa zakrije konju z obema rokama oči, rekoč: „Ako vi konja zares tako dolgo imate, kakor to tukaj poudarjate, povejte mi tedaj, na kterem očesu je poškodovan". Človek, ki je bil konja zares ukradel, a si ga ne na tanko ogledal, se je ves prestrašil; ker je pa bil prisiljen nekaj odgovoriti, rekel je: „Na levenr očesu je poškodovan". Kmet raz¬ krije konju oči in na ves glas pove: „Zdaj je očitno dokazano, da si ti tat in lažnjivec. Le vsi poglejte sem, konj ni nikakor ne po¬ škodovan. To vprašanje je bilo le samo zatč stavljeno, da bi se tat po njem izdal". Ljudje pa, ki so okoli stali, se smejijo in plo¬ skajo z rokami rekoč: „Zdaj je ujet, sam se je izdal". Konjski tat je moral ukradenega konja naz&j dati in povrh še zasluženo kazen prestati. okr4de-m, okras-ti, beftefjlen; popade-m, popas-ti, angreifen, ergreifen; ponuja-m, -ti, anbietett; pouddrja-m, -ti, befiaupten, 6e- tfjeuern; poškoduje-m, -ovati, bejcpbigen; prislli-m, -ti, gtctngert; razkrije-m, razkri-ti, aufbecfen, entpllen; stdvi-m, -ti, fteflen, jetseu; plbska-m, -ti, flatfdjen; — hod, -a, baž @el)en, ber ©Beg; sejem, sejma, ber SDlarft; lažnjivec, -vca, ber Siigner. 141 ©er 23rief, ben id) frizer ju fdfreiBen angefangen l^a&e, mufj nod) f)eute p @nbe gefdjrieben unb aBgefdfidt merben (fein); benn bev 23rief, meidjer mir fd)on »or einem iOionate »on m e i n e m g r e u n b e jugefdjicft morben ift, tourbe »on mir Bid anf ben tjeutigen Sag nod) nid&t Beant' mortet. — 23on ben 9Jomern murben faft affe SSolfer, meldje mit ifjnen 311 fdmpfen gejmungen murben, Befiegt unb unterjodjt. — ©eftern mar an atten offentlidCpn ©ebauben bie frol)e 9 iad)rid)t angefiinbigt, bajš ber $cinb au 8 unferem 9anbe »ertrieBen morben fci. — 2 Bcnn unfere $elber niefit gut BeBaut unb Befdet mdren, miirben fie nid)t fo »iele $cibfriid)te tragen. — Slmerifa murbc im $al)re 1492 entbeeft. ^n ber I)ciligen @d)rift fteljt ež gefd)rieBeti: 2Bad bu nid)t mittft, baji bir anbere tf)un, tfjue aud) bu anberen nid)t. — ®ad fevdne 8 ieb ift fd)on ju ©nbe ge» furtgen unb mirb nid^t mef)r miebcrljolt merben, meil fic^ fonft bie ©dnger ju fcl)r anftrcngen miigten. — SBarum ftnb in beinem 3 immer bie genfter offen ? $n meinetn 3 >inmer ftelpn bežtjalb bie ^enfter offen, meil ed im 3 bnmcr ju f)eif; ift; benn ed murbe I)eute ju ftarl eingetjeijt. — ®iež fott nur unter unb jmeien gefagt fein: Unfer 9tad)Bar murbe geftern auf jmei Sftonatc fčemeren Iterferž »erurtl)ei(t. — @d)meiget je|t, ®inbcr, unb merfet auf, fonft merbet it;r atte geftraft merben. odpošlje-m, odposla-ti, aBfdjicfcn; odgovon-m, -ti, antmorten; na pismo, ben 23rief Beantmortcn; naznini-m, -ti, anfiinbigen; prežene-m, pregna-ti, oertrciBcn; pondvlja-m, -ti, mieberijolen; napčnja-m, -ti se, fid) anftrcngen ; pazi-m, -ti, aufmerfen; — gias, ; u (a), K. mviAt oznanilo, -a, J ' ' ’ posldpje, -a, bad ©ebaube; pismo, -a, bie eute Ijaben idj unb mein SBruber baž erftemal im @ee ge= babet. ©ie nddjften £age fommt unfere 58ermanbtfd)aft auž ber ©tabt ju unb unb bleibt liber ben Sornmer ()ier auf bem Sanbe. — llnfere Sinber finb brat); fie finb jroar nodi) flein, aber fie lernen fdjon fel;r gut. ©eftern finb Ijolje §errfd)aften ju unž gefommen; »on unž finb bann alfe §erven in baž nddjfte ©djlojj gefaljren unb finb bort ge» blieben. — ^n einigen ©egenben unferež Šanbež, befonberž in ben ©ebirgžgegenben ift fiirmaljr ein 58etteb unb Irmen-Sfolf ju .g) auf e. ©ie 28 firm er fdjabcn ben 33 dum en felfr »iel. SBenn einmal bie 23 d u m e »on ben Sitrmern angefreffen finb, fo beginnen bie 58Iatter ju melfen unb baž ©eljblj ju trocfnen. ®až .Jfaužgefliigd ift bei einer guten |jaužmirtfd)aft unurnganglidj notljmenbig. Unfere |jerrfdjaft Ij a t uiele ©ilber* unb ©olbfadjen. ©er fperbft neigt fid^ feinetn 6nbe ju, benn bie SErauben, baž leijte ©bft, finb reif unb bie 23aume »erlieren fč^on iljre 58latter. ©ie gebern bež 5)3fauež finb ftfibn unb bienen ben SBauernburfdjen oft alž $terbe au f ben g)iiten an @onm unb geiertagen. .— luž Ijarten gelžmaffen (auen bie ©teinfiauer glatte ©teine (za) fiir ©ange unb ©tiegen. obje-m, objes-ti. -|- objeda-m, -ti, anfreffen; izgubf-m, -ti, -(- izgubfva-m, -ti, »eriteren; tžše-m, tesž-ti, Ijauen, 6acfen; napuh, -a, bie gjoffart; prevzetnost, -i, ber Uebermutt); domačija, -e, |)aužmirtfd)aft; zlatnina, -e, ©olbfacfjett, =jeug; pav, -a, ber iPfau; kmetski fant, ber 58auernburfdj; kinč, -a, bie .gjerbe; kamenar, -ja, ber ©teinfjauer, s me|; mostovž, -a, ber ©ang, 23alfon; primeren, -rna, -o, angemeffen; gor&t,-a,-o, gebirgig; gordt kraj, bie ©ebirgžgegenb. 57. Scction. $ev ®e&raurf) i>e§ tlcc«fntit»§. a) 58ei einer grofjen InjaljI »on 58erben ftelft auf bie grage men? ober maž? baž Object im Iccufatio. @oldje 58erba nennt man ifjrer fftatur nad) tranfitioa (fibergeljenbe) 58erba; biefe merben im ©looenifdjen in Iffirmattufd^en mit bem Iccufatio, in fjlegatiofd^en bagegen mit bem@enitio »erbunben; j. 58. Stariši ljubijo svoje otroke. Spoštuj očeta in mater. Kdor svojih starišev ne spoštuje in svoje domovine ne ljubi, ne zasluži imena človek. b) ifierba intranfitioa, nor allem 58 e r b a ber 23 e m e g u n g, merben burd) bie 58erbinbung mit ‘jprafijen, namentlid) mit do, na, ob, po, pre, za, tranfitio unb »erlangen, befonberž bei itber= tragener 58ebeutung, baž ©bject im Iccufatio; j. 58. 145 ddj-ti (do-iti), ein^oten — iti, gepen; cžohite-ti, čreden, einpolen — hite-ti, eilen; doletč-ti, pftofjen — lete-ti, fliegen; ndj-ti, finben — iti; navozi-ti, ooll anfiipren — vozi-ti, fiipren; ohi-ti, umgepen, Pefallcn —- i-ti; ohhodi-ti, umgepen, beretfen — hodi-ti, getjcn; oMete-ti, umfliegen — lete-ti; o&stopi-ti, umvingen — stopi-ti, tretcn; pohoditi, jertrcten — hodi-ti; povozi-ti, itbevfa^ren — vozi-tj; prpskoči-ti, iiPerfpringen — skoči-ti, fpringen; prestopi-ti, iibertreten — stopi-ti, treten; prelete-ti, burcpfliegen — lete-ti; pre pMva-ti, burcpjdpnnmmen — pMva-ti, fdpuimmen; .rdj-ti (pot), trrcgepen — i-ti; ■srdčz-ti, anbftnbig macpen, ertappen — lčz-ti, friccpcn; ^rtses-ti rajalm ti, ) ,-ti, / konja, Peftctgen sčs-ti, fijfttt; jdha-ti, veiten. 9lučp anbere, tcine ©emegung Peseicpnenbc ©erPa fonnen burcp bic iPrdftpierung t ran J iti o toerben, alg; dobi-m, dobi-ti, erlangen, pozdbi-ti, ocrgeffcrt, !• biti, feiit; jorebije-m, jprcbi-ti, augftepen, j doseči, erreidjen —■ seči, reicpen; doživč-ti, erlePen 1 ^ {ekn prežive-ti, burdglebert, j premoli-ti, Pctenb juPringen — moli-ti, Peten; prej 6 ka-ti, meinenb juPringen — j 6 ka-ti, rneinen; prekašlja-ti, puftenb juPringen — kašlja-ti, puften. c) ©ci mepreren intranfitinen SSerPen finbet man alg inne- reg DPject ben Slccujatio cineg meift oon einent Slbjectio Peglciteten ©uPftantiog, bag mit bem SSerPum e t p m o l o g i f erfel)len; stoka-m, -ti, fenf^en, jamntcrn; jezdi-m, -ti za kom, jemanbcm ttadjrciten; prodere-m, -dreti, 4- prodira-m, -ti, einbvingen; pogrezne-m,-noti,4-pogrezuje-m, -oviti, einfinfen; prebrodi-m, -diti, burdpnatcn: ravnd-m, -ti se po čem, ftd) ridjten nacij, ficC) f;atten an ettcaS; konjik, -a, ber Šteitcr; žalost, -i, bie STrauer; bolečina, -e, ber ©djincrj; voditelj, -a, ber Seiter, ®irectov; predsednik, -a, Sorftanb, jKajeb; društvo, -a, ber 3Sereiit; voznik, -a, ber ^uljrmann; državljan, -a, ber ©taatgbiirger: plavalec, -lea, ber Sdpuiminer; SS',t }*» osoda, -e, bad ©c£)icffal; namen, -a, bie iSbfidjt; trždn, -a, ber SKarftbciuoIjner, »biirger; svet, -a, ber 9iat(); šolski svet, ber ©djutvat^; močvirnat, -a, -o, fiimpfig; obrtnijski, -a, -o, ©ciucrbe*; kmetijski, -a, -o, 8anb)uirtjdjafh, tanbnhvtfdjaftlidj; nespameten,-tna,-o, unnerniinftig; nenavdjen, -a, -o, ungeiibt; str&nski, tdjni pot, @eitem, ©djlcidp, geljeiiner 233eg; grozen, -zna, -o, jc|auberljaft. Prevarjena lakomnost. V Sar&jevu je izgubil neki Žid v mošnjo všite denarje. Najme glasnika in dd oklicati, da dobi tisti, ki je njegove denarje našel, sto grošev, če jih naz4j prinese. Med tem ko še ljudjč glasnika po nlicah tako oklicujočega obstopujejo, doleti Žida že sreča, da se oglasi neki kmet ter mu prinese mošnjo, rekoč: Poglej, trgovec! ali so morebiti to denarji, ki si jih ti izgubil? Žid se jako razveseli, popade mošnjo, odpre jo in začne denarje šteti. Kmalu se mu pa veselje v žalost izpremeni, ko ga misel obide, da mu je sto grošev najdenine plačati. Začne tedaj premišljevati, kako bi se temu plačilu odtegnol. Ko prešteje vse denarje, nagovori kmeta: „Prijatelj! ti si že sam iz mošnje sto grošev vzel, ker jih je prej v njej osemsto bilo, zdaj jih je pa le sedemsto ? Prav si storil, da si se sam plačal". Ubogega kmeta te besede hudo ranijo, in sveta jeza ga obleti, ne zat6 ker mu noče Žid obljubljenih grošev plačati, ampak zat6, ker ga za nepoštenega ima, če trdi, da si je denarje sam iz mošnje vzel. Kmet začne prisegati, da je denarje ravno tako prinesel, kakor jih je našel, žid pa le zmirom svoje mnenje poudarja. Nat6 se napotita v sodnijo in si izvolita višjega uradnika kot sodnika. Ko sta pred njim obadva prisegla: žid, da je bilo v mošnji osemsto grošev, zdaj pa da jih je le sedemsto; kmet pa, da je denarje ravno tako prinesel, kakor jih je našel, — tedaj je modri sodnik kmalu to reč uganil in tako-le razsodil: „Obd imata prav; ti žid si osem- 10 * 148 sto grošev izgubil, ti kmet si jih pa le sedemsto našel; po tem takem nisi ti žid izgubil teh denarjev, ampak kdo drug. Zat6 vzemi ti kmet vse te denarje in jih ne dajaj nikomur, dokler se tebi tisti ne oglasi, kteri je le sedemsto grošev izgubil; ti žid pa potrpi in čakaj, da se ti tisti oglasi, ki je našel osemsto grošev.“ prevdri-m, -ti, betriigen, taufdjen; okliče-m, oklica-ti, + oklicuje-m, -ovati, befannt madjen; ogldsi-m, -ti, + oglaša-m, -ti se, fid) melben; odtegne-m, -noti se, + odte- guje-m, -ovati se, fid) entjtelfen; rani-m, -ti, oernmnben, melje tfpin; priseže-m, priseči, -f- prisega-m, -ti, fdjrobren; pouddri-m, -ti, + pouddrja-m, -ti, befjaupten; 58. £ection. napoti-m, -ti se, fid) (auf ben Seg) begeben; ugoni-m, -iti, + ugdnja-m, -ti, entrdtljfeln, burdjbiicfcn; lakdmnost, -i, bie i&bfudjt; mošnja, -e, ber ©elbbeutel; glasnik, -a, ber §eroIb; najdenina, -e, ber jfjinberfotm; sodnija, -e, bab ©eridttbamt; vpričo, in ©egenmart, . m. ©en.; po tem takem, benmcid). (gortfepung.) a) 33ci ben 35erben: boleti, fdjtnerjen; srbeti, juefen; ščemeti, peči, žgati, brennen, juefen; zebsti, frieren; tresti, fd)iitteln; žuliti, reiben; skrbeti, forgen, ftei)t bie iperfon alb Dbject im Slccuf ati», ber ® e g c n ft a n b aber, b e r bie Gčmpfinbung oerurfadjt ober a n b c m man empfinbet, alb ©ubject im 93ominati»; 3 . 33. Gldva me boli, id) l)abe ®opffd)mer 3 en (= eb jd)mer 3 t mid) ber Sopf); zobje me bole, id) fjabe jfaljnfdpncrsen ; prst me srbi; noge me pečejo, žgejo, zebejo; mrzlica me trese, idj f)abe gteber (- -bab gicber fc^iittelt mid)); črevelj me žuli, ber ©djulj reibt tuid); otroci me skrbe, bie Sinber utajen mir ©orgen. b) ®ie perjem bleibt bei ben angefiiprten 33erbcn and) in f u b f e c G lojen ©afeen im Skcufatio, b. 1 ). and) bann, ruenn ber ©egenftanb, ber bie ©mpfinbung »crurfadjt, nidjt angegeben ift, alb: jdko me boli, id) Ijabe, cmpfinbe grofje ©dfmer^en (= eb jdjmcrst mid) fel)r); srbi me, peče me, žge me, e§ brennt, judt mid); zšbe me, id) friere (* eb friert mid)); trese me, id) Ijabe gjieber, empftnbe jffrbfteln (= eb fdjiittelt mid)); tišči me nekje, eb briitft mid) irgcnbmo; skrbi me, id) bin be? forgt, eb rnadjt mir ©orgen ; žeja me, id) f)abe ®urft (* eb biirftet mid)); greva me, eb (ge)rcut mid), id) bereue eb; trga me, id) i)abe fKcijjen (- eb reijjt mid)); mika me, id) l)abe 8 uft (= eb rei§t mid)). £)er ©egenftanb, a n b e m man empfinbet, fann and) burd) ‘jlrdpofitionataubbriicfe gegeben rnerben, rnobei bab SScrbum unperfonlid) bleibt, alb: V zobeh me boli; v srce me boli; v nogah me peče; v prst me je srbelo, im $inger Ijat eb tnid) gefucft, neben pfst me je srbel; 149 v noge me je zeblo, eč pat micf) itt bie $iij;e gefroren; po udih me je trgalo, id) f)atte ©lieberreifjen. c) ®er Stccufatio bev ‘Perfort fte^t M ben ©u6ftanti»en: groza. strah, sram, skrb, konec, misel, i .£)ilfd»er&um: sem, biti, ate: groza me je, id) fc^»aubere; strah me je, id) fiivdjte micf), id) f)at>e $urd)t; sram me je, id) jdjdtne mid); skrb me je, id) biti heforgt; ida, volja, m 23er»mbimg mit bcm konec me je, id) gd)e gu ©vunbe, nebmc ein @nbe; misel meje, id) benfe, id) f)abc »or; škdda meje, ež ift jcfjabc um micf); volja me je, id) bin luiflend. jDiefe 9iitebrucfdtucife entjpvid)t ber uupevjbnlid)en suh b, ate: skrb me je = skrbi me, žeja meje » žeja me, unb bab fprabicat ftci)t impfrjbniid), ate: groza me je bilo; konec gaje bilo; škoda bi ga bilo, te miirbe um ii)n jdjabe fein :c. 93ei groza, strah, sram, skrb me je, ftef)t ber @egenftanb, ber ©preden, ©cfjam, ©orge »eruvfadjt, im ®cniti», ate: groza, strdil me je tako hudobnega človeka, id) fd)aubere, fiird)te mid) »or einem jo bbžmifligen SJŽenjdjen; srhm te bOdi slabe tovaršije, jadrne bid) fd)led)ter @cjefifd)aft; lenuha ni skrb dela, ber 'Jati f e fiimmert fid) nid)t um bie Strbeit. iAntncrlutug: ©eitcn finbet man ben ® en iti» ftatt bte 3fccufati»d, g. 33. mbških je skrb učendsti, bie Shdnner jinb itnt bie ©elefjr* famfeit beforgt; mfeta je bilo konec; — bered)tigt ift ber ©enitio in 9legati»jdijen, ate: sekire ne bode kmalu konec. Danes smo imeli strašno zimo na svoji vožnji. Zeblo nas je ne samo v noge in roke, temveč tudi v nosove in lica; treslo nas je, kakor se trese šiba na vodi. Skrb me je bilo, da bomo vsi v noge in roke ozebli, alj hvala bogu, samo uha in nekaj prstov na nogah nam je ozeblo. — Od tistega časa že, ko se je vreme izpre- menilo, boli me glava in zobjč; strašno me trga po glavi in zobeh, in strah me je, da ne bode kmalu vseh teh bolečin konec. — Kaj vas je misel danes popoldne storiti, če vreme lepo ostane ? Danes me je misel peš kakov izlet v bližnji trg napraviti, kajti ni me volja peljati se kam s svojimi konji, ker so celi pretečeni teden težko delali, in škoda bi bilo jih še tudi danes mučiti. — Zakaj vas je teh gospodov tako sram ? Mene je teh gospodov zaradi tega tako sram, ker ved6, da se slabo učim in da me igre in vse druge reči bolj skrbe, kakor pa učenje. — Nikdar se še nisem tako bal, kakor se zdaj bojim, da bi mi stariši ne umrli, in da bi ne bilo potem Vsega našega brezskrbnega življenja konec.* Kakošno bolezen pa imajo tvoji stariši? Jaz ne včm gotovo, kako se njihova bolezen imenuje, ali to vem, da jih po vseh udih trga, v prsih hudo boli in * Vlad) ben Serben besi ^inbeniž unb giirdjtenž ftefjt in iJlebenffigen bie Jlegation ne. 150 peče, in da jih zelo žeja in večkrat tudi trese. -— Lovcev ne sme biti strah po temnih gozdih, strmih gorah in pečovji za zverino hoditi, temveč njih je prva skrb, da le veliko zverjadi postrelijo in nalove. $df) eittpfinbe groge ©djtnerjen, benn ež brennt mtd) an .fjanben unb g-itfen. — §aft bu fd)on tange 3*ut 23ruftfcbmerjen ? $dj ttabe fd)on bett ganjen fjeurigen ^riibltng t)efttge Sruftfdfmerjcn unb fiirdjtc fe|y, bag id) biefe ©dmterjen nidjt lož tuerbe (konec biti). ,g>aft bu and) SDurft? $a, id) babe fd)on cinige £age einen fefr ftarfen ®urft unb empfinbe and) ofterž ein ^rdftetn. — Jftandje alte Cente frdntetn immer* fort; balb tjaben fte ©tieberreigen, batb g-ieber, batb S a ^' unb $opf» fdjnterjen; batb fiirdjten fte, bag fid) bie ©djmerjen, loenn jic feine em= pfinben, nur gelegt t)aben, unb (djaubern fd)on bor bern blogen ©ebanfen, biefetben tonnten mit neuer §eftigfeit eintreten. — $d) Jadrne mtd) feiner attberen |)anbtung, atž ettter foldjcn, bet ber idj bejorgt fetn ttntg, baf? fte unetjrlidje SOŽittet ocrurfadjt ^dttert. — 35er SJfenfdj bereut atte jene Danblttngen, beven er fidj fdjamen m it g, loenn er fte fpdtev nodj eintnat iibertegt unb itberbenft. .— $Da8 §erj ttntt mir toeb, menn id) bebenfe, loie ež um tneinett $vettnb, ber einež fo ptb£iid)en Stobež (@ett.) ge- ftorben, fc^abe ift; n o d) auf betu Shbtenbette bereiteten i tj m bie um tniinbigcn unb unoerforgten $tnber ©orgen, unb ež fctpnerjte ibn, bafj er fie unoerforgt oertaffen miiffe. •— Scit id) beute feine fiuft bube irgenb toobin ju fabren, fo babe idj »or, mit einigen nteiner beften greunbe einen Stužftug ju tnadjen, unb bin »ittenž mid) fo gut atž mbgticb mit ibnen ju unterbatten. — llnfer ganjež SBergniigen, bas mir in ber freien Siatur geniefjn, toirb batb ein @nbe nebmen, ba toir in furjem in bie ©tabt jtiritcffelfren miiffen. ozebe-m, ozebs-ti, erfrieren ; muči-m, -ti, fdctgen, quaten; poneha-m, -ti, nadjtaffen, ftd) tegen; pouzroči-m, -ti, »erurfadfen; preuddri-ti, + preudarja-ti, itbem tegen; ud, -a, baž (SIteb; mdč, -f* bie ©tarfe, ^eftigfeit; dejanje, -a, bie fpanblung; smrtna pdstelj, -i, baž Stobtenbett; nedoleten, -tua, -o, 1 „ . . mladoleten, tna, -o, j nnntunbtg, neoskfbljen, -a, -o, unoerforgt. Trije prijatelji. Nekdo je imel tri prijatelje. Dva je presrčno ljubil, za tretjega ga pa ni bilo skrb. Nekega dne dobi poziv, da naj pride pred sod¬ nika, ker je bil hudo, pa po krivem zatožen. Zdaj ga je zelo skrbelo, kako bi se pred sodnikom opravičeval. Volja ga je tedaj svoje pri¬ jatelje naprositi, da ga zagovarjajo, ter jim reče: Kteri izmed vas pojde z menoj za pričo? Jaz sem hudo zatožen, in strah me je kralja, ker se nad menoj jezi. Prvi prijatelj se takoj izgovarja, da ne utegne iti, ker ga pre¬ veliki opravki skrbe. Drugi ga spremlja do vrat, tam pa se vrne 151 in odide, ker ga je bilo sodnika preveč strah. Tretji pa, za kterega ga je najmanj skrb bilo in na kterega se je najmanj zanašal, ta je šel z njim, govoril za-nj pred sodnikom ter izpričal, da je zatoženec nedolžen, tako da ga ni sodnik le izpustil, ampak tudi obilno obdarovdl. Tri prijatelje ima človek na tem svetu; ali glej, kako različno se obnašajo na smrtno uro, kedar sodnik na sodbo kliče. Denar, njegov najboljši prijatelj, tega je najprej konec, ta ga prvi zapusti in ne gre z njim še do mrtvaške jame ne. Prijatelji in žlakta ga spremljajo do nje, ali vrnejo se vsak na svoj dom. Tretji prijatelj, na kterega človek v svojem življenji najmanj misli, so njegova dobra dela, kterih ne bode nikdar konec; kajti samo ona gredd za njim do sodnjega stola in ga tam zagovarjajo ter mu usmiljenje izprosijo. opraviči-m, -ti, + opravičuje-m, -evdti, redjtfertigcn; zagovarja-m, -ti, oertbeibigcn, fiirfprecben; zanaša-m, -ti se, fidj oerlaffcn; izpriča-m, -ti, betoeifen, redjD ferfigci!; obndša-m, -ti se, jidj betragcn; poziv, -a, Stnfruf, ©Ttlabung; priča, -e, bet’ geuge; zatoženec, -nca, brv 3lngeflagtc; mrtv&škajama, bab(£obeb»)@rab; usmiljenje, -a, bab ©rbarmen, bie @nabe. 59. Scctiott. Oovtfefjung.) a) ©er Stccufatio bejeidjnct auf bie $rage; »ie »cit ? »te lang ? »ie breit? mie bocb ? ime tief ? mic alt? wie jcfnoer ? wie oiel? »ie tf)euer ? »ie otel »ert? bab s Dtaji, bab @e»icbt, ben 3Bert ober bie SJienge, ttnb ftebt alb freirr Stccufatio bei 33 er b e it unb Stbjjectioen; alb: tri ure je še do mesta, brei ©tunben »eit ift eb ttod) bib gur @tabt; dva pfsta debela deska; tri lčta staro dete. b) ©er 31 c cuj at in bejeidjnet auf bie §rage: »attn? ober »ie lattge? bie 3cit, in beren 33erlauf cine Stfjatigfcit fallt. $n biefem g-atte ge^t bent ©ubftantio eitt 33eftimmungb»ort ooVaub; j. 33. vso noč sem dobro spal, bie gnuje ffJadjt; pretečeno, lansko lčto, im oergangenen, rorigen ^afire; prihodnje dni; prihodnjo soboto; zadnje nedelje. Stegen bie (Subftantioa obne ein S(ttri6ut, fo ntiiffen ijSrapofitional* aubbriicfc gebraudjt »erben, alb: po noči, bei ber 93ad)t; po zimi, v jeseni tc., j. 29. 8ect. 33ei SSodjentagen ob n e ein Slttribut ftebt im ©ingutarber Stccufatio mit ber 33rdpofition v, alb : v sobčto ; v petek te.; i m 331 tiral ber Soc. mit ob, po ober v, alb: ob nedeljah; ob (po, vi pet¬ kih jc. 33ei ^efttagen ftebt ber 8ocat mit o, alb: o veliki noči, ju JOftcrn; o božiči, o binkoštih, ju 3Sfingften; — bagegen: na cvčtno nedčljo, ain 33aImjonntag; na velikonočni petek, ant (S^arfreitag. 152 Bolnik in zdravnik. Bolnika je vprašal zdravnik, kakd mu je kaj bilo po noči. „Vso noč," odgovori mu ta, „sem se potil". — „To je že dobro, 1 ' pravi zdravnik. Drugo jutro mu pove bolnik, da ga je vso noč mrzlica tresla. „Nič te naj ne skrbi," reče mu zdravnik, „to je dobro". — Tretje jutro ga zopet zdravnik popraša, kako je kaj spal. „Nocojšnjo noč nisem nič spal," odgovori mu bolnik; „po vseh udih me je trgalo". — „Nič te naj ne bode strah," reče mu zdravnik, „to je prav dobro; zdaj bolezen slovo jemlje". — Malo časa potem, ko je zdravnik odšel, pride prijatelj bolnika obiskat in ga popraša, kakč se kaj počuti. „Tako dobro," reče mu bolnik, „da me bode skoro_ samih dobrot* konec." človeku posebno težko de, ako spozna, da mu resnico prikrivajo in ga z lažjo tolažijo. poti-m, -tise, ; prikrije-m, prikri-ti, + prikrf- mara-rn, -ti, fid) fitmmern, va-m, -ti, cer()eitnlid)en; fovgt jcin; laž, laži, bie 8iige. Biseri v puščavi. Zašel si je bil enkrat popotnik v neko tistih puščav, v kterih cele dni ni drugega videti kakor žgoči pesek. Ves čas ni bajtice našel, kjer bi ljudje prebivali. Ves slab že od gladu in žeje prileze vendar neki dan do košatega palmovega drevesa in najde hladen studenec, ki je bil samo nekaj stopinj od drevesa oddaljen. Blizu eden streljaj daleč od studenca zagleda Žakelj. „Hvala bogu!" dejal je mož, Žakelj potipaje, „morebiti je grah, da se z njim poživim in gladil ne umrjem." Željno žakljič odveže in se prestraši rek6č: „0 bog pomagaj! le biseri so." Boljši za lačnega kruha kos, Kakor pa žlahtnega kamenja voz. Ubogi mož bi bil tedaj pri dragih biserih, ki so bili več tisoč tolarjev vredni, od gladu umrl. Ali začel je prav zvesto moliti, — in na enkrat prijaha na velblodu zamorec, usmili se na pol živega človeka, d£ mu kruha in žlahtnega sadu in ga na kamelo zraven sebe posadi. „Le poglej!“ dej&l je zamorec, „kako čudno bog vse vlada! Mislil sem celi čas do zdaj, da je nesreča za mene, da sem bisere izgubil, ali bila je le velika sreča. Bog je tako dal, da sem zopet tu sem prišel in tebe smrti rešil." Kjer je nam največja sila, Tam je božja roka mila. potipa-m, -ti, betaften; biser, -a, ber ©belftein ; poživi-m, -ti, beleben, erfrtjdjen; pesek, -ska, ber §. a) ^n negatioen ©afsen fteljt bab Object ber tranfitioen 33erba im ©enitio. Siefer ©enitio entfpridt bem 'llccufatio ber affirntatioen <©afse; j. 33. oe ne ljubi svoje domovine — bagegen: on ljiibi svojo domovino, f. 46. 8ect. b) 33ei ben iBerben, melde bie IJSerfon (bab b i r e c t e D 6 j; e c t) im 31 c c u f a t i o bei fid fjaben, fteljt bažjmeite, inbirecteObject (bie ©ade ober ber ©egenftanb) im ©enitio; alb: Smrt reši človčka vsega trpljčnja, ber Sob erloft ben iDtenfden 00 n atlen fteiben. B6g me naj nesreče varuje, ©ott mbge mid O o r Ungliicf beljiiten. B6g me tega obvaruj, ©ott bemafjre mid bao or. Jaz sem ga lakote- otel, id f)abe i£)n o or §ungev gerettet. Tatbine ga dolžijo, fie befdulbigen ifjn beb ©iebftaljleb. 154 © 6 enfo ftefft ber ®enitt» bet ben Službriicfeit: groza, strah, srtmi, skrb me je (j. 58. Sect. c.) unb mar mi (me) je (id) bin befovgt); alb: sestro je strah tolovajev, bie ©cfiroefter fiivcbtet fid) (l>at gfuvdjt) »or ben Dtau&ern. Meni ni mar dela, id) fiimmere tnid) nidjt u m bie Strbeit. Mene je tega sram, icf) ftfianie mi d) bab or. c) ®er ©enitib bež (inbirecten) Objecteb fte^t bei reflejioen 3?erben, metin bab 9?efleji»pronomen im Slccufatio ftef)t; 3 . 93. Varuj se slabe tovaršrje, meibe cine fdfledjte ©efeflfdfaft; varuj se lakomnosti, f)iite bief) »or .g)abfud)t; izogibaj se pijancev, t»cid)e auž ben Srunfeneu; iznebiti se vseh skrblj, fid) »on allcn Sovgen befreiett, lob loerben; prstan se je jako prsta prijel, ber Sfting t)at fid) felfr an ben gingev angeflebt, bagegen: prst prijeti, ben ginger angreifen, mit bent 91ccnfatio. Hvaležni lev. Bil je ubog suženj k smrti obsojen, zato ker je bil svojemu gospodarju ušel in se ga proti njegovi volji iznebil. Prignali so ga v prostorno, široko ogrado, ki je bila vsa obzidana, in izpustijo ndd-nj grozovitnega leva. Veliko tisoč ljudlj je gledalo, in groza jih je bilo te prikazni. Ves divji plane lev nad siromaka, — a hitro se ustavi, kakor da bi se ga bil zbal, kajti spomnil se je dobrote, ki mu jo je bil pred njim stoječi suženj skazal, — ter ga začne z repom gladiti, od veselja okoli njega poskakovati in mu prijazno roki lizati. Ljudje se začudijo in vprašajo sužnja, kako bi se ga bil lev tako navadil ? Suženj jim pripoveduje rekoč: „Ko sem bil svojemu gospodarju utekel, zbežal sem v puščavi v brlog. Tistokrat je ta lev k meni prijeČal in mi svojo taco kazal, v ktero se mu je bil oster trn za¬ bodel. Jaz se takrat leva nisem zbal in se ga ogibal, temveč izdrl sem mu trn, in od tistega časa me je on z zverinskim mesom preskrboval in se me tako privadil, da sva mirno skupaj v brlogu živela. “ Na zadnjem lovu so naju ujeli in razkrušili; zdaj se pa blaga zver mene veseli, ker me je zopet našla, in se še moje dobrote spominja. Ljudstvo pa, kar ga je bilo, zavzame se od veselja nad hvaležnostjo zverine in vpije na ves glas, rekoč: „Dobrotljivi človek in hvaležni lev naj živita“. Sužnju se je podelila prostost, in bogato je bil od ljudstva obdarovan. Tako je sužnja rešila njegova dobrot¬ ljivost in ga smrti otela. Zverina dobrotnika svojega spozna, Tudi človek naj srce hvaležno ima. Prelepe so blage dobrotne roke, Še lepše človeka hvaležno srce. plane-m, -noti, lož jprittgen ; razkruši-m, -ti, trennen, jonbern ; priječa-m, -ti, ddjgenb f)er 6 eb zavzame-m, zavze-tise, evftaunen, fommen; fid) »erttumbern ; 155 ofcme-m, ote-ti, retten, befveiert; 6grada, -e, bie ©ingdunutig; lev, -a, ber Sžoroc: taca, -e, bie ITalje, $fote; suženj, -a. bev ©flacc; grozoviten, -tna, -o, fiirdjterlidj. 3 u m St b j dj t e b e. IJungling! bež 2(bfrf)iebcž btftcre ©tuttbe Ijat gefdjlagett (odbiti). Sebe glitcflid) unb gebcnfe ftetS mit Siebe beinež dtteven ^reunbež. |>alte bict) ati jeine SJBovte unb iktjmt. ^iircfite ©ott unb ftiefje bie ©ftnbe. ^ni ©tiicfe gebenfc bež llngtiicfež, im Ungliidfe abev bev fviifjercn gtiicf* tidjen Sage. ®ci avbeitjam unb fliebe bie Svdgtjeit; cin avbeitfamež Seben beroatjvt ben SJtenjdjen uor Dieten geljttritten. ©ei offen(tjevgig), abev tvage bcin jpcvg nidjt iibevatt auf bev 3unge. @ei banfbav gegeu beine SBotjtttjdter unb tueidje i(men nicfjt au8; nuv bev Itnbanfbave evinnevt ji d) nid^t gevn an empfangette Sof)ltIjatcit. ©ei bavtnljevgtg gegen ben Štddjften, unb ©ott mirb fid) and) beinev erbavmen in ben Sagett bev ‘Jtotf) unb bid) nov Ungettiad) bctuafjrcn. Stud) im fvemben Sanbe oevlcugne nidit beine 9tation unb fdjdmc bid) beinev ©pvadje nid)t; benn mev jeine 9Jtutterjpvad)e niept in Gdjven fjdtt, fd)dmt ftd; and) feinev eigenen DJtuttev! varuje-m, -oviti se, ftietjen; nadloga, e, 1 ,, ,. ogiblje-m (ogfba-m), -ti se, auž» nezghda, -e, j J ' ’ toeidjen, ftiefjen; pregrešek, -ška, bev ^eljttritt; slovo, sloves-a, bev Slbfdjieb; prejšnji, -a, -e, fviifjev. 61. ^ecttOlt. (govtfejjung.) ®er p a v t i t i D t © e n i t i D. a) Dev partitiDe ©enitiD begeidjnet e in en Dfjcil con bcm ©angett, baž btivd) baž 9iomen aužgebriicft roirb. Dev Dljcit roivb entmeber a) b u v (p etn e i g e n e 8 © o v t obev /?) b u r d) ben b l o j) c n ©en it in aužgebriidt. SBieberljole bie 39. unb 40. Section. a) Dev Dfjeil fann aužgebritcft roerben: 1. buvd) ein ©ubftantio, atž: množica, bie SJtenge: množica ljudfj, Diete Seute; j. 40. 8ect. c; 2. buvd) beftimmte jftumeratia Don pet angefangen, atž: pet ljudij, fiinf SKenfdjen; j. 39. 8ect. a; 3. burdi unbeftimmte jftumeratia, atž: mnogo, milo, nekoliko ; j. 40. 8ect. a. /S) Dev ££)ei( mirb burd) ben 5to§en ©ertitio bež ©ang en aužgebviicft (j. 40. 8ect. b); g. S. daj mi kruha .jesti in vina piti. Otrokom kruha rezati, ben tinbern 23vob fc^neiben. Živeža nam nesejo. Ubogih ljudij bhdete vedno med seboj imeli. 156 @e£)t (diifig ift biefer ©enitio bet ben mit na jufatnntengefe^ten 25erben, bie einc g-iille bejeidjnen, ate: vode, vina natočiti, 5Baffer, 2 Bein einfdjenfen (oott emfd)enfen); drv nasekati, nacepiti, §o’lj f)acfen; naklati, (genug) fpalten; naprositi živeža; naigrati denarja; kamenja navoziti; žita nanositi. b) ®er partitioe ©enitio ftef)t bet ben 35 e r ben, bie etn 50cr= I a n g e n, @ t r e b e n uttb 50 e g e I) v c it, einen U eb e r f I u jj ober 2 R a n g e I ic. bejeicpnen, ate: išče-m, iska-ti, fucpen; potrebiije-m, -ovati, 1 ,, , trpOa mitrpImi ip I ^ L t treta, potreba nn je, J manjka-m, -ti, tnangein, jeklen; strada-m, -ti, .gutnger Iciben :c. čdka-ni, -ti, marten; upa-rn, -ti, Ijoffen; želi-m, žele-ti, miinfd)en; hoče-m, hote-ti, moden; 3 - S. pokoja iskati, 5ftut;e fttcficn; kruha stradati, oblačila po¬ trebovati, dendrja mi je treba (potreba), manjka mi denarja. c) ®er pavtitioe ©enitio ftefit bei 31 b j ec ti o e n, bie einen U e b e v f l u 6 ober 2Ji a n g e t, eine 50 e g t e r b e, ein 50 e m u g t f e i n, @ o r g e ober $ u r dj t :c. bebeuten, ate: potreben, bebiirftig; svest (si), (fic^t) beloufjt; prazen, iecr; kriv, fdfulbig ; polen, oott; vreden, mitrbig; lačen, fmngrig; plašen, furdfitjatn; žejen, bnrftig; skrben, mdren, f org jam ; sit, jatt; vajen, (an)gembt)nt; željen, begierig; vesel, frot) :c. lakomen, tjabfiidjtig; 3- 50. podpbre potreben, einev Unterftii|ung bebiirftig; kruha lačen; krvi žejen.; časti vreden; dela vdjen; dobre letine vesel. d) 9)Wirere 50erba tranfitioa, meldje einc f i n n I i cp e ober g e ift i g e 5Baprn elfiitung aitebriitfen, fbnnen mit betn ©enitio (©en. part.) ober mit bcm Stccnfatio oerbunben merben, fo 3 . 50. variije-m, -ovdti, piiten ; praša-m, -ti, fragen; okusi-m, pokiisi-m, -ti, toften, posluša-m, -ti, aro, juljbren; oerloften; pomni-m, -ti, gebenfen, fid) er* uživa-m, -ti, geniejjen; inncrn ; čuti-m, -ti, fii^Ien ; pozabi-m, -ti, oergeffen; pr 6 si-m, prosi-ti, bitten; omeni-m, -ti, ermdljnen. 3- 50. Ldnskega leta ober ldnsko leto še dobro pomnim, an baž oorige ^at)r erinnere idj micf) nod) gitt. Pozabil sem vsakdanjih nad- 16g. Pokusil sem že veselja in trpljenja. Modrih svetov posliišati. Silit bem ©enitio (©en. bež 3 i^ eg ) °^ ev 2 lccufatio merben aud) ofterž bie mit do prdfijierten 50erba oerbunben, ate: doseže-m, doseči, erreirijen; doživi-m, dožive-ti, erleben; dočdka-m, -ti, ermarten; dosliiži-m, -ti, abbienen, auž* :c. 157 3- 93. starosti doživeti, baž Stlter erlebert, alt raerbe«; visoke časti doseči, 311 Ijofjer ©jre (Slrtfeljen) gelattgen; smrti dočdkati, bcn ©ob eriuarten. e) $Der ©enitio fteljt aud) beirn ©uptmtin ber 93erba tranfitioa ftatt bež iSccufatibž, nnb gtuar fjaufig im Often, feltener im SSeften bež ftooenifc^en ©pvacfjgebietež, alž: pojdi drobnih rožic ober drobne rožice trgat, fotntne jarte ffilumen pfliicfcn. Šli so v mesto živeža kupovdt. On se odpravi si tujih šeg pogledat, er inadjt jid) auf, um frembe ©itten fennen ju levnen. B e 1 i z a r. Mogočni vojvoda Belizar je služil rimskemu cesarju na jutrovem. Vsi sovražniki so pokusili in čutili njegove močne roke. Pred njim so trepetali krvi željni Huni, pred njim so ležali svoje hrabrosti svesti si Gotje; plena vajene Vandale in lakomne Perzijane je užu- gal imenitni junšk. Na stare dni — pravijo — moral je Belizar, celega cesarstva steber, slep in kruha lačen miloščine prositi. Po krivem je bil zatožen, in oslepili so ga; deček, ga je moral o palici voditi, da si je potrebnega oblačila in živeža prosil. Neki dan sedi ob potu blizu morja zvunaj poglavitnega mesta. Večerno solnce sije prijazno, in slepi ter svoje nedolžnosti svesti si Bčlizar popraša mladenča: „Ali sije solnce tudi po Carigradu ?“ — „Vse strehe se svetijo od solnca,“ odgovori mu deček. —- Belizar se obrne proti Carigradu, nasmeje se in od veselja se mu potoči debela solza po bledem lici v sivo brado. „Zakaj se obračate po nehvaležnem in vaših solz nikakor ne vrednem mestu, ki je vam ljubo luč vzelo?“ popraša ga deček, in Belizar mu lepo odgovori: „,Taz sem ljubil, ljubim in bodem ljubil deželo materino.“ užuga-m, -ti, bejtotngen, iibev* miloščina, -e, baž SCImofen; mdltigcn; steber, -bra, bie ©dule, ©tiii^c; potoči-m, -ti se, rottcrt, vinncn; jutrovo, -ega, baž Stltorgenlanb. Zlate resnice. Ljubi moj! prenašaj vse voljno, kar se ti primeri: dobro in slabo pride iz ene roke. Kedar si v revah, spominjaj se preteklih srečnih dnij; kdor hoče sladkobe uživati, ta se ne sme grenkosti braniti. Česar ne veš in ne znaš ; poprašaj modrejšega od sebe; kdor modrejšega posluša, ne zmoti se kmalu. Ako se ti za kako delo ponudi dobra priložnost, nikar druge ne išči in ne čakaj :_kovdč kuje železo, dokler je vroče. Moli in delaj, ter si bodi svest izreka: kdor ne dela, ne je; kdor ne seje, tudi ne žanje. Bodi moder in previden; kdor ne vidi z očmi, mora občutiti z mošnjo: vsaka škoda uči človeka pameti. Vadi zgodaj otroke dela; drevd se dd le zrav¬ nati, dokler je mlado. Bodi svojim domačim lep zgled: kakoršni 158 gospodarji, taki posli. Ako v gospodarstvu ničesar ne zanemarjaš, bode srečna tvoja hiša in ničesar ti ne bode manjkalo. Bodi varčen: ne izdajaj nikdar več ko toliko, kolikor moraš. Revežem pomagaj rad, tudi revež je tvoj brat; kar revežem dajemo, bogu dajemo, če irn&š veliko, daj veliko; ako imdš pa malo, podari revežu, koli¬ kor moreš. Dobrega dela ne odlagaj: dokler živiš, lahko dobro delaš, jutre pa ne veš, ali bodeš še živ. Ne išči veselja zvunaj doma; ako ga domš, ne najdeš, zastonj ga iščeš pri drugih; ne išči drugod, česar im&š domi dosti. primeri-ti, -j- primerja-ti se, ficf) gufdttig ereigncn; bršui-ti se, (id) me()ren; kuje-m, kovd-ti, fd)mieben; odldga-m, -ti, auffdjieben; zanemarja-m, -ti, Dernac^lčtffigen; zravna-m, -ti, aufrid)ten, bie vedite 91id)tung geben; priložnost, -i, bie ©etegenbeit; kovdč, -a, ber ©djntieb; posel, -sla, ber ®ienftbote; revež, -a, bev živine, Slenbe. 23ei ben ©looenen pflegt man ben 33etttern, meldje uon |)aud 311 |)aud um ©etreibe obev ©djmalg bitten, cine jjjauftooll ©etreibe, jei ed SBcigcn, Sora ober Sufurug, obev abev einen fleinen Slumpen ©djmalg 311 geben. ©eben ©ie mir einen ©ijjen 23rob unb etmad SBaffer, benn id) bin fd^on jefjr (23rob) fjungrig unb buvftig. Sin fleined 33ijjd)en §onig fangt meljr j$-licgcn, ulS ein $aj) ©jfig. 33on meinen jungen ^a^ren jier bin id) mir nod) bed ©pridpoorted bemujjt: SBejfer ift im §rieben ein Soffel lanen SBafferd, ald im Streit ein £ijci) Doli ©peijen. giinf Snedjtc unb einige DRdgbe finb jd)on in ber $riib um fiinf U^r fortgegangen, um ©etreibe unb §eu eingubringen. jpeuer merben mir auf unferer 58efi£ung eiel (pen, aber menig ©etreibe befommen. — ©dieten ©te bie ilhagb um Del, ©ffig, $uder unb ©alg in bie ©tabt; mir Ijaben Ijeute fein Del unb ©alg unb gu menig guefer unb ©(fig gu §auje. fpaden (nasekati) @ie mir fd)nell etmad jpolg, bantit id) ein* Ijeigen unb bad Slbenbmaf)! fod)en fann. §aben ©ie fid) fdjon Slrbeiter gufammengejuc&t (naprositi) ? Sid jetjt ()abe id) nod) nic^t jo oiele Irbeiter befommen, ald id) beren benbtl)ige, um mir fiir ben gangen SSBinter (gettug) (polg fpalten unb paeten unb auf bie $elber Diinger anfu^ren gu laffen. žBad mad)ft bit ? $d) (udje IHu^e, beren id) fel;r bebiirftig bin, ba id) att einen fo miipeoollen sffieg, mie id) it)n beute unb geftern guriicfgelegt l)abe (prehoditi), nidjt gembfjnt bin. — linjev 8 eben ift miil)c= unb jorgenooll; ber SRcnfd) mufj oft §unger unb UJJangcl teiben, beoor er cin jorgenlojed Sllter crreidjt (erlebt). ŠiBer im ©ctummet ber SBelt cin beftdnbiged ©IM unb greube jud)t, ber bat ben redjten Seg gu i()ncn oerfel)lt. 2 llte Scute jinb meijer ald junge, meil il)tten nid)t mie beu jungen bie ©rfabrung fe^lt; allein alte 8 eute finb i()rer 2 Betdl)eit nidit jo frol), mie ed bir jungen jeitt miirben, meil jie fid) ber 23itterfeiten unb iTaufd)ungen beipufjt jinb, burd) meldje fie jicb bie Srjabrungen gejammelt (pridobiti) l)abcn. 159 zgreši-m, -ti, ocrfc^len; prgišče -a, gfcutftuott, §anb=; koruza, -e, ber Suturuj; kepa, -e, ©cpncebafi, Slumpen; kepica, -e, cin fteiner ©dfneebatt, Slumpen; zalogaj, založaj, -a,l m:r.- . grfžljej, -a, J 11 ’ betva, -e, cin Sijjdfen; Letvica, -e, cin tt. 23ij;djen; prepir, -a, ©trčit; posčstvo, -a, 33cfit|ung ; gnoj, -a, 9)tift, ®iinger; pomanjkanje, -a, iDiangct; hrup, -a, ©ctiimmel; izkušnja, -e, bie ©rfaljrung; grenkost, -i, Sittevtcit; prevara, -e, Jdttfdfung; stanoviten, -tna, -o, beftdnbig; mlačen, -čna, -o, lan. 62. £ectt01t. (gortfe^ung.) a) Jer ©enitic bejcidjnet bic 3ugct)brigfeit, namenttidj bcn 93efi(} unb bad ©igentljnm. Jer ©enitic tnufj ftetd gefctjt tcerben, tcenn ber 53cfit}cr ober Gcigenttiiimer con cincr attri6utiocn Seftinunung begtettet ift; ©. Kterega izmed nas je ta obleka ? ©ent con und geffbrt bicfc ^leibnng? Ta obleka je moje sestre, bicje Sleibung ift ©igenttjmm, gef)ort meiner ©dpcefter. jagegen: Čegava je ta obleka? ©etn geport bleje Sleibttng ? Ta obleka je sestrina, bicfc Sleibung gefjbrt ber ©dpoefter; f. 17 unb 32. 8ect. b) Jie ©igcnfdfaft ober ber coriibergetfenbe guftanb cincr iperfon ober ©adfc tcirb im ©loccnifdfen bttrdf bcn quaiitaticcn ©enitic ftatt ber beutjdjen iPrdpofitionalaudbriide: con, mit, audgebriieft. Jer ©enitic bed ©ubftanticd ift ftetd con cincnt Stbjcctic ober tJhinterale begleitet, alb: mladeueč lepe in trdne postdve, ein $iingling con fd)bncr unb frdftiger ©eftalt. Deček petnajstih let, cin Šnabe m i t fitnfjetfn $atjren. Veliko ljudfj je života visokega, pa srca hudobnega, oicle 8eutc finfe (tjaben, bejtpen) con poffem ©ucfid, aber bbfcm §ergen. Mi smo dobre volje, tcir fittb guter 8aunc. On je n&gle jeze, cr ift jdl^ornig. c) ©tatt ber ‘prdpofition otl mit betu ©enitic (f. 31. 8ect.) fann jur Sejcidjnung bed ©runbed ober ber Urfadje ber blojje ©enitic bed ©runbed fteften, ald: Sdmega vesčlja jokati se, cor tanter $reubc tceineu; žeje zevati, cor Jurft ledven; Mote, žalosti umreti, cor £>unqcr, Kraner fterben. d) Jie ^eit, in ber ober tcdljrenb ber eticad gefdtieljt, tcirb bfterd burd) ben temporalen ©enitic (@en. ber 3 c 'tl audgebriieft. Jicjer ©enitic tcirb bei 2lngabe ber Jjalfre, 3)1 o na te unb Ja g c gebraudtt unb pat ftetd cine attributioe tl5eftimmung bei fid), atd: Ičta 1492. se¬ je Amerika n&šla, im $af)re 1492; prihčdujega, preteklega leta, pfunftigcn, cergangenen $af>red; nekega dne, eined Jagcd; 24. aprila letošnjega leta, beti 24. 91pril henrigen Aat)red; meseca mšjnika, im iOlonat 8Rai. 160 Arabija in Arabci. Kakor se steguje mala Azija med črnim in srednjim morjem proti Evropi, tako se steguje tudi Arabija od prednje Azije v južno morje in je petkrat večja od našega cesarstva. Kar se je veže s Palestino ali Sirijo, je močno gorata in kamenita, drugod so pa neizmerno velike ravnine golega peska, le na južno-zahodnih brego¬ vih je velike rodovitnosti. V teh krajih pridelujejo dokaj kave, sladke skorje, drugih diš&v in grozdja. Arabci so v kamenitih in peščenih krajih pastirji, ki se pomikajo s svojimi čredami od kraja do kraja iu žive pod očaki, ki jim emirji pravijo. Njih bogastvo so kamele in konji. Kamele jim prenašajo blago po peščenih ravninah kakor barke po morji ter jim dajejo meso, mleko, kožo in dlako ; njih konji so največje lepote in najvišje cene na svetu. Arabci so jasnega uma kakor nebo nad njih glavami; oni so lahkih mislij, velike zmernosti in zadovoljnosti, čvrste postave in goreči v ljubezni in sovraštvu, ter strašni in grozoviti v maščevanji ; od ene strani gostoljubni, od druge pa roparski. Oni žive prosto in brez postdv pod svojimi emirji, ktere le zavoljo njih stare imenit¬ nosti spoštujejo; zatorej jih ni še nikoli nobeden v eno državo ali pod svojo obldst spravil. pridela-m, -|- prideluje-m, ge= minnen, hctuen; premakne-m, +- premika-m se, fid) beincgett, tjerumttianbeln; prenese-m, + prendša-m, t)tn unb loieber tragen; oč&k, -a, bev ^3atriavcij; barka, -e, ba§ @č£)iff; skorja, -e, bte Dtinbe; maščevanje, -a, bie Dtadje; gostoljuben, -bua, -o, gaftfveimb* lid); grozovit, -a, -o, gvaufam; rdparski, -a, -o, rdubevifct); drugdd, ctnbergtoo; dokaj, Ipnldngtid), uiel, fe^r »iel. Ah met in njegov sin A b dal a. Sloveči Ahmet Metemir, starček sivih las, pokliče nekega diie svojega sina Abdalo, ki je bil mladeneč kakih dvajsetih let, ter ga tako-le nagovori: „Abdaia, moj sin! ti si najmlajši mojih otrdk, ti si moja edina tolažba. Znano ti je, da imdm brata v Carigradu, ki te k sebi želi. Letošnjega leta je prišla doba, da odideš k njemu. Ponavljam ti še enkrat jedro dosedanjega poduka; poslušaj: Glej, da vse vidiš, kar se videti da. Uči se modrosti od pogleda v solnce in od pogleda na črvička v prahu. V sreči se ne prevzemi, v nesreči ne obupaj. Varuj se plamena divje jeze; jeza grdi vsako lice. Ljubi vse ljudi, vsi so tvoji bratje: tega se vedno spominjaj. Časti te bodi vselej skrb in ceni jo po vrednosti: čast povišuje čednost in jo večkrat tudi plačuje. Bogastva ne preziraj: z njim moreš veliko dobrega storiti; puhle bliščobe pa se skrbno ogiblji Varuj se laži bolj ko strupa. Poišči si zvestega prijatelja, in če si ga našel, čuvaj in varuj ga dobro. Vedno bodi trezen; pijanega se 161 ogni s senenim vozom. Čvrsto se okleni vere svojih starišev. Ne veruj tistim, ki ničesar ne verujejo, in ogiblji se tistih, ki vse po¬ dirajo, nikoli pa nič ne zidajo. To so moji nauki, to moje prošnje; globoko si je utisni v svoje srce. Vsak dan se spominjaj tistega, ki ti jih je govoril.“ — Ahmet umolkne, sin mu poljubi roko ter mu obljubi, zvesto ravnati se po sprejetih naukih. čiiva-m, -ti, kfjiiten, be»a’bren; grdi-m, -ti, cntftellen; drži-m, držd-ti se česa,l befolgen ravna-m, -ti se po čem,j etroab; ponovi-m, -f- ponavlja-m, er= neuern, »ieberbolen; povfša-m, -j- povištije-m, erljč^en, erbeben; ogne-m, ogfblje-m se, attb* »eidjen; prevzame-m, prevze-ti se, fidj iibernebmen; obupa-m, -ti, uergtueifeln; prezira-m, -ti, »eradjten, gering- fwen ; oklene-m, -noti se, fid) anflatm mern; tol&žba, -e, ber STroft; jedro, -a, ber Seru; blišččba, -e, ber jfjlitterglanj; senen v6z, -a, ber (peinuagen; puhel, -hla, -o, eitel, 1)0^1; trčzen, -zna, -o, nit d) tern ; pijdn, -a, -o, betrunfen. ®ic ganje 93efi^ung jantmt bcn SBcinbergen unb SBalbern, bte man um unb Ijmim fiel)t, gef)brt ber .jperrfd)aft, bte im $al)re 1870 in unfer Canb gefommcn ift unb fic£) bort in jenent ©djloffc nieber* gelaffen Ijat. 3Bie im »ergangenen, jo gcben »ir aud) im ^eurigen ^al)re jd)on im 9)lonat s D7ai auf bab Canb unb bleiben bort bib 3 um §erbft; benn tu unjcrer e§ ©tttitri. a) ©er ©atic ftet)t auf bie §rage: tocm? obcr fiir men? bei Slbjectioen, meldje bic 23egriffe nit j; ti d) ober f d) a b t i dj, a E) ti l i d) obcv u n a l) n i i d), gencigt obev abgeneigt te. entfjalten, alž: koristen, nii^licf): škodljiv, fd)dblidi; eudk, gleidj; sličen, 1 .... ... podoben, ) fl W ; primeren, angemeffen; prikladen, paffenb; uddn, ergeben; mil, ntilb, gencigt; dober, gut: jc. b) ©er ©atiu fteljt mie im ©cutjdjen bet t v a n j i t i n c n ®erbcn auf bie grage: m cm? neben einem aučgebriitften obcr »erfdjmiegenen riccufatmobject, ald: Kdor ubbgemu kaj podeli, bogu pogojuje, mer einem Slrmen etmaS fdtenft, ber leifjt ®ott. To mi bode veliko kori¬ stilo, ali pa škodilo. Daj vsakemu, kar mu gre, gib jebem, maž iiptt gebiitjrt. Dlbmeidjenb merben gebraud)t; striči komu, jemanbem aufmarten, jemanben bebienen; zabavljati komu, jemanbem trojen, jemanben n eden *; primeriti, 4- primerjati čemu kaj, etmad mit cincr @acfje nergleidjen ; priviti, rekati komu (gospdd), jemanben (£jerr) nennen; sldžiti komu neben felteneretn: služiti kčga, jemanbem bicnen. c) ©er ©ati« fteljt t)duftg bei r e f 1 e $ i b e n SSerben, alb • čuditi se komu, fid) munbern iiber rogati se, fpotten, »erljblmen ; jem.; bcmunbern; zahvaliti se, banfen; smejdti se, 1 iiber jemanben smiliti se, erbarmen; posmehovati se, jladten; audladjcn; brdniti se, fid) nertljeibigen, mefjrett prilizovati se, jdpueidjeln; gegen jem. 3- 23. Vsi se čudijo njegovej učenčsti, alie munbern fid) iiber feinc ®eleljrfamfeit. Posmehujejo se njegovej domišljivosti, man ladjt iiber feitte ©inbilbung. Ubogi ljudje se mu smilijo. Bogu se ne moremo skriti. zabavljati koga Ijeijjt bagegeu: jemanben unterfjalten 163 d) ® er ®atin ftefjt bet nielen un^erfontic^eit ifteflejiDOer&en, ate: zdi se mi, )ež fommt mir nov, dozdeva se >ež |d)cint mir, mi, I ed biinlt m id): vidi se mi, 1 man jW)t, tennt pozna se mi, J ed mir an; gmtsi se mi, l g ^ ^ studi sg mi, / * v- gibi se mi, P ^ abe &M ’ liga se mi, ed ftofjt mir auf; kolca (kolče) se mi, ed fdnacft mir auf; zdeha se mi, id) gd^rte; dremlje se mi, id) I)abe @d)Iaf; sanja se mi, id) trdumc; toži se mi po njem, ed ift mir leib um iljn; ljubi se mi, ed beliebt mir; hoče (ndče) se mi (j. t0. dremati), ber @4laf miti mid) befatten, id Ijafce 8uft ju fdjlafen; spodobi se mi, cd gejiemt fid) fur mid; mudi se mi, id) I)abe (Sile, cd fdumt mir -, pr&vi se mi, id) Ijetfje. Zmerno življenje ni samo mladini koristno in prikladno, temveč ono je vsem odrastlim ljudem pristojno in tudi potrebno, ako hočejo visoke starosti dočakati. Pisava našega prvega pesnika ni nobenej drugej med našimi pisatelji enaka ali celo podobna, temveč trditi se mora, da se ona v njegovih pesniških proizvodih nobenej drugej primerjati ne dl Um in pamet povzdigujeta človeka visoko nad žival, ali vsaka huda strast ga živini enakega dela. On se mi smili, ker se mu vsak, ki se mu le more, posmehuje in mu zabavlja zavoljo njegove neukretnosti in bedarije. Sivej glavi naj se nikdo ne posmehuje ali roga, temveč časti in spoštuje jo naj, kakor so jo spoštovali grški mladenči. — Dostikrat se moram svojemu pri¬ jatelju čuditi, kako je mogel tolike učenosti doseči; ali pripoznavati moram, da se mu je že takrat, ko je še moj sošolec bil, videlo in dobro poznalo, da je prebrisane glave in da še more nekaj veli¬ kega iz njega postati. Kaj se ti je nocoj sanjalo? Nocdj se mi ni nič sanjalo. Zakaj vedno dremlješ? Zdaj se ti še nikakor ne mudi spat iti. Zdrami se in glej, da se še nocoj kaj naučiš, prej ko spat greš. Zakaj si tako žalosten ? Toži se mi po bratu, ki nam je tako hitro od doma v mesto odšel. Ali se ti ljubi kaditi? Meni se ne ljubi kaditi in bi se mi tudi ne spodobilo, ker sem še premlhd, če bi se mi tudi spoljubilo. ®er Sftenfd) fdjabet fid) felbft am meiften. gitr jeben 3JJenfd)en ift ed niipd) unb gut, mafjig ju Icbcn unb fid) nor bctn HJtiifiggange ju beroaljrcn. giir bie jungen Seute fittb ber SJiiifjiggang unb cine fdjtedjtc ©efellfdjaft am gefd[)rlid)fien. 93erI)ol)nct niemanben roegen fcincr ft^inatfien geiftigen gd£)igfeiten. Sinber, feib ben Sitem gefjorfatn, auf ba§ ed eucf) molji erge£;e (gut.) auf Srben, unb nerfpottet nidt, fonbern ftefjet auf nor einem grauen §aupte (®at.). .jpeute fiabc id cinen langcn SS3eg jurMgelcgt; id Ijatte ndtnlid (Site unb mujjte baljcr nod einmat fo fdnelt geljen, ate id fonft ju gel) e n pflege; bedljalb t)abe id fd)on jetjt gegen meine ©etnoljnljeit @d)laf, benn id gdl)ne fdon unb ifann nict)t tneljr euerem ©efpradje folgen. — ©S gejiemt fid) fur bie jungen 11 * 164 geute ttidjt, bajt fie jebermamt fdjmeidjelrt, um etma fiir iljre ©djmeidje* leien ©efdfettfe p ertjafteu (Sonbit.). SBie ^eigt bie ©affe ober ber $laf 5 , auf bent fie t»o|nen? ®ie ©affe |eifjt je^t Derrengaffe, aftetn frizer (jiefj fie ©djulgaffe. Saž Ijat ilfitert Ifeute getraumt? £>eute |at mir etmaž »on meineit ©Itern getraumt; maž mir jebod) »on Umen ge- traumt ffat, fbnnte idj ilfncn rticf)t genau fagen. §eute beliebt ež mir nidjt inž £ljeater 311 gelfen, benn cž ift mir ju fe()r leib um meinen lieben $reunb, ter mir fo uncriuavtet geftorben ift. ®cn jungen Senten fann man fdjon auž ben Siugen f)erauž(efen, ob fie getnccften ©eiftež unb unftfmlbigcn ^jerjenž finb. pripozncl-m, -f- -znava-m, -ti, anerfennen, pgeben; sledi-m, -ti, fotgen; prida biti, »on iliutjen fein: pišiva, -e, bie <2d)reibwetfe, »art, baž ©oncept; proizvod, -a, baž $robuct; neukretnost, -i, Uttbemeglidffeit, UngefdjtdElidjfeit; bedarija, -e, ®ummt)cit, £Ijorf)eit; lenoba, -e, ^autfjeit, 9)2ii|jiggang; pogovor, -a, ©efpracf); prilizovanje, -a, baž ©djmeidjeln, bie ©djmeidjtfei; odristel, -stla, -o, evroadjfen; pristčjen, -jna, -o, anftanbig, gejiemenb; prebrisan,-a,-o, aufgefldrt,gefdjicft; živ, živihen, -Ima, -o, aufgeraecft; nocoj, Ijeute nadjtž. človeško življenje. Vsako leto šteje štiri letne čase; tudi naše življenje, ki se da najlepše primerjati letnim časom, imi štiri dobe. Ena podaja drugi roko. Pomladi je podobna otroška mladčst. Dete zraste otrok, čvrst deček, zala deklica in se začne učiti. Otrok, kteri malo seje, bode tudi malo žel. Čas otroške mladosti je prelep, zlat čas, ki mu ga ni enakega v življenji. — Poletju slična so leta mladenčev in devic. Mladina začne skrbeti, kako jej bode mogoče živeti ter sebi in drugim koristiti. Če se otrok slabo izuči, tudi mladeneč prida ni. — Rodovitni jeseni je enaka doba, kterej se pravi moška doba. Mož in žena uživata, kar sta si pridobila in prihranila s svojim trudom. — Zimi je podobna naša starost. Starčka in starko že zapušča moč; lasje, beli kakor sneg, krijejo jima glavo in jima po malem izpadejo, kakor se osiplje listje raz drevje. Staro truplo jima leze k zemlji, in pokopljejo ga v hladno črno zemljo, da počiva. Kakor v naravi, prične se tudi človeku na onem svetu novo življenje. 64. £ection. (gortfe^ung.) a) ®er ®atio ftelft beim |jilfž»erbum : sem, biti. 1 . toenn ež mit folgenben id ? ^nbt^ige; } mi je, icf) bin beforgt; 165 žal mi je, ež tft mir Icib; zima’} miitJ) f riere ' mir 'P Mt 5 ime mi je, id) Ijeijjc; ni mi para, ež gibt nidjt metitež gleidjen; 2. ®er ©atio mit sem, biti, bient jur Umfdjreibung bež ©erbum imeti, Ijaben, alž: meni je dosti dendrja, ftatt jaz imam dosti denarja. Vsakemu človeku je dolžnost, ftatt vsak človek ima dolžnčst človeštvu koristiti. 3. ©er ®atio mit sem, biti, in ©erbinbung mit einent $nfinitio, bient jur ©ejeidjnung ber 91 o t f) m e n bigiei t oberSDiog* lidlfcitunb iljrež ©egentfjeilž, ftatt morati, miiffen, unb moči, fbnnen, alž: našim sovražnikom je bilo bežati, ftatt naši sovražniki so morali bežati. Noc6j mi ni zaspati, ftatt nocoj ne morem zaspati. Meni ni več doma biti, ftatt jaz ne morem več doma biti. Kaj mi je začeti ? SBaž fott idj anfangen ? 4. ©cim $nfinitio biti fteljt bie prabicatioe ©eftimmung, juntal toettn ber ®atio ber ©erfott oorljergeljt, im ©atio, alž: človeku ni dobro s d me mu biti, fiir ben ©lenfdjcn ift ež nidjt gut, allein ju [cin, obcr človeku ni dobro, da je s4m. V tem sluč&ji vam ni mogoče popolnoma zadovoljnim biti, ober da ste zadovoljni. ®ic gleidje Sonftrnction finbet man aitdj bei einigen anberen ©erben, alž: človeku je boljše lačnemu zaspati, ko dčlžnemu ostati, ober opne ben ®atio ber ©erfon: boljše je lačnemu zaspati, ko dčlžnemu ostati, beffer ift ež, l)itngrig einjufdjlafen, alž fdjulbig ju bleiben. B61jše poštenemu umreti, kot sramotnemu živeti. b) ©er ®ati» fteljt beim ©erbum dati in ©erbinbung mit einent $nfinitio, alž: ne daj se sovražnikom ujeti (= gib bicb) nidjt ben $einbcn I)in jum gangen), laffe bič^ nic£)t o o n ben gcittben fangen. On se mu je dal zapeljati, er ijat fidj o o n ipm oerfiiljren laffen. c) ©er ©atio (Dativus ethicus) fteljt beim ©rononten perfonalc in freiercr Stmoenbung jur ©cjeicpnung ber ©erfon, auf toeldje bei ber .fjanblung fRiitffidjt genommen toirb, ober bie greube ober ©erbrufj an ber .^anblitng empfinbet, alž: ostani mi doma, prijatelj, bleibe mir ju §aufe. Hitro mi idi v mesto. On mi živi na Štajerskem. ,g)dufig fteljt ber ®atio bež Steflepiopronomenž si jur ©ejeicpnung, bajj baž ©ubject bie jpanblung fiir fidj unternimmt; alž: on si gre po zdravila, er geljt fid) žlrjneien polen. On si ne vč, kaj bi si od žalosti začel. B6g si ve, kaj še iz njega postane. auf biefen ®ebraud) bež 2)ati»ž ftnb einige fteljenbe Stužbriitfe gurucf^ufiifiren, atž: bodi si vreme lepo ali grdo, moge baž Sffietter fefion ober garftig fein. Da si ravno, če si tudi, obg(eid), menil and), alž: če si tudi (da si ravno) ne vem pravega pota, hočem se vendar na pot podati. d) ©er ©atio fteljt oft alž at t rib utice ©eftimmung einež 9!omenž anftatt bež ©enitiož ober einež Slbjectiož, unb bejeid)net, toie biefe, baž ©erpdltniž ber gugeporigfeit. 166 1. eute nadjtb tonnten mir nidjt fdjlafen, meil mir eine ju ftarfe Salte im ^itnmer |atten. Seinent ŠJienjdjen ift eb mbglid) auf biejcr SGBelt »cltfommen g lit dl id) ju jein unb attcf) g Uidi id) ju bleiben. gaffet eud), nteine Sinber, »on ©dnneidjlcrn nidjt iibcrrebcn unb folget nietnalb il)rcn jcfjledjten 3iatl)jd)ldgen; benn bic <2d)meid)ler finb nid)t e u e r e $reunbe, mie eb eud) (ju jein) fd)eint, jonbern fic finb e u e r e grojjten geinbe. £)ab @ebad)tnib ift beb 33tenjd)en trenefter $reunb. $ene |)errjd)er, toeldje Seforberer ber Siinfte unb aBiffenjdjaften finb, finb in ber £l)at eine grojše ©tiitje ber ©cfptlc unb beb gortjdjritteb. ©ott ift ber S3ater aller 2Jtenfd)en, ber SDtenjd) aber ber §err ali er ©ejdjbpfe auf Gšrben. ®ie §offnung ift bie treuefte j^reunbin beb DJienjdjen. (£b ift fiir ben 20tenfd)cn beffer, eljrlid) ju fterben, alb efjrlob ju leben. prilizovalec, -lca, ber @d)tneid)ler; nasvet, -a, ber 9tatf)jd)lag; spomin, -a, bab ©ebadjtnib; pospešitelj, -a, ber 53efbrberer ; umetnost, -i, bie Shtnft; znanost, -i, bie 2Biffenjd)aft; podpora, -e, bie @tii|e; napredek, -dka, ber fjjortjdjritt; spreten, -tua, -o, gefdjicft; prehud, -a, -o, ju jdjtimm, ju ftarf (mraz); n&gloma, plbtjlid). ® e b 33 a t e r b 33 e r m d d) t n i b. Sieber ©oljni meine $eit mirb balb ju (Snbe, unb id) rnerbe (mi bode) bieje 2Belt oerlaffen. miiffen. ®u mujjt bann at le in in ber žffielt juriidbteiben, mo bir guter 3iatlj rneljr mert ift alb ©olb unb 168 @ilbcr. §bre balfer unb laffe btcf) con mir untenceifen: Sleibc ein trener @ol)n ber fReligtort beincr Šdtcr unb falte bid) fern »on allen ©treitigfeiten. ©dteue nientanben jo fe^r alb bid) fel&ft; bcnn in un- ferem fSerjcn toofnt bcr 9 tid)ter, ber nidjt triigt unb fid) and) »on nientanben triigen lafjt; benn bie ?iige Ijat einen fcicbten Soben. Saffe bidj gern »on anberen unterricfften; eb fei aber and) bir nidjt Icib um bab 335 ort, bab anberen niitjcn fbnnte. ®eI)ord)e (fei geljorfam) ber Obrigleit, fei freunbtid) gegen jcbermann unb mifdje bidj nidjt in fretnbe @ad)en. ©djmeidjlc nientanben ttnb laffe aucfj bir nidjt fd)nteid>eln. Edjre jeberntann nad) feinetn ©tanbe; l)ilf unb gib gern, tuentt eb bir ntoglid) ift. <&age nid)t alteb, toab btt meift, aber toiffe imnter, toab bit fpridjft. ®enfe oft an Ifeilige ®inge. @ei beforgt um beinen 8eib, jebod) nidjt fo, alb ob er beine @eele todre. @intte tdglicb nad) iiber ®ob unb 8eben unb fei ftetb freubigen SDJutljeb (srce). poteči, + potekati, gu ©nbe plaši-m,-tisepredkom,)fd)eiten, geljen; strah biti česa, jfiirdjten : goljufa-m, -ti, triigen, betriigen; sporočilo, -a, bab Sermddjtnib; gosposka, -e, bie Dbrigfeit. 65. £ectiott. $«§ Jtoffejfibe uttii &eutfd)e (£omfJofita. ®er ®ebraud) beb 9 lbjecti»b fiat im @lo»enifdten einen »iel grofjeren Umfang alb im ®eutfd)cn; benn bab flooenifdje Slbjectiu begeidjnet fefjr oft foldje Serljaltniffe, loeldje im ®eutfd)en btird) ein @ubftanti» entmeber a) im ®eniti», ober b) in einer ffufammenfefpmg aubgebriidt merben. a) @tatt beb betttfdjen blofjen ®eniti»b jnm dubbrucfe beb Sefi^eb toirb im @lo»enifd)en ein poffeffioeb 3 lbjecti» auf -ov, -in ober -ski, -ji gcbraitdjt; 5. S. očetova hiša, bab §attb beb Satcrb; sestrina obleka, bie IHeibung ber ©djiocfter. @. 17 . it. 32 . 8ect. ®er ®eniti» beb ©nbftantiob ftatt beb »offeffi»en Stbiectiub ift ftetb gu fe|en: 1. rnenn bab ©ubftantio eine attributioe Seftintmung, fei eb ein Stbfectio, einen $Mati»fa| ober eine Slppofition 6ei fid) ijat, alb: sin našega soseda. To je hiša gospoda, ki sem ga včeraj videl. Hči krdlja Davida. KSča strica T6ma. Sestra kralja Matjaža, — obel¬ im letjteren galleaudj: kralj-Davidova hči; stric-Tomova k6ča; kiilj- Matj&ževa sestra. 2. bei abftracten @ubftanti»en, alb: bukve modrčsti, bab Sttčf ber SBcibfjeit; hrim pobožnosti, bab |)aub ber grommtgfeit; kratkčst življenja, bie Siirje beb Sebenb; krasota stvarjenja, bie i)3radjt ber ©cfjbpfung; spona sitžnosti, bab Sanb ber ®ned)tfd)aft. 169 3lnmcrkmtig: ®te ©egung bež blojjen $emti»ž ftatt bež poffefftoen Slbjectinž greift jebod), namenttidj in bev ©djrtftjpradje imtner meljr um fidj; man Ijbrt unb lieft baljer bfterž 23erbinbungen, mie: pijmo na zdrdvje gospodarja in gospodinje. Običdji Slovencev so stdri. b) SDeutfdje ©ompoftta fbnnen im ©lobenijdjen oerfdjiebenartig aužgebriidt merben: 1. ®až SBeftimmu ngžmort ber benigen Eompofita mirb Ijaufig burd) ein poffeffiucž SibjectiD aužgebriidt, alž: telesna lepota, Sbrperjdjbnljeit; nebeška modrina, |jimmelžbldue; kravje mleko, lt'ui)ini[d); deželna bramba, Sanbmeljr; kuhinjska posoda, Siidjengejdjtvr ; pšenična žetev, JBci^enernte; solnčni žarek, ©onnenftraljl; žitna cena, ©etreibepreiž; hišna streha, |jaužbadj; šdlski vodja, ©djufteiter; hišna vrata, |>aužtl)or; mčstno I £ lavžrstvo ’ |Sf! S } ^uptmannid,aft; drždvni } P osMnec ’ .MriJSriVI a6 9 e0rbneter '• deželna | 8anb» državna 1 cčsta, 9teid)ž* 1 ftrafje. želčzna J ©jenbafjm J svinčena riida, 33Ieierg; svilni trdk, ©eibenbanb; trnjeva krona, ©ornenfrone; lesena posoda, fmljgefdf;; tržni dan, SDiarfttag; kruhova skorja, Srobrinbc. * pitna voda, Srinfmaffer; jabelkov olupek, Sipfelfdjale; briisni kamen, ©djleifftein; turska vojska, Stitrfenfrieg; mlinsko kol6, 2Jtiif)irab; jutranja molitev, iDiorgcngebet; strelni prah, ©djiefpulner ; jutrova dežela, ilJiorgeutanb ; večerno juterno sblnce, 2lbenb= 9ftorgen= 2. SDtancpe beutfdje Sompofita merben burdj jMpofitioitalaužbrMc miebergegeben, alž: ključ od vrat, Stprfdjtiiffel; ključ od hišnih vrat, ^jaužtljor* fdjliiffel; vrč iz ila, £fmnfrug; oje pri vozu, SSagenbeidjjel; berilo, bukve za ljudstvo, 33olfž* lectiirc, »fmdj; konj za jčžo, Sfteitpferb; oklep za na prsi, 33ruftfjarnijdj; pero za pisanje, ©djra&feber. 3. 93ielen beutjdjen >jujammenfe|iingen entfpredjen jtocenijdje sjujammenfefcungen. skorja kruha bagegen: eine fftinbe (ein menig) Srob 170 @ž gibt 3 u i ammcn f e ^ un S e n bež georbneter oon Sien juriicfgefeljrt ? 9ietn, benn ber 9?eid)bratl) ift nod) nidjt gefdjloffen, allein alfogleid), mie bie 9teid)bratl)bf4ungen gefdjloffen merben, fommt er in feine SSaterftabt (rojstno mesto) juritef. $eber (JJtenfcf) muf; bie 9Jiad)t ©otteb, ber (Dimnici unb (Srbe erfdjaffen, anerfennen unb bie @d)onl)cit unb ^ra^t ber 9c'afur beumnbern. ®ie gricdjifdjen ©tatuen jeidjnen fid) burd) (po) if)re ft’brperfd)bnl)eit unb ^armonie aub. ^ebeb im 9leid)bratl)e ju (na) 2Bien oertretene 8anb ber bfterreidjifdjen 9Jionard)ie ift in meljrerc 93ejirfbl)auptmannfd)aften eingetljeilt: fo l)at j. 93. ©teiermarf 19 unb Sarnteu 7 23ejirfbl)auptmaunfd)aften. ®er peilige ©prillub unb 9JfetI)obiub, bie man bie 9lpoftel ber ©lanen nennt, finb in ber jmeiten |)dlfte beb 9. ^affrljunbertb bie fflegriinber ber flaoifdjen (literatur gemefen. ®en |)anbel unb bie ^nbuftrie beforbern befonberb bie (Sifenbafpiftrafjen unb bie ®atnpffd)iffe. $n jeber grojjeren pflidjtung Ija&en, bie ©taatb-- unb Šanbebintcreffen ju oertreten; fic merben ba^er and) ©taatb* unb Sanbeboertreter genannt. skl6ne-m, -noti, fdjliefjen; [nen; odlikuje-m, -ovatise, fid) aubjeicf^ zast6pa-m, -ti, oertreten; skladnost, -i, bie §armonie; krds, -a, bie ifSra^t; ogel, -gla, bie ©de; zbor, -a, 93erfammlung, fRatf); s4ja, -e, <5i|ung; soha, -e, I @ tntue slop, -a, 1 ’ drž&va, -e, 2J7onard)ie; blagovestnik, -a, 91poftel; Slovdn, -a, el ’ menih, -a, 1 , redovnik, -a, / 3Won ^ J pdrostroj, -a, ®ampfnmfd)ine; rudarstvo, -a, 1 m , rudokop, -a,7 ® er 9 6au; zastopnik, -a, 33ertretev; ko d r£!’-r} slovanski, -a, -o, flaoifd); sedanji, -a, -e, je^ig; kupčljski, -a, -o, §anbe[g=; obrtnljski, -a, -o, ^nbuftrie= 66. Večtirni. ©Jobettififie 2 BortJilDuu 0 §ftlBen utt& beutfdje gomjiofitd. ®eutfd)c ©ompofita, in benen bab @ v unb»or t bie 'Irt nnb 2Bcife, ©igenfcfjaften ober gufidnbe, ben Ort obcr 9iaum, ©toffe ober 9JžitteI bejeidfnet, toerben im ©tooenifdjen »ermittelft oerfdjiebener d^aracteriftifdjer Ibleitungžfilben aužgebriitft. ©tatt einež ©ompofitumd fteljt im £>eutjd)en bfterd audi cin burdj Ibteitung ge- bilbeteb ober ein einfadjed ©ubftantio. “Die micfjtigften ©ubftatttiobilbungen finb fotgenbe: A. ©ubftantioa, weld)e bie Irt unb SBeife, |>anblungen, ©igenfdfaften unb ^uftdnbe bejeidjnen, finb »ermittelft folgenber ©uffipe gebilbet: 1. -&va (an imperfectioe 23erbalftamme angefiigt) — beutftf) : »art, »ung: pis-ava, ©djreibmrt, pisati; obravn-ava, 25er§anbl u n g, rav- zid-ava, Saumrt, zidati, ndti, sklanj-ava, SSiegungebart, skldn- spreminj - dva, 3Serdnber u n g, jati, spreminjati, velj-ava, ®elt u n g, veljdti. 2. -ba (an 33erbalftdmmc angefiigt) — beutfd^: - u n g: vod-ba, §ii^r u n g, voditi, postrež-ba, 93ebien u n g, postreči, nared-ba, 93er-, Inorbnung, spremem-ba,SSerdnberung,spre- narediti, mčniti. 3. -ost (an Ibjectioa angefiigt, f. 24. Sect. b) — beutfdj: »ijeit (--feit), * f c£» a f t: pravlčn-ost, ©eredtig feit, pra- lastn-ost, ©igen f d) a f t, lasten; vleen, pohlevn-ost, ®emiit|, ©anft* modr-6st, SSeib Ij e i t, moder, m u t p, pohleven. ©tatt -ost gebraudjt man in gleidfer, febodi melfr concreter Sebeutung bab Suffip -ota, neben meljem bfterž bie Silbung mit -oca unb -oba oorfommt: lep-ota, ©dfbn Ij e i t, lep; slep-ota, Slinb f) e i t, slčp; topl-ota, Sffiarme, topel; gorb-ota, §il|e, gorek. 173 SDian unterfdjetbe: oist-ost, Dieintjeit, ®eufd)I)eit; čist-ota, čist-oča, čist-oba, Dieinlidjfeit, Jilarpeit; — čist; prdzn-ost, geerpeit, prazn-dta, prazn-oča, prazn-oba, Seere; — pr&zen; sladk-ost, ©itjjigleit, sladk-ota, sladk-oča, sladk-dba, * ©iijše; — sladek ; nag-ost, Diactt tj e i t, nag-ota, nag-oča, ©loge; — ndg; edin-ost, fiinigfeit, edn-ota, eda-oča, ©inljeit; —■ edin unb eden. 4. -stvo (an ©ubftantioa itnb Stbjectioa angefiigt) — beutfdj: of r a u m, dvdr; gledal-išče, ©fjeater, gledal; gnoj-išče, 9Kift g r u b e, gnoj; kopal-išče, Sabe p I a ( 3 , kopal; strn-fšče, ©toppeifclb, stfn, - 1 ; pokopal-išee, ^riebtjof, pokopdl. 3. -jak (-»jak, an ©ubftantioa angefiigt); kon-jdk, i|5ferbc ft a 11, konj; ul-nj&k, 23ienen t) a u d, ul; ovč-jak, ©djafftatl, 6 vca; vod-njdk, 2 Bafferbel)dItev, v 6 da; kur-njdk, fjmijner ft ati, kura; sadov-njdk, Dbftgavt en, sdd. C. ©ubftantioa, bie © t o f f e, 90i i 11 e I obet 235 e r 1 3 e u g e be» 5 eid)nen, finb »evmittelft fotgcnber ©uffipe abgeleitet: 1 . -dea (an SSerba angefiigt); igr-dča, ©piel 3 e u g, igrati; bris-dča, §anbtud), brisati; kop-dča, grnue, kopdti; pij-dča, ®etranf, piti. 2 . -tira (an 23erba angefiigt): kres-dva, $euer 3 eug, kresdti; sveč-dva, 8 eudjtmateriat, svčtiti; kurj-dva, 58 rcnnI)ol 3 , kuriti; diš-dva, ®uft, dišati. * $až ©uffijc -oba bejeisfinet iifterš ten @toff ober bie ©ubflanj, alS kisloba, bie fauere ©ubftan; — kisel; grenkoba, bie 6 ittere ©ubjtanj, ber bem Sittereu innetoofinenbe @toff. 174 3. -ica (cm Stbjectba angefiigt) be^ei^net: a) $ r a tt I f) e i t e ti, alž : mrzl-ica, gieber, mrzel; plučn-ica, Sungenfudit, plučen; goreč-ica, ©obbrcnncn, goreč; vroč-ica, bifcigeš f^teber, vrbč. b) SB a f} e r a r t e n, al§: deževu-ica,(Kcgemuaffer,deževen; kapn-ica, £raufe, kapen; studenčn-ica.ducttiu., studenčen; potočn-ica, SBadjroaffer, potočen. c) oerjcfjiebcne 23 or r id) tun g en, alS: vetern-ica, 2Binbfai)nc, veteren; spovedn-ica, 93eic^tftu^l, spoveden; pern-ica, geberbett, peren; slamn-ica, @trof)facf, slamen. d) 3 a b I e n utt ^ 9)7 ii n 3 e n, atd: stoletu-ica,@daitarfeier, stolčten; deset-fca, jjebntveugerftiid; obletn-ica, $af)redtag, obleten; dvajset-ica, 3 t£>an oi9f vcu S ev f t “ c ^- 4. -ilo (-alo an 23evbalftdmmc angefiigt): mlat-ilo, ©rcfcbtnerfjeug, mlatiti; pis-dlo, ©djretbseug, pisati; rez-ilo, ©djnetberoer^eug, rezati; ogled-dlo, (Spiegel, ogledati se. 5. Ivo (an ©ubftantiua ober 23erba angefiigt): cest-ivo. StraBenmateriat, cčsta; strel-ivo, 2Jfnnition, streliti; mlat-ivo, ©etreibe 311111 ©refdfcn, pred-ivo, ©cfptntift, presti, mlatiti; 6. -ina (an ©ubftantioa ober Ibjectioa angefiigt) feejeid^net: a) bie ©pr a d)c bed burd) baS ?tbjectiu be^eicfineten 23olfcd: slovenšč-ina, bic flooettifdje ©pradje, slovčnski, ftooenifd); liemše-ina. bie bentfdjc ©pracbe, nemški, bentfcb); francdšč-ina, bie frangbfifdfe ©pradje, francbski, fratijofifd); gfše-ina, bie griec^ifc^e ©prad)e, grški, gricdiijd); b) § 1 c i f d) g a 1111 n g e n : telet-ina, $albflrifd), tele; goved-ina, iRinbflcifd), govedo; svinj-ina, @d)ioeinfteijd), svinja; kozlet-ina, Si^enež, kbzle. c) 8 o b n s unb 9)1 a 111 gelbcr: vozn-ina, ^ubriobn, *gelb, vozen; mostn-ina, Sriidenmaut, mosten ; najden-ina, ginberloljn, ndjden; cestn-ina, ©trajjeninaut, cesten. d) § p 13 g a 11 n n g e n nnb © t o f f c: bukov-ina, 23ud)enI)o(3, bukov; srebern-ina, ©itber3eug, sreberen hrastov-ina, Gcidjenljolg, hrastov; zlatn-ina, ©olbfadfen, zlat. 7. -jek be3eid)net bie ©pfremente: * krav-jek, Su^mift, krava; ptič-jek. 23ogetfott); gol6b-jek, Jaubenfoti), golob; eloveč-jek, 2J7enfd)enl!otI). * ®ie 3t61eitungžftt£ie -jek ift »obl 311 untevfdjeibeu Bon -jak (-njak): eolob- njak, SEaubenbauš, j. B. 8 . 175 Moč znanstev in u m e tn o s tij. Znanstva in umetnosti so krasne sestrice, ki človeka kot brata svojega ljubijo in podučevaje ga osrečujejo. Njihova moč na člo¬ veštvo je pa ta, da bistrijo človeku um, krepčajo dušne moči, da mu zmirom bolj razodevajo skrivnosti narave in ga peljejo v ne¬ skončne daljave neba, da ga razsvetljujejo in povzdigujejo. Zatorej velja v vseh časih in pri vseh ljudstvih človek obširnega znanstva več od drugega, nič ali malo učenega; vidimo tudi, da obdaje ne- nehljiva slava može izvrstne učenosti in bistroumnosti, in mi je štejemo med največje dobrotnike človeštva. Kdo pa našteje vse take može od starega veka do našega stoletja, ki so se odlikovali v raz¬ nih znanstvih in si zaslužili neumrlo slavo? Trikrat srečna taka ljudstva, ktera se morejo ponašati s takimi možmi! Ti razširjajo znanstva med rojake, rod za rodom razsvetljujejo in prenarejajo ter ves narod od stopnje do stopnje povzdigovaje oslavljajo na veke. Znanstva tudi bogate narod. Matematika, mehanika, fizika, kemija itd., kažejo nam tisoč potov, po kterih nahajamo nove iz¬ virke blagostanja, po kterih prihajamo do tisčč novih iznajdeb, ki nas bogate. Po znanstvu se je povzdignolo poljedelstvo, ki je pod¬ laga vsakemu narodnemu razvitku; pospeševala se je živinoreja, vrtnarstvo in bčelarstvo. Znanstva pokazujejo tudi na bojišči svoje moči, kajti ona podpirajo pogum in hrabrost z novimi iznajdbami in uče toliko znanostij v boji potrebnih. Zato je premagal Pir, kralj grško omikanih Macedoncev, še sirove Rimljane, zato so nadvladali Bvropci v nevednosti živeče ter revne Indijane in Azijate. Znanstva so velika moč! osreči-ti, -f-osrečevd-ti, begliicfett; razsvetli-ti, -j- razsvetljevati, aufflaren, bitben; razšlri-ti, -f- razšlrja-ti, »crbrciten; osldvi-ti, -f- osldvlja-ti, beriiljmt madjen; bistri-m, -ti, jdjčirfen; pon&ša-m, -ti, ftcfj briiften; ®ic ©djreibtoeije einigev flooenifcber ©djriftfteflcr unb ®idjter [jat in furjer $eit einc giemlidj grofe ©eltutrg unb ©ebcutung erlangt. f)eute fiat im iknbeggeridjtžtjofe einc toidjtige ©eridjtšocrbanblung ftatt- gefunben (murbe oerljanbelt). $n mandjen Sfficrfftdttcn unb tanglcien finbet man cine grofe jftcttigfcit unb jReinlidjfeit. pirnici fiifc ober jauere ©ubftangen finb Kcinen Sinbern jdidblicfi. ®ic ©runfcnljcit unb bie ©pidjudjt [jat jdjon mandjen um jReidjtljum unb SBirtjdjaft gcbradjt (spraviti ob m. §lcc.). ^n ber iftafje ber ©tabtattee befinbet ji* ber Sinberjpielpla^. 33ei cincr guten ganbmirtjdjaft muf ji* im (pofraume au* cine gute DJiiftgrube befinben. Slo ift bcin ^ugcnbfreunb begraben ? zndnstvo, -a, Senntnid, Siffem Maft; blagostanje, -a, ffiotjlftanb; izvirek, -rka, Ditctte; vek, -a, 3eitalter / ^atjrljunbcrt; na veke, auf cioige .geiten: nenehljlv, -a, -o, unoergdnglidj. 176 SDfein greunb ift im ftabtifd^ert griebljofe begraben. 2 Bo fittb betttt bte neuen ftčibtifc^en 53abeanftalten ? ®tc neuen SBabeanftalten ftnb aufjers Ijalb bev ©tabt unmcit bež Saljnljofež. 2 Bo fittb bte mciften 23erfaufž» buben ? TDie meiften SSerfaufžbuben fittb in bev |)errem unb SE^eatergaffe. SBie oiel Sienenftocfe paft bu fdjon in beinem Sienenljaufe ? 3 ttjan StS 23ienenftbcfe finb fdfon jetjt in meinem 'Bienenljaufe. SBo ift baž §anb= tud)? tBringen ©ie mir augenblicflid) (hipoma) baž §anbtud) unb ben ©taublamm (gosti glavnik). |)aben @ie fiir ben 3Bintev geitug 93renm material? 9lein, benn l)euer mirb mir baž ^eigtnaterial balb aužgelfen. SBarum ift beute bie 53eleud)tung (svečava) fo fdfmad) ? ®ie 23cleud)tung ift bežljalb fo fdpoadi, meil mir nur rncnig Skud)tmaterial (svetivo) ju |)aufe f)aben. — ®až Ouellenmaffer ift oiel reiner unb gefiinber alž baž 9iegen=, Sad)- ober ©dfneeroaffer. gin mitber Slrbeiter fdjlaft auf einent @trol)fad oiel beffer, alž ein aužgerafteter gaulcnjer in einem (na) jffeberbett. £>eittc feiern mir bie ©acularfeier ber grbauung unferer ^3farrf'ircf)e. 9)fand)e Skute effen lieber iftinbfteifd) unb $i|enež alž ©djmcin« unb $albfleifd). ff?iir bie tteberfiebelung Ijabe id) fel)r oiet gfal)rlol)n jafden miiffen. ®ie 33ritcf'en= unb ©trafjenmaut tragt bem ©taate oiel (Mb ein. ®až gid)en= unb SSudjenifolj ift bauerljafter alž baž Stnben^olj. -e, ©d)neemaffer; -a, grbauung; " e ’ } tteberfiebelung ; e, 8 inbent)olj; a,-o, gerid)tlid),®ericljtž<; , -stna, -o, jugcnblid), ul, -a, 23ienenftod; $ugenb<. netivo, -a, ^eijtnaterial; obhdja-m, -ti, feiern; S;J ličnost, -i, 9iettigfeit; !iX* ^ J prodajališče, -a, 23erfaufžbube; snežmca, sezidanje, preselitev, selitev, -e lipovina, - sodnijski.-; mladosten, 67. £ection. $ie nontinale mtD jufcimmettgefeftte 2U>jcctiliform: ldp, Mp-i. gin »ollftdnbiger, bem SBorte oortjerge^enber Slrtilel Ijat fid) im ©looenifd)en nidjt entmicfelt. Sdenn fid) jebocf) berfelbe in ben dlteren flooenifdjen 33iid)crn unb l)ic unb ba and) in ber S3olfžfprad)e uorfinbet, fo ift biefer ©ebraudj nur ber ‘Jtadfalpuung bež ®eutfd)en jujufdfreiben; 5 . Š. ti si ta prvi, ta drugi, bu bift ber erfte, ber groeite, ftatt bež ridjtigen: ti si prvi, drugi. Tega mlajšega brata nisem videl, ftatt: mlajšega brata nisem videl. “Der ©ločene briitf t bie b e ft i m m t c unb unbeftimmte Slngabe einer iperfon ober @ad)e burd) bie gorili bež Slbjectiož auž, unb gmar in ber Ijeutigen ©pradje n u r n o d) im 91 o m i n a t i o s i n g. m a s c., alž : u 6 v-j klobuk, ber neue |)ut, unb nov klobuk, cin neuer £mt, lodljrenb in allcn itbrigen Safuž burd) cine eingige 2 lbjectioform fomof)! 177 bie beftimmte alž unbeftimmte ingabe einer 93erfon ober ©adie auž= gebritdt toirb, alž: nčvega klobuka, bež ober e i n e ž tteuett .fjutež; dobra žena, bie ober e i n e gute $rau; dobro leto, baž ober cin gutež $afyr. ®)ie $orm nov ift bie un&eftimmte ober ttominale*, nov-i ba» gegcn bie beftimmte, auž ber 97ominalfortn nov unb bem alž frtifel fungicrenben s $ronomen i jufammengcfeijte ibjectioform; f. 36. 8 ect. b. 0 epglid) bež ©ebraudjež ber gufammengefeijten unb nominden ibjectioform im 9?om. sing. mase. ift 311 rnerten: a) ®ie beftimmte ober 311 f a mm en g efekte ibjectioform toirb angetoanbt: 1 . toenn man anbeuten mili, bajj ber buref; baž ibjectio unb ©ubftantio begeidjnete ©egenftanb in ber 9tebe bereitž enoatjnt ober fonft befannt fei; biež entfpridjt bem beutfdjen Oeftimmten irtifel; 3 . 93. s 1 d v n i in obče spoštovani m 6 ž si je tedaj za svoj ndrod veliko zaslug pridobil, ber beriiljmte unb atlgemein geadjtete Uftanit —. Zadovoljni človek imd kmdln dčsti, ber gufriebene SHenfdj —. 2 . toenn baž ibjectio mit feinem ©ubftantio 311 einem ©cgriff (im 'Deutfcpen meiftenž ein Sompofitum, f. 65. 8 ect.) oenoadjft, alž: sdlnčni ždrek, ©onnenftraljl; tržni dan, DJtarfttag; dežžllli Inosldnee I ^anbtagž* a6aeDrbn , tf , r . briisnikamen,©djleifftein; državni j P osidne C’j 91cid)žratf)ž* ^ cor&netei ’ stori oče, ®ro&oater. 3. 93ei ben ibjectio e n auf -sla unb -ji (f. 32. 8 ect), alž: jesčnski dan, cin Ijerbftlidjev Sag; srednji pot, ein mittlerer, mitteb cesdrski kraljevski urddnik, faif. fonigl >33eatnter; majjiger SSeg; divji človek, ein loilber -Bienfdj. b) ®ie nominale ibjectioform toirb gebraud)t: 1 . toenn oon einer unbeftimm ten, in ber Dlebe nod) uner» toaljnten, unbefannteit $erfon ober ©acfje gcfprodjen toirb; in biefeitt $alle fteljt in anberen ©pradjen tein ober ber unbeftimmte irtitel, alž: prišel je trii d en popotnik pozno na večer v zapii- ščen, njemu celd nezndn kraj, ein ntiiber SBattberer tam in einc oerlaffene, ifjnt gan 3 unbetannte ©egenb. Malopriden pastir čredi vodo kali, ein fdjledjter jpirt —. 2 . toenn baž ibjectio prabicatioifdj gebraudjt toirb, alž: klobtik je n 6 v. Sedem let je on leždl bolan. Vsak naj s 6 di svčje * iotninat roivb bie g 01 ' 1 '! n ° v beSftalb genannt, toeil fie ini SHtflooeni- fdjeu foroie baž ©ubftantiB (91omen) beefinievt roivb, alž: nov, ©en nov-a, $at. nov-rt rc., mie klobuk, klobuka. Srn 51eufto»eniftf)en jtnb aujjcr betu iRotn. sing. mase. nov mir nod) einige Iteberrefte ber nominalen ©edination bež ?fbjectio§ im ©en. sing. mase. aufjutneifen, alž: z nova, bom neuen; s prva, juevft; z dobra; z lepa; do sita, genug, fattfani; do dobra, do mala, do čista, ftatt ber jufaminen- gefefcten gorm: z novega; do dobrega rc. ©benfo frnb nominal: kljubu « k ljubu, trot); kmalu • k malu, atfogfeict). 12 178 delo trezen ne pijan. Ves obvezan, ves krvdv je prišel naš hldpec iz vožnje domu. On me ima rad. 3. bet poffeffiuen Sibjectineit attf -in unb -ov (j. 32. Sect.) unb beint ^offeffiopronomen (j. 36. 8ect.), ate: mojstrov sin dostikrat ni imdna vreden. Sestrin dežnik je nov. Vsaka reč imd sv6j čas. Moj novi nož je 14pši, kakor pa tvoj in vaš. Žlahtne jagode. Prišel je v neko vas star vojak o brglah in je tam nagloma zbolel. Ni se mogel dalje spraviti; pod neko pojato je na slami obležal in hudo se mu je godilo, flekemu mlademu dekletu se bolni starček v srce usmili. Vsak dan mu, obiskovaje ga, desetico v dar prinese. Neki večer jo pošteni vojak ves v skrbeh ogovori, rekdč: „Ljubo dete! zvedel sem danes, da so tvoji stariši revni. Po resnici mi tedaj povej, kje toliko denarja dobivaš? Eajši lakote umijem, kakor bi vinar prejel, ki bi ga z dobro vestjo vzeti ne mogel“. „Ne skrbite se zategadelj' dejala je deklica. „Ta dendr je pošteno zaslužen. Tja v bližnji trg hodim v šolo. Po poti grem skoz velik gozd, v kterem je veliko zrelih jagod. Vsakokrat jih gredoč cenjico naberem, v trgu p rod d m in desetico izkupim. ^ Saj moji stariši za to dobro vedo, pa mi nič žalega ne poreko. Se le pogosto pravijo, da je dosti še bolj siromaških ljudij, kakor smo mi; dobro storiti smo jim dolžni, kolikor je v naši moči". Svetle solze se staremu vojaku iz očij uderejo. „Blago dete", dejdl je, „bog naj oblagodari tebe in tvoje stariše, ki imate tako ljubeznivo usmiljeno srce do ljudij! Zdaj vem, da je resnica: Vsakemu je ubogim pomagati mogoče. Če le iz dobrega srca prav hoče". Ne dolgo potem se pripelji v tisto vas imeniten častnik, ki je več cesarskih svetinj na prsih imel. V gostilni postoji, reče izpreči, konje do dobra nakrmiti in napojiti. Povedo mu, da neki star vojdk tukaj bolan leži, in on gre hitro k njemu gledat. Stari vojak mu začne takoj pripovedovati o mladi dobrotnici, ki ga do mala da ne sama oskrbljuje. Častnik se začudi, rekdč: „Kaj, ubogo dekletce je tebi toliko dobrega storilo! Dolžen sem torej jaz, tvoj stari general, tebi, ki si mi nekdaj služil, še več dobrega storiti. GredSč bom poskrbel, da ti v gostilni z vsem po¬ strežejo." Brzo ko je to naročil, napoti se v tisto kočo , kjer je deklica bila dom d. „Žlahtna deklica", dej&l je, in solze mu v očeh zaigrajo, „tvoja dobrotnost me v srce veseli in od veselja bi se jokal. Dala si staremu vojaku štiri in dvajset desetic; tu imaš namesto njih toliko zlatov". — Stariši se zavzamejo, rekSč: „Oj to je pa vendar preveč!“ 179 Ali stari in dobri general pravi: „Ni ne "preveč; le slaba plača za deklico je, lepše plačilo jo še čaka v nebesih". Dobra roka, srce milo, Imd tu in tam plačilo. izkupi-m, -ti, audfaufen; desetico iz česa izktipiti, cin 3ef)nfr. fiir etmad bcfommen; udere-m, ndre-ti, einbredjcn, pet- »orbredfen, =ftiirgcn: oblagodari-m, -ti, befdfcnfcn , fegncn; izpreže-in, izpreči, audfpannen, ?fd)irren; nakfmi-m. -ti, fiittern; napoji-m, -ti, trdnfen; zaigrd-m, -ti, funfeln; fid) geigen ; jagoda, -e, bie SBcere; bfgle, bfgel, pl. t., bic Hriicfe; pojdta, -e, bic £)iirbe; cenjica, -e, bab Sbrbd)en; vinar, -rja. bcr § cifer; častnik, -a, bcr Offigier; svetinja, -e, bic 9Rebait(e, Orben: koča, -e, ©iitte, ein fl. |)audc[jen ; žal. teib, jdjlimni; siromdški, -a, -o, dnniid): do mdla da ne sdma, faft aficiit. §eute Ifaben mir cinen fd)bnen ltnb guten SRarfttag; benn bic 8eute finb aud nat) unb fern (aud ber 9fdi)e unb $crne) auf ben Ijcm tigen ŠRarfttag gefomincn. ®er Ifeutige £ag ift fiirmatjr ein fdjimer .fperbfttag. Sad ift bein attcrer Sruber ? SRein ditercr ®ruber ift cin faiferlidjer Q3eantter. $)et mittlere Seg ift ber befte Scg. 23ift bu Ijcute iniibe con ber $agb nad) |)aufe gcfommen ? $d) bin Ijeute fetjr mitbe bon ber $agb nad) §>aufe gefonuncn. 5Riid)tern unb nidjt tvunfen foii ber aRenfd) jebe feiner |)anbtungen iibertegen, beoor er fie unternimmt (lotiti se), $n ber oerfioffcncn iRadjt mufte an ber ©trajje cin grojfed Ungliicf gefdjetjen feitt; bcnn in atfer griilj f)at ntan f)eute an ber ©trafje einen SRann gefetfen, ber gang gerriffen, gerrauft, blutig, im Slntligc »crunftaltet unb gerfcf)tagen in ber fot^igen ©traffengrube getegen ift. — ©er mieoiette mirft bu fjeuer in beiner CSIaffe fein ? §eucr merbe id) entloeber ber britte ober ber »iertc fein. Ser mirb benn bcr erfte ? ©er erfte mirb cin guter grcunb »on mir fein, bad ift bcr ©of)n bed ©irectord. 3Ran muf) felfr ffeigtg unb ftrebfam fein, menn man unter 40 ©d)iitcrn ber erfte fein miif. Sin bbfer SRenfd) f(iet)t, menn it;n and) nietnanb jagt, ein geredjter ift bagegen unerfdirocfcn. ©n ftooenifdjcd ©pridpuort fagt: SRcIfr ift mert ein crfpartcd Si, ald ein aufgeget)rter £>djd. iDZerfe bir bad maffrc ©pridjmort unb Ifabe ed ftctd »or »ugcn: Ser pod) fommen miff, muf feften Sittend (feft im Hupfc) fein. — ©eftern fam ein frember, etegant gefleibeter §>etr in unfere »erlaffene unb mentg tefannte, »on citier ©tabt ober cinem 3Rarfte fepr mcit entferntc ©egenb (kraj). ©er frembe §err Ijat bie gange ©egenb burd)- manbelt unb fid) biefelbe genau angefefen; gufetjt untertpelt er fid) nod) frdf)Iidf) mit einigen Sauern unb munberte ftd) bariiber, bajj biefe fdjone ©egenb fo tange ben fremben Seuten unbcfannt unb »on itjnen unbcfudjt geblieben fei. 12 * 180 razmesdri-m, -ti, gcrfleifd^ett, »er- marljiv, -a, -o, ftrebfam; ®a bcitt ©looenifdjen ein jetbftdnbicjer Strtifel mangclt, jo fann bad Slbjectio nicfit toie im ©eutfdjen bur dj ben Strt it el in cin ©ubftantio uertoanbeit toerben nnb ben £rager oon ©genfd)aften be- jeicbncn, ionbern bad flooenifdje SIbjectic mirb, menn cd cine ^erjon bejeidjnen jod, entmcbcr burdj ©uffijce fubftantioiert, ober cS roirb bemfelben ein entfpredjenbež ©ubftantio liinjugefugt. ^eipt alfo: ®>er$ranle bcbarfberSlrjnei — bolnik ober bolni človek potrebuje zdravila, nnb nidjt: bolni potrebuje zdravila. a) ®ie midjtigften ©uffije, burcE) toeldje bie Slbjectioa fubftantioiert toerben fbnnen, finb: fiir bad Mase. -ik -ec, -ež, -ak; fiir bad Pem. -ica, -ka, -iikinja. 1. ®em mannlidjen ©ubftantio auf -ik entfpridjt ineift ein medu lidjeS auf -ica, ald: bolen — boln-ik, ber Sranfe, boln-ica, bie Hranfe; grdšen — gresn-ik, ber ©iinb^afte, ©iinber, grdšn-ica, bie ©iinberin; popoten — pop6tn-ik, ber 9teifenbe, popotn-ica, bie fRcifenbe; nevdren —- nevern-ik, ber Unglaubige, nevdrn-ica, bie Ungtdubige; načelen — načeln-ik, ber SSorfi^enbc, načeln-ica, bie Oberin. 2. ®em mannlidjen ©ubftantio auf -ec entfprtdjt meift cin tueib- lidjed auf -ka, aiž: tdj — ttij-ec, ber fjjrembe, tiij-ka, bie fjjrembe; zndn — znan-ee, ber Selannte, znan-ka, bie 33efawtte; rejen — rejen-ec, ber ipflegling, rejen-ka, bie ^5fIegeto<^»ter; sldp — slep-ec, ber 23linbe: sdm — sdmec. bad SDfdnndjen, sami-ca, baž Seibdjcn. 3. ®em mdnnlicben ©ubftantio auf -ak cntfpridit meift ein meib- lidjed auf -akinja, aid: divji —- divj-dk, ber SBilbe, divj-dkinja, bie SSilbe; gluh — gluh-dk, ber Skutbc, gluh-dkinja, eine geijbrlofe toeibl. iperfon; prčst — prostdk, ber einfadje gemcine 2)1 ann, prost-dkinja; nov — nov-dk, ber 91euling, nov-dkinja. unftalten ; neprestrašen, -a, -o, unerfdjrocfen; 68. £ectton. Sie ©ufiftttutikicvuug Deš 3U>jectib§. 181 4. ®ie burdj bag @uffij -ež gebilbeten mdnnlid)en ©ubftantioa bejeidjnen getooljnlid) ^erfottett mit fd)Iedjten ©igenfdjaften, alg: grd — grd-ež, cin garftiger SDienfd); hudoben — hudobn-ež, ber SBbSartige, si3bfc; poseben — posebn-ež, ein fonberbarer SDtenfdj, ©onbevling •, lakbmen — lakomn-ež, ber (Seigige; siten — - sitn-ež, ein Idftiger Hitenj! d). Aitmcrknng: Sn ber ffooenifc^en @prad)e miiffen Stnjectioa, bie burcfi eiiten felbftdnbigen Slrtifet, buš ift biirdb baž SemonftratiBpronomen jubftantiBiert er» fcbeinen, gemieben unb burcf) ©ubftantiBa erfetit voerben. @o fagt man ftatt: Ktero kravo si dražje prodal, to pisano ali to črno? gut floBenifcf): ktero kravo si dražje prodal, brezo ali dimijo, sivko ali belko, rudeeko ali črnjevko? bie birtem obfr rauctifarbige, bie graue obet rneijje, bie rotfje ober fcfimavjeV b) $ ene 9lbjectioa, meld)e ber ©ubftantioierung oermittelft eineg ©uffipeg nidjt fdl)ig finb, toerben babnrd) fufcftantioiert, bajj man gum Stbjectio ein erttfpredjenbeg ©ubftantio, alg: človek, ljudjč, l)injufiigt; j. 53. ber ©efunbe bebarf nidjt bež StrgteS, zdravi človek ne potrebuje zdravnika. Rajši dobrim ljudem služim, kakor pa slabim zapovedujem, id) biene lieber ben ®uten, alg befeljle ben @c^tedjten. ©ettener gefd)ieljt bieg bei Stbjectioen, bie ber ©ubftantioierung oermittelft eineg @uffiyeg fal)ig finb, alg: hudobni človek se boji lastne sence, ber Soje fiirdjtet fid) oor feinem eigenen (Sdjatten, ftatt: hudob¬ než se boji lastne sence. Sftandjmat mirb aud) bag baju gef)origc ©ubftantio auggelaffen, unb fobann oertritt bie jufammengefe|te Slbjectioform bag beutfdje fubftantioierte 2tbjectio, alg: Pošteni se poštenemu druži, grešni pa grešnemu služi, ber @f)rlicf)e gefettt fid) gum gfjriidjen, ber ©iinbfjafte bicnt aber bem Siinbljaften. Zadovbljni imd kmalu dosti, ber ftu* friebene tjat batb genug. Hudobni beži, ko ga nihče ne podi. pravični pa je neprestr&šen. 3im ^dufigften toerben fubftantioifdj gebrattcfjt: moški, SDtann; JDtanngbilb; dom&či, bie ftauggenoffen; ženska, Sffieib, Seibgbilb; zakonski, bie ©(jeleute; zakonska, bie gljefrau; mlajši, bie 9tad)fommen; duhbven neben duhovnik, ber stariši, bie SItern, Somp. o. star. ©eiftlidje; Anmerkuitg: $ur ftavferen .fjerBorpebung ber in bem 'JtbjcctiB liegenben (Sigenfcpaft »irb rjfterS ba§ StbjectiB fubjlantioiert unb bent ©ubftantiB nacbgefept, atž: ptica pevka, ftatt pevna ptica, ber ©ingBoget; lev kosmatinec, ftatt kosmati lev, ber befjaatte Siitne; šiba strahovalka, ftatt strahovalna šiba, ©trafrutpe c) Oljne ©rganjung eitteg ©ubftantiog begeicfinen gerodtjniic^ bie 9ibjecttoa auf -ski tm Neutrum singularis bag Sanb beg burtf) bag bem 3lbjectio ju ®runbe liegenbe @ubftantio bejeicbneten 23olfeg, alg: Nčmško, 't)eutfcf)(anb, — nemški, beutfdj, — Nemec, ber £>eutfc£)e; 182 Laško, ^talien, — na Laškem, in $talien, — Lah, ber ^taliener; Francosko, jjjranfreidj, — na Francoskem, — Francoz, ber ^ranjofe. Ebcnfo.- Tursko, SSTiirfei; Štajersko, ©teiermarf; Koroško, Sarnten; Krhnjsko, šrain; Avstrij&nsko, Defterreidj; Angleško, Engianb; Ogersko, Ungarn. Orehove luščine. Neki star knez na Nemškem je bil pravičen gospod. Nekoliko hudobnežev se je zatorej zoper njega spuntalo in zapriseglo umoriti ga. Podkupili so nekega tujca, pravega divjaka in ljudomorca, da bi ga prihodnjo noč umoril. Stari knez se ni nadejal, kaj ga čaka. Zvečer ga še vnuki, prav ljubeznivi otroci obiščejo. Blagi dedek je prav dobre volje med njimi in jim jabelk, hrušek, grozdja, pa orehov postreže. Kedar so vnuki odšli, gre knez k počitku in brez skrbi zaspi. O polnoči se zmuzne hudodelnik skrivaj v grad in rahlo spal¬ nico odpre. Blagi knez je trdno spal; ponočna svetilnica je za ze¬ lenim krovom na strani brlela. Morilec je svoj ostro zbrušeni meč potegnol in ga približujoč se postelji v gospoda pomeri. Pa kakor bi ustrelil, zatruši v prebivalnici nekaj tako glasno, da knez iz spanja poskoči. Takoj ko peklenca ugleda, popade samo¬ kres, ki je pri postelji na steni visel in ga v morilca pomeri. Hudo¬ delec se je pa tako prestrašil, da mu nož iz roke pade in da ga začne usmiljenja prositi. Moral je v železje iti in povedati, kteri hudobnež ga je najel. Knez poišče, kaj bi bilo tako glasno zatruščalo. In poglej, — enemu otroku je orehova luščina na tla padla, in ravno na to je morilec stopil. „Dobri bog“, reče knez, „orehova luščina je meni po tvoji previdnosti življenje otela, hudobno kovarstvo razkrila in spravila nevredneža pravici v roke.“ spunta-m, -ti se, ftcfj oerfdjtobren, empbren; podkupi-m, -ti, beftecfjen; nadejh-m, -ti se, fjoffen, ermarten; zmuzne-m,-notise,fpneinfd)leicf)ett; brli-m, brle-ti, ffacfern; zbriisi-m, -ti, jdjletfen; pomeri-m, -ti, anmejfen, gielen; zatruši-m, -ti, ISdrrn, ©eraufdj zatrušča-m, -ti, J macfien ; ljudomorec, -rca, SEJJorber; dedek, -a, ©rojjoater; svetilnica, -e, Sampe; krov, -a, SDetfel, ©djitm; morilec, -lea, SJtdrber; samokres, -a, iJSiftole; luščina, -e, ©djctle; previdnost, -i, SSorfe^ung; kovhrstvo,-a, Snete, ® er jdjmorung; skrivaj, Ijetmlidj, oerftecft. 2Betm ber 53Itnbe ben SItnben fiifjrt, jo falien feetbe in ben ©raben. 2Bo ift euer ©peifejtmtner ? Unjer ©petjejitnmer ift gleicfj ne6en bem isocfjtafjimmer. $n unferer ©egenb gibt ež »tele Sabine, Saube unb 183 ©tumme, bie nur »on milben ©aben guter SRenfdjen leben. Gin Ciigner unb 23bfemidjt roerben nidft leidjt fdfatnrotff (befattt [oblije-m] bie ©cpamrdtpe). ŽIBeIdjen Odjfen paben @ie auf bent ^eutigen DJiarfte »erfauft, ben m e i 6 e n ober g r a u e n ? Ifabe ben toeigen »crfauft, ben grauen aber um einen meijjenfdrbigen umgetaufdft. SBeldje Suff gibi beffere SRildf, bie rotlje ober bie meifje? 33eibe, fornopl bie rotljc alž bie tceijje geben gute SJJild^, aCtein bie birfem unb raudjfarbige Ijaben ftetž bie befte unb fettefte 2Rildi. ■— 8eute, bie menig toiffen unb menig geiernt paben, firtb oft bie aufgeblafenften 2R e n f d) e n. ®ie fleinen .fjunbc unferež fRadfbarž, biefež befannten f o nb er ba ven SRenf d) e n, finb mapre Sraužfbpfe. ©ie 2R d n n e r folien um bie @elef)tfam£eit unb bie iBoplfaffrt bež 33aterlanbež, bie g r a u e u aber um bie iReiniidjfeit unb anbere Ifaužlidjc 33erridftungen beforgt fein. — ©er ©ebirgžgug, ben mir Jčaramanfen nennen, trennt Sarnten »on Srain. $n Oefterreid), Ungarn unb ©teiermarf madjfen trefflidje SBeine. 2Ber ein eprlicper SRenfd) fein miii, bavf nidjt anbere Šeute neden, ilfnen nic£)t nadjaffen unb bie Strm en nidjt »erfpotten, fonbern mufi bie SBanbcrcr unb bie iRadjbavn in IRuIje laffen. zameni-m, -ti, umtaufdjen; draži-m, -ti, neden, reijen; oponiša-m, -ti koga, nadjdffen ; zasmehuje-m, -oviti, »erladjen, »erfpotten; obednica, -e, I ©peifejintmer, jedilnica, -e, J ©peifefaat; rudečica, -e, @d)amrotije; pšeničnjek, -a, ein meijenfdrbiger ©<$«; prospeh, -a, 2Bolj(faf)rt, ©ebeifjen ; opravilo, -a, 33erridjtung; pogdrje, -a, ©ebirgžjug; Karavanke, pl. t., Saramanfen ; hrom, -a, -o, tafjm, hromeč; miitast, -a, -o, ftumrn; mitec, -tca, ber @tumme; siv, -a, -o, grau; sivec, -vca, ber ©vaue, ©raufopf; ošiben, -bua, -o, podjmiitljig, aufgeblafen; ošibnež, -a; poseben, -bna, -o, fonbcrbar; posebnež, -a; kbdrast, -a, -o, frauž, gefrauft; kodrež, -a, Sraužfopf; pošten, -a, -o, cfjrlid); poštenjak, -a. 69. £ectton. $te ©iUmttg Dcr iperfoitett; «ttD $rcm&ttttmen. A. ®ie iperfonennamen merben rtidfet blofj auž 2tbjecti»en (fie^e 68. 8ect.), fonbern aud) auž ©ubftantioen unb 93erben gebilbet. Qur Silbung ber iPerfonennamen auž @ubftanti»en unb 33evben bienen inžbefonbere folgenbe ‘Suffije: 1. -45 (fem. - ac-ica ) bient, an 33 e rb a lfi a m m e gefiigt, jur ffiejeidjnung ber iperfon nad) iljrer $ ef djaf ti g u n g: kov-ič, (sdimieb, — kovA-ti; kop-ič, ©raben, — kopiti; kroj-ič, ©djneiber, — krojiti; or-ič, Ideržmann, — oriti. Fem. kov-ačica, kop-ačica, ber-ačica m. 184 2. -An (fem. - an-Jca ) fennjeidfnet, an 2lomitta propria ober appellatioa gefiigt, bic ^erfonen na dj iljrer £)eimat, ®omicit ober & l a u & e n: Azij-An, Hfiate — Azija: mešč-An, ©tabter — mesto; Celj-Au, ©tCtier Celje; trž-An, Sžarftbemobner — trg; Celovč-An, Slagenfurter, Celdvec; vašč-An, ®orfbemoi)ner — vas; Gradč-An, ©rager — Gradec; kristj-An, Efjrift — Krist; Rimlj-An, 9?omer — Rim; luter-An, Suteratter — Luter. Fem. AzijAnka. Celjanka, meščAnka, luterAaka :t. 3. -Ar (fem. -arica, entfprecfjenb ber beutfcpen ©nbfilbe -rr) bejeidjnet, meift ati ©ubftantioa gefiigt, ‘jlerfonen nadj iprem ©e= f cf) a f t e: gosl-Ar, 33io(infpieIer— gbsli,p.t.; vrtn-Ar, (Martner — vrten; knjig-Ar, 33udji)dnb(er — knjiga; pis-Ar, ©djreiber — pisati; mes-Ar, ^ieifdjer — meso; tis-kAr, Sudjbrucfer — tiskati; mlin-ar, SJtiitler — mlin: tes-Ar, 3' mmermat " :t — tesAti. zid-Ar, Maurer — zid; Femin. mlinarica, mesarica, vrtnarica. 4. -ec (fem. - ka ) be^eidjnet, an 93erbalftamme ober an baž ‘participium prat. act. II. gefiigt (roobei ba§ l aucp in ber ©dfriftfpradje bfterž alž v erfcfjeint), ^erfonen nacfi iljrer SC^dtigfeit: g6d-ec, SKufifer — g6sti; kup-ec, Taufer — kupiti; kos-ec, SDIdlfer — kositi; jezd-ec, Steiter — jezditi; igrAl-ec, (Spieler — igrAl; Femin. igrAlka, plesAlka, zmagAl-ec, @ieger — zmagAl; svetovAl-ec, iRatijgeber—svetovAl; tkal-ec, iBeber — tkal; piv-ec, ®rinfer — pil; delAv-ec, Slrbeiter —• delal, morilka, pevka, delAvka :c. 5. -telj (fem. -teljica) begeidjnet, an SSerbalftamine gefiigt, ffanbeinbe $ e r f o n e n (nomina agentia); čitA-telj, Sefer — Citati; rodi-telj, (Srjeuger — roditi; pisA-telj, ©djriftftclier — pisati; uči-telj, Seljrer — učiti. Femin. pisateljica, učiteljica, pospešiteljica ic. B. ®ie griedjifdjen unb lateinifcpen ^erfonem unb ©rtSnamen merben im ©tooenifcben entmebcr auf ©rtinb ber Stominatio* ober @ e n i t i o f o r m gebilbet. 1. 5tu8 ber 'Jtominatioform merben jene $erfonen» unb Drtdnamen gebilbet, roeldfe im 9lom. unb ©en. gteid) oiele Silben Ijaben, u. g.: a) bie 9tamen auf -as, -es, -is, -on, -os, -us, -um baburdj, bafj bie (Snbftlben abgemorfen merben, a(§: Epaminond — Epaminondas; Amfipol — Amphipolis; Demosten — Demosthenes; Adran — Adranem; 185 Eshil — Aischylos; Avgust — Augustus; Prob — Protms; Tarent — Taren tunr, ober mit eingefdjaltetem eupf)omfd)em e: Aleksander. Alexandros; Patrokel — Patroklos; Patem — Patmos. ®el)t btefen ©nbfitben etn 23 očal ooraub, fo lutrb nad) il)ver 216= merfttng cin j angefiigt, alb: Enej — Aeneas; Menelaj — Menelaos; Brundizij—Brundisium; Periklej—Perikles *; Timotej — Thimoteus; Kartuzij — Canusium ; Zeus Ifeijjt: Zen, Zena, nad) bcnt @tamm: Zr t v, ©en. Zi]v-og. Anmrrluing: ©te fftamen auf -as, -ias merfen bfterb nur bab s ab, alb: Leonida — Leonidas; Luka — Lukas; Pelopida — Pelopidas; Jeremija — Jeremias. ©te Stamen auf -um, befonberb Sanbernamcn, fiigen gevn nad) 9lbtuerfung beb -um bie @ilbe -ja an unb tuerben meibltdi, alb: Lacija — Latium; Samnija — Samnium ; Begija — Ehegium. b) ®ie im Singular auf -a unb -o (Nola, Sappho), im Plural auf -ae unb -i, gried). ca unb m (Athenae, Delphi, 'ADrpai, Jekcpoi) aubgeffenben (Sigennamen merben in biefcv $orm alb Jiominatioc bet» bel)alten unb regelmdfjig becliniert, alb: Nola ©en. Nole; Sapfo, ©en. Sapfe. ©te gried)ifd)en unb lateinifdfen Pluralia tantum merbevt audj im @loocnifd)en nur im Plural gebraudft, alb: Atene, Aten, Atenam, v Atenah tc. 2. ©te ©igennanten, meldte im ©enitio eine @ilbe mef)r belotnmeu, merben aub ber ©enitiofovm gebilbet, inbetn man 6ei ben tnannltd)en ©tgennamen bie ©enitibenbung megldfjt, alb: Ajant — Ajas (Ajant-os); Ksenofont — Xenophon (Xeno- Ciceron — Cicero (Ciceron-is); phont-os); Katon — Cato (Caton-is); — bei ben meiblidjen tuirb bagegen nad) SBeglaffung bev ©enitiuenbttng nod) ein -a angefiigt, alb: Helada — Hellas (Hellad-os); Cerer-a — Ceres (Cerer-is); Vener-a — Venus (Yener-is); Artemid-a — Artemis (Artemid-os). Učitelji modrosti. Učitelji svetne modrosti so dvojni: živi in mrtvi. Živi so modri in skušeni možje, kteri nas s svojimi umnimi in previdnimi sveti, ali pa s svojimi lastnimi deli in zgledi podučujejo. Take učitelje je imelo veliko slavnih mož in mnogo jih je v svojih mladih letih * $ie griecfjifclien Sigennamen auf -z/lifg: Hegr/lrg merben atle auf -klej gebitbet, meit fte aub -y.Xerfi: 'HfJf.c/.lirg contrabiert finb. 186 obračalo svoj duh k takim starim in sknšenim možem, kakor vodi¬ teljem svojim, ter se iz njihovih del in zgledov podučevalo. Drugi učitelji so mrtvi, namreč knjige omikanih in skušenih mož, v kterih so nam zapustili različne nauke in sporočila. A ti so tudi dvojni: eni so sestavili to, kar so si po svojih izkušnjah pri¬ dobili, v gotove nauke in pravila, med njimi so Platon, Aristotel, Ciceron, Seneka; drugi pa so pisali o splošnem vladarstvu sveti. Ti so zgodovinarji, ki so pisali o kraljevstvih, državah, vojskah in slavnih vladarjih in zaznamovali različne zglede srečnih in nesrečnih zgodeb človeških ob časih miril in vojske. Med zgodopisci so nekteri, ki so pri dogodkih, o kterih pišejo, sami osebno bivali in imeli o njih dobro vednost. Tako je Tukidid pisal o bojih med Sparto in Atenami, v kterih je sam bil med po¬ veljniki ; tako je Ksenofont pisal v vojski Čira mlajšega z bratom Artakserksom in o bojih narodov grških, v kterih vseh je bil sam tudi poveljnik; tako je Polibij pisal o vojskah Scipiona Afrikana. kteremu je bil sam učitelj in svetovalec; tako je Cezar popisal svoje boje, ktere je bil z Galci in s Pompejem. Drugi pripovedovalci pa so taki, ki sicer niso bili pri nekterih dogodkih osebno navzoči, a napisali so vendar zgodovino o njih, upiraje se na to, kar so posneli iz verjetnih starodavnih spominkov. Tako je sestavil Ksenofont Ciropedijo in premnogo drugih zgodovinarjev svoje povestnice. Tako je na pr. spisal Livij svojo rimsko povestnico; tako je spisal Kornelij Nepot o Agezilaji, Alcibiadu, Katonu, Cimonu, Epaminondu, Hamilkarji, Hanibalu, Temistokleji, Timoleontu in drugih. Akoravno pa so nauki in sveti živih učiteljev prijetnejši in ko¬ ristnejši, vendar tudi mrtvi in nemi učitelji niso manj hasnoviti, tako da ne smemo njihovih naukov nikdar zametovati. zaznamuje-m, -ovati, anmerfen; zametuje-m, -ovati, nerroerfen; sporočilo, -a, SJladjridjt; vladdrstvo, -a, .jperrjdjaft; zgodovinar, -ja, I ©efcf)icijt* zgodopisec, -sca, j jdjreiber; spominek, -nka, T)enfma(; starodaven,-vna, -o, altertpmlid); verjeten, -tna, -o, glaubmitrbig; hasnovit, -a, -o, nii|lid); navzoč, -a, -e, anmejenb. ®ie groften S?iibtjauer unb 23aumeifter ©riedjenianbž maren 3 e ttng itttl) sBe&cutung Dcr 'Mjcctitm. ®ie flooenijcfjen 2(bjectioa ftnb ber 2?orm im d) entmeber A. i|3artb cipia, ober B. Sbleitungen auč ©ubftantioen, ©erben, J3eit= unb ©rtb* aboerbien, ober C. 3 u f ammen ! e ft un 3 en - A. Sion ben i|3articipien fbnnen brei alž Jlbjectioa ge&raudjt icerben: 1. ®až iPartidpium prdf. act. (j. 53. Sect.): rudeč, -a, -e, rott) — rudeti; vr6č, -a, -e, fjeifi — vreti; goreč, -a, -e, brennenb — goreti; umrjoč, -a, -e, fterblicp — umreti. 2. ®a§ i|3articipiuin prat. act. gnil, faul, rnorfcfj — gniti; ogorel, oerbrannt, gebrdunt — ogorčti; zamčlkel, tjeifer — zamčlknoti; zmfzel, erfroren, 1 zmfmoti; mrzel, falt, zrčl, reif — zorčti, reifen; II. (j. 42. Sect.): otekel, angefditoolien — oteči; ozebel, erfroren — ozebsti; stekel, iciitfjenb — steči; ostaršl, dltlicf) — ostareti; zastarčl, ceraltet — zastarčti: pretekel, oergangen — preteči. 3. ®ač ifkrticipium prat. paff. (f. 54. 8ect.): učen, gelel)rt — učiti; zndn, befannt — znati; prepovedan, oerboten — pre- zapuščen, nerlaffen — zapustiti, povedati; B. ®ie midftigften Silbungžfilben, cermittelft roelcf)er bie Sibjectioa gebilbet toerben, laffen ficf» b eg ii g li ifirerSebeutung gruppem rceife jufammenfaffen, alž: 188 1. ®en 33eft^ ober (Sigentljum bejeidjnen bie 31bjecti»a mit ben ©uffijen: -in, -ina, -ino: mater -in, ber 9)tuttev ge^ortg, ber SJhitter*; -ji, -ja, -je: ovc -ji, bem @djaf ge^orig, @djaf*'; -ov, -ova, -ovo: brat-ov, bem 23ruber ge§cirig, bež 33ruberd=; -ski, -ska, -sko : eesar-ski, taiferlidj (f. 32. 8ect.). 2. (Sine Sle (j nlidj f ei t ober anfjaftenbe(Sigenfdjaft briiden and bie Sbfectioa mit ben ©uffijen: -ast, -a, -c (beutfdj *fbrmig); cev-ast, rbijrenfbrmig — cev; jajč-ast, eifbrmig — jajce; srč-ast, Ijerjfbrmig — srce; igl-ast, nabelfbrmig — igla. -av, -a, -o (beutfdj =ig); gub-av, -a, -o, faltig — guba; gfč-av, fnotig — grča, dlakav, -a, -o, Ijactrig — dlaka; krv-av, blutig — krv, -i. -en, -a, -o (beutfdj >ig djaft): greš-en,-šna, -o,fiinbljaft—greh; glad-en, (ungrig — glad; praš-en, ftau&ig — prah; mleč-en, iDltldp — mleko; smeš-en, tdc^erlic^ — smeh; vod-en, mdfferig — voda. -iv, -a, -o (oft mit eingefcf)altetem lj ober nj); erv-lv, luurmftidjig —- .črv; škodlj-lv, fd)dblic£> — škoda; plesn-iv, fdjimmelig — plesen; šalj-fv, fdjerjljaft — šala. -nji, -a, -e, gefeilbet »on unb ©rtdabperbien, jur 33ejeidjnung ber $eit unb bed Orted: današ-nji, lieittig — danes; pred-nji, ber SSorbere — predi; ietoš-nji, £>e«rig — letos; gor-nji, ber Obere — gori. 3. (Sine giille ober nost. -i, ) trnina, -e, bie mžh, -a, mahčvje, -a, ■BlooS; jelovina, -e, Stannenljolj; raznoličen, -čna, -o, ungleidjartig ; mrščen, -čna, -o, bunfel, bdmmerig; resnat, -a, -o, mit fRifpen oerfeljen; neraztaljlv, -a, -o, unfdfjmeljbar; pritličen, -čna, -o, jroergljaft, 3merg«; usnjat, -a, -o, leberartig; velik&nski, -a, -o, grofjartig. SBie befdjaffen finb bie Slčitter euerer ©artenblumen ? 33 crfd)ieben= artig finb bie gortnen ber Sldtter unjercr ©arten&lmnen; einige Sldtter finb roljrem unb glocfenfbrmig, anbere ^erg® unb eifbrmig, unb einige mieberum nabelfbrmig. SBarum ift Ijeute ber ilftonb fidjelformig ? £)er SJionb ift Ijeute fichelformig, meil mir ba§ lefste SSiertel §ahen. Stuf ftcinigem unb fanbigem S3oben mdcfjft fcin guteS ©etreibc. Oherfteiermarf ift cin fefjr ge&irgigeS unb felfenreidjež 8 anb. ®ie jpdufer ber urnlten Šlaoen maren auž ,f) o 13 unb grbe. ®ie alten @laoen maren gegen jebermann giitig, barm^erjig unb gaftfreunblid). 9Baš fiir ^riidjte finb fdjon in ber $ e £3 e it in eueretn ©arten ooltfommen reif? ^n un= ferem ©arten finb jetjt Hirfdjen unb einige Sirnen unb Slepfel »oth tommen reif. ffioran (na čem) erfennt man benn iljre »olltomtnene 9ieife ? ^l)rc 91eife ift fiir unfere Slugen fidjtbar; benn reife $irfd)en finb roti), bie Sirne« golbgetb unb bie Slepfel roti)* unb gelbmangig. 2 Beldie§ D&ft ift bir am meiften ermiinfdjt? Slnt meiften finb mir bie 191 23irnen crmiinfcfjt. $ft beine neue ©ommerffeibung anS ®udj ober aud Seinmanb? SReirte ©omtneranjiige finb alte aud Seinmanb, bte ©inter^ fleiber aber and ®ucfi. ©ad fiir einen §ut faufft bit bir fiir beit ijeurigert ©ommer, eitten ff?ilj= ober ©troI)f)Ut? f^iiv ben feurigen fjeigen ©ommer faufe icfj mir einett ©troI)f)ut; benn mit tneinem le^ten $ilj§ut mar id) ben oergangertcn ©oni m er gar nidjt jufrieben. ®urcf) (po) ftjdeifj unb 2fudbauer ift affed ju erreid)en (erreid)bar), unb fel&ft bie fdjmierigften •jpinberniffe ftnb ju uberminben (iiberminbbar). $n ber Statur barf nidjtd unoerdnberlidj genannt merben. ©oraud finb cuere ®ifdje nnb ©tiifilc? ®ic Sijdje finb aud fpolj unb ©tein, bie ©tiifjle aber and @ifen. iDJandjc ŠUenfdjen Ijaben bie menig beliebte ©igeufdiaft, bajf fie unerbittlidj unb unocrfbfmltd) finb. ©in janferifdjer SNenfdj beginnt oft ju ftreitcn, menn er and) oon niemanben ein le ib c d ©ort ge£)brt f)at. oblika, -e. I . . podbba, -e, J ue S' ovm srp, -a, bie ©idjel: krajec, -jca, bab ©nbe, 'Dionbed* oiertel; stanovitnost, -i, vztrajnost, -i, Sfudbauer; zlpSC-e ,}^ 11 ^ 5 zvončast, -a, -o, glocfcnfbrmig; peščen, -a, -o, fanbig; milosrčen, -čna, -o, barmt)erjig; klobučinast, -a, -o, fitjig, ^i(j=; slamnat, -a, -o, ©trot)--; ujeda v, -a. -o, jdnferifdj. 71. £ection. Ste iBilbuttg bet' $cmututit»a. ®ie jioocnijd)e ©pradje bebient fid) juut 21 u d b r u ct b e d 2 1 e i n e n, $arten unb 8 i e b I i 4 c n Ijauftg, indbefonbere in ©ebiepten unb 23olfdliebern, ber ®eminutioa ober 23erfleinerungdmbrter. ®d fbnnen ©ubftantioa, Slbfcctioa unb Slerba oerfleincrt merben. A. 23ei ber ®eminution b e r © u b ft a n t i o a mujj bad © e f dj 1 e dj t beriidfid)tigt merben: a) ®ic mdnnlidjen ©ubftantioa merben oerfleincrt burd) bie ©uffipe: -ec : brat-ec, ©riiberdjen — brat; kot-ec, ©iufeldjen — kot; vft-ec, ©artdjcn — vrt; zv6n-ec, ©Ibcflein — zv6n; -ek: sin-ek, ©blfnlcm — strič-ek, Dnfelcpen — -ič : grdd-ič, ©djlojjlein — čfv-ič, ©iirmdjen — b) ®ie meiblidjen ©uffipe: -ica: gldv-ica, Sbpftcin — roč-ica, |)dnbd)en — ptič-iea, Sbgclcin — sin; n6ž-ek, SOiefferd^en — nož; - stric; klobuč-ek, fmtlein — klobuk. - griid; kralj-ič, gaunfbnig — krdlj; črv; gfm-ič, ein 11. 23ufd) — grm. ©ubftantioa merben oerfleincrt burdj bie glava; zvezd-ica, ©ternleiu — zvezda; roka; megl-ica, Slicbcldjcn — megla; ptica; vil-ice, ©Bgabcl — vile. 192 23ci confonantifdj aublautenben ©ubftantioen fallt bab -i oon -ica meiftenb toeg, alb: živ&l-ca, anb živ&l-ica, $§ierd)en — živžl; vas-ca, ein fl. ®orf— vas; stvdr-ca, ein fl. ©efdjbpf — stv&r; ltič-ca neb. luč-ica, 9idjtd)en — m. -ka: mam-ka, SHiitterdjen — mama; žen-ka, 2Bci&djen — žena; miš-ka, 'JJtdubdjen — miš. gos-ka, ©dnbd;en — gos. c) ©ie f d c£> t i c£> e n ©ubftantioa toerben oerfleinert burcf): •ce : vln-ce, ber licbe 9Bein — vino ; drev-ce ober dreves-ee, SBSumdjert — drev6, drevčs-a; per-ce ober peres-ce, $eberd)en, Sldttdien — perb, perbsa; mest-i-ce, ©tdbtdjen (mit eingejdjobenem i) — mesto. -iče : grozdj-iče, bie ©rdubdjen ■—grbzdje; llstj-iče, bab fl. Sanb — listje. $n ber Sinberfpradjc unb im ©one ber giebfofnng toerben baufig bie ©eminutioa nod) einmal oerfleinert, nnb jtoar: -ek: slnč-ek, liebeb ©bfmlein — sinek, sin; čfvič-ek, liebeb fleineb SSJiirmdjen — črvič •— črv; k6šč-ek, ©tiicflein —■ kosec — kos, @tiicf. 2. bie toeiblidjen bnrdj : -ica: mamč-ica, liebeb ffltiitterdjen —- mamica mama; stvarč-ica, liebeb fleineb ©efdjopf —■ stvbrca — stv&r; glavlč-ica, liebeb $bpfdjen — glavica — gldva. 3. bie jdd)lid)en burdj: -ice: vlnč-ice, liebeb JBeindtcn — vlnce — vino; sčlnč-ice, liebe fleine @onne — sčlnce; gnezdič-ice, liebeb fleineb Dteftdjen — gnezd-ice — gnezdo. B. SSiel feltener alb bie ie ®tbtributto$a(jlen ftetjen ftatt ber ©ranb^atflen bet @ub* ftantioen, bie mtr im Plural gebraudjt rnerben (Pluralia tantum), alb: dvoje duri, jmei Siguren; petere grablje, fiinf Slemen; troje bukve, brei tSiidjer; šestere hlače, fedjb §ofen; četvere vilice, mer ©abeln; desetere vile, getjn |)eugabeln. £)aneben lomntcn and) bie ©runbjaljten »or, alb: pet, ščst, deset 2C. grdbelj, hlač, vil. ®ie tjaufigften Pluralia tantum fittb: mlinci, eine Strt ftadjer $ud)en; možgani, furntnarl, ©efjirn; otrobi, Šleien; rbzanci, gefdjnittene Shtbeltt; senci, bie ©djldfen; starigi, bie ©Itern; zmedki, bie Diiiljmiilcf); — bukve,' bab ©ud), pl. oon bukva, bie ©udje; burke, $offen; citre, gitljer; gače, Unterjiefjljofen; gare, fctrren; grdblje, Stegen; hlače, |)ofen; klešče, gange; lisice, ^janbfeffeltt; mekine, Sleien; pomije, ©piilidjt; škarje, Sdjere; toplice, marmeb ©ab; vile, §eugabel; vilice, ©jjgabet; — cepi, ®refd)fleget; duri, Sdjiir; gdsli, ©iolin; jasli, Srippe; obrvi, lugenbrauen; prsi, šSruft; sani, ©djlitten; zjedi, Ueberbleibfel einer ©peije; — drva, §013; jetra, Šeber; plača, 8ttnge; tla, Šoben; usta, iUlttnb; vešala, ©algen; vrdta, Sttjor, Slfuir. 2 . 5 £>ie litbtributiosaljlen bejeidjnen bie ©attung ober Strt, mie gmeierlei, breierlei, oiererlei K., alb: dvoji otroci, jroeierlei finber, trdje žito, breierlei ©etreibe; dvoje, petere griiške, jtoeierlei, fiinfertei ©irnen. llb neutrate ©ubftantioa bejeidjnen fie bie $al)t tebenber SBejen bann, luemt man auf einen UnterfdEjteb im ®ej d) le d) te ober liter fnnmeifen mili, alb: Dvoje goldbov, sdrnec in samica, jmei STaitben, etn SDžanndjen unb etn SBeibdjen. On imd devetero goved (nettn Štiitf ©iel)), ndmreč štiri vole, dve kravi in tri teleta. Dvoje ljudij je prišlo (ndmreč mož in žena) jutn Unterfdjieb oon: dvd člo- vdka sta prišla, jmei ! 3 Jženfd)en (gteidjen ©efdjtedjteb ober llterb). 3 . SDie ©istribtttiojaljlen merben ftatt ber ©runbjafjleti gebraudjt, menn ber gejdljlte ©egenftanb ein abftracteb ©ubftantio ift; alb; trojo krivico mi je storil, ein breifadjeb Unredjt l)at er mir getljan. Dvoja nesreča me je zadela, jmei Ungliufbfdlte, ein boppelteb Uttglittf §at mid) getroffen. 195 4. ®ie ©ižtvibutiogaljlen fteljen ofterg ben mit b c m črtite! nerjeljenen ©runbgaljlen gegenitber unb fjaben cine jufammen< fajfenbe Sebeutung, ate: Kaj se je peterim možem, ki so bili pri nas, zgodilo? maž ift b e n f ii n f fOiannern, — jugeftojjen ? Vsi četvčri pridejo zopet nazšj, allc bie ni er, bie jdmmtlidjen rier fommen mieber guriid. B. ®ie 3)iuitiplicati»ga^icn merben nur a b j e c t i n i j dj gebraudjt unb fteljen auf bie $rage: m i c o i c 1 j a dj ? m i e n i e l f d 11 i g ? @ie toerben ang ben Dižtributinjaljlen cermittelft ber ©njjije -eu obev -nat gebilbet, alg: edin, -a, -o, einfadj; četveren — četvčrnat, cicrfadj; dvdjen, -jna, -o, — dvojnat, -a, -o, deseteren — deseternat, geljnfadj; 3- 23- Seme, ki je v dčbro zemljo padlo, ddlo je stoteren sdd, fjunbertfdltige $rudjt. ®ic aJtultiplicatingaljten roerben in cinigcn ©cgenben ftatt ber £)ižtributiu 3 aljlen bci ben P1 u r a 1 i a t a n t n m unb abftracten @ n 6 ft a n ti c en gebraudjt, alg: dvčjne bukve, giuei 33iidjcr; četvčrne gnfblje, »ter Jtedjen; trčjno krivico mi je storil: dvdjna nesreča me je zadčla; obojna misel neben ob6ja misel je slaba. 3Utmrrlutng : ®ic jogenannten SSertljeilungžgaljtcn entfteljen burdj 33orfe|ung bež po nor bie ®runb» ober ©attungžgafjlcn, aiž: po eden, je ciner; po trije, gu brci; po dvd in dvž, po dvoje in dvoje, paar* tucife; po štiri in štiri, po četvero, gu Oieren. Koliko vil in grabelj hočete vzeti na travnike? Jaz vzamem troje vile in četvere grablje, vi pa ene vile in petere grablje. Kaj še iščeš v mi zni m' ? Jaz še iščem vilice, kajti ene vilice sem našel, obojih pa ne morem najti. Ali ste oboje škarje s sebčj prinesli? Obojih nisem zaradi tega s sebčj prinesel, ker so ene skrhane Koliko bukev si danes v šolo prinesel? Danes sem petere bukve v šolo prinesel. Zakaj ti je danes glava zmočena ? Zat6 ker sem pil dvoje vino, belo in črno, in od dvojega vina se mi hitro v glavi zmoti. Koliko ljudfj je bilo danes pri vas? Danes je bilo pri nas šestero ljudfj, in sicer dva gospoda, ena žena in troje otrčk, namreč dve deklici in eden deček. Koliko ljudfj se je pogube rešilo? Med pet¬ najstimi je samo petero rešenih, in sicer tri žene in dvoje otrčk. Koliko konj še imd tvoj sosed? Moj sosed še imd vedno desetero konj, namreč tri konje, pet kobil in dvoje žrebet, če je tudi zadnje dni deset konj prodal. Koliko ptičev si danes ustrelil? Danes sem samo sedmero ptičev ustrelil, in sicer dva divja goloba, tri jerebice in dva kljunača. — Kako mislijo tvoj oče o mojih zadevah? Moj občjeu — občjnat, beiberlei; trčjen — trojnat, breifadj; gmetfadj; stoteren — stoternat, fjunberri H; tisočeren — tisoččrnat, taufenb- facf). 13 * 196 oče imajo o tvojih zadevah dvojo misel, kterih mi pa še niso obja¬ vili. Zato ker sem mu jaz dvojno dobroto skazal, storil mi je on, kot pravi nehvaležnež, trojo krivico. Božji stolec ali mavrica je sedmer trak. Skrivnost, ki je trojim očita, postane hitro stoterim odkrita. Dvojna žalostna novica me je danes doletela, in sicer da je mojemu bratu dvoje otrok umrlo in da je mojim starišem četvero goved zbolelo. 513ie Diet ©tud 93iefj Ijaben @ie titt ©tatte? ^ei^t Ijabe id) nur n od; adjt ©tud (glava obcr rep), mtb gtoar gtoet Odjjen, brci Mije unb brci Miter, benn geftern t)abe id) ben breien Mufern, loetdje fdion fjeute bet eud) toaren, oier ©djjen »erfauft. ffiie Diet ©tud 93iel) Ijaben @ie ttod) gu oerlaufen ? 9tur oier ©tild oerfatife id) ttod), uatnlid) gneei Mtber unb giDei Mije. $dj toilrbc nod) gcrn gel)n ©tiid tanjen, unb gtoar oier Ddjfen, einen ©tier, gtoet Mije unb brei Mtber. §at man in euerent ©orfe a ud) Diet Meinoiel)? unferem ©orfe Ijat nur ein Sanbmann Diet Meinoief), unb gtoar ungefafjr fjunbert ©tild: f ii n f 3 i g @d)afe, gneangig gicgen unb breijjig Sdmnter. —iffiie Diet ^rentbe finb benn geftern 311 $f)nen gefomnten? ©eftern toaren fiinf $rembe bei und, unb gtoar gtDei §erren unb brei pranem ©inb fc^on bte fdtnmD lidjen fiinf fortgegangen ? 9tein; nur oier finb ljeute friifj fortgegangen, benn eine g-rau, bie eticae (malo) frdntlid) ift, ift guriidgeblieben. — 9Bie Diet Diedjen unb §eugabeln Ijaben bte Strbeiter auf ber SBicfe ? ©ie Strbeiter Ijaben geljn Stegen unb atf>t gtettgabeln auf ber SBiefe; alleitt ed feftlen nod) oier Diedjeit unb gneei §eugabeln, bie toir unč atte f e d) $ oont Stadjljar auSleifjen tttiiffen. — §aft bit fdjon atte (Sjjgabcltt gerei* nigt? ffjiinf ©abetn f)abe id) jd)on gereinigt, fieben (baoon) t)abe id) aber ttod) gu reinigen. fiaffen (dati) fid) atte gtobtf ©abetn gut reinigcn ? Sldjt ©ateetn taffen fidj leidjt reinigen, teter fann id) jeboc^ nicfit gang rein ntadjen. — 2 Bo finb ttteine gtoei §ofen? ©ringe ttttr beibe £jofen unb beibe §entben Ijer, bamit id) tttitf) anttcibe. 9Bie tetel (pcntben unb jpofen Ijaft bit benn? Qdj t)abc giobtf ftemben unb fiinf §ofcn. — zmoti-m, -ti, oertotrren; mtzuica, -e, bie ©ifdjtabe; kljunač, -a, bie ©d)nepfe; jerebica, -e, bad fKebljuIjn; trdk, -a, bad 93anb; skrivnost, -i, bad ©eljeintnid; bik, -a, j junec, -nca, j drobnica, -e, bad Minoielj; skrhan, -a, -o, ftunipf, abgeftunipft; zmešan, -a, -o, ) zmdčen, -a, -o, / očit, -a, -o, offenbar; ber ©tier; oerioirrt; 73. £ection. Saffctt, foUctt, miiffett, rnogett, foitnett, lt>er&c«. ©ic 93erba taffen, f o 11 e n, m ii f f e n, m 0 g e n, f o n n e n, 10 e r b c n , briidt man im ©tooenifdjen enttoeber burd) e i g e n e it)rer jebcdntaligcn ©ebeutung entfpredjenbe 93 e r b a ober bttrd) eine 93 e r bat- f o r ttt and. 197 I. £>až 93erbum laJfeit Ijeijjt: a) pustiti, ] pripustiti, dopustiti, dovoliti, in ber 93ebeutung dati, redi, ukazati, veleti, nehati, pustiti, in ber 93ebeutimg j in ber 93ebcutung ( laffen, J julaffen, 1 erlauben, l geftatten, befeljlen, Cjeipen, anorbnen, auffjoren, aufgeben. 3- 93. Pusti, dovoli mu storiti, kar hoče, laffe ifm tljun, maž er mili. Pusti otroka doml Dovolite mi domu, laffen @ie ni id) nadj §aufe (geljen.) — Daj se očetu podučiti, laffe bid) L'o m 93ater unter= ridjten (f. 64. 8 ect. b.). Jaz sem si dal ndvo suknjo naprdviti. Reci, da jedi prinesd, laffe bie ©peifen auftragen. Dal, ukazal ga je po¬ klicati, me pozdraviti, er liejj if)ii rufcn, er l)at m id) griijjcn laffen. — Nehaj, nehajte pisati, delati, obcr pusti, pustite pisanje, delo, laffen @ie baž ©djrciben, baž Slrbeiten. b) 8 a f f c n mirb aužgebriicft «) burd) bie 98 u n f d) f o r m, alž: naj le pride, laffe if)n nur fommen; naj beži, laffe iljn laufen; naj grem jaz, laffe niid) gelfen; laffe 311 , bafj idj g el) e (f. p. 31 2lnm.), ober /?) burd) ben^mperatio, alž: pojdimo! laffct unž gelfen ! Delajmo! Povej, govori, laffe Ifbren; pokaži, laffe feljen. c) 8 a f f e n mirb ofterS gar nid)t aužgebrMt, alž: Slišal sem, čiil sem; prdvili so mi, povedali so mi, id) Ifabc mir fagen laffen. Naročiti, poročiti, auftragen, fagen laffen; poslati po koga, jemanben poleti laffen; umreti, baž 8 eben laffen. II. ®až 93crbutn foUctt Ijeigt: a) treba je, potreba je, imeti, morati, in ber 93cbeutung miiffen, notf)ig fein, bie SBerpflidftung Ifaben. 3 . 93. V mladdsti se nam je treba učiti, in ber $ugcnb foll man lernen. Vsakemu človčku je dolžndst, treba za svoje zdrdvje skrbčti, jeber iDtenfd) foll fiir feinc ©efunbfjcit @orge tragen. Ti moraš takoj zasluženo k&zeu prejeti. Danes imaš k meni priti, ne jutre. b) @ o 11 e n mirb aužgebriicft: a) bnrdj bie 2 B u n fdjf or m, alž: naj jaz grem! foll id) get)en! naj jaz pijem! foll id) trinfcn! (f. 13. 8 ect.) £)er SBunfdjform bebient man fidj and) in 11 n a b f) d n g i g e n ®ubitatio» (3meifel») gragen, alž: Kaj naj storim? maž foll idj tljun ? Kam se naj obrnem ? moffin foll id) m id) menben ? Kdo 198 naj pride po te? Koga naj pozdravim v mžstu? — in abljdngigen bubitatioen jjjragen gebraudjt man bagegen ben Sonbitional (f. 44. 8 ect.), alž: ne vem, kam bi se obfnol, kaj bi počel, kaj bi pisal, koga bi pozdravil, id) toeijj nidjt, moljin id) mid) menben, maž id) anfangen, fd)rei&en, men id) gripen j o ll. /?) burd) ben $mperatio, alž: ne krddi, ne ubijaj, bu fottft nidjt [tehten, tbbten. Spoštuj očeta in mater, bu foliji SSater unb SDtutter eljren. e) @ o 11 e n mirb 3 um Siužbrucf ber 353 a 1) r f d) e i n 1 i d) 1 e i t burd) bie i|3artifeln: neki, neki da, ober burd) bie Umfdjreifmng: kakor prdvijo, kakor se govori (= mte man fpridjt), ober in cinigen ©egenben aud) burd) bie ju ^artifeln Ijerabgefunfenen SSerbalformen: pre, baje (» tnan fagt, fie fagen) aužgebriicft; 3 . 23. On je neki zelo bogdtmož, er f o 11 cin feljr retdjer 9)?ann jein. Vašega soseda je pre (baje, kakor pravijo, kakor se govori) velika nesreča zadela, eueren 9tad)bar f o 11 ein groBež Ungliid getroffen Ijaben. III. ®až 23erbum utiiflett IjeiBt: a) 3- 23. Stare ljudi imdš spoštovati, bie alten 8 eute mujjt bu e^ren. Dobro je treba storiti, hudo pustiti, bab ©ute mu§ man tfmn, baž 23bfe laffen. Jaz moram delati. Jaz sem bil prisiljen (primdran) tako z njim ravnati, id) m u jj t e jo mit if)m oerfafjren. b) 'Ut ii j f e n mirb burd) bie britte Merjen sing. oon sem, biti, unb ben TJatio ber ijlerjon aubgebriidt, alž: Kaj mi je storiti? maž m u jj id) tljun? Iti mi je, id) m u B geljen. Našim sovražnikom je bilo bežati, unjere $einbe mujjten flieljen. Sem, biti mit bem ®atio mirb aud) burd) jollen, fon n en iiberje^t, alž: Nocdj mi ni zaspati, fjeute f a n n id) nidjt einjd)lafen. Kaj mi je začeti? maž j oII id) anfangen? (j. 64. 8 ect. 2.) IV. ®až 23erbum tniigen IjeiBt: 3- 23. Tega oblačila nočem nositi, biefe Sleibung mag id) nidjt tragen. Ne morem in nočem tega, id) fann unb mag ež nid)t. Kdo želi (bi rad, hoče) mrzle vode? mer mag frifdjež JBaffer? Kdo bi rad šel z menoj ? mer mag, mbcfjte mit mir geljen ? želeti, > in ber 23ebeutung 199 b) 3)1 o g c n intrb aubgebrMt: a) burd) ben $ m p e r a t i c pr 33ejeid)nung einer $oraubfepuug ober ©inrdumung, alb: delaj ali ne ddlaj, vse nič ne pomdga, magft bu avbeiten ober nidjt (arbeiten). Govori ali molči, bu magft reben obcr fc^iueigen. Bodi si lepo ali grdo vreme, ti moraš priti. Glej, le glej, bu magft jufeljen. /J) burd) bie 3Bunfd)form, alb: naj pride, er tnag fotnmen; naj pri tem ostane, eb mag babei bleiben. Dieljev gefjort and) bie gefiirjte Slubbrucfbmeife mit bern iparticipium prat. act. II., alb: Bog ti pomogel! blagoslovil (žegnal)! mogc bir ©ott Belfen, fegnen! Dobro ddšel! milltommen! Živeli! mbgen fie leben! pod)! y) burd) beu Sonbitiottal, alb: jaz bi pisal, id) m b d) t e fdjreiben, f. 44. 8 ect. c) 3)1 b g e n mirb jum Slubbnuf ber U n g e m i p 1) c i t burd) bie iPartifel neki aubgebriicft, alb: Kako je neki to ? mie mag bab fein ? Kaj neki dela? mab mag er arbeiten ? Kaj ndki to pomeni? V. £)ab 33erbunt koitunt peifjt: a) mdrern, moči; mogOče je, pr Slejeidjnung ber pppftfdjen 3)lbglid)feit, alb: Danes ne mdrem v šdlo iti, ker me noga boli. Ddte še ne mdre hoditi, ker je še premlado. b) utegnem, utegnoti, in ber 23ebeutung: i d) I) a b e 3 e ' 1 : Danes ne utegnem v mesto iti, Ijeute lanu id) nid)t in bie @tabt gepcn (aub 3HangeI an geit). Ali utegneš nekaj za mene pisati? Danes ne utegnem, ker im&m preveč svojega opravila. c) znati, umeti, vddeti * roiffen, »erftepen, alb: Ali že znaš dobro pldvati? Dobro še ne zndm pldvati, ker se še ddlgo ne učim. 3)žan beadjte alfo genau ben 33ebeutungbunterfd)ieb jmifdjcn: Ali mi žulite, — ali mi utegnete, — ali mi mdrete, pot skoz gozd pokazati? d) lahko, lahko da, mogoče da - eb ift Icid)t mbglid), bafj; alb: Ti lahko k meni prideš, jaz pa ne morem k tebi, bu f a n n ft 311 mir fontnien, id) aber nid)t ju bir. Lahko, mogoče, da še danes zboliš, bu Eannft nod) Ijeute frant merben. Ti se lahko smejlš, ker si zdrav. Morebiti * mdre biti: zndbiti = znd biti, eb fann fein, oiclleidjt. VI. T)ab SSerbum merilen peijft: a) bodem in ber guturbebeutung: idjmerbefein, alb: bodi moj prijatelj, merbe ntein jfrreunb. On bdde moj tovdriš, er mirb mein Samerab. b) postati (oon i)3erjonen), storiti se, delati se, nastopiti, na¬ stopati; 3 . 33. Naš okrajni predstojnik je postal deželno - sodnljski 200 svetovalec, uttfer SejirfSDorfte^er ift 8 anbežgeridjtžratlj geroorben. On je dobre volje postal. Zima je že nastopila. Dan. se dela = dani se, eb toirb Sag, eb tagt; Noč se dela, eb roirb fftadjt; Dan se je storil, eb ift Sag geroorben. c) CSrfcfieint bagegen bab 33erfntm roerben in 25erbinbung mit einem Slbjectio, fo roirb meiftenb aub bem Slbjectis ein SSerbuin ge* bilbet, unb roerben bleibt bann uniiberfejjt; 3 . 23. Dnevi se daljšajo, bie Sage roerben langer. časi se boljšajo, hujšajo, bie geiten roerben beffer, fdjledjter. On se je poboljšal, er ift beffer geroorben. Perje rumeni, orumeneva, bab 8 aub roirb gelb. Lasje so mu osiveli, bie .jpaare finb i§m grau geroorben. Moj brat je obogatel, tvoj pa obožal. Sann jebocfj aub bem 9lbjectio tein 95erbum gebitbct roerben, fo roirb roerben burcf) postajati, prihajati aubgebriicft, 3 . 93 . Težko, slabo mu prihaja, postdja, eb roirb if>m iibel, fdjtec£}t. Dnevi že krdtki postdjajo. On je celo nesrečen postal. Modri sodnik. Alfonz, kralj aragonski, stopi s svojim spremstvom v delavnico nekega zlatarja ogledovdt si nekaj novih demantov. Takoj pa ko odide, priteče za njim zlatdr ves prestrašen ter napove kralju, da mu je v tem trenotku ukraden drag kamen. Kralj je imel že več¬ krat priložnost domd prepričati se o mogočosti takega suma, toda tukaj se ni dalo po postavi ravnati; tat bi moral, ako je bil med spremstvom, ukradeni kamen tako povrnoti, da bi nobeden ne vedel, kdo da je. Kralj ukaže torej vsem v prodajalnico povrnoti se, ter veli prinesti veliko posodo s plevami napolnjeno; na to reče okoli sto¬ ječim, naj vsak stisneno pest vd-njo utakne, potem pa jo naj odprto izvleče. Ko se je to zgodilo, poiščejo po plevah in zares najdejo v njih drago ukradenino. utaknoti, + utlkati, Ijineinftecfen, einftecfen; stisnoti, -f- stiskati, jufantmen* briicfen (»batlen); spremstvo, -a, bab (Sefolge; zlatdr, -rja, ber ©olbarbeiter; demdnt, -a, ber ®iamant; trenotek. -tka, ber Stugenblicf; mogočost, -i, bie SDtoglidjfeit; sum, -a, ber 23erbacf)t; pest, -1, bie jfjaitft; pleva, -e, bie @preu; plur. coli.; ukradenlna, -e, bie gefto£)Iene ©adje. Pregovori. Ko bi mladeneč moral, starček mogel, lenuh hotel, potem bi nič ne bilo, kar M se ne zgodilo. Jutre utegne marsikaj drugače biti, kakor je danes bilo. Resnica je nebeška rosa; da jo ohraniš, daj jej čisto posodo pripraviti. Ako hočemo veliko let šteti, moramo 201 od mladih nog zmerno živeti. Tudi sovražnika je treba poslušati, kedar resnico govori. Sreča človeka le sreča, ujeti se ne dl Kdor noče, kmalu izgovor najde. Kdor dolgo obeta, ne stori rad ali ne more. Železo je treba kovati, dokler je vroče. Toliko si mora vsak človek usta odpreti, kolikor si upa požreti. Ako človek ne more biti lep in bogdt, kakor bi rad, lahko je dober in pošten. Hudoben sin je očetu rana, ki se ne dš prej ozdraviti, ko s smrtjo njegovo. „Eno in dve je tri“, računi pravičnik; krivičnik pa „eno in dve je peti ako še več našteti ne more. B6di si sv. Katarina ali bodi si kres, kedar je mraz, le neti les. požre-m, -eti, feinabfcfelucfen; računi-m, -ti, redjnen; našteje-m, našte-ti, aufjdfelett; lenuh, -a, ber ^aulenjer; rosa, -e, ber Smetit; izgovor, -a, bie Dtudrcbe, Sludfludit; rana, -e, bie SBunbc; kres, -a , bie ©onnemoenbc, bad ^ofeannidfcft; marsikaj, mandjed. © p r ii dj e. T)ad erfte @ebot ber 8iebe lautet: $Du follft ben £jerat, beiuen (Sott, licben aud beinent gnusen .iperjen, and beiner ganjen ©eele unb auS atlen bcineu ®raften. ©oljn! liebe beine SJtutter, bie bidj geboren bat, unb lajfe nidjt 311, bafe fie jeinanb beleibige. @ott lafet fiiv ben ŠRenjdjen mandjerlei Srdutcr and ber @rbe madjfen. Senice jorgfam bie Qeit; benn bie $eit lafet fid) nic£)t auffealten: mer nidjt arbeiten mili, ber fott and) nidjt effen. ®ie und leljren, miiffen mir etjren. T)ad 9Uter joli man efercn, bie $ugenb foll man leljren. 2Ber nic£>t Ijoren mili, ber mufe fiil)len. 2Ber in ber ^ugenb nidjt jammelt, ber mufe im SUter barben. Ser mcit miti geljen, mufe fr ulj aufftefeen. Stile T)inge in ber SBelt laffen fict) ertragen, nur nidjt eine 9teil;e con fdjbncu £agen. ©djaben lann jebermann, miljen nur ber JBeije. 23or einem grauen .§>auptc mufe man aitffteben. Slllen tann man nidjt redjt tfjun. Silan mufe bas <£jeu trotfnen, jolange bie ©onne jdjcint. prenesti, + prendšati, ertragen; glasi-m -ti se, lauten; ustdviti, -j- ustavljati, aufljalten; izrek, -a, ber ©prudj, Sludjprudj; zelišče, -a, bad ®raitt; zapdved, -i, bad ®ebot; mnogovrsten, -tna, -o, 1 mandjer* mnogoter, -a, -o, I lei. 74, £ection. $ i c $ a r t i I e l tt. A. Sonjunctionen o ber 33 in bero dr t er. I. T)ie oorjiiglidjften beiorbncttbcn (b. fe. .£jaupt« ober Stebern fdlge oerbinbenben) Sonjunctionen finb folgenbe; 202 a) a n r e it) e n b e ober c o f) u l a t i b e: in, iiio, ter, pa, unb; ter, unb fo; tildi, n ud); ne le — ampak tudi, | nidjt mil¬ ne ssimo — ampak tudi, > —■ fonbern ne le — temveč tudi, j and); ne — ne, | ni — ni, > meber nodj; niti — niti, J potem, potlej, nato, banu, barauf; vrh tega, mimo tega, iibcrbiež; (v)časi — (v)časi, > f (b zdaj — zdaj, / lctu ' deloma — deloma, nekaj — nekaj, kakor, kakti, mie; namreč, ndmlidj; vzlasti, utebefonbere } balb — balb; | ttfeite—tljeite; b) g e g c n j c | c n b e obev aboerfatioe: ali, aber, attein; pa, pak, aber, jebodj, bagegeit; toda, jebodj, ^tngegen; vendar, vendar le, bodj, bennod); le, samo, mir, attein; ne — ampak, nidjt — jonbern; ne — temveč, nid)t — Dielmetjr; ali — ali, entmeber — obcr. c) begriinbenbe ober c au jat ib e: zakaj, kajti, bemt; torej, zatorej, zato, zategavoljo, saj, benn, ja, ndmlidj, bodj, molji; zategadel, zaraditega, bebtjalb, sicer, scer, ) jonft, benn fonft; bebmegen, barum; drugdče, indče, / mibrigenfatte; tedaj, batjer, bemnadj, alfo. II. ®ie oorgiiglidjften n n t e r or b n e n b e n (b. tj. 9tebenfd|e mit §auptja|en oerbinbenben) (Sonjunctionen finb: a) bed £) r t e S , ate: kjer, mo; kamor, kamor koli, kamorle, mo» kjer koli, mo, mo immer; t)in, motjin immer; koder, mo, auf melc^en SBegen; od kdder — do koder, moljer — koder koli, mo immer, auf meldjen bte motjin. StBegen immer; $n §auptfaben ftebjen gembfjutidj: tu, tam, tod, tja, od tod, do tod. b) ber 3 e i t, ate: kedar, kedar koli, roatin, menn, mann immer; ko, ate, ba, nadjbetit; dokler, folange, biž, mdfjrenb; kar, od kar, feit, fcitbem; predno, preden, prej ko, prej nego, bcoor, etje; kakor hitro, brž ko, precej ko, fobatb, fobalb ate, fomie. 3 : n .^auptfdben: tedaj, ondaj, precej, zdajci, bfzo, brž. c) ber 33 e r g 1 e i dj u n g, ate: kakor, kakti — tako, ime, gteidp ko, kot, i jg mie — fo; nego, i kolikor — toliko, fo oiet, ate; 203 d) ber U v j a d) e, alb : ki*, ko, ba, tnbem; ker, meil. e) ber S e b i n g u n g, alb: če, toenn, fallb ; ko, ko bi, loofertt, fallb; ako, tuofern, »enn, fallb; da, menit. a^re; J s časom, mit ber $eit; ®ergimgenf)eit nekdaj, einft, ebemate; že, fdjon; tedaj, onda, bamate; včeraj, geftern; ddvi, |eute friit); sinbči, geftern abenbž; lani, oorigež $at)r! ddvno langft; zjutraj, in ber f^riit); zvečer, abcnbd; zgodaj, rano, friit); pčzno, fpdt; nikdar, nikoli, nietnate; vselej, vsikdar, zmtrom, vedno, inutier, ftete k . Kolikokrat? toie oft? tolikokrat, fo oft; j včasi, včasih, jiuociten; po redkem, rddkoma, fetten; dostikrat, oft; i pogosto, pogostoma, j zdpet, spet, toieber ; pufig; mdrsikrat, nidjt felten, vndvič, z ndva, ncner , skoz in sk6z, inimerfort; oft; bingd; enkrat, einmat; , vedno,neprestdno,ftete;: večjidel, grbfstentljeite; dvakrat, jtoeiittal, ic. drugdč, v drugo, aber- poslddnjič, juteljt; mate; prvič, erftenb; drugič, jtoeitendj trdtjič, brittenS; doslej, dosihddb, Ote nun; dčtlej, Otebaniate; vekoma, cmig; od vekomaj do vdkomaj, oon fimigfcit ju Cntigfeit, ic. c) Stboerbia ber Strt unb 9B e i f e auf bie f^rage: Koliko? toie o i e I ? tdliko, i -. . * tolika], I nčkaj, nekoliko, ettoab; nič, nidjte; mdrsikaj, oerfdjiebened; kolikor koli, toicoiet kolikor —■ toliko, fooiel mčglicb; količkaj — toličkaj, ettoaS, ein toenig; K a k o? toie? tako, tako, i fo, aufbiefe takisto, / Strt; nekako, irgenbtoie; nikako, auf feine SBeife; mdrsikako, auf mandjer= tei Seife; kakor koli, toie itniner; kakor — tako, toie mog- litb; drugdče, indče, anbette; a) bejaljrnb da, kaj pa da, ja ; to je, to jeda, i freilidj, se vd da, / natiirlidj; gotovo, getoijj; pač, dro, 2 mot)t; rds, zares, ridjtig; b) Osrnetnenb ne, nak, nic£)t, nein; nikdr ne, i burd)aite nikakor ne, i nicfit; 1 auž za jutro entjlanben. 2 au§ dobro entflanben. 206 celo, clo, fogar; dosti, zadosti, genug; dovčlj fjinianglicf); . jdko, mbčno, zelo, zlo, kaj, fef)r: radio, mentg; manj, menigev; mnogo, veliko, oicl: popčlnoma, ooliftdnbig; posebno, befonbevd; prdv, vedjt; precej, gicmlid); skoro, skoraj, heinafje; ved, mel)v (plus); vsaj, roenigftend; |)iel)ev gefjbven and) alfe 3fboerbia auf -o (-e), atd: lepo, fdjdn; divje, milb; ober auf -ski, ald: nemški, beutfcfj, unb uide anbert’ con ©ubftantioen abgeleitete, ald: strdhom, strdhoma, mit ©djreefen, pd- roma, po pdru, paavtueife; skbkoma, fprungraeife, int ©alopp ; curkoma, tvopfemoeife, ftrontmeife; hipoma, augen&licflid). 2 C. $ n t e v j e c t i o n e n ober Ge m p f i n b u n g d m d r t e v. ®ie $ntevjectionen ober ©mpftnbungdmbvtev briiden Empftnbungen ber gfreube, bed ©djmevged, bev Škrmunbcvung :c. and. Dte gebvdudjlidjften ^nterjectionen finb: a) bed Sludrufed: o! oh! a d)! joj, joj meni, ad); gorjb, melje; žalibbg, žalibdže, leiber @ott! bog prenesi, bog ne zadeni, bcfjute @ott! b) bev greube: ju, juhe! hajsa ! hopsa! c) bev iBermunberung: jej! da-te! lej, lej (and glej)! d) bev Stufmuntevung: alo! no! auf! nuj — niijte! gveife — gveifet ju! ajdi, hajdi! auf! e) bed Jlbjdjcued: fej, fej te b6di! f) bed ikufend : pst! halo! hurd! nd — ndte, ba nimm - ba nekmet; nikar — nikarte 3 , tfjue — tftuet nicbt. bolj, tnefjv (magis); naldšč, gefliffentlid); uabpak,narObe,ocvfefjvt; nardvnost, gevabemocgd; nardzen, audeinanbev; počasi, langfam; polagoma, afimdljlid); posebej, eingeln: skrivaj, skrivši, fjcimlid); vedoma, miffentlid); vidoma, feljenbd; kljubu, gum £vo(3; vkup, skupaj, gufammen; zastbnj, umfonft; znak, viitflingd; zoper, entgegen; po nobeni I in feinent ceni, > 2falle, feb v noben kup,) nedmegd ; e) gtncifelnb blizu,menda 1 , i toal)v» brž ko ne, /fdjeinlid) morda, mbre-1 biti, mielieidjt; zndbiti, komaj, faum; javelne, fdjmerlid); lahko da, lcid)t mbglid); težko da, fdpoerlid); d) erflarenb ndmreč, ndinlid); vzldsti, indbefonbeve; sploh, v 6bče, im alb gemeinen. 1 auž menim da jufamrnengejogen. 2 3ii ten 2lb»evbien, roie: strahom, strahoma, lebt nod) bev pvapofitiondlofe 3njtrumental fort. 3 ffiinige ipavtifetn, bie bic ^unction ven imperativen baten, nebmen and) 'Perfonalenbungen an, ald: nuj, nujta, niijte! Na, nata, nate; nikar, nikarta, nikarte. 207 Tri rožice. Na severnem češkem je v začetku minolega stoletja živel ubog, toda blag pastirček. Roditelji so mu bili že davno odmrli, njegovi pa so bili preubožni, da bi mu bili mogli kaj pomagati. Vsak dau je pasel malo čredo ovc pod silovitim hribom, ki visoko iz planjave moli. Neko nedeljo je solnce prijazno izhajalo izza visokih gord, rožno bliščobo razlivaje po obližji, ktero je krasotila komaj porojena pomldd. Solnce še ni bilo vse nad gorami, in že je pastirček svojo čredo gnal proti skalovju in na vrhu hriba opravljal svojo molitev. Ko je odmolil, potem se je radovdl prelepega razgleda in skakal poslednjič ko srna od skale do skale na planjavo. Ko doli pride, zagleda na samem košdt grm, na kterern so rastle tri lepe rožice. Utrgal jih je in si je pripel za klobuk. Nekoliko stopinj je šel vstran, pa že zagleda v steni železna vrata, kterih poprej nikoli ni videl. Bliža se jim, da bi jih odprl, in glej! bila so prislonjena. On jih srčno odpre ter pride v temno, toda prostorno dvorano. Ko se ozre, vidi tam lučico brleti. Vedno dalje grede prispe v prostorno jamo. Nadzemeljska svetloba jo obseva. Po stenah in po stropu se leske- čejo biseri z dragimi kameni; v sredi pa na zlatem stolu sedi ve¬ ličastna ženska. Glavo jej objemlje dragocena krona, ovita z diše¬ čimi cvetlicami; zlati lasci se jej spuščajo po belem, ko srebro bliščečem zatilniku; velike, plave oči svetijo ko dve zvezdi na sinjem obnebji, in usta se jej žare ko najpolnejše črešnje. Obleko je imela iz krasnih srebernih tkanin, kterim so bile všite zlate cvetlice; v rokah je držala zlato vreteno, na ktero je sukala sreberne niti. Mladenču se je bliščalo od te krasne prikazni; strmel je od čudežev, ktere je njegovo oko prvič videlo. Ko ga ženska ugleda, ustavi zlato vreteno, prijazno se mu nasmehljd ter mu k sebi migne. Blaga prijaznost visoke gospe mu je dala pogum, da se je bližal in globoko priklonil. Ženska je odprla usta in govorila, kakor bi žvenkljali sreberni zvončki: „Vrl deček si, priden, zvest in pobožen; zat6 prejmeš plačilo. Pristopi ter vzemi si teh kamenov, kolikor jih moreš nesti. “ Reče mu ter z lepo roko, pokaže sod, ki je ležal blizu nje. Plaho se je deček bližal lepi ženski; ker sije pa s klobukom igrdJ, zatd ni zapazil, da so mu rože padle na tla. Obotavljal se je, da mu je morala gospa še enkrat veleti. Napolni si žepe z dragim kamenjem iz velikega soda. Potem hoče oditi. ali ona mu reče: „Ne pozabi najboljšega!“ — On pa ni.vedel, kaj bi pomenile te besede, in hitel je, kolikor je mogel, proti vratom. Bil je komaj črez prag, in vrata se za njim zalopnejo, da se je vse potreslo. Ko se ozre, ne vidi vrat, ampak same gole stene. Seže v žepe, ali mesto dragih kamenov, potegne le nekoliko suhega listja. Zdaj še le je vedel, kaj je mislila ženska, rekoč, da je pozabil najboljše; žalosten je zdaj ogledaval klobuk, zdaj suho listje. Zavoljo zlata in bogastva je bil pozabil rože, tri čiste bele rožice nedolžnosti, ki nam samo- edina deli srečo in blagčst. 208 moli-m, -eti, Ijercorragen; krasotim, -ti, fc^miidfen, giercn; pripne-m, pripe-ti, anfjcjten; prisloni-m, -iti, anleljnen; brli-m, brle-ti, ftacfern; prispe-m, -ti, (jingeiangen; obs4va-m, -ti, beleudjten; objemlje-m, objema-ti, umfangen; žveukljd-m -ti, flittgcn, fd)etilen ; obot&vlja-m, -ti se, gaubern, Sbgern; r zal 6 pne-m , -noti, bie £|itr , 511 = f^Iagen; blišččba, -e, ber ©iang; obližje, -a, bie fflatje, Umgebung ; srna, -e, bad 9ie§; strop, -a, bad ©eteoibe, ipiafonb; zatilnik, -a, ber Stacfen; obnebje, -a, ber |jorigont; tkanina, -e, bad ©etccbe; vreteno, -a, bie ©pinbcl; blagost, -i, §eii, Šegen; silovit, -a, -o, gemaltig, getcalt* t^atig; veličasten, -tna, -o, majeftdtijd); vrl, -a, -o, moder, bran. 75. £ection. ^flftici^ium 4***«t» nct. I. ittt& i>ex* abfoiute iSttfiititiU. a) Sad ijgarticipium prat. act. I. ober bad t f) d t i g o e r g a n g e n e 9)? i 11 e ho o r t briieft eine in ber 23 e r g a n g c n t) e i t n o 11 e n b e t e Sptigfeit and; ed mtrb bafjer regeimajjig nur con ben perje etičen $crben cermittelft ber ©uffipe -ši ober -vsi gebilbet. 33on biefen icirb bad erfte an c c n j o n a n t i j d), bad grueite an c o c a I i j d) audlautenbc $nfiniticftamme angefiigt, ald : rek-ši con reči (» rek-ti), gejagt t;abenb; skri-vši con skri-ti, cerfteeft Ijabenb. Siejed iparticipium tcirb im ©looenijdjen nuntnetjr inbeclinabet gebraud)t* unb ijt in ber 23otfdfprad)e jelten geteorben. ?tm baufigftett £>brt man nodj: skri-vši — skri-ti, cerfteeft Ijabenb, Ijcimlid); rek-ši — reči, gejagt tjabenb, nad) (biefen) SBorten; omedle-vši — omedle-ti, in Ojnmadjt gefatten; sprejem-ši — spreje-ti (and sprejen-ti), ald: otrok sprejčmši hodi, bad Sinb geljt perunt, fidj mit ben .gtanben anljaltenb. pad-ši — pas-ti, gejaiien; prišed-ši — pri-iti (šed-), gefommen. Sad ^articipium prat. act. I. fungiert atd Slppofition unb fann cerfcftiebene 23egie§ungen gur §anblung bed §auptoerbum ent= tjalten; g. 23. Usekdvši si vsak svojo vejo, gredo urno za njim, nad)» bent fid) jeber jeinen 2tft gefdiit fjatte, » ko si je vsak usekal. To iz- rekši * ko je to izrekel, poravnd se nazdj na postelj in umrje. V hišo stopivši = ko je v hišo stopil, zagleda brata mrtvega. b) Ser abfolitte $nfinitio (Infinitivus absolutus) fte§t bfterd um abtjangig in ber 23ebeutung eined iJJarticipiumd unb erje^t bie gorm @et)t felten fiiibet e§ ftet? trie ciit Cottflimbigež ŽlDjectio teciiniert. 209 bež ijJarticipiumž prat. act. I. bei tmperfectioen SSerben, 3 . 93. Te videti, gfje videti napdke (= ko obcv ker sem videl), je srcu rane vsekalo krvave, tneil id) bicfe, meti idj nocf) jdjltmmere $el)Ier gejefjen, fo fdjlug biež bem |>erj$en blutige SBunben. Kralj to zvedeti, se raz¬ srdi, alž ber Sontg biež erfuljr, warb er gornig. To videti ko so to videli), so vsi ostrmeli, alž fie biež fapen, entjeljten fid) alie. To slišati (= ko ober ker je to slišal), vzdigne se turski pdša še to lčto. Pitagor. Med grškimi učenimi možmi slovi posebno tudi Pitagor, ki se je rodil na otoku Samu leta 582. pred Kristom. Osemnajst let dopolnivši gre v Olimpijo, dobi borilni venec, in videti njegovo lepoto in ročnost, začudijo se mu vsi. Obiskavši slavnejša grška mesta, Atene, Sparto in druga, gre v Egipet in bog vč, kam še drugam. Jzučivši se v vseh potrebnih znanostih pride blizu štiri¬ deset let star nazdj in si pridobi s svojimi modrimi in podučnimi govori ime modrijana. Malo časa potem se podd v Kroton, bogato in glasovito mesto v veliki Greciji; slava njegovega imena ga Kro- toncem napove. Zvedevši, da je prišel, privro ljudje od vseh stranij in ga poslušajo kakor božjega učitelja; njegov bistri pogled, beli pavolnati plašč, visoka postava, počasna hoja, prijetno obnašanje, močno in lepo govorjenje, trezno in neomadeževano življenje in vsak¬ danja jutranja molitev v svetišči, — vse to mu pridobi občno spoštovanje. Krotonci, spoznavši ga za edinega najbolj dovršenega človeka na zemlji, kteri vse ve in vse ume, sezidajo mu hram, v kterem se je vsak dan ob napovedani uri črez dve tisoč ljudij vsa¬ kega stanu in spola, mladih in starih, shajalo poslušat ga. Spoštovali so ga tak 6 , da je bila beseda: „on je rekel 11 vsakemu gotova res¬ nica. Šolo je napravil, v kteri so se izučevali učitelji in vladarji za vse kraje svetd, in rčs iz njegove blizu štirideset Ičt trajajoče šole se je mnogo slavnih vladarjev v marsiktere države razšlo. Ali nekteri trinogi so ga jeli sovražiti, in najpoprej iz njegovega svetišča ga zapodivši, pregnali so ga slednjič iz mesta samega. Pitagor je umrl kot pregnanec izpolnivši osemdeset lčt svoje starosti. privre-m, -ti, perbeiftrommen; omadežuje-m, -evdti, bcftedcn; zapodi-m, -ti, oertreiben; prežene-m, pregna-ti, eerbamten; borilni venec, -nca, ber $ampf= preiž, -Siegežlratig; ročnost, -i, ®eraanbtl)cit; modrij&n, -a, ber ffieife, SBetttoeifc: svetišče, -a, baž |)eiligtf)uni, ber Stempcl; pregn&nec, -nca, ber Hlerbannte; p&volnat, -a, -o, bcnnmootlen; dovfšen, -a, -o, »olienbet, notb fommen. 14 210 © p r ii dj e. 211 b ©olrateb einen reidjen, at>er umtnffenben $iingling erblidt Ijatte, fagte er: ©ieije cinen golbenen ©flaben. 3118 ber Saifer ©itub fic^ einft iiber ber SCafel erimterte, ba§ er ben ganjen ©ag niemanbem cine 2Bol)ltf)at erroiefen Ijatte, rief er aub: fffreunbc! id) Ijabe cinen © a 3 cerloren! 21 Ib Srofub ben ©djeitcrljaufen Oetrcten Ijatte, rief er breimal ben 9tatncn ©olon. 28 e n it bu bein ©agemerf »ollbradjt l)aft, fo fdjatte nidjt auf bab, mab bu getljan, fonbern auf bab, toab bu nod) ju ti)uit ()aft. 311b fid) ber griedjifdje 28elttucife iptato iiber feinen ©llaDen er= giirntc, bat er cinen $reunb, bajj er iljn giidjtigebamit er fclbft nidjt itn govne etrcab tljue, meffen er ftd) fpdter fcfjanten miifjte. 91 a dj b e ut SDlavia ©tuart Don ibren ©ienern Slbfdjtcb genommen l)atte, empfal)! fie fid) bent ©djitfee bcb jpinttnelb unb betrat mutljig bab ©djafot; unb a (b fie bie ©iener tobt Dor fid) liegcn faljen, betueintcn fie ifjrer fierrin bittereb ©djitffal. razjezi-m, -ti se, ergiirnen; kazniije-m, -ovati, giidjtigen; stopi-m, -ti na kaj, betrcten; objokuje-m, -ovati, beiueinen; gromdda,-e',} bev ^^etter^aufen; varstvo, -a, ber ©djufj; morišče, -a, bab ©djafot; obldstnica, -e, bie |jerrin; neveden, -dna, -o, umoiffenb; dneven, -vna, -o, tdglidj, ©age-; med jedjo, iiber ber ©afel. 76. £ectton. 8«, um ju; oljite liajj, oljne jtt; ouftatt Uafj, onftott jit. a) 23ei ber Uebertragung beutfdjer $nfinitioe mit ^rdpofitionen ju, j um, um ju, ift befonberb ju merfen, bajt bie 33erbinbung beb floDenifdjen ^nfinitiob mit iprapofitionen bent ©eifte ber floDenifdjen ©pradje miberfpridjt, unb bajj eine jebe folc^e fpradjlidje Srfdjcinmtg mir ber Sinnnrfung frember ©pradjen gujufdjreiben fei. «) ©eutfdje ^nfinitinc mit ju, ju m, merbeit im ©lobenifdjcn burd) ben bloden $nfinitio, ober btircfj ein ©ubftantio (l)dufig ein 23erbalfubftantiD) miebergegeben, alb: Dajte mi piti in jesti, geben ©te mir gum ©rinfen unb ©ffen. Ljudje niso imeli več jesti in piti, bie Seute Ijatten nid^t rnebr junt Sffen unb ©rinlen. Stariše ubogati je otrokom prva dolžnost, ben Sitem ju geljordjcn ift ber $inber erfte ^5flid)t. Moje pero je dobro za pisanje, medte ffeber ift gut jum ©djreibcit. Tukaj je blagd (@en. part.) na izbiranje, Ijier gibt eb 28are jum 21ubfudjen. Bog je stvdril dan za delo, noč za počitek, ©ott crfdjuf bett ©ag jum 31rbeiten, bie 91ad)t gum 9iut)en (nid)t: za delati — za počivati). Naša soseda še ima veliko prediva ober veliko presti, itnfere 9iad)barin Ijat n o d) »iel jum ©pinnen. 211 /9) ^nfinitioe bež 3mecret nicpt auf, opne frii^ev attež fertig gefcprieben 311 paben: ne nehajte, če (ako) niste prej vsega spisali. @r giettg, oljite fičp etinaž aufgepalten ju paben: šel je, ne da hi se bil kaj pomudil. y) Opne bap, opne ju, fann burtf) baž iparticipium prdf. ober burcp baž ‘participium prat. act. I. aužgebriicft tnerben, j. 58. ©r pbrte ju, opne ju fprecpen: molče je posltišal, ober mdlčal je, pa poslušal. Opne ež ju tnollen unb ju toiffen, pat er ipn beleibigt: ne hote in ne vede ga je razžalil. V rdkah smo nosili zlato, ne skrivhje ga. Odšel je, ne izprego- vorlvši besedice. d) Opne bap, opne ju, tcirb mattcpmal burcp bie iprap. brez umfcprteben, alž: SOtancper lebt, opne ju forgen, tnaž er morgen ejfen toerbe, marsi¬ kdo živi brez skrbi, kaj bode jutre jedel. Dčte leta shmo brez strahu okoli, opne ettoaž ju fiircpten. Delhvci delajo cžli dan brez počitka, opne ju raften. c) Slnftatt bap, anftatt ju, joh nicpt, »te ež oft in $olge ber ©intoirfung bež ®eutfcpen gefcpiept, mit: mesto da, nam č s to da iiberfept tnerben; fonbern in biefem fjfatle ift ež fiir ben jlooenijcpen ©pracpgeift am angemeffenften, anftatt bap, anftatt ju burcp: ne da ju geben unb ben |)auptfap mit bem fteigernben še, celo, kar, anjufiigen; j. 58. Slnftatt ftcp ju fcpamen, lacpt er nocp: ne da bi ga bilo sram, Še celo smeji se. Stnftatt mit bem alten 2 Jtanne 9)fitleib ju paben, oerfpottet er ipn: ne da bi usmiljenje imel s sthrčkom, še opondša ga. Stnftatt ju .jpaufe ju bleiben, opne ettoaž ju arbeiten, tveibt er ficp in ber fjjretnbe perum: ne da bi brez dela domd ostal, še po svetu se klati. ©djlufe&entevfmtfl ilPer Ken gjjtmtctev &e§ 6ti(§ ituU i>ie 2Bortfolge. a) ®ie flooenifcpe ©pracpe oerlangt im allgemeinen furje, b it n b i g e @ape unb oerfdptnapt gropen |leriobenfcpmucf. iperioben unb a 11 e funftoolt geglieberten ©apoerbinbungen mogen baper, tno ež immer angept, bei iprer Uebertragttng inž ©looenifčpe in ipre einfacpen 58e« ftanbtpeile jerlegt tnerben. £>až 3har! ber flooenifcpen ©pracpe liegt im Oerbutn, todprenb bie Sraft ber beutfcpen inžbefonbere im ©ubftantioum gelegen ift; ež foHen 213 bafjer bie beutjdjen abftracten ©ubftanttoa ittt ©lobentfdjen burdj fd^tdC= lidje 91ebe»enbungen, befonberž burd) 23erba ttiebergegebett tuerben. ©ine »ortlidje Ueberfe^img grbjjerer beutjcfjer ©a^ganjen unb fetbft abflracter |jaupttcbrter ift tn ber flobenijdjen ©pradje unftattpaft. b) ©ie SBortfoIge vihtet ftdj gerobpnltdj nad) bem ©eraidjte bež eingelnen Sffiortež im 23erfjdltniffe gu feirter Umgebung; man rueife ba^er audi im ©locentfdjen bem geroidjtigeren 2Borte eine frii^ere ©tette an. ©ie jlocenifcpe (Sprale geid^net fid) burdj bie grbjšte greiljeit in ber Šortfolge auž; bodj gibt ež audj ba einige $afie, in roeldjen baž 2Bort ein gemiffež ipiapcpen ftetž ober grbfjtentfjeilž einnepnten mu§; fo folgt im ^ebenfa^e baž 23erbum, mit geringen Stužna^men, unmittetbar nadj bem Sinbegliebe, mir ein enclitifdjež 23ronomen me, te, se, ga :c. bat ben 23orjug; ferner follen bie tonlojen ^ronomina me, te zc. unb baž ^jilfžoerfmm sem — bom nidjt bie erfte nnb baž iJSrdbtcat in langeren ©apen nur felten bie Ie § t e ©tefle im ©ape einnefjmen. ®ie 2BortfoIge bež iftebenfapež nnterfdjeibet fidj oon ber im Dauptfape mir jeljr menig ober gar nidjt. Krvno maščevanje. Še pred nekoliko leti je bilo na otokii r Kbrziki navadno ne- krščansko in strašno krvno maščevanje. 1 Če je kdo koga ubil, moral se je njegov najbližnji žlahtnik 2 maščevati s tem, da je ubil morilca, in njegovi žlahtniki so se zopet maščevali nad morilcem svojega žlahtnika. Tako je šlo to ubijanje od rodil do rodu. dokler ni izmrla ena teh rodovin. Korzikanska rodovina Bandello je živela z rodovino Paoli v krvnem maščevanji. Nekega jutra je ležal Viljem Bandello mrtev v skalah ob morskem bregu. Krogla mu je predrla prsi, njegova puška je ležala zraven njega, bila je še nabita: tedaj je nekdo drug moral ustreliti. Morilec je Antonio Paoli in nihče drug, ker na njem je bil red, da se maščuje nad morilcem svojega brata Alberta. Kavno tisto jutro so ga videli ribiči blizu ondi, kjer so našli potem mrt¬ vega Viljema. Zadnji moški iz Bandellove rodovine, Rafael po imenu, ta se je moral zdaj maščevati. Rafael Bandello m jokal, ko so mu pokopavali brata; le oči so se mu lesketale in z zobmi je škripal. 3 Na cev svoje puške je dal vrezati strašne besede: „Smrt Antoniju P a o 1 i! “ Tako je vsak trenotek oživljal misel na krvno maščevanje. 1 bie ©tutradie. 2 ber SSermanbte. * (nirf^en. 214 Maščevalec je prehodil otok na vse strani' in je iskal Antonija po najskrivnejših soteskah 1 in gorskih dolinah. Ali Paoli je izginol brez sledu. Mislili so, da se je sam umaknol iz domovine, da bi odšel krvnemu maščevanju. Rafael prehodi Italijo, Francosko in Grško, ali nikjer ne najde, česar bi rad; ali maščevanje mu je neprenehoma tlelo 2 v srci. Rlsanica 3 z napisom: „Smrt Antoniju Paoli“ ga je opomin¬ jala vsak dan na njegov strašni naklep . 4 Na zadnje se vrne truden v svojo domačijo. Tu je samotno in odljudno 6 živel v svojem gorskem gradil. V srci mu je vedno tlela goreča želja maščevati se, in ker se mu ta želja m' izpolnila, po¬ jemala je v njem mladostna moč in hitro se je staral. Kar na enkrat zazve, da je Antonio Paoli postal redovnik, da je reven avguštinec in da prebiva v samostanu sv. Bernarda na Švicarskem. Ondi živi' tiho iti žalostno, skoro osem tisoč čevljev visoko nad morjem, kjer sneg in led pokriva gole skale, kjer ne raste nobeno drevo, nobeden grm in kjer še niti zelene travice videti m. Tu se pokori 6 in trudi; največje veselje mu je, ako reši v hudi nevihti kakega revnega popotnika iz sneženega zameta 7 in ga ohrani pri življenji. Ali Rafael Bandello m' maral pokore, on je le hrepenel po maščevanji. Njegovo zamrto oko se je zopet divje zasvetilo. Ne besede m' izpregovoril — le svojo rfsanico je nabil, vzel je lovsko torbo in zapustil je otok. Le nekoliko dnij je potreboval, da je prišel pod goro sv. Ber¬ narda. Njega m ustavljalo ne široko morje, ne visoke gore. Zvečer je prišel v neko vas in tu je prenočil . 8 Popotniki so odhajali in dohajali; ali Rafael se ne.zmeni za nikogar. Čmeren 9 sedi v kotu in misli na jutranji dan. na svoje maščevanje, na Antonija Paoli. Na enkrat se zgane 10 , in roka popade nevedoma za rfsanico, ki je zraven njega ob steni slonela. Slišal je namreč ime: Antonio; popotniki, ravno prišedši iz samo¬ stana sv. Bernarda, ti so se pogovarjali o Antoniji, imenovali so ga: dobri oče Antonio, kije tako postrežljiv in pobožen, ki vsak dan tvega 11 svoje življenje, da reši nesrečnega popotnika, Krčmar in krčmarica sta z všečnostjo 12 poslušala popotnike, in tudi onadva sta se spustila z njimi v pogovor. Pripovedovala sta, kako mil, po¬ nižen in milostljiv je Antonio; on se ne boji ne mraza, nevihte in ne zametov, ako zve, da je znabiti kako človeško življenje v ne¬ varnosti. „Zatd ga pa tudi vsi ljubimo, dostavi na zadnje krčmdr, skoro kakor božjo previdnost. On je pravi učenec Jezusov in gotovo 1 JJafj, Gčngpaj?. 2 tlim, tleti, lubern. 8 baž gejogmc tRopr. 4 StnfcfUag. 5 odljuden, leutfdjeu, einfcnn. 6 ©ufje tfjun. 7 ?>cf)tiee(aDine. 8 u6eniadjtcn. 8 grimmig, ttutbenttrannt. 10 jufamtnenfafjrcn. 11 tnagen. 12 SBotjlgefaflen, ga za njegova dela čaka kdaj svetniška krona v nebesih. Bog daj dobremu očetu Antoniju še dolgo živeti.“ „Umreti niora!“ mrmrž 1 Kafael Bandello, škriplje z zobmi in strmi 2 * z žarečimi očmi v napis na risanici. To je še bolj podpiho¬ valo 8 njegovo sovraštvo, ko je slišal, da ga drugi hvalijo. Zjutraj na vse zgodaj vstane Kafael, nabije na novo svojo puško in mrmra: „Smrt Antoniju Paoli“. Rafael se napravi na pot; na pragu stoji krčmar in se ozira na nebo. Molče gre Kafael mimo njega, ali krčmar ga ustavlja, rekoč: „Ne hodite sami dalje, gospod! Ti-le oblaki naznanjajo ne_- vihto in sneg. Počakajte rajši en dan ali dva, to bode boljše.“ „Maščevanje ne čaka!“ odgovori Kafael in hiti dalje. Njega ni moglo nič zadržavati, kajti sovraštvo ga je gnalo naprej. „0 bratec Viljem! še danes bo maščevana tvoja kri!“ ta ririsel ga je spremljevala in vodila po strmih stezah sv. Bernardove gore. Opoldne je eno uro počival ter je naslonil na skalo svojo glavo. Potem koraka zopet dalje, vedno višje in višje. Ni se ozrl ne na desno, ne na levo in ne nazaj. Le včasih je povzdignol oko proti vrhu, kjer stoji samostan, v kterem stanuje sovražnik. On ni zapazil čudne lepote v naravi, ki ga je obdajala krog in krog , on ni po¬ gledal temnih vrhov velikanskih gora, ki so je megle obdajale, on ni videl snežišč in ledenišč 4 okoli sebe in tudi ne zelenih trat in gozdov za seboj. Le naprej je strmel, 5 pred seboj je videl vedno le podobo svojega sovražnika, videl ga je pred seboj krvavečega z otrpnenimi 6 očmi, kakor je nekdaj videl on pred seboj njegovega brata Viljema. V predčutji 7 izpolnjenega maščevanja se je včasih divje zasmejal, in potem je strastno k sebi pritisnol ri nico, v kteri so bile vrezane besede: Smrt Antoniju Paol.i. (Jim višje ko je prihajal Rafael, tem mrzlejše je pihal včter. da mu je segal do kosti. On se zavija v plašč in koraka naprej brez počitka. Zdaj ne more biti več daleč. Privlekli so se temni oblaki in so se vlegli okoli njega. Bila je tema, na ledeni stezi mu je noga izpodletavala, 8 jel je pešati 9 — ali vendar je hitel naprej, vedno naprej. Ko bi trenol, zakadi 10 se mu v lice snežen oblak, in iz pre¬ dahov 11 sv. Bernardove gore je zabučal 12 silen vihdr. Šiloma mu je hotel strgati plašč raz pleča. 13 Rafael se mu je upiral, ali vihar ga vrže na tla in sneženi oblctk ga hitro pokrije z belo odejo. Rafael se zopet vzdigne in hiti dalje — kljubu silnemu viharju in snegu. Ali kje je zdaj steza, po kteri je hodil do zdaj ? Rahel sneg jo je pokrival. Gostejše in gostejše mu je bril sneg v obraz, da ni 1 murmeln. 2 tjinftavren. s anfad)en. 4 @dmee*, ©tšfelb. 5 Borroartž fiiirmcn. 6 erjlntrt. 7 Sorgefittjl. aužgleiten. " ermiibcn. 10 fic£) roerfen. 11 Jtbgrunb. 12 erbro^ncn. 13 ©djultetn. 216 mogel gledati pred se, trudni udje so mu bili mrzli ko led. Ali vendar je šel dalje. Še bolj se je zavijal v plašč in z vso močjo se je upiral divjemu viharju, ki je žvižgal okoli njega. Gazil 1 je po snegu, včasih se je udrl do kolena, mnogokrat mu je tudi izpod- letelo, da je padel, ali vedno se je zopet pobral in je hitel dalje. Celo uro se je tako boril proti viharju in proti snegu. Udje so mu otrpnevali. leden pot mu' je stopal na čelo, krv v žilah mu je zastajala — ali v njem še ni poleglo sovraštvo, ni potihnolo hre¬ penenje po maščevanji. Če je omahnol , 2 če mu je izpodletela noga ali če je padel, vselej je zgrabil risanico, in ko je pogledal napis: „Smrt Antonij'u Paoli“, dobil je novo moč in zopet se je vzdignol. Ko ni mogel več iti. lazil je po vseh štirih, da je bil le bližje sovražniku, ki ne sme dalje živeti. Ogenj maščevanja, ki je gorel v njem, je bil tako vroč, da ga ves led in ves sneg teh gora ni mogel pogasiti. Rafael ni vzdihoval, za trenotke je celo pozabil na trudnost. Rafael Bandello je bil naposled vendar le človek, če tudi močen in silen človek. Kljuboval 3 je strašnemu viharju, ostri zimi in režočemu 4 snegu; ali naposled je vendar le obnemagal. Udje so mu iznemogli , 6 od jeze škriplje z zobmi, in omahnovši na tla zarjuje, 6 ko divja zver. Ali vihar ga ne čuje in Rafael se brez zavednosti vije po ledu. Vstati ni mogel več, čuti so ga zapuščali, ali z zadnjo močjd zgrabi za puško in jo pritisne na usta. „Umreti moram, umreti brez maščevanja; ali Viljem, jaz nisem kriv,“ tako mrmra umiraje. Še enkrat poskuša vzdignoti se. Puško je trdo držal v otrpnelih rokah. Pok 7 se zasliši — puška se je sprožila 8 — krogla, ki je bila namenjena Antonijevemu srcu, ta je zbežala v daljino. Rafael m več slišal- poka: ko so se mu zadnjikrat zmaknoli 9 prsti, pritis- nol je jeziček — in strel se je razlegal med pečevjem (skalovjem) in ledniki 10 ; ali Rafael je ležal na tleli; obraz mu je obledel in srce, ki je tolikanj hrepenelo po maščevanji — zdaj se je umirilo. Sneg ga je pokril z belo odčjo. Črez nekoliko trenotkov je rninola nevihta. Megla je izginola in sneg je zvihiil 11 v doline, temni oblaki so se raztrgali ter izgub- ljevali v daljini; z modrega neba je pa solnce posijalo črez hribe in doline. V daljini zalaja pes; vedno bližje in bližje se oglaša in napo¬ sled zavije okoli bližnjega roba 12 ; za njim gredo trije menihi av- guštinci. Po bradah jim je visel led in videlo se jim je, da so trudni. 1 im ®d)nec roaten. 2 bas! ©[eidigetoicfit Dertieren. s trojen. 4 $art. ju rezati. 5 etmatlen. 6 briitten. 7 $naK. 8 lošbriirfen, iožaetien. 9 ft* reapn. 10 ©(etfdjer. 11 ftiirmen. 12 9tanb, ©ug. 217 „Ti si se zmotil, brat Antonio!“ reče eden izmed njih menihu, ki je hodil nekoliko korakov 1 pred drugima dvema. „Ti si mislil, da je puška počila, pa je znabiti le grom zabobnel 9 ali pa se utrgal kak plaz 3 .“ Menih Antonio pa zmaja z glavo: „ Nise m se zmotil ne! Le poglej, zvesti pes je že našel sled.“ In res, pes je obstal pred nizkim zametom, glasno je lajal in s prednjima nogama razkopaval zamet. Antonio pristopi, pomaga psu in kmalu potegne izpod snega omamljenega 4 človeka in njegovo puško z njim. Antonio jo vzame v roko, pogleda jo in prebledi. Videl je napis in bral je besede: Smrt Antonij n Paoli. „ Je — on je! Eafael Bandello je prišel umorit me. — Ali naj bo kakor hoče, moje življenje je v božjih rokah, in Rafaela moram smrti oteti.“ Meniha mu pomagata, Antonio poklekne k nesrečnemu Rafaelu, položi njegovo glavo t svoje naročje in vzame iz skrinjice , 5 ki mu jo je tovariš podal, krepčalnega 6 cveta 7 . Ljubeznivo in pridno je stregel Rafaelu Bandellu, svojemu smrtnemu sovražniku. Rafael je zopet oživel, zavedel se, prišei je k moči ter činerno 8 in tiho šel z menihi v samostan; m' se jim zahvalil, da so ga vzbudili iz smrtnega spanja. Spoznal je v svojem rešitelji Antonija, svojega sovražnika, komur se je zarotil , 9 da mora umreti. Menihi so ga spravili k pokoju. — Nikdo ga ni motil. Še le drugo jutro stopi zagrnen 10 redovnik v njegovo celico. Ko se odgrne, strese se Rafael, kajti Antonio je stal pred njim. „Rafael Bandello!“ izpregovori menih z milim glasom, „ti si prišel mene umorit. Jaz sem pripravljen, ali prosim te, poslušaj poprej. “ Rafael je temno gledal izpod čela, ali vendar namigne 11 z glavo, in menih govori dalje: „Jaz sem morilec tvojega brata Viljema in sem zapadel krv¬ nemu maščevanju. — Ali pri živem bogu se ti zarotim, da ga ni¬ sem hotel umoriti. Bil sem na lovu. Orel je sedel na pečevji, jaz sprožim in ta trenotek stopi tvoj brat izza skalnatega roba, in krogla, ki je bila namenjena orlu, zadene tvojega brata v prsi in tudi mene v srce. — Bežal sem, ker nisem mogel misliti, da mi boš verjel, ako ti tudi resnico povem. Bridka žalost mi je prevzela srce po tem nesrečnem dogodku. Zapustil sem svet in svoje življenje sem posvetil bogu; svet ni imčl nobenega veselja za me, kterega roke so prelile krv svojega bližnjega, če tudi nehote. Rafael Bandello! dvanajst let že živim v tej puščavi in v teh dvanajstih letih m' minolo dneva, da ne bi bil goreče molil za dušo tvojega brata. Dvanajst let se, pokorim za to nesrečno dejanje. Skoz teh dvanajst let sem več ko tisččkrat tvegal svoje življenje, da otmem nesrečneža 1 ©cfiritt. 2 erbcoijnen. 3 Sabine. 4 betauben. 5 33itcf>šd)en. 6 ftarfenb. 7 SBtiite, ©aft, ©eift. s finftev, miirrt(tf). 9 fid) DerfdunSten, Idjrobten. 10 zagrnoti, cinfjiiflen, berpDen. 11 minfen. 218 — kakor sem tudi tebe! — Eafael Bandello, brat mrtvega ali ne umorjenega Viljema! tvoje maščevanje hrepeni po moji krvi — vzemi mi življenje, naj zapade tvojemu maščevanju! Ali Eafael, po moji smrti, pozabi; po moji smrti mi odpusti. Po smrti moli za me, ki sem se dolgo pokoril. “ Eafael Bandello dolgo ne izpregovorl besedice. V prsih mu kuha in solze mu padajo iz očlj. „ Antonio!" zavpije zdaj Eafael s tresočim glasom, objame ga in pritisne na svoje prsi. — Antonio! jaz sem ti stregel po živ¬ ljenji* in ti si me ohranil pri življenji; in zdaj še misliš, da bi te mogel umoriti? — Spozndm te za nedolžnega! — Življenje za živ¬ ljenje ! Mir v imenu jagnjeta božjega na križi, mir v imenu Jezusa Kristusa!" Moža sta bila še dolgo oklenena, nobeden m' mogel govoriti ■— obd sta jokala. Eafael ni šel več iz samostana. Njegovo sovraštvo je izginolo, postal je menih in z Antonijem vred je do konca svojega življenja delal in služil nesrečnikom. ncufi tern Sfben tradjten. 219 Berilo. Prvi del. Basni, pisma, povesti, pregovori in pripovedke. 1. Košuta in vinska trta. Košuta se je lovcem za vinsko trto skrila in potuhnola. Lovci mimo grede je ne vidijo in odidejo. Zdaj meni, da se jej ni več bati; po trti se začne spenjati in mladice objedati. Sum in lomUst pa lovci zaslišijo in se vrnejo; za trto zagledajo zver ter jo ustrele. „Prav mi je, reče umiraje košuta, ker sem se nad svojo zavetnico nehvaležno pregrešila. “ Kdor dobrote s hudim vračuje, ne odide maščevanju. 2. Gad in pila. Gad pride po noči v kovačnico in hoče vse orodje razgrizti. Najprej se spravi nad naklo. Ko pa nič ne opravi, zapusti ga in gre nad pilo; tu, meni, bo lažje kaj opravil. Pa tudi le-tii si za¬ stonj prizadeva. Pila se mu posmehuje rekoč: „Beddk! kako hočeš mene s svojimi zobmi razgrizti. ker jaz železo premagam in naklo, kteremu ti nič ne moreš, lahko v prah zdrobim ?“ Kdor v svojo moč zaupa, drugih pa ne pozni ta se opeče. 3. Gad in belouška. Gad je bil žejen in gre k studencu pit; belouška mu pa vodo prepove. Dolgo se prepirata in besedujeta, obž, se vnameta in si črez tri dni boj napovesta. Žabe, belouški gorke, gredo gada pod¬ pihovat in mu obljubijo svojo pomoč. Zdaj se začneta in se hudo bojujeta; žabe priskačejo ter po svoji šegi pomagajo regljajo. Gad v boji premaga in potlej žabe krega, da mu niso po storjeni obljubi pomagale; ali odgovore mu: „Saj smo pomagale, naša navada je namreč samo z glasom pomagati in ne drugače. “ Kdor le samo z glasom pomaga, malo pomore. 220 4. Sraka in pavovo perje. Sraka je pavovega perja nabrala in se z njim ozaljšala in našo¬ pirila. Ta posojena lepotina jo je tako prevzela, da je druge srake zaničevala. Zapustila je svoje sestre in se vrine v krdelo lepili pavov. Ali pavi so kmalu spoznali svojo last in začno kljuvati srako: vse posojeno perje so jej izpulili. Osramočena se vrne k svojim sestram, ktere jo pa silno črte, preganjajo in tako hudo okljujejo, da še svoje perje izgubi; po tem takem jo zaničujejo njene domače in tudi vse druge ptice. Ne povzdiguj se črez druge, ne obetaj si in ne želi nikdar, kar ti po pravici ne gre. Ošabnost pelje v zaničevanje in sovraštvo. Bodi v resnici in ne po dozdevku, kar biti želiš. 5. Hrast in trst. Hrast se je bahal s svojo trdnostjo in stanovitnostjo in trstu očital njegovo slabost, da se pred vsakim vetrom trese in uklanja. Trst je pa zaničevanje pohlevno trpel in molčal. Kmalu potem pa nastane velik vihar; ker se hrast ne d& ušibiti, prelomi ga vihar in podere; trst se pa ponižno priklanja pa hitro zopet vstane. Trdovratnost in svojeglavnost nima obstanka, ampak ponižnost in potrpežljivost. Fr. Metelko. 6. Veverici in opica. Pozno v jesčn ste veverici pod nekim orehom skakljaje hrane iskali. Krivec pohlidi, in lep oreh pade na tla. Hitro skočite oreh pobirat. Vsaka bi ga rada imela. „Moj je", pravi prva, „jaz sem ga prva ugledala. “ — „Moj je“, trdi druga, Jaz sem ga prva po¬ brala. “ Tako se kregate in za oreh pulite; opica pa mimo pride in popraša rekoč: „Prijateljici! kaj pa imate?" — Začnete jej pra¬ viti in trušiti, da ne te, ne one ne razume. „Meni dajte oreh hranit, in potem povej vsaka posebej svojo pravdo; pravico vama bom na¬ redila." Opica tožbo poslušaje oreh razkolje ter jederce sne, dokler se veverici pravdate. Pravda izteče, luščine so pa prazne. Opica vsaki pravico spoznd: prvi, ki je oreh ugledala; drugi, ki je oreh pobrala. Vsaki prazno luščino vrže in gre smeje se svoj pot. Ve¬ verici imate vsaka svojo pravico, luščino pa prazno. Boljša je kratka sprava mimo dolge pravde. 7. Lev in opica. Pravijo, da je zverina svoje dni pod košatim dobom semenj imela. Kraljevi lev sredi tovaršije v senci sedi, opica pa po vejah skaklja in se spakuje ter začne želod v leva lučati. Lev jo ostro pogleda, kakor bi jo hotel z očmi predreti, pa besede ne zine. Opico groza obleti, ali hitro se potolaži rekbč: „Pač dobro, da do mene ne moreš," — in zopet leva draži ter želod po njem meče. Opica še enkrat vrže in lev zarjuje, da se je zemlja potresla, opica pa strahu z veje padla. 221 Trepetaje levu pod šapami kuči in smrti pričakuje, da jo bo raztrgal. Vsa zverina strmi in gleda. — „Ne boš me več dražila ne“ — zagrozi se opici oroslan, „pa vendar nisi vredna, da bi te raztrgal!“ pravi lev in opico spusti. Vsa zverina se oroslanu pri¬ kloni in svojega usmiljenega kralja počasti. Abotno je mogočne dražiti; lahko ubogega v pest dobe. Lepo je za mogočne, nad revami se ne maščevati; najmogočnejši so, kedar radi odpuste. A. Slomšek. 8. Pisma. a. Prijatelj naznanja prijatelju, da mu je brat umrl. Dragi mi prijatelj! Danes im d m težko nalogo, da Ti naznanjam žalostno novico, ktera teži moje srce in bode gotovo tudi Tebi v srce segala. Ne¬ mila smrt pokosila je Tebi zvestega prijatelja, meni pa preljubega brata. Z žalostnim srcem Ti naznanjam, da je naš ljubi Anton umrl. — Po nekih opravkih z Dolenjskega prišel je prehlajen do mil. in kljubu vsej zdravniškej pomoči prihajalo mu je od dne do dne hujše; kajti vnetje v plučih mu je sapo zapiralo. Prevideli so ga, in včeraj po noči zjutraj ob štirih je mirno v bogu zaspal. — Ljubi prijatelj, popisati Ti ne morem svoje bridke žalosti! Včm, da b6deš tudi Ti težko pogrešal svojega, toliko dobrega prijatelja in da bodeš srčno žalov&l s svojim Tebi udanim prijateljem Jakobom. Ljubljana, 2. majnika 1882. b. Vošilo dobrotniku ob njegovem godu. Častiti moj dobrotnik! Danes je tisti srečni dan, kterega se vsako leto veselim. Ne zamerite mi torej, častiti gospčd, da Vam tudi danes pišem in Vam k Vašemu veselemu godu iz srca vse dobro želim. Vselej ste mi bili največji dobrotnik. O da bi se Vam pač mogel vredno zahvaliti za vse prejete dobrote! Pa zastdnj iščem besčd, da bi Vam po¬ vedal, kaj danes moje hvaležno srce občuti. Ljubi večni bog naj Vam dd največjo srečo vse žive dni. Ponižno prosim, da me tudi prihodnjič ne pozabite in kakor moj drugi oče za me skrbite. Lepo se Vam priporočevdje ostajam Vaš Na Dunaji, 17. junija 1882. naj hvaležnejši služabnik Anton J. 222 c. Prijatelj piše prijatelju ob novem letu. Predragi mi prijatelj! Nastopili smo danes zopet novo leto, ki nam bo veliko veselega, pa gotovo tudi marsikaj hudega in bridkega prineslo. — Vošim in želim Ti, dragi moj prijatelj, da bi Ti letošnje leto veliko več veselega in dobrega prineslo, ko neprijetnega. Ljubeznivi nebeški oče naj Ti zdravje, srečo in vsega dl, kar si sam želiš. To je, kar Ti ob kratkem. pa iz pravega, dobrega srca kot zvest prijatelj želeti zamorem. Ostani in bodi tudi letos moj ljubi prijatelj, kakor sem tudi jaz Tvoj zvesti prijatelj V Celovci, 1. prosinca 1882. I. I. 9. Alboin in Gizulf. (Narodna pripovedka.) Nekega dne gre Alboin, kralj Longobardov, s svojimi junaki na lov. Divjačine je bilo tačas veliko; celo divji voli ali bivoli so bili tukaj. Lovci se kmalu razkrope; le Gizulf, Alboinov konjdr, ustavi se ne daleč od kralja. Alboin zagleda bivola ter se spusti' za njim. Bivol nekoliko pobeži, pa svest si svoje jakosti, obrne rogova proti kralju in plane hipoma nad-nj. Kralj, dobro vajen sukati svoje težko kopje, sune ga z vso močjo bivolu v čelo; ali čelo je pretrdo, kopje podrsne po buči, in kralj pade pod zver. K sreči prileti v tem hipu Gizulf, sune z močnim kopjem bivola v gobec in ga tako usmrti. Ko se Alboin vzdigne in potem od silnega truda in strahu nekaj odpočije, pelje svojega rešitelja Gizulfa na goli vrh, od koder se je ravno videlo v Furlanijo Tu postojl kralj in reče: „Gizulf! prva vojvodina, ki pred nama leži, je tvoja in tvojih otrdk, ker si me rešil; koža bivolova pa naj ti bode poročno pismo za tvojo vojvodino.“ — In res, Gizulf je bil prvi vojvoda frijulski, in koža mu je bila vojvodski grb. 10. O zdravem zraku. Kakor riba ne potrebuje popolnoma čiste vode, tako tudi človek ne takega zraka. Oe je v navadnem podnebnem zraku nekoliko vode in zelo malo drugih rečlj raztopljenih, tedaj mu sploh pravimo: čist in zdrav zrak; če je pa v njem preveč vode ali če je navd&n z mnogimi v njem raztopljenimi ali plavajočimi rečmi, rekamo: daje nečist in nezdrav. Čistega in zdravega zraka smo si pod milim nebom povsod v svesti, če ga kak očiten uzrok ne spridi; tako je zrak nezdrav blizu kake smrdljive luže ali kakega močvirja, v kterem gnijd mnoge reči, nezdrav na pokopališčih, kjer leži veliko mrličev preplitvo zakopanih i. t. d. Škodljiv zrak smrdi, težko de in na prsi tišči. Največ skaženega zraka se nahaja v človeških in živinskih pre¬ bivališčih. V dalje časa zaprtih hišah se zrak spridi kakor stoječa 223 voda; v nizkih in mokrotnih stanicah, v novo sezidanih ali pobeljenih in ne še zadosti posušenih hišah je zrak vselej škodljiv, tako tudi po vseh shrambah, v kterih se hranijo puhteče reči; po vseh majhenih. tikoma zaprtih ali z mnogo robo zašarjenih ali založenih stanovališčih, kjer preveč ljudij stanuje ali če še celo, kar se pri ubogih ljudčh velikokrat primeri, bolniki z zdravimi vred prebivajo: v takih stanicah se mora zrak kar hitro in močno spriditi. Nikar ne misli, da popraviš skaženi zrak s kajenjem; s tem utegneš kako v njem plavajočo škodljivo reč na tla potlačiti in se nosu prikupiti, zraka pa ne bčdeš popravil, škodljivega z zdravim ne namestil; če hočeš to storiti moraš po letu in po zimi vrata in okna po gostem odpirati, da tako sprijeni zrak ven zbeži in se stanica z novim in zdravim napolni. Ti nikjer ne bodeš lažje dihal in se boljše počutil, kakor v čistem in zdravem zraku; tega ti bodi vedno mar, ako si hočeš ljubo zdravje ohraniti in visoke starosti doživeti. M. Vrtov e c. 11. Ptice. Kdo bi jih ne imčl rad teh ljubih stvaric, ki znajo tako lepo peti! Že gnezdo, v kterem ptičica prvokrat zagleda beli dan, kako lepo, kako čudno je! Otroci stegajo roke po mehki posteljci, zakriti med zelenim listjem, ki jo je napravila materina ljubezen in ktero varuje ljubezen. Mož pa obstaja pred njim in čudi se, premišljuje in čuti, da božja sapa diha povsod. — Od nekdaj so se ptice pri¬ kupile človeškemu srcu: prosto ljudstvo je slavi v neštevilnih pesnih. Pa kakč bi človek ne imel veselja s ptico? Poglej jo, kako prosto vzdiguje glavico na tankem in gibčnem vratu; prsi se pogumno dvigajo proti vetru, Koliko lepote je na njenem oblačilu! Kak6 so barve čiste in svetle! Kako umno so zbrane, da razveseljujejo človeku oko. Pa najčudnejše je, kak6 znajo ptičice letati in peti. Razpne perotničice in vzdigne se kvišku, da je ok6 ne doseže več, da je uho komaj še čuje, in zopet se spušča doli od oblakov na vejico. In kakor bi truda ne poznala, vzdigne se zopet in sfrčl v bližnji grm; popravi svoje perje, očedi, kar je treba, in na novo začne peti in vliva svoje notranje življenje v mične glasove. V petji lež§ ptičje skrivnosti, v njih glasu se izražuje zadovoljnost, ljubezen, hrepenenje, radost in žalost, pa tudi strah, jeza in želja po moru in plenu. Ptičje življenje je podoba brezskrbnega veselja in neutrudljivega gibanja. Zdaj leta ptica od grma do grma, zdaj poje na kaki veji, ali pa napravlja gnezdo, ali išče hrane za svoje mlade; ves dan imfi opraviti in zjutraj na vse zgodaj se že čedi in pripravlja za novi dan. Pa le v logu živi ptica svoji natori primerno življenje; tukaj je njeno prebivališče; prostora mora imeti za se brez konca in meje: ptica je za log stvarjena. J. Stefan. 224 12. Živali popotnice. Če se govori o potovanji živalij, misli skoro vsakdo le na ptice, ker njih selitve so najbolj navadne in najbolj znane; ali tudi pri četveronogih živalih se nahaja ta prikazen. Opice hodijo v druščini od kraja do kraja, kjer je ravno kaj boljšega ugriznoti. To je pač vesela druščina! Zdaj se love v predrznih skokih od drevesa do drevesa, zdaj kobacajo počasi po tleh, vedno so vesele, zmirom se jim ljubi cukati se in burke uganjati. Gotovega cilja in konca na svojem potu opice nimajo; na mestu ostanejo, dokler imajo dovolj živeža; ko jim tega primanjkuje, napotijo se dalje. Črni medved severne Amerike gre o hudih zimah v velikih druščinah z Severja daleč v zjedinjene države; to se ve, da se le malo teh kosmatinov vrne na leto v svoje brloge, ker je zavoljo lepe kožu¬ hovine in zavoljo vkusnega mesa zelo zalezujejo in pobijajo. Ravno tako se godi severnim lisicam. Izmed živalij, ktere glodalcem prištevamo, potuje jih več plemen, na primer: poljske miši, kterih celo velika reka ne udržuje ; videli so je plavati črez reki Ren in Maju. Prava popotnica je pa kam- č a d a 1 s k a m i š. Brezštevilne trume teh živalij zapuste v spomladi Kamčatko in gredo po več sto milj daleč na zapdd proti reki Ostralsk. kamor pridejo sredi avgusta. Tega mrčesa je toliko, da je včasih en sam trop po dve uri dolg in še več. Meseca vinotoka se vrnejo, kar jih na poti ni poginolo, v Kamčatko nazaj. Za Kamča- dalce so to veseli dnevi; mesojedne roparske živali namreč sprem¬ ljajo te popotne miši, in Kamčadalci zalezujejo pridno te živali za¬ voljo imenitne in dragocene kožuhovine. Ne tako redovni. pa vendar znameniti so tudi potje norveške miši, le m ing imenovane. Leming je čudna žival. Včasih se vzdig¬ nejo z mrzlih, nerodovitnih bregov ledenega morja, planejo v doline laponske in romajo po šestdeset milj daleč. Na poti jih nič ne udržl; široke reke in jezera preplavajo, strmo skalovje preplezajo in tako gredd s trebuhom za kruhom zmirom na ravnost naprej, če pridejo do kopice send, ne gredO okoli nje, ampak na ravnost jo prerijo; če jih na vodi barka sreča, ne ognejo se jej, ampak spležejo na barko in na drugi strani poskačejo zopet v vodo. Te miši so za deželo prava šiba božja in ljudje se jih bolj boje, ko slabe letine. Kedar priromajo, ne pomaga nič zoper nje; vse, kar je rastlini podobno, vse pokončajo te požrešne živali. Pa ne da bi samo travo od korenin postrigle, celo zemljo prerijejo in pobero sleherno semensko zrno. Tisoč in tisoč jih na poti počepa in potone, ostale se potem poizgube, domu se pa nobena ne vrne. K sreči pridejo k večjemu enkrat v desetih letih. Ko vročina prehudo pritiska, beži s e d 1 o n pred trumami silnih brencljev in komarjev, ki živino in ljudi nadlegujejo. Živdl sama prisili svojega gospodarja, da se preseli na hladne morske bregove ali pa v višje doline, kjer mrzle sape razkajajo oblake silnega mr¬ česa. Komaj se pa približa jesen, začne se sedlonu tožiti po gorah 225 in po snegu, in zastonj hi si človek prizadeval živali zadržavati; vsa čreda bi po sili ušld in bi s svojimi prostimi brati po gorah pohajala. Antilope so urne in gibčne živali, ki prebivajo po neizmer¬ nih planjavah gorkih krajev. V Evropi imamo samo eno pleme te rodovine, namreč stepno antilopo, ki v velikih druščinah pre¬ biva po poljskih in ruskih ravninah, po zimi pa gre proti črnemu morju. V Afriki je črez 60 antilopnih plemen. Posebno znamenita med njimi je skokonoga antilopa, zatč tako imenovana, ker v begu po 4—7 čevljev visoke skoke dela. V južni Afriki se klatijo neizrekljivo velike črede teh živalij po 20—25000 repov skupaj. — Ko pritisne suša, obrnejo se na jug proti evropskim seliščem in kakor kobilice planejo nad žita in Seljakom veliko škode na¬ pravljajo. Za žito je nekoliko odškoduje vkusno rnesč teh antilop, kterih veliko pobijejo; mes6 zrežejo na tanke koščeke in ga na sobici posuše. Tudi morski psi gredo na pot, dasi tudi znabiti ne pro¬ stovoljno. Ko se namreč na leto začne taliti led v ledenem morji, plavajo velike ledene plošče v gorkejša morja, in na teh ploščah leže morski psi. V preteklem stoletji jih je prišlo v belo morje na Buškem kakor listja in trave; kakor daleč je segalo ok6, nič drugega se ni videlo kakor morski psi. Pr. Erjavec. 13. Rudolf Habsburški. Rudolf Habsburški je slavni praded naše avstrijanske cesarske rodovine in mnogih nemških cesarjev. Grof Rudolf je bil posestnik na Švicarskem; njegov grad, že davno razvalina, imenoval se je Habsburg, zato njegov priimek — Habsburški. Znano je, da so nemški knezi več stoletij volili svoje cesarje. Grof Rudolf je bil prvi svoje rodovine, da ga je došla ta čast leta 1273.; došla ga je bila nenadoma, ker ni bil niti bogat niti mogočen. Zakaj pa so se volilni knezi ozrli bili nd-nj, razjasnjuje marsiktera prigodba iz njegovega možatega, vrlega življenja. Nekdaj gre Rudolf na lov. V gozdu počivaje zraven svojega konja zasliši zvonček. Posluša, kaj to pomeni, in kmalu opazi, da gre duhovnik obhajat. Bilo je pa v silno odljudnem kraji, pot jako blatna, nekod celo močvirna. Spotoma stopi Rudolf k duhovniku, reče mu na konja sesti ter pelje sam konja za uzdo do bolnikove hiše. Ko duhovnik dokončd sveto opravilo, hoče se s prepoštljivimi besedami zahvaliti in posloviti od grofa. Le-ta pa mu reče: „Kar sem storil, storil sem iz spoštovanja do najvišjega; konj pa ostane vaš, v polajševanje vaših težavnih opravil.“ — Oni duhovnik je pozneje postal višji škof in bil eden izmed knezov, ki so volili cesarja. Iz tega je jasno, da je glasoval za Rudolfa. 15 226 O svečanosti, ko so ga kronali v Ahenu, moral je po stari šegi več knezov z nova potrditi v posestvu njihovih dežel. Toda ravno ni bilo pri rokah žezla ali kraljeve palice; knezi se hočejo raziti, Rudolf pa prime sveto razpelo in pravi: „ Sveti križ, ki je svet odrešil, bode veljal tudi za kraljevo palico.“ Knezi se vesele takih besed, ostanejo in se dado potrditi s svetim križem. Kot cesar je bil srčno dober in milostljiv, dasiravno ostro pra¬ vičen. Očitali pa so mu njegovi bližnji pogostoma, da je predober. Ali odgovarjal je: ,,Preljubi! večkrat sem se kesal, da sem bil preoster, nikdar, če sem bil predober.“ Ko se je bojeval s češkim kraljem Otokarjem, potoval je z vojno o silni suši. Razpošlje nekaj m6ž vode iskat. Le-ti gredč, pa ne dobe nikjer drugje nič, kakor na neki njivi pri ženjicah. Morali pa so jim vrč s silo vzeti, ker bilo je jako hudo za vodo. Možaki povedo cesarju, kako so dobili pijače. Kaj stori cesar? Resno zaukaže: „Brž nesite vodo nazaj, ne bom si gasil žeje s tako krivičnim blagom!“ — In morali so nesti vodo ženjicam nazaj. Tudi nekaj šaljivih dogodkov se pripoveduje o njem, kakoršnih je mnogo znanih o njegovem slavnem vnuku, cesarji Jožefu II. Nekega dne sreča Rudolf s kočijo kmeta z vozom. Kmet se ne ogne, temveč vpije: „Kam pojdem! Ali mora cesarjev nos to¬ liko prostora imeti ?“ (Bil je Rudolf precej nosdt.) Rudolfovi sprem¬ ljevalci so se čudili kmetovi predrznosti in radovedni pričakovali, kaj poreče cesar. Le-ta pa se prime za nos, obrne ga v stran in veli kmetu: „Ali boš zdaj mogel mimo?“ — Prestrašen požene kmet in zdrdra mimo po poti. Enkrat, že na svoje stare dni, imel je opraviti v vojski pri Majnci. Bilo je pozno v jeseni. Proti jutru gre sam v mesto v siromaški obleki, kakor mnogokrat v svojem življenji. Jame pa ga zebsti. Kar zagleda pri nekem peku žrjavico in se gre gret. Naleti pa na staro babše, ki ga čmerno nareži: „Ti vojaška pokora, spravi se! pojdi k svojemu lačnemu kralju!“ — Rudolf bi jo rad poto¬ lažil, ali zastonj, starka ga celo z vodo polije. Opoldne pri kosilu izbere Rudolf najboljših jedlj in najboljšega vina, ter reče nekemu vojaku: „M, nesi to k stari pekovki v mesto in povej, da se jej zahvalim za kopel zjutraj.“ Pekovka izprevidi zdaj, kdo je bil pri njej. Urno se odpravi k cesarju, poklekne pred-enj in ga prosi odpuščenja. On pa jo vzdigne in jej dd za pokoro, da mora od besede do besede in ravno s tako kislim obrazom ponavljati vse, kakor ga je oštevala zjutraj. To je bil smeh pri cesarskem kosilu ! — A. U m e k. 14. Leonida s Spartanci pri Termopilah. Grške dežele starodavnega časa, dasi nektere zelo majhene, kažejo, koliko moč ima sloga, mati krepke, svobodne države. To- varšica slogi pa mora biti junaštvo, in junaštvo izvira iz iskrene, 227 navdušene ljubezni do domovine. Mnogo zgledov te vrste nahajamo ravno med Grki, in imena grških junakov se odlikujejo v vesoljni zgodovini, kakor najsvetlejše zvezde na nebu. Med najslavnejše može, kteri so se kdaj borili za domovino, mora se gotovo šteti Leonida, spartanski kralj, kterega junaški smrti se po pravici čudi ves po¬ znejši svet. Mnogo vojnih druhalij se je vsipalo iz Azije nad narode evropske. S posebno hudimi vojskami so Grke nadlegovali Perzi; naj- silnejše trume pa je bil nad nje pripeljal perzijski kralj Kserks. Njegova armada je, kakor beremo v starih zgodovinarjih in grških narodnih pesnih, bila tolika, da se je po dveh mostih sedem dinj vrstila črez Helespont. prehajaje iz Azije v Evropo. Vale se od Kerzona dalje proti Greciji, črez Tracijo, Macedonijo in Tesalijo, ta silna druhal zmaga mahoma vse dežele. Nihče se ne meni za boj, v grozi in trepetu ponujajo ljudstva prsti in vode, znamenje udanosti. Drugače pa se obnesejo Grki. Videči silno nevarnost , združijo se vse države na boj zoper Perze s Spartanci na čelu. Meseca julija ob času, ko so se obhajale sloveče olimpijske igre, poči glas, da namerjava perzijska vojna udariti na grško zemljo. Hipoma pelje tedaj Leonida 300 Spartancev in nekaj tisoč drugih Grkov k Termopilam, do ozkega prehoda iz Tesalije v Grecijo. in zastavi sotesko, ker po drugi poti sovražnik ne more dalje proti jugu. Pač razkači Kserksa predrznost, da hoče peščica Grkov za¬ graditi pot njemu, mogočnemu perzijskemu vladarju, ki se mu klan¬ jajo vsi narodi v Aziji tja do Indije, in v kogar kraljestvu je najmanjša dežela večja ko vse grške države skupaj. — Urno pa si premisli, češ* le-ti se vendar ne bodo ustavljali, marveč taki barbari so, da si gotovo v čast štejejo, ako je brž pomlatimo. Velikodušno torej ukaže, naj mu brž orožje izroče. Neustrašen odgovori Leonida temu ukazu: „Pridi po-nje.“ — Ko nekdo opomni, da je Perzov toliko, da solnce zatemne s svojimi pušicami, rečejun&k: ,,Tem boljše, bili se bomo v senci.“ — Zdaj še le se prav razsrdi Kserks, ker z lepa nič ne opravi. Ukaže najprej, naj mu žive polove ter je pri¬ peljejo pred-enj, da prejme vsak posebej zasluženo plačilo. Vname se trd boj; Ali Kserksovih vojakov pade truma za trumo, Grki pa stoje trdno kakor zid v klanci tik morja, ker jim sovražnik od ni¬ koder ne more do živega; tako ugodno jim je zavetje. V Kserksovi armadi je bilo deset tisčč vojakov, ki so bili najhrabrejši med vsemi in so se imenovali „neumrljiva truma“. Ker jih je že toliko padlo in niso vsi nič opravili, požene Kserks srdit še te v boj; pa vse zastčnj. Ali česar ne zmaga sovražnikovo orožje, premaga brezbožno izdajstvo. Sredi junaških Grkov je bil nesrečen malopridnež, po imenu Elialt; le-ta se ukrade k Perzom ter jim pokaže stezo prek gore Eta. Priplazi se truma sovražnikov Grkom za hrbet, da je * » hočeš (= ta roiUft), tenu, bocf). 15 * 228 napade od zadej. O pravem času zve Leonida nevarnost, in vedoč, da je zastdnj dalje bojevati se, ne brani nikomur domu. Mnogo jih pobegne. Leonida in z njim 300 Spartaneev in 700 Tespičanov — le-ti si izvolijo junaško smrt za domovino. Vname se z nova presilno klanje; Leonidovi udrihajo po Perzih kot levi in jih pomore še mnogo tisoč. To se ve da razkači sovražne vojake tako, da se jim vname divja grozovitost, in da prenemilo razsekajo junaško grško krdelo. To je naredil nesrečni, brezbožni izdajalec, pleva med zrnjem, kogar ime živi v prekletstvu razžaljenega naroda. Leonida pa in njegove slavijo neumrljive pesni ter poveličuje hvaležen spomin. Na bojišči so mu Grki za spominek postavili bronastega leva z napisom: Lakedemoncem naznani, popotnik, tu da ležimo Mrtvi, ker velel tako je domovine ukdz. A. Umek. 15. Vrbsko jezero pri Celovci. (Narodna pripovedka.) Pred davnim davnim časom še ni bilo jezera pri Celovci. Lepe vasi z najzalšimi in visokimi hišami so ondi stale, in krog in krog se je razprostiralo najrodovitnejše polje s prijetnimi vrti. Prebivalci tega kraja so sloveli pri bližnjih in daljnih sosedih kot zelo pre¬ možni in srečni ljudje. Bili so v resnici silno bogati in dokler so po veri in pameti živeli, tudi prav srečni. Toda obilnost in sreča lahko človeka zapelje in spači, da boga in svojih dolžnostij pozabi; tako tudi prebivalce tega kraja. Sreča jih je omamila in ošabne storila, bogd in zapovedij niso več spošto¬ vali, za crkev in božje praznike se ne menili, svetim rečem so se posmehovali ter brez vesti in mere le slepemu poželenju stregli. Približal se je velike sobote večer, ki so ga bogoslužni kristjanje tistih časov vedno s premišljevanjem in tiho pobožnostjo praznovali in visoki spomin prihodnjega jutra, odrešenikovo od smrti vstajenje, v mislih imeli. Ti presrečni vaščanje pa se tega večera niso spo¬ minjali ; v veliki in krasni hiši sredi vasi so najveselejši šum in hrup uganjali, godce imeli, jedli in pili, ter plesali in vriskali, da se je daleč okrog razlegalo. Ni veliko več manjkalo do polnoči, ali nihče še ni mislil na počitek in pokoj; še bolj so divjali in noreli. Cnj! na enkrat se vrata odprb, in prikaže se majhen, star in suh možiček s sivimi lasi. Jezno se ozira po plesalcih in z ostro besedo izpregovori: „Razuzdneži! ali nocojšnji večer tako praznujete ? Ali se tako pripravljate na sveti praznik prihodnjega jutra? Ali nimate več božjega strahu in vere v srci? Nehajte in spremislite se, predno ura božje milosti poteče!“ Tem besedam so se vsi sirovo zasmejali, s petami so zaceptali, zavriskali in se vnovič po plesišči zavrteli ter še bolj divjali. 229 čas beži'; bližje in bližje prihaja polnočna ura, zopet se vrata odpro, in taisti starček stopi v hišo. Majhen sodec prinese pod pazuho, glas povzdigne in reče ginljivo: „Še enkrat vas opo¬ minjam ; poslušajte svareče besede prijatelja! Brezdno vašega po¬ gubljenja se odpira, meč božjega maščevanja je vzdignen in nastav¬ ljen. Še majheni trenotki so vam dani za preudarek, naglo se spremislite, nehajte in temu večeru storjeno nečist pokorite! Po¬ glejte ta-le sodec; gorje vam, če me silite pipo odpreti; groza, strah in pogubljenje bo iz njega privrelo in vas pokončalo. “ — Teh be- sčd še m' dogovoril, in vsi zaženo kakor iz enega grla smeh in krohot rekoč: „Oj to mora kaj pravega biti! Odpri vendar pipo, le kar izderi jo in izpusti brez overe svojo moč in strahobo, da vi¬ dimo kaj bode. Dobro vemo, starec, da se šališ in im£š le vino v sodci; te groze se pač ne bojimo; tak strah naša grla dobro po¬ znajo ; le hitro ga izlij, in nikar nas dalje ne zadržuj in ne moti; za pokoro, sivec, je pa nocoj še prezgodaj; bomo že brez tebe za njo skrbeli, saj je še časa dovolj.“ — Oči se sivčku togotno za¬ bliskajo, in kakor sodnji glas zasliši se iz njegovih ust: „Zdaj ste dovršili, gorje vam, izgubljeni ste. izgubljeni!“ To izrekši se naglo umakne in izgine. Ura bije polnoči. Pri dvanajstem udarku tožno zabrenčf — in hipoma nastane strašen vMr; luči ugasnejo, truma divjih plesalcev pa trepetaje ostrmi. Črna noč je obda, krvavo rudčč blisk šviga in blede obraze razsvetljuje, in grom in ropot, kakor bi se svet po¬ diral, hrumi jim na ušesa. Huda ploha, kakor bi se vsi oblaki pretrgali, vlije se zdaj izpod neba, studenci in potoki zašume in se v enem hipu kakor hudourniki razlijo; z vseh bregov in gričev se tokoma voda udira, narašča in skoz vrata in okna v hiše vre er višja in višja nastaja. Druhal nesrečnih veseljakov se obupno in plašno na odre, strehe in višine ogiblje in beži, toda zastčnj — deroči valovi jih hitro dohite in v mokri grob pogreznejo. Vsi so žalostno poginoli. — Drugo jutro potihne grom in vihar, ali voda še vedno doteka ter pokrije in zagrne celo visoki zvonik. In ta voda se ni več utekla, ampak kakor je narastla, ostala je do današnjega dne — in to je Vrbsko jezero pri Celovci. 16. Kitica slovenskih pregovorov. 1. Kedar žalost do vrha prikipi, že veselje se glasi. 2. Dokler prosi, zlata usta nosi; kedar vrača, hrbet obrača. 3. Od dobrih besedij se. nihče ne zredi. 4. Kdor na zadnje pride, dobi kosti; kdor prepozno pride, pa stoji. 5. Da se resnica prav spoznd. treba je čuti dva zvona. 6. Človek brez vere, vere ni vreden. 7. Na domačem pragu se petelin lahko repenči. 8. Dokler imam repar svoj, vsak mi pravi: bratec moj! 230 9. Kjer je obilnost, tam je presilnost. 10. čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni. 11. Kdor iz dežele gleda, s tem se ni dobro na solnci greti. 12. Kdor koprivo pozna, nagec skrije. 13. Česar oko ne zagleda, srcu ne preseda. 14. Bodi v družbi, bodi sam, bodi sramnega te sram. 15. Kar se rodi. smrti zori. 16. Nabrušen nož rad reže. 17. Hiša razdeljena razpada kakor zapuščena, 18. Brez muke ni moke. 19. Dela, ki ga danes lahko storiš, ne odlašaj na jutre, 20. Tisti mi je brat, kteri bi mi storil dobro rad. 21. Varuj se tistih maček, ktere spredaj ližejo, zadi pa praskajo. 22. Grbec tujo grbo vidi, svoje pa ne. 23. Smrt vse omaja, nje kosa kosi od kraja. 24. Lenuh sam sebi čas krade. 25. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. 26. Kedar greš volku naproti, pokliči psa s seboj. 27. Malopriden gospod&r čredi vodo kali. 28. Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti. 29. Potrpljenje železne duri prebije. 30. Kjer se botrina krega, zemlja križem poka. 31. Kar se v luži zleže, rado v lužo leze. 32. Nesreča nikoli ne praznuje. 33. Kamor se nesreča odloči, vse opreke preskoči. 34. Česar se človek zelo veseli, to je rado polno grenjav. 35. Laž nima rok, vendar človeku zaupanje razdere. 36. Človek se med ljudmi obrusi, kakor kamen po svetu. 37. Strastna navada, težka klada. 38. Snaga je bogu draga. 39. Trda izreja dobra volja. 40. Lahko dobljeno, kmalu spravljeno. 41. Vsak svoje sreče kov&č. 42. Vsi so grablje, vile nobeden. 43. Dobre volje mošnje kolje. 44. Tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo. 45. Ogenj in voda dobro služita, slabo gospodarita. 46. Denar ima polžek rep. 47. Lenoba je vragova mreža. 48. Sila moč premaga. 49. Dober glas seže v deveto vas. 50. Ne prodaj kože, dokler medved v brlogu tiči. 17. Pravljica o rojenicah. (Narodna pripovedka.) Imela je mati sina. Po noči, ko je bilo dete rojeno, slišala je babica zvunaj pod oknom pogovor treh belih žen, kaj bo dete. Ena 231 je rekla: „Mašnik bodruga: „Ubil g a bo sovražnik v vojski 4 ' in tretja je rekla najglasnejše: Ubila ga bo strela, ko bo osemnajsto leto dopolnil. “ Ko so prinesli dete od svetega krsta, bili so pri botrinji vsi veseli; samo babica, sicer silno zgovorna, bila je zoper navado ža¬ lostna: govorila je le, kar je morala. „Kaj vam je, — praša oče mater babico — da se držite, kakor bi vam bil volk mlade pojedel ?“ — „E, kaj ne bi bila žalostna, 44 odgovori natihoma, da ni otročnica slišala; „dete. ktero so danes krstili, bo strela ubila, ko bo osem¬ najsto leto dopolnilo. Tako sem slišala nocojšnjo noč pogovarjati se rojenice pod oknom. 44 Ostrmeli so vsi nad to novico in žalostno so se razšli. Oče je kmalu potem hudo zbolel. Ko čuti, da mu gre bolezen na smrt, razodene svoji ženi, kar mu je babica pri botrinji povedala. Umrl je in žena si je to dobro v glavo utisnola. Lepo je učila in redila edino dčte, ktero je rastlo, da so bili vsi veseli. Kajni je zapustil vdovi veliko premoženje. Ko je bil sin sedem¬ najst Ičt star in brhek mladeneč, dala je mati velik hram zidati. Globoko in globoko so kopali delavci v zemljo. in ko so vložili temelj, začeli so zidati ob6k nad obokom, tako da so naredili devet obokov. Ko je videl sin tako silno zidovje, praša mater: „Cemu zidate toliko trden in globok hram? 44 Mati se m' mogla premagati in s težkim srcem pove sinu. da zida to njemu. Sin je bil pobožen. Delal in pomagal je svoji materi, kolikor je mogel. pa tudi molil je rad. Ne daleč od hiše je dala mati znamenje zidati v spomin svojemu rajnemu možu. K temu znamenju je hodil sin vsak večer in molil je za svojega očeta in za svojo ljubo mater. Bolj ko se je bližal osemnajstemu letu svoje starosti, tem bolj je prihajala njegova mati žalostna. Izpolniti je imel osemnajsto leto. Zidarji so delali liram z deveterimi oboki. Keče tedaj mati sinu: „Preljubi sin! težko, težko, silno težko me stane, zapreti te živega v ječo; saj si mi moje vse! Pa kar so rojenice prorokovale, imd se zdaj zgoditi, ko si osemnajsto leto dopolnil. Pojdiva še k zna¬ menju bogu se priporočat, potem pa pojdi v hram, kjer sem ti vsega pripravila, česar ti bo treba. 44 „Le pojdiva, mati, k znamenju molit; pa reči vam moram, da im&m preživo vero v bogd. kakor da bi mogel misliti, da mu morem uiti. Le pojdiva, silno soparno je in — izidi se božja volja! 44 Gresta k znamenju. mati s težkim, sin pa z mirnim in vese¬ lim srcem in z živo vero v bogl Ne molita še dolgo, kar potemnijo črni oblaki podnebje, hud vih&r pribučl, — zabliska se in v tem hipu tudi zagrmi, da se zemlja zmaja in — oj čudo! v hram z deveterimi oboki je treščilo in ga razdejalo, da ni bilo drugega kakor sip in razvaline! 232 „0 mati, božja mogočnost je neizmerna!“ reče sin materi, „v svojo smrt bi mi bili zidali hram; strela ga je raznesla. Bodi bogu čast in hvala! njegova dela so velika!“ Zahvalila sta se modremu stvarniku in mnogo let sta še živela srečno v pobožnosti in živi veri v boga! 18. Tila prijateljica in meseci prijatelji. (Narodna pripovedka.) Neka hudobna ženska primoži s svojim revnim možem malo deklico, z imenom Marica. Potem jej bog da še eno pravo hčer, ktero ljubi in goji več ko svoje oko. Pastorke pa, ki je bila dete dobro in prelepo, kar ne more s krajem očesa videti; zato jo pre¬ ganja, muči in mori, da bi se je prej iznebila. Meče jej najslabše ostanke jedij in še to kakor psu: celo kačjega repa, ko bi ga imela, dala bi ga jej bila jesti; in namesto na posteljco pošilja jo spat v neko staro korito. Ko pisana mati vidi. da je deklica pri vsem tem dobra in po¬ trpežljiva in da lepše raste ko njena hči, misli si in misli, kako bi našla uzrok sirotico izpoditi od hiše, ter si to-le izmisli. Nekega dne pošlje svojo hčer in pastorko volne prat; hčeri da bele volne, pastorki pa črne ter jej ostro zažuga: „Ako mi ti te črne volne tako belo ne opereš, kakor jo bo moja hči, ne hodi mi več domu, sicer te bom iztepla od hiše.“ Ubožica pastorka milo plače, prosi in govori, da jej tega m mogoče storiti: ali vse je bilo zastonj. Ker vidi, da ni milosti, oprti volno in gre plakaje za pol¬ sestro. Ko pridete na vodo, razprtite svoji bremeni in začnete prati, kar se jima neko lepo belo dekle od nekod pridruži in ju pozdravi: „I)obra sreča, prijateljici! je-li vam treba pomoči?“ — Mačehina hči reče posmehovaje se: „Meni ni treba pomoči, moja volna bo takoj bela; ali tukaj-le naše pastorke ne bo tako hitro.“ Na to stopi ono tuje dekle k žalostni Marici, rekoč: „Daj! bove videli, ali se bo dala ta volna belo oprati ?“ Obe počnete zdaj žikljati in prati, in hipoma se beli črna volna, kakor mladi sneg. Ko operete, pri¬ jateljica zopet nekam izgine. Mačeha videvši belo volno, čudi se in jezi, da nima uzroka preganjati pastorke. Nekoliko časa za tem pride huda zima in sneg. Hudobna ma¬ čeha še zmirom misli, kako bi nesrečno pastorko zatirala. Sedaj jej zapove: „Vzemi košek in spravi se v goro, ondi mi naberi zrelih jagodic za novo leto; ako mi jih ne prineseš, bolje ti je, da ostaneš na gori.“ Sirotica Marica milo plače, prosi in govori: „Kako bom reva jaz sedaj v ostri zimi dobila zrelih jagodic ?“ Ali vse zastonj, — mora vzeti košek in iti. Ko hodi vsa objokana po gori. sreča dvanajst junakov ter je lepo pozdravi. Oni prijazno odzdravijo ter jo vprašajo: „Kam gaziš, mdada ljuba! po tem snegu tako zaplakana?“ — Ona jim vse lepo pove. Junaki pa jej rek6: „Mi ti bomo pomagali, ako nam znaš pove- 233 dati, kteri mesec celega leta je najboljši?“ Marica reče na to: „Vsi so dobri, ali mesec sušeč je najboljši, ker nam prinaša največ upanja.“ Oni, zadovoljni z odgovorom, reko: „Pojdi le v to prvo dolino na prisolnce, ondi dobiš jagodic, kolikor te je volja.“ In res prinese mačehi za novo leto polen košek najlepših jagodic, in pove, da so jih jej pokazali junaki, ki jih je srečala na gori. Nekoliko dnij pozneje. ko je odjenjala zima. govori mati svoji hčeri: „Pojdi tudi ti v goro po jagodic; morda najdeš one junake, da ti dado kako srečo, ker so se naši umazani pastorki skazali tako čudno dobrotljivi.“ Hči se ošabno obleče, vzame košek in skaklja vesela v goro. Prišedši tja, sreča res onih dvanajst junakov ter jim napuhneno reče: „Pokažite mi, kod rastejo jagodice, kakor ste po¬ kazali naši pastorki." Junaki jej odgovore: „Dobro, ako ugoniš, kteri mesec celega leta je najboljši?" Ona hitro odgovori: „Vsi so hudi, mesec sušeč pa je najhujši." Ali na te besede se vsa gora hipoma naoblači, in vsa nevremena udarijo na njo. da je komaj prisopla živa domu. Ti junaki so bili dvanajsteri meseci. Med tem se dobrota in lepota psovane pastorke razglasi daleč po deželi; in neki pošten, bogat in mlad gospod sporoči njeni ma¬ čehi, da bo ta in ta dan s svojo žlahto prišel pastorke za ženo snubit. Mačeha, zavistna tej siroti, ne zine jej ne besedice o tem, ampak misli svojo hčer v to srečo potisnoti. Kedar pride napovedani večer, stira brezvestna mačeha svojo pastorko zgodaj v korito spat, potem očisti hišo, napravi večerjo, našopiri svojo hčer. kolikor jo največ more. ter jo posadi' s pletilom v rokah za mizo. Na to se pripeljejo snubači; mačeha jih prijazno sprejme, pelje v hišo in jim govori: „Tukaj-le je moja mila pa¬ storka." Ali kaj pomaga, ker so v tej hiši imeli petelina, ki počne na ves glas in brez prestanka peti: „Kukurikir, lepa Marica v ko¬ ritu! — kukuriku! lepa Marica v koritu!“ itd. Snubači razumejo petelinovo petje ter vele, naj se jim prava pastorka pripelje iz ko¬ rita; in ko jo ugledajo, ne morejo se dosti načuditi njeni lepoti in ljubeznivosti. ter jo še tisti večer peljejo s sebčj. Hudobna ma¬ čeha in njena hči ste ostali na sramoti pred vsemi ljudmi, Marica pa je bila srečna s svojim možem in z vso svojo hišo do velike starosti in lahke smrti, ker jej je bila vila prijateljica in vsi meseci prijatelji. 234 Drugi del. Pesni. Zlate resnice. Kdor sam sebe povišuje, Prazno glavo oznanjuje. Dež za solncem mora biti, Za veseljem žalost priti. Le trpljenje naših dnij Nam veselje posladi. Tam, kjer glad mori lenuha, Najde pridni dosti kruha. A. Slomšek. Na nuje Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava; Polje, vinograd, gora, morje, Ruda, kupčija tebe rede. rojake. Za uk si prebrisane glave, Pa čedne in trdne postave, Išče te sreča, um ti je dan, Našel jo boš, če nisi zaspan, Glej! stvarnica vse ti ponudi, Le jemat’ od nje ne zamudi; Lenega čaka strgan rokav, PaPca beraška, prazen bokal. V. Vodnik. Na goro. Na goro, na goro, Na strme vrhe! Tj e kliče in miče In vabi srce. Na gori cvetlice Najzaljše cveto, In ptice preljube Najslajše pojo. Na gori pod mano * Oblaki vise, Nad mano višave Bliščijo vedre. Na svobodni gori Ni zemskih nadlog; Nad mano, pod mano, Krog mene je bog. Tedaj le na goro, Na strme vrhe! Tje kliče in miče In vabi srce. M. Vilhar. * menoj. 235 Sprehod. In srce, ti se ne zbudiš. In jezik vedno le molčiš ? Zdaj klije tebi dvojni cvet: Pomladni čas, čas mladih let. Poglej, obrni se okrog, Zelena gora, živ je log, Povsodi pomladanski cvet Vesoljni v svate vabi svet! Podaj, prijatelj, mi roko, Pod milo ideva nebo, Ker njiva zopet zeleni, Nad njo škrjanec žvrgoli. Al’ spet si tukaj, znanec moj? Le dvigni se, na glas zapoj; Naj petja glas, veselja klic Oznanja nam prihod cvetlic! S. Jenko. lioginji Boginja preljubezniva! Ki budiš plamen duha, Da se v glasno pesen zliva Skrita misel iz srca; Tebi slava se spodobi, Tebi venci zelene, Ki so ti je v vsaki dobi Ovijali krog glave. petja. Pevci so te spoštovali, Ovne tolste na oltar Nekdaj so ti pokladali, Zažigali ti je v dar: Kaj pa boš od meno vzela? Mire nimam, ne zlata, Moja roka da vesela, Rada, kar zamore, da. Ce ti všeč je morebiti, Kar od tebe v dar imam, To ti hočem pokloniti, To ti zopet v dar podam; Srce si mi obudila, Dala si mi pesni slast, Svet mi z njimi osladila, Naj donijo tebi v čast! Pr. Levstik. TTbežni kralj. Noč je temna, podkve jeklo poje; Glej, po gozdu kralj ubožon jaha, Zgubil vojsko, zgubil zemlje svoje, Skriva se ko zver po lesu plaha. Nima ženo, hčere, ne sinova 1 , Vse mu vzela vražna je sekira; Koča vsaka duri mu zapira, Spremljevalca nima pot njegova. In zajezdi v gosto drevje lesa. Konj se zdrzne, noče delj 2 bežati, V stran zahrska, kvišku pne ušesa: Brezdno vidi pred seboj zijati. — * dalje. Kralj pa gloda in zastonj ugiblje; S konja stopi, k veji ga priveže, Plašč pogrne, na-nj ves truden leže: Sladek sen nad brezdnom ga zaziblje. Dihnejo mu sanjo v trudno glavo: „Stol kraljevi iz zemlje mu rase; On pak seda na-nj s častjS in slavo, Bogat, venčan, ko nekdanje čase. Zida s r e nad njim poslopje širno, Razsvetljeno v zlatu lesketajo; Stavijo se veže na vse kraje; Zvunaj čuje straže hojo mirno.“ sma. 236 »Prebudi se bobnov ropotanje, »Zadonijo spet trobente glasne, Prebudi se grom trobent vojaških, In prikaže se obraz kraljice; Vstane žvenket in ostrog rožljanje, Z njo sinovi, z njo so hčere krasne, Ide truma vojvodov junaških; Njej visoke strežejo device. Gre med njimi knez iz zemlje tuje, Tu gospoda kralju vsa zavpije: Ki mu hotel je deželo vzeti; Bog ti slavo hrani čase večne! Zmagan ide, z njim tovarši vjeti, Svetlim vnukom tvojim dneve srečne! Klanja se mu, silni meč daruje." Hrum veseli po dvoranah bije.“ Vzdihne v živih sanjah kralj: »Carujem! Oh podobe gledal sem neznane, Pa ubežen skrivam se po tujem!" V sanjah kvišku, kakor jelen, plane; Hoče k svojim — roke širi — pada! Meč z oklepom v dno brezdna brenkoče. Konj se strga, podkve vdar ropoče, Krokotajo vrani iz prepada! Fr. Levstik. JvTp,rriento mori. Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; Al’ dneva ne pove nobena prat’ka. Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, Od nje nas ne odkup''jo kupi zlata, Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, ne pevcev pesen sladka. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta In od veselja do veselja leta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori. Zna biti, da, kdor zdaj vesel prepeva, V mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva Molče trobental bo: »memento mori!" Fr. Prešeren. Slovo od, mladosti. Dnij mojih lepša polovica kmalo , 1 Le redko upa solnce je sijalo, Mladosti leta! kmalu ste minule ; 2 Viharjev jeze so pogosto rjule; Rodile ve ste meni cvetja malo, Mladost! vendar po tvoji temni zarji Še tega rož’ce so se koj osule ; Srce bridko zdihuje: Bog te obvarji ! 8 1 ftatt kmalu. 2 ftatt minola. 3 flatt obvaruj. 237 Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je vmoril; Sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje Svet zanič’vati se je zagovoril; Ljubezen zvesto najti, kratke sanje! Zbežale ste, ko je dan zazoril; Modrost, pravičnost, učenost, device Brez dot žaPvati videl sem samice. Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, Komur sovražna je, zastonj obrača, Kak’ veter nje nasproti temu vleče, Kogar v zibeli vid’la je berača, Da le petica da ime sloveče, Da človek toliko velja, kar plača; Sem videl čislati le to med nami, Kar um slepi z goljfijami, lažami! 1 Te videt’, grje videti napake, Je srcu rane vsekalo krvave; Mladosti jasnost vendar misli take Si kmalu iz srca spodi in glave; Gradove svetle zida si v oblake, Zelene trate stavi si v puščave, Povsod vesele lučice prižiga Jej up goljfivi, ki iz stisk jej miga. Ne misli, da dih prve sap’ce bode Odnesel to, kar misli so stvarile; Pozabi koj nesreč prestanili škode In ran, ki so se komaj zacelile: Dokler, da smo brez dna polnili sode, ’Zuče nas v starših letih časov sile; — Zat6 mladost! po tvoji temni zarji Srce zdih’valo bo mi: Bog te obvarji! Pr. Prešeren. LavčLon. (Narodna pesen.) Oj stojaj, stojaj Beligrad, Za gradom teče rudeča kri, Za gradom teče rudeča kri, Da bi gnala mlinske kamne tri. „„Ne prišel zajcev sem lovit, Al’ prišel tebe sem častit: S svinčenimi krogljami te kropil In s črnim prahom bom kadil. ““ Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži; On hoče imeti Beligrad, In tursko vojsko pokončat’. Ošabni Turek se mu smeji, In Lavdonu tak’ govori: „Si prišel mene ti častit, Al’ prišel zajcev si lovit ?“ Cesarske puške pokajo, In turske gospe jokajo; Cesarski bombe mečejo, Se Turki iz grada vlečejo. Glej ! tak’ mogočni Lavdon je Premogel vse sovražnike; ln dokler Beligrad stoji, Naj slava Lavdona slovi. JPe.ga.rn. in Lombergar. (Narodna pesen.) Da se skusil bo s teboj; Velik ni, pa je širok, Al’ mi tukaj je od rok. V beli Ljubljani doma, Pegam pravi, govori: „Kje se mi enak dobi? Kaj ti pravim, cesarost! Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj!“ Tako cesar govori: „Kaj ti pravim, Pegam ti! Jaz imam ga pod seboj, Lambergar junak je ta.“ ,.Bo naj, kjer če, 2 pošlji po-nj, Ali piši mu na. dom, Da se z njim poskusil bom.“ nad) in ©eclination bev roeibl. @ubfi. auf a, ftatt lažmi. = hoče. 238 Hitro cesar pisma tri Lambergarju dat’ veli. Lambergar jel pisma brat’, Jele mu solze kapljat’; Mati za pečjo sedi, In tako mu govori: „Kaj jo, Lambergar ti mlad ? Ko začel si pisma brat’, Jele ti solze kapljat’; Debele kapljajo solze, Kakor vinske jagode." „Kaj bi ne, kako bi ne ! S Pegamom vojsk’vat se je: V čelo tri pedi širok, V čelo tri pedi je dolg; Vojskovat’ se moram z njim, Trd’ga boja se bojim." Mati dalje govori: „ Lambergar, le molči ti; Jaz doma bom za počjo, Pa pri tebi z vso močjo: Bom molila roženkranc, Srečen bode boja kon’c; Sed’ na brz’ga konjiča, Na prelep’ga pramiča, K’ sedem let že rumeno V štalci je pšeničico, Ki je sedem let samo Pil sladko vipavčico. Ko na Dunaj pridvčiš, Tak’ po Dunaji letiš, Da so iskre kujejo, Okna se razsujejo; Stoj pred hišo Pegama, liavno kosil bo doma, In tako zavpij srčen: Pegam! Pegam ! pojdi ven, Pojdi, skusi se z menoj ! K temu se prestrašil bo, Padla bo mu žlica ’z rok, ’Z ust založaj ravno tak’. On bo djal: „ Počakaj ti, Da kosilo mine prej!“ Ti pa reci le takč: Piti, jesti mi ne bo, Da poskusim se s teboj. Bosta v prvo zjezdila, Prelepo se kušnola. Spet se v drugo zjezdila, Si mazin’c odgriznola! Bosta v tretje zjezdila, Glave bosta sekala. On imel bo glavo tri, Sekaj pa po srednji ti, Kedar jo pa vržeš preč, Jo nasadi na svoj meč.“ Lambergar tako stori, Kakor njega mat’ uči. Tja na Dunaj pridrči, Tak’ po Dunaji leti, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo. Pegam kosi šo doma; On pred hišo Pegama Pa zavpije ves srčen: „ Pegam, Pegam, pridi ven, Pridi, skusi se z menoj!“ Pegam vstraši so hudo, Padla žlica mu je 'z rok, 'Z ust založaj ravno tak’. Pegam reče: „Čakaj ti, Da kosilo mine prej! “ Pravi Lambergar na to: „Jesti, piti mi ne bo, Da poskusim se s teboj." Pegam zdaj odgovori; „Meni nič za tebe ni, Ki imaš roso glavo; Mi za tvojo je ženo, Mlada vdova bo doma Kruha potlej stradala!" Šla sta vonkaj na polje, Kakor tak’mu boju gre. V prvo sta se zjezdila, Prelepo se kušnola; V drugič sta se zjezdila, Si mazin’c odgriznola, V tretje sta se zjezdila, Glave sta si jemala. Pegam ima tri glave, Lambergar ga ob srednjo de Ko jo je odsekal preč, 239 Je nabodel jo na meč, In po Dunaj i drči, ’Z oken glažov’na leti. V lini cesarost stoji Ino pravi, govori: „Hvaljen bodi, večni bog, Preč je vojska, vir nadlog!“ Korist Koristna ognja je oblast, Ko človek čuva njeno rast, In kar napravi, kar stori, Je dar nebeške te moči. Al' moč nebeška strašna je, Oe varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhti Natoro proste prosta liči. Strašno, kedar razuzdana, Brez opore ljut vihar Po pohištvu ljudostana Divji tja vali požar! Vedno so napravi dlana Klementjc vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride, Dež izide; Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! čujte zvona stok in rig! To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup ! Kvišku plam se dviga, Na široko liže, vžiga, Urniše od vetra šviga, Kot iz pečnega oboka; Zrak žari, tramovje poka, Strop se vdira, okno zije, Dete plaka, mati vpije, Stok živine Iz drtine; Vse leti, prenaša, skaka, Dnevu svetla noč je enaka. Dalje cesar še to prav’: ,,Lambergar, kje boš ti stal; Al’ češ bit’ na Dunaju, Al’ na Kranjsko greš doinu?“ Lambergar si Kranjsko ’zvol’, Kjer je srečen zadovolj. ognj(t. Po verigi rok do meha, V skušnji speha Vedro teče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko, Ko vihraje išče plam. Ta objema žita hram, Skednja prevrši prostore, Slemena zdrobi podpore, Kakor da bi h'tel puhteči Bega silnega v oblak Sabo 1 vzeti zemlje tlak, Zraste kvišku večji in večji Žar orjak ! — Upa nag Človek božji sili jenja; Križem roke premoženja Ves otrpnen gleda kon’c. Prah in sip Jo domovje, Divji vihti prosto rovje, V pustih linah oken biva Groza bleda, In oblak nebeški gleda Votlo not. Enkrat še Na gorišče Krasne hiše Gospodar se zdaj ozre — Vesel si drugo stanje išče; Če ognja rop je blago lih , 2 Tolažbe slast mu srce greje: On drage glave svojih šteje, In glej ! ne manjka nihče vsih. 3 Po Fr. Schilloiji J. Koseski. s seboj. 2 če-(g)lih, irenn gleid. 8 ftatt vseli. 240 Ste 35cdiii«ttoit Dev mauttl. uni> fffdjl. a-Stomme; Singular. maseulinum neutrum 241 ifcei cinupfifectinftfionen. Ker a- mt& i-@tamme. S i n g u 1 ar. Plu ra 1. Dual. IG 242 fkmtfipia ber 93evgangenl)eit; naj, da bi bil nesel. 243 dec fonjugafton. 16 * 244 A. A, uiib, aber. abeceda, -e, Hbc, Hipija bet. abota, -e, Šijortjett. aboten, -tna, -o, tljijridit. abotnica, -e, Sdjorin. abotnik, -a, $&or. abotnost, -i, SEEjor^eit. ajda, ajdina, -e, §eibeforn, Sitdimeijen. ajdišče, -a, Shidiroeijenfetb. ako, tnenn, roofern. ako ravno, ako tudi, obgteidi, objdfjon. ali, 1. atlcin, aber, bod); 2. bient jur Gšinieitung einer jjrage: ob; 3. bibjunctiP: ober, aber. ama-m, -ti, »ifieren. angelj, -a, angeljc, -a, ®nge(. angeljsko češčenje, englifdjer ©ruji. Anglež, Angličan, -a, ©nglfinber. Angličanka, -e, ©ngldnbeuin. angleščina, -e, englifcfie ©pradie. angleški, -a, -o, engiifd). apnar, -ja, Saltbrenner apnast, apnat, -a, -o, falfig. apnen, -a, -o, falfig, .Ra(f=. apnenec, -nca, fialfftein. apno, -a, Atatf. apostol, -a, Hpoftel. apostolski, -a, -o, Hpoftel«, apoflolifd). Arabec, -bca, Hraber. Arabija, -e, Hrabien. arabski, -a, -o, arabifdj, Hraber*. armada, -e, Hrmee. ata, -e, atej, -a, fflapa, SBater. avša, -e, St&or, SCtiorin. aršast, -a, -o, tljijridjt. B. Baba, -e, ©rojjmutter, altež SBeib. babica, -e, ©rojjmutter, jjjebammc. babištvo,-a,f>ebammenlefjre,©eburt£)[ebre. bahač, -a, Sffbaljler. bahanja, -e, ©rofjtfjuerei, fflraljlerei. baha-m, -ti se, praljtcn, grogtfjun. bajta, -e, §iitte. bajtica, -e, £iittd)en, §auž($en. baker, -kra, fiupfer. baklja, -e, gadel. bakren, -a, -o, fupferti. bakro, -a, fiupfer. bakrorez, -a, Supferfticb. bandera, -e, gatjne, ©tanbarte. banja, -e, SSafddrog, SBabemanne. bankovec, -vca, ©anfnote. barantač, -a, fjanbler, ©diadjerer. baranta-m, -ti, banbein, jd)ad)ern. barantavec, -vca, §Snbler. bara-m, -ti, frageit. barka, -e, ©cftiff, gabrjeug. baršun, -a, ©ammet. baršunast, baršunat, -a, -o, jommten. barva, -e, garbe. barva-m, -ti, fdrben. basen, -sni, gabel. baš, gevabe, ebeu, juft. ! bavi-m, -ti se, fidj mo befinben; s čim, fid) momit befaffen. beda, -e, ®lenb, 9iotb. bedi-m, bede-ti, madjen, auf fein. bedrast, -a, -o, grofjfc^enfelig. bedro, -a, @d)en'fet. bega-m, -ti, berumirren, f(iid)tig fein. begljiv, -a, -o, fliid)tig, unbeftdnbig. begun, -a, glitdjtling. bel, -a, -o, metfj. belec, -lca, ein meijjer Dcbž; ©dfimmel. belič, -a, §eller, tpfennig. [meijj. belkast, belkljat, -a, -o, roeiglicb, eiroad belobrad, -a, -o, roeipartig. beloglav, -a, -o, meigfopfig. belokost, -i, ©Ifenbein. belolas, -a, -o, meijšfarbig. belonog, -a, -o, roeifjfiifjig. belouška, -e, SBafferfdilange. berač, -a, SSettler. beračica, -e, ©ettlerin. beračija, -e, Slettelei, SBetlefgefinbet. berači-m, -ti, betteln. beraški, -a, -o, Settel«, nad) SBettler Hrt. bere-m, bra-ti, lefen, fammeln. * Hušgelaffen finb bie iflrapofitionen (f. 29., 30., 31. ?ect.), bie ipronomina (f. 36. 37., 38. ilect.) mtb bie galjlroiirter (f. 39., 40., 72. 9ect.). 245 berič, -a, ©dperge, ©ericptžbiener. berilo, -a, Scctiire, Sefebud^. beseda, -e, Sort, IRcbe. beseden, -dna, -o, gefpvadjtg, bevebt. besediije-m, -ovati, fpredjen, Šiebe patten. besedo napraviti, cine Itnterpaltung »eranftatten. besen, -sna, -o, »iitpenb, rafenb. besnost, -i, fRaferei. betva, -e, ©ing, Strun! £>eim Jfrifuruj. betvica, -e, ein fteinež SSijjcpen. bezeg, -zga, fioDunber. bezgov, -a, -o, §oHunber=. bezgovina, -e, §oUunberpolj. bezgovje, -a, |jotfuubergeftrdudj. beži-m, beža-ti, fliegen. bi, 'jlartifel, f. 44. ?ect. a. biblija, -e, ŠBibet. bič, -a, ^eiifcge, ©eifel. biča-m, -ti, peitfdjcn, geifetn. bik, -a, ©tier. biček, -čka, ©tierlein. bije-m, bi-ti, fdjlagen. bikoglavec, -vča, ©tierfopf. binkošti, -ij, pl. t., ipftngften. biser, -a, $erle. bister, -tra, -o, tiar, peli, tein. bistrost, -i, ©cpatfe (bež ©ciftež). bistroiim, -a, ©djarfjtnn. bistroumen, -mna, -o, fdjarfftmtig. biti, sem, fein, ftdfl befittben. bitje, -a, ©cplagen (bei bec Upr), bitka -e, $atnpf, ©treit. blag, -a, -o, ebet, gnt; blažji, blagor, £>eil. blago, -aj ©ut, Sare. blagočuten, -tna, -o, ebetmiitgig. blagoroden, -dna, -o, ebter SSPfunft, »oglgeboren. blagoslov, -a, ©egen. blagoslovi-m, -ti, fegnen. blagost, -i, §eil, ©liicffeligfeit. blagostanje, -a, Sogtftanb. blagovoli-m, -ti, genegmigen. blaten, -tna, -o, totpig. blato, -a, Sotp, ©umpf. blažen, -a, -o, fclig, gtitdffetig bled, -a, -o, blag, bleid). bledi-m, blede-ti, blag roerben, erblaffen. blekčče-m, -tati, metfern. blesk, -a, ©dmnmer, ©trapi, bleskeče-m, -tati, funfeln, fcgimmein. blisk, -a, S3(i(j. bliska-m, -ti, bligen. bliskanje, -a, 8(i(jen. bliskne-in, -noti, bti^en. bliščoba, -e, ©tanj, glittergtanj. blizu, nape; bliže, naper, bliža-m, -ti se, f'* naberu. bližen, -žna, -o, nape, benatpbart. bližina, -e, Jiape. bližnji, -a, -e, benacpbart, ber iRadifte. blodi-m, -ti, trten, irre gepen. bob, -a, SBopne. boben, -bna, ©rommel. bobni-m, bobne-ti, bumpf tonen, britpnen. bodalo, -a, ©old). bode-m, bos-ti, ftecpen. bodoč, -a, -e, beoorftcpenb, liinftig. bodočnost, -i, ^ufunft. bog, -a, ©ott. bogaboječ, -a, -e, gottežfiircgtig. bogastvo, -a, fReidjlgum. bogat, -a, -o, reidj, »ermbgticg. bogati-m, -eti, reicg »erben. bogatija, -e, SReidjtgum. bogati-m, -ti, retdl madgen. boginja, -e, ©Bttin. bogoljuben, -bna, -o, ©ott moglgefdCig. boj, boja, ©cpladjt, itampf. boj biti, Srieg fitprcu. boja, -e, garbe. bojazljiv, -a, -o, furcptfant. boječ, -a, -e, furcptfant, fcpiidttern. bojim se, bati se koga, česa, ftd) filrd)ten. bojevalee, -lea, ©treiter, ffidmpfer. bojuje-m, bojeva-ti ; fedjten, firieg fitpren. bojuje-m, bojeva-ti se, fdmpfen. bojišče, -a, ©cglacgtplap, Sampfplap. bojni, -a, -o, triegerifd), Sriegž*. boleha-m, -ti, trdnfeln. bolehav, -a, -o, bolehen, -hna, -o, frdnttid). bolen, -Ina, -o; bolan, -a, -o, Iranf. bolezen, -zni, firanfpeit. boli-m, -eti, »epe tpun, idmierjen. bolha, -e, glog. bolj, mepr, (larfev. boljša-m, -ti, Peffern; — se, beffec »erten. bolnica, -e, bolnik, -a, cine fvante fperfon. bolnišnica, -e, ihantenpauž. bor, -a, gbpre, fiiefer. boren, -rna, -o, armfelig, elenb. bori-m, -ti se, fdmpfen, ftreiten. boritelj, -a, ©treiter, fidmpfet. bos, bos-a, -o, barfug, blojjfiijng. boža-m, -ti, fdgmeidpeln, jlceidteln. božič, božiča, Seignadtten. božičen, -čna, -o, Seipnacptž«. božji, -a, -e, gijttlid). božji stolec, iRegenbogett. bfca-m, -ti, brcne-m, -noti, aužfdilagen. brgla, -e, friicfc; o brglah hoditi, auf $riideu gerumjteigen. brglez, -a, Sauntgacfer, ©pedgt. brhek, -hka, -o, ftattiicg. brke, pl. t , ©dtnurrbart. brlog, -a, Stlbgoble. brsti-m, hrste-ti, fproffen. 246 brsti-m, -ti se, fproffen, tcimeii. brstje, -a, junge ©proffen, ©pvoffemitenge. brv, -i, ©teg. brz, -a, -o, brzen, -zna, -o, tjurtig, fcfmell. brzda, -e, $amn, ®ebig. brzda-m, -ti, jabmen, bejabrnen. brzojavee, -voa, Selegrapbift. brzojavi-m, -ti, telegraptjieren. [graplj. brzopisec, -sea, ©dmettfdjreiber, @teno= brzovlak, -a, ©djnettsug. brž, fd)neK, balb. brž ko ne, »aljrfcfjeinlicb, Bermutljlidj. brada, -e, Savt. bradast, bradat, -a, -o, bartig. bradovica, -e, 3Barje. bramba, -e, @d)nts, ©diirm. deželna bramba, -e, £anb»pf)r. brambovec, -vca, Sanbroeljrmann. brani-m, -ti, roetjren, fdjiiben. brani-m, -ti se, fid) Bertijeibigen. branitelj, -a, SertEieibiger. brana, -e, ffigge. brat, -a, Sruber. bratje in sestre, ©efc^toifter. bratec, -tca, bratek, -tka, Sriiberdjen. brati-m, -ti se, ftd) Berbriibern. bratovščina, -e, Sruberfdiaft. brazda, -e, gurc£)e. breg, -a, §iige(, 91nf)bf)e, Ufer. breme, -ena, Saft, Siirbe. brenči-m, brenča-ti, fummen. breskev, -kve, ipftrftds (Saum unb grudft). brez, 1. *|3rdp. m. ©., oijne; 2. SlbB. nuv in Serbinbung mit 92om.: un<, *lo§. breza, -e, Sirte, brezbožen, -žna, -o, gottlož. brezbožnik, -a, ber ®ottlofe. brezdno, -a, žlbgrunb. brezmiseln, -a, -o, gebanfentoš. brezobziren, -rna, -o, riicfftcfdž(o§. brezplačen, -čna, -o, unentgeltlid). brezpogojen, -jna, -o, unbebingt. brezsrčen, -čna, -o, fjerjlož. brezskrben, -bna, -o, forgenfrei. bridek, -dka, -o, fdiarf, bitter. briga, -e, ©orge. briga-m, -ti se, forgen. brije-m, bri-ti, raftereti; veter brije, bet SBinb pfeift. brinje, -a, SSadjbolbergeftrdud;. brisača, -e, brisalo, -a, ipanbtud). briše-m, brisa-ti, »ifd)en. britva, britev, -e, Diafienneffer. brivec, -vča, Sarbier. brivnica, -e, Sarbierftube. brod, -ti (-a), fjurt, Itcberfugr. broj, broja, SJlummer. broji-m, -ti, jdblen. bron, -a, ®rj. bronast, -a, -o, aiiž 61 - 3 . brus, -a, ©djleiffteiu. brusen, -sna, -o, @d)feif=. brusni kamen, ©cpteifftein. brusi-m, -ti, fdjleifeti. buča, -e, fiiirbiž, ©djdbel. bučela, -e, Siene, buči-m, buča-ti, fummen, brbljnen. budi-m, bude-ti, road)en, road) feiit. budi-m, -ti, meden, mctd) mad)en. bukva, -e, Sitdje. bukovina, -e, Su^enbolj. bukovje, -a, Sudjenmalb. bukve, pl. t., Sud). biikvice, Siidilein. bukvar, -rja, Sud)bdnb(er. bukvovez, -a, Sud> 6 inber. burja, -e, ©eefturni, ©turmminb. burke, pl. t., Soffen. bitrkež, -a, ^offenreijjer. C. Čanja, cenja, -e, §anbforb. eanjica, -e, §anbforbd)ett. caruje-m, carova-ti, t)errfd)en. cekin, -a, ©ucaten. cel, -a, -o, ganj, £)eil. celilo, -a, §eilftoff. celi-m, -ti, beiten, ganj madien. celo u. clo, ganj, BčIIig, fegr. celota, -e, ©anged. celoten, -tna, -o, einbeitlid), ganj. cena, -e, $reiž. ceni-m, -ti, fdiafsen, bodmdlten. cepec, -pca, ©refdjfiegel. cepi, -ij, pl. t., ©ciifcbel, ©refdifteget. cepi-m, -ti, §013 fpalten, propfen. cesar, -arja, jtaifer. cesarica, -e, Saiferin. cesarjevič, -a, faifeulicber iJSrinj. cesarski, -a, -o, faiferlid). cesarstvo, -a, Šaifertljum. cesta, -e, ©tvage. velika, glavna -, §auptftrage. stranska -, 9Jebenftrage. občinska -, ©emeinbeftrage. železna -, Gčifenbaljnftrage. cestnina, -e, ©tragensoU, »maut. cev, -i, 9iiSt)re. cigan, -a, gigeuner. citra-m, -ti, jfit&er fpielen. citre, pl. t., gitber. efkev, -kve, Sirdje. erkva, -e, Sirene, cfkvica, -e, ^irefitein. cuker, -kra, guefer. cunja, -e, evrči-m, cvrča-ti, jivpen. 247 cviček, -čka, ®ritle. cvete-m, cvesti, blit^en. cvet, -a, SBtiite. cvetna nedelja, ijJatmfonntag. cvetica, cvetlica, -e, ©(ume. cvetje, -a, bte Sluten, čvili-m, -ti, toinfeln. Č. čaj, -a, Spee. čaka-m, -ti, »arteit, ertnarten. čaroben, -bna, -o, jauberifdft, bejaubeutb. čarobnik, -a, 3aubercr. čas, -a, 3eit, 2ftujje. dolg čas, tange Seite. kratek čas, Shirjtoeile. časen, -sna, -o, jeittid). časoma, mit ter jjeit, nacij unb nad), časopis, -a, 3eitung. časnik, -a, 3eitfcbrift, geitung. čast, -i, S^re. častnik, -a, Dffijier. častiželjen, -Ijna, -o, eljrgeijig. čaša, -e, Sed)er, Staž. če, »enn, tnofern, ob. Čebulj, -a, gtoiebel. čeda, -e, §erbe; f. čreda. čeden, -dna, -o, tein, nett. čedi-m, -ti, faubern, veinigen. čednost, -i, 9ieinlid|feit. čednosten, -tna, -o, tugenbljaft. čegav? tnem gekifrig, toeffen ($igentf)um. čelada, -e, §etm. čeljust, -i, Sinntabe, iiinnbacfen. čelo, -a, cotirn. čemeren, -rna, -o, grimmig, mikrifd). čepi-m, čepe-ti, koden. češe-m, česa-ti, {dmmen. česen, -sna, Snoblauck. čestit, -a, -o, Bereljrr. čestita-m, -ti, gratutieren. češ (= hočeš), fei ež, benn. češčim, -a, -o, gebenebeit. češčonje, -a, ©erekrung. augeljsko češčenje, bet engtif^e ®rujj. četrtek, -tka, Sonnerftag. četvrt, -i, ©iertet. čil, -a, -o, riiftig, frifdk. čisla-m, -ti, fekafsen. čislo, -a, 3«kl- čist, -a, -o, rent, teufd). čisti-m, -ti, rcinigett, faubern. čistost, -i, Dteinbeit, $cufd)kett. čisto, ganj unb gar. čistota, -oča, -oba, -e, Starkeit. čita-im -ti, tefen. čitatelj, -a, Sefer. čitalnica, -e, ?efejitnmer. člen, -a, ®elenf, ®tieb. človek, človek-a, ber 3)tenjck. človekoljuben,-bna,-o, menfdkenfreunblid). človeški, -a, -o, menjdjlid). človeštvo, -a, SRenfčbkeit. črneren, f. čemeren, čoln, -a, 9tadien, Saku. čolnič, -a, Jteiner $akn. črn, -a, -o, fdjtoarj. črnikast, -a, -o, f(k>narjlid). črnilo, -a, ©djtBarje, Sinte. črni-m, -ti, fettoarjen, Derteuinben. | črnoglav, -a, -o, fdjroarjfopfig. črnolas, -a, -o, fdfnoarjpaarig. črti-m, -eti, kajjen. črv, -a, Surm. črvad, -i; -adina, -e, ©eroiirm, SBiirtiter. črviv, -a, -o, murmftidjig. čreda, f. čeda. črešnja, -e, itirfdje. črevelj, -vlja, @dmk, ©tiefel. črevljar, -rja, @d)ufter. črevo, -vesa, Sarm. čuden, -dna, -o, tounberbar, fonberbar. čudež, -a, SBunber. čudi-m, -ti se, fid) tnunbern. čudodelen, -lna, -o, čudotvoreu, -rna, -o, inunbert[)dtig. čuje-m, ču-ti, tnacken, koren, čut, -a, ©efiibl, ©efiitjlžBermogen. čuti-m, -ti, empftuben, fiitjteu. čutljiv, -a, -o, empftnblid). čuvaj, -a, SBddjter. čuva-m, -ti, tnacken. čvrček, -čka, ©rifte. čvrstev, čvrst, -a, -o, frifdj, fraftig. D. Da, bafj, bamit, ja; dasiravno, dasitudi, obg(eid), obfdjon. dajatelj, -a ; ®eber. daje-m, daja-ti, geben, ju geben pflegen. daleč, tneit, entfernt. daljava, -e, gerne, SEBeite. dalje, dalj, roeiter, enttegener. daljen, -ljna, -o, enttegen, fern. dikjša-m, -ti se, tfinger »erben. da-m, da-ti, geben. dan, den, dne, Sag. dandanes, f) f nt J« Sage. današnji, -a, -e, beutig. dandanašnji, -a, -e, beut ju Sage. danes, keute. danica, -e, SUorgenfietn. dani-m, -ti se, tagen, Sag tnetben. dar, -u f-a), ®abe, ©efdtenf. darežljiv, -a, -o, freigebig. darilo, -a, ®efcf)enf. daruje-m, darova-ti, opfern. dave, davi, keute friil). 248 davek, -vka, ®itbe, Stbgabe. davno, einft, Bot tatiger $eit. debel, -a, -o, fcicC, fett. deblo, -a, ©autnfiamm, ©tamm. deea, -e, coli., bie fiinber. deček, -oka, SnaPe. ded, -a, (Srogoatcr. dedič, -a, grbe. dedovina, -e, grbe, grbfcpaft. dekla, -e, SKagb. dekle, -eta, SDtabcben. deklica, -e, 3Rabcpen. dekliški, -a, -o, mabtpenpaft, SRabcpeiK dela-m, -ti, arbeiten, macpen. delavec, -vca, Shbeiter. delavka, -e, Stvbeiterin. delavnica, -e, Stvbeitšftube, SBerffiatte. delaven, -vna, -o, arbeitjam. delavnik, -a, SBerftag. deli-ni, -ti, tbieilen. delo, -a, Jfrbeit, §anbtung, Spat. demant, -a, SBiamant. denar, -rja, ®etb. denarnica, -e, Saffe. dene-m, deja-ti, tpun, (leden, (epett; fagen. ob glavo dejati, entpaupten. desen, -sna, -o, recptž. desetak, -a, .jlepngutbennote. desetica, -e, Šepnfreujerfiiicf. deska, -e, ©rett. desna, desnica, -e, bie (Recite, redite £janb. dete, -eta, fiittb. detel, -a, ©aumfpecpt. detelja, -e, $tce. devica, -e, Jjungfvau. deviški, -a, -o, jungfraulicf). dež, -a, (Regen. deževen, -vna, -o, regiterifd). dežnica, -e, (Regenlnaffer. dežnik, -a, (Regenjcpirm. dežuje-in, -evati, vegnen. dežela, -e, Sanb, ©vobinj. deželen, -lna, -o, SanbeS=. deželni zbor, Sanbtag. deželni poslanec, Sanbtagžabgeorbneter. deželni glavar, Sanbešpauptmann. deželna vlada, Snnbežrcgierimg. deželna sodnija, Sanbežgericpt. dih, -a, Sttpem. diha-m (dišem), -ti, atpmen. dihur, -rja, dijak, -a, ©tubent. dijaški, -a, -o, ©tubentem. dim, -a, SRaucp, SBunfl. dimnik, -a, SRaucbfang. diši-m, diša-ti, tiecben, buften. dišava, -e, SHoptgerud). divjačina, -e, Sffiitbpret, »itbe Spiere. divjad, -i, tuilbe Spiere, §od)icilb. divjak, -a, ein SBilbcr. divji, -a, -e, roilb. djanje, dejanje, -a, |>anblung. dlakast, dlakav, -a, -o, paarig. dleto, dletvo, -a, 9Jiei§et. dneven, -vna, -o, $agež-, tagticp. dnevnik, -a, Sagešblatt, Sagebucp. dnina, -e, Sagetopn. dno, -a, SCiefe. dob, -a, gicpe. doba, -e, $eit, geitpuntt. dober, -bra, -o, gut. dobiček, -čka, ®eloinn. dobi-m, -ti, befotnmen, erpattcn. dobiva-m, -ti, ju erpatten pftegen. dobrika-m, -ti se, (cptneidietn. dobrosfčen, -čna, -o, gutperjig. dobrota, -e, (Šiite. dobrotljiv, -a, -o, giitig, »opttpdtig. dobrotljivost, -i, (Šiite, dobrotnica, -e, ©opttpatecin. dobrotnik, -a, SJopttpiiter. dobrovoljec, -ljca, greimitligev. dobrovoljen, -ljna, -o, freimillig. dočaka-m, -ti, ermarten. doda-m, -ti, pinjugeben. dodela-m, -ti, bie Štrbeit Boflenbeit. dogodek, -dka, greignie 1 . dogodi-m, -ti se, (id) erctgnen, gefcpepen. dogovori-m, -ti se, fidt) uerabrebcn. dohiti-m, -teti, ereilen, einpolen. dohod, -a, dtnfuuft. dohodek, -dka, ginfommeu. doigra-m, -ti, ju gube (pieteti, doji-m, -ti, fdugen. dojde-m, doj-ti, (ominen. dokaz, -a, ©fiueiš. dokaže-m, dokaza-ti, ermeifen, bemeifen. dokazilo, -a, ©etoeidgrunb. [$eit. dokle, doklej, mie tange, bid ju toettper dokler, (otange, (olange bid. dokonča-m, -ti, beetiben, Bottenben. dokorej, bi§ tnantt ? biž ju »etcpev ©tunbe. dol, doli, pinub, tjerab. dolbe-m, dolbs-ti, meigeln. dolenjec, -njca, Untertanber. dolenjka, -e, Untertdnberin. dolg, -a, ©dputb. dolg, -a, -o, lang. dolgočasen, -sna, -o, langtoeilig. doli, unten, brunten. dolina, -e, Sipat, SRiebentng. doljni, -a, -o, untere. določi-m, -ti, beftimmen, feftfepen. določba, -e, ©eftimmung, gntfcpeibung. dom, -ti (-a), ©aterpauž. doma, jit §aufe ; domu, nad) £aufe. domač, -a, -e, einpeimi(cp, pitužlid). domačija, -e, £ieimat. 249 domačin, -a, Eittgeborner. domisli-m, -ti se, ficf) entjtnnen, ertnnern. domišljava, -e, EinbilbungžFraft. domišljiv, -a, -o, einbitbnerifčb. domišljivost, -i, Einbitbung, gantafie. domoljub, -a patriot, domoljubnost, -i, SBatcrlaubŠltebe. domovina, -e, fjeimat, SSatertanb. donesek, -ska, iHeitrag. donese-m, dones-ti, ^evbeibringen. doni-m, done-ti, botten, tbnen. dopade-m, dopas-ti, gcfatteu. dopis, -a, jjufcftrift. dopisovatelj, -a, ©orredponbent. dopisuje-m, -ovati, corašSpcmbieveu. dopleše-m, doplesa-ti, aužtanjen. dopleje-m, dople-ti, fettig jaten. dopoldan, SBormittag. dopodne, bor SUittag, bormittagš. dopolni-m, -ti, -(- dopolnjeva-ti, crfiiHen, aufiitlen. dopust, -a, Erlaubniš, Urlaub. dopusti-m,-ti, -f-dopušča-m, -ti, julaffen, doseže-m, doseči, erreičben. dosihdob, dosihmal, bid nun, biS jefjt dosle, doslej, biž je^t. dosleden, -dna, -o, confeguent. [bienen dosluži-in, -ti, abbieiten, feine geit auž= dospe-m, dospe-ti, biš »obin gelangen. dosti, genug, b»nlfing(idf|. dostikrat, oftmalž. dostojen, -jna, -o, gefdjictlid), gejiemcnb. dotakne-m, -noti se, anriibreit, betiibren. dotod, bid bieber. [fevtig fein. dovečerja-m, -ti, mit bent 9lbenbeffen dovolj, genug ; binlSnglidj. dovoli-m, Uti, betbiCtgen, geftatten. dovrši-m, -ti, bottenben. dozdaj, biž jeljt, bi§ber. dozdeva-m, -ti, se, biinten, fcbeitteit. dozdeven, -vna, -o, »abifčbeinlicb. dožanje-m, dože-ti, bie Ernte bottenben. dožene-m, dogna-ti, ^ecbvitreibcn. drva, pl. t., © 0 ( 3 . drvar, -rja, §ol 3 bauer. država, -e, 'Staat, iRetcb. državen, -vna, -o, Staatd , 9teiauc>bof. E. Enkrat, cittrnal. edin, -a, -o, einjig. edinost, -i, Einigfeit, Eintradjt. enak, -a, -o, gteid), gleid)mdšig. euakoma, ouf gleicbe SBeijc. enota, jednota, -e, Einbeit, Einigfeit. enoglasen, -sna, -o, eitijlimmtg. E. Fant, -a, $nabe, Surftbe. fantič, -a, Snabieiu. fantovski, -a, -o, finabem. figa, -e, ffeiae, g-eiaeubauin. fini-m, -ti, fdjnattfen. fofota-in, -ti, flattevn. fužina, -e, §ainmenoerf. Gr. gabi-m, -ti se, cfelti, Žfbfdbeu berurfacben gaber, -bra, SBcijjbucbe. gače, pl. t., Unterjiebbofen. gad, -a, SSiper, -Ratter. gaj, -a, fjaiu, ^flanjtuatb. gane-m, -noti, bcroegett; -se, ficf) bon ber StcUe bemegen. 250 gasilec, -lca, iibjdjer. gasileu, -lna, -o, lofd)enb, Sdfcb . gasi-m, -ti, liSfcben. gasne-m, -noti, t>eclbfrf)cn ( eclbjdjen. gaz, -i, ©cbneebatjn, ©djneepfab. gazi-m, -ti, maten. geslo, -a, Sofung, Slfotto. giba, -e, f^atte. giba-m, -ti, bemegen, biegen. gibčen, -čna, -o, biegfam, gefcnfig. gibljiv, -a, -o, biegfam, bemeglid). gimnazij, -a, ©pmnaftum. gimnazijalec, -lca, ©ptmtafift. gimnazijalen, -lna, -o, ©pmnafial-. gine- 111 , -noti, abnet)incn, fcf)»inben. gizda-m, -ti se, fid) putjen. gizdav, -a, -o, boffčirtig, prunfjudjtig, gizdalin, -a, ©ecf, ©tu^er. glad, -u (a), §unger. gladen, -dna, -o, bungrig. gladek, -dka, -o, gtatt, eben, fdjtiipfrig. gladi-m,-ti, gtatten,gfattma4en, ftreidjeln. glagol, -a, jjeitroort. [riicbt. glas, -u (-a), Saut, 91uf, Siadjričbt, ®e» glasba, -e, 'JKufif. glasen, -sna, -o, laut, belltonenb. glasi-m, -ti se, tonen, (anten, glasnik, -a, §erolb. glasovir, -a, iKabier, gortepiano. glasovit, -a, -o, beritbmt. glasiije-m, -ovati, ftimmen, Dotieren. glava, -e, Sopf, §aupt. glavar, -rja, pduptting, Sorfteber. okrajni glavar, S3ejirFšf)auptmann. deželni glavar, iianbežbnuptmann. glavarstvo, -a, §auptmannfdiaft. glaven, -vua, -oj |>aupt=, bauptfadjličb. glavica, -e, Jtbpjlein. glavnica, -e, Capital, glavnik, -a, Sarnrn. gledališče, -a, ©čbaupla^, SCOcater. gleda-in, -ti, fdjauen, jufeben. gledalec, -lca, šufdjauer. gledalka, -e, jjufdjnuerin. glede, in SSetreff, bejnglicb. gledišče, -a, $C)eater. gležen, -žna, gugfnbdjet. glinat, -a, -o, (e&inig. glinja, -e, Sebm, ®iipfertbon. glinjast, -a, -o, tfjonig, (ebntig. globina, globočina, -e, SEiefe/ »bgrunb. globok, globok-a, -o, tief. gloda-m, -ti, nagen. glodav, -a, -o, nagenb. glodiilee, -lca, iRagetbier. gluh, -a, -o, taub, gefjbvlož; gliišji. gluhonem, -a, -o, taubfhimm. gna-ti, žene-m, treiben. gnezdiee, -a, Dleftdjen. gnezdo, -a, 91eft. gnil, -a, -o, fant, itiorfcE). gnilast, -a, -o, angefautt. gnije-m, gni-ti, fauten, ntobern. gnus, -a, (Stel, @d)mu(3. gnusi-m, -ti se, etetn. gnoj, gnoj-a, Shift, ®iingev. gnoji-m, -ti, biingen. gnojišče, -a, 3Jtiftf)aufen, -grube. goba, -e, ©dpuamrn. gobec, -bea, ©čbnauje. gode-m, gos-ti, geigen. god, -u (-a), StamenSfeft, 'JJamendtag. goden, -dna, -o, reif. godba, -e, SDtufif. godec, -dca, SKufifer, SJlufifaitt. godi-m, -ti se, ftčf) jutragen. gol, -a, -o, blojj, faf)(, načft. goldinar, -rja, ©ulbett goljuf, -a, Sgetriiger. goljufa-m, -ti, betriigen. goljufija, -e, ŽSetriigerei, iBetrug. golob, -a, ®aube. golobček, -a, ®aubd)en. golobica, -e, ®auben»eibdjen. golobnjak, -a, ®aubenbau§. golobjek, -a, $aubenfotb. [pftegen. goni-m, -iti, treiben, jagen, ju treiben gora, -e, ©ebirge. gonit; -a, -o, bergig, gebirgig goreč, -a, -e, brennenb. gorečica, -e, ©obbrennen. gorek, -rka, -o, marin, bei6/ bitter. gorenjec, -njca, Obertanber; Obertrainer. gori-m, -eti, brennen. gorje, »efj! gorkota, -e, §ijje, SBavme. gornji, -a, -e, obere, Ober--. gos, -i, ®an§. gosenica, -e, fRaupe. gosjak, -a, ©dnferičb. goslar, -rja, SBiolinfpieter. gosli, ij, pl. t., SBioIine, ©eige. gospa, -e, grau, ®ainc. gosposki, -a, -o, betrfcbaftiicb. gosposka, -e, §evrfdjaft, Gbrigfeit. gospod, -a, |jerr. gospoda, -e, §errfčbaft, bic ©erren. gospodar, -rja, §au3mirt. [bdudlicb gospodaren, -rna, -o, roirtfcbaftUcfp gospodarica, -e, Ijaušfrau. gospodari-m, -ti, roirtfcbiften, banžbatten. gospodarstvo,-a, SBirtfcbaft, gaužbuttung- gospodična, -e, grdulein. gospodinja, -e, ^aužmirtin, §au3mutter. gospoduje-m, -ovati, berrfdjen. gost, -a, -o, bidjt, triib. gost, -u (-a), ©aft, ®ifd)genoffe. gostilnica, -e, ©afibauš. 251 gosti-m, -ti, bcmirtcn. gostoljuben, -bna, -o, gaftfretmbtid). gostoljubje, -a, ®oftfreuntofd)aft. gostovanje, -a, |jocbseitž>mab(. gošča, goščava, -e, S5icfičt)t. gotov, -a, -o, beueit, fcrtig, gemijj, fidier, (Bom ®elbe) bar. govedina, -e, Sinbfteifd). govedo, -a, Sinb. goveja juha, .SRinbjuppe. govor, govor-a, Sebe. govorica, -e, ©agr, ©eriidit. govori-m, -ti, reben, fprecben. govornik, -a, 'Jtebner. gozd, -a, 2Balb; gozdnar, -ja, gijrfter. grb, -a, SBappen. grba, -e, fftunjet, §6tfer. grbast, -a, -o, runjelig. grča, -e, itnoten, jnonra. grčav, -a, -o, fnotig, fitotrig. grd, -a, -o, abfdjeulid), bSBlicb. grdi-m, - ti, befubefn, entfteUen, fdjmSben. grdoba, -e, $agtid)feil. grlica, -e, ©urteltaube. grlo, -a, ©urget, grm, -a, ®ufd). trnov grm, ©ornbufcb. grmovje, -a, 8ufd)»erf, ©ebiifd). grmada, -e, ©djeiterbaufen. grmi-rn, -eti, bonnern. grabi-m, -ti, jufantmenjdjarrcn, red)en. grablje, pl. t., Se^en. grad, -u (-a), S3urg, @d)tojj. gradeč, -dca, gradič, -a, ©djlBfidien. gradi-m, -ti, jauneit, befeftigen, bauett. gradišče, -a, ©ddofjftatte. gradivo, -a, ©toff, Šaumateriat. grah, -a, jVifole, Gčrbfe. graja, -e, ©abel. graja-m, -ti, labetn. grajski, -a, -o, @d)lo§=, berrjdtoftlicb. grajščak, -a, ©utš&efifjer. grajščina, -e, ©dpofj, ©ut. grebe-m, grebs-ti, fdjarren, gvabeit. greda, -e, ©artenbeet. greh, -a, ©iiube. greje-m, gre-ti, »Semen, gre-m (grede-m), i-ti, getjen. grenek, -nka, -o, bitter. grenkoba, -e, bittere ©ubftanj. grenkost, -i, grenkbta, -e, SJitterfeit. grešen, -šna, -o, fiinbbaft, jiinbig. greši-m, -ti, fitnbigen. grešnica, -e, ©iinberin. grešnik, -a, ©unber. greva-m, -ti, reuen. grič, -a, §iiget, ffliibel. griva, -e, 2Jtabne. grize-m, griz-ti, beigen, itagen. griža, -e, 91u()r. grižljej, -a, SBiffen. grob, -a, ©rab. grobišče, -a, Segrabnisort. grobje, -a, jtfriebbof. grof, -a, ©raf; grofinja, -e, ©raftu. grofica, -e, Sonteffe. grom, -a, ©onrter. gromada, -e, ©djeiterbaufen. groš, -a, ©rofdjen. groza, -e, ©diattber, @ntfe(sen. grozen, -zna, -o, fdjauberbaft, entfe(3lid). grozi-m, -ti, broften. grozovit, -a, -o, fitrcbterlid), graufam. grozovitnež, -a, jprann, ©rattfamer. grozd, -a, ©raube; grozdje, -a, ©rauben. gruda, -e, Sloji, ©rbfdiofre. gruden, -dna, Sffional ©ejember. gritška, -e, SBirn, »bauttt. guba, -e, golte. gubast, -a, -o, faltig. gumb, -a, Sttopf. gumno, -a, ©refebtenne. II. Hajd-i, -imo, -ite, gebe, ge^en »ir, gefjet ibr! auf! hasen, -sna, 9tu(jen. hasne-m, -noti, nutjen. hasnovit, -a, -o, niiglid), Portbeilbaft. hči, hčere, ©oditer. hčerica, -e, ©bdjtertein. hinavec, -vca, §eud|ler. hinavščina, -e, jjcudjelei. hip, -a, SCugettblrcf. hipoma, augenblicflidj. hiša, -e, §auž. hišen, -šna, -o, baudlid), $au§*. hišica, -e, |>Sudd)pn. hišna, -e, ©tubenmSbdjen. hišnik, -a, jjaužbSlter. hiti-m, -eti, eilen. hiter, -tra, -o, ftfjnefl, eitenbš. hitrost, -i, ©djneHigfeit. hlače, pl. t., Seinfleib hlad, -ti (-a), Sitblc. hladen, -dna, -o, fiibl. hladi-m, -ti, fiiblen, fiibl macben. hladilen, -lna, -o, fitblenb. hlapec, -pca, Snedjt. hleb, -a, Saib, 39rob. hlev, -a, @taU. hlini-m, -ti se, ftdj »erfteHen, bcud)cln. hmelj, -a, £opfen. hoče-ni, h o te-ti, »oHrn. hod, -a, ©ang, 9Jiarfd). hodi-m, -iti, geben, ju geben pflegcn. hoja, -e, ©ang, ba§ ©ebeit. libjka, -e, Seijjtanne. 252 holm, -a, .Jjiigel. bosta, -e, ®e£)6[j. hrbet, -bta, 9tiiden. hraber, -bra, -o, tapfev, macfer. hrabrost, -i, Sapfevfeit, SKutB. hram, -a, SJepdlmiS, §auš. hrana, -e, Kaljnmg, Soft, ^uoBiant. hranilnica, -e, ©eljdltmS, ©parfaffe hrani-m, -ti, tiapren, loabren. hrast, -a, @idie; hrastje, -a, ©id)em»alb. hrastov, -a, -o, eicfjen. lirastovina, -e, Sidienijotj. hren, -a, gxtn, iDleerrettig. hrepeni-m, hrepene-ti, ficE) fefjneti, ftreben. hrib, -a, £>iig°l; hribovit, ijitgelig. hripa-m, -ti, fcttdjen, ffeijer jein. hripav, -a, -o, Ijeifer. hrom, -a, -o, ialjiii, pinfenb. hrup, -a, ®etbfe, ®ctiimme(. hruška (griiška), -e, ©ivit, ©irnbautn. hud, -a, -o, fdiledit, bijfe; hujši. hudič, -a, Šeufet. hudoba, -e, ©ožpeit. hudoben, -bna, -o, bijfe, bo§baft. hudobnež, -a, ©ojeiDid)t. hudodelnik, -a, llebeltpater. hudodelstvo, -a, Uebetttjat. hudouren, -rna, -o, fiiirmifd). hudiije-m, -ovati se, fidf argern. hujša-m, -ti, drger, fd)(ed)tcv nmd)cn. hvala, -e, ®anf, Sob. hvalen, -lna, -o, Sob-, tiiblid). hvalevreden, -dna, -o, lobenžmert. hvaleželjen, -ljna, -o, [obgierig. hvaležen, -žna, -o, baufbar. hvaležnost, -i, ©anfbarfeit. hvali-m, -ti, fobcn. I. I, u»b ( and), ide-m, i-ti, geljen. igla, -e, Kabel, igra, -e, @pief. igralec, -lea, ©pieler. igrališče, -a, £Beater. igra-m, -ti, Ipieten. igroželjen, -ljna, -o, fpieifii^tig. igroželjnost, -i, @piclfud)t. ime, imena, Kante, lastno ime, ©igenname. skupno ime, ©ammetname. imenik, -a, KamenBerjeicbniž. imenit, -a, -o; -niten, -tna, -o, beviibmt. imenuje-m,-novati, nennen; -se, ijeijjen. ima-m, ime-ti, paben, bejtgen. imetje, -a, ®ut, 8efi§tl)um. in, ino, unb. inače, anberž, toibrigenž. ipak, bod), bennod). iskra, -e, gulile. istina, -e, ©Safjvbeit. istinit, -a, -o, toabrbaft, geioip. išče-m, iskat-i, fucpen. izba, -e, 3immec, Stu6e. izbere-m, izbra-ti, audtefcn. izbije-m, izbi-ti, aušfd)!agcn. izbira-m, -ti, aušfudien. izbriše-m, izbrisa-ti, aužroifdien. izdahne-m, -noti, aušbaudien. izdaja, -e, SSerratf). izdaja-m, -ti, beraužgeben. izdajalec, -lea, ©errdtber. izdajatelj -a, .fjeraužgeber. izdihljej, -a, <2>cufjer. izdihne-m, -noti, aužatbmen. izgine-m, -noti, oevfdltoinben. izgled, -a, 9Ruftev, ©eifpiel. izgovor, -a, Sludrcbe, 3lnSfIu<^t. izgovori-m, -ti, auSfpredjen. izguba, -e, ©eviuft; izgubiti, berlieren. izhod, -a, Služgang, Often. izid, -a, Služgang. [cjefjen. izide-m, izi-ti, audgcpen; -se, in ©rfiiffung izjasni-m, -ti se, jid) aužpeiteni. izjema, -e, Slušitaiinie. izjoka-m, -ti se, auelroeinen. izkašlja-m, -ti, aušpufieu. izkljiiči-m, -ti, aušfdiliejjen. izkoplje-m, izkopa-ti, nudgrabett. izkupi-in, -ti, aužlaufen, ložtaufen. izlet, -a, aiušflug. izlije-m, izli-ti, aužgiejjen. izliv, -a, SJliinbung. izmena, -e, 9tuž»ed)šfuiig, Sluštaufd). izmeni-m, -ti, + izmenja-ti, aužmedjfeln. izmeri-m, -ti, au§meffen. izmisli-m, -ti, izmišljeva-ti, erbidften. izmlati-m, -ti, audbrefdjen. izmoli-m, -iti, aušbeten. iznajdba, -e, Gšrfinbung. iznajde-m, iznaj-ti, erfinben. iznajdljiv, -a, -o, ccfinberifdf. iznebiti, f. znebiti. iznenada, unBerpofft, pKijiid). iznesek, -ska, ©etrag, Summe. izneveri-m, -ti se, treutod »erben. izobrazi-m, -ti, Bilben, auibiiben. izobražen, -a, -o, gcbilbet, cuttibiert. izobraževališče, -a, ©ilbungžanflaft. — za učitelje, 8ef)rertitbung§anjlalt. izogiba-m, -ti se, auš»eidjen. izostane-m, izosta-ti, aušbfeiben. izpelje-m, -ati, aušfitfjren. izpeljava, -e, 9tužfiif)ning, 3I6(eitung. izpere-m, izpra-ti, aužroafdfen. izpis, -a, izpisek, -a, ?(6fcBrift, ©opie. izpit, -a, ipriifung. izpita-m, -ti, priifen, fragen. 253 izpije-m, izpi-ti, auštrinlen. izpliiča-m, -ti, aušjaplpn. izpolni-m, -ti, erfiillen. izposodi-m, -ti, aušteifjen, aufnefjmeti. izpraša-m, ti, + izprašuje-m, -ev&ti, aužfragen, befragen. izprazni-m, -ti, auSteeren. izpreže-m, izpreči, aužfpannen. izpriča-m, -ti, redltfettigrn. izprosi-m, -iti, erbitten, erflepen. izpusti-in, -ti, -f- izpušča-m, -ti, auštaffen. izračiini-m, -ti, aužredmen; račun, izraz, -a, Službntcf. izrazi-m, -ti se, ficfi aušbriicfen. izrek, -a, Stužbrncf, SlnSfpriicfi, ©pvucfi. izreže-m, izreza-ti, aušfdmeiben. izroči-m, -iti, iiberliefern, iibergeben. izstop, -a, Stustrttt. izstopi-m, -ti, auStretcn. iztepe-m, izteps-ti, auštlopfen. iztočen, -čna, -o, iiftlid). iztok, -a, Dften. iztolmači-m, -ti, berbotmctfdjen. iztfga-m, -ti, auoreijjen. iztrebi-m, -ti, audpupen, aužroben. iztuhta-m, -ti, aužgrUbeln. izuči-m, -ti se, auSternen. izvali-m, -ti, ausbditen. izvanreden, -dna, -o, aitjjergetDiiljiilid). izve-m, izvede-ti, erfapren. izvir, -a, Urfprung. izvira-m, -ti, entfptingen, berporcgieflen. izviren, -rna, -o, urfpriinglicb, ovigineH. izvozi-m, -iti, nad) unb nad) aužfUfiren. izvrsten, -tna, -o, Dortrefflid), audgejddinet. izvrši-m, -ti, BoUenben. izuje-m, izii-ti, -j- izuva-m, -ti, auž= Sieijen (bie ©djufje). izuvak, -a, ©tiefeljteftcr. izžene-m, izgna-ti, audtreiben. J. Jabelko, -a, Stpfel. jablan, -i, jablana, -e, Stpfclbamn. jadra-m, -ti, fegeln. jagnje, -njeta, 8amm. jagnjed, -a, 'JJappel, ipappclbainn. jagoda, -e, ©rbbeeue. jagodica, -e, SBeerlein. jaha-m, -ti, reiten. jajce, -a, ®i. jajčast, -a, -o, eifiirmig. jak, -a, -o, flavt, Irafiig, vobuft jako, fefir, Dorjiiglid). jakost, -i, Starte, taft. jama, -e, @rube. jamica, -e, ©riiblein. jame-m, je-ti, anfatigen, Dcginnen. jasen, -sna, -o, l)f(l, 'peiter,'tiar. jasli, -ij, pl. t., tappe. jaslice, pl. t., baž tappcpen. jasni-m, -ti se, fjefl »etben. jastreb, -a, §abid)t, §iitjnergeier. javelne, fd)toertid), Bermutpitdi nid)t. javen, -vna, -o, ijffentlid). javnost, -i, Deffentlidifcit. jazbec, -a, ®ad)š. ječa, -e, tater, ®efangni§. ječmen, -a, ®erpe. ječmenov, -a, -o, ©erjlen*. ječmenovec, -vca, ®erftenbrob. jed, -i, Speife, 9 taf)rung. jedilnica, -e, učpeifefaat. jedilo, -a, Sftafjuingšmittel. jedro, -a, tali. jedva, ta 11 m. jegulja, -e, Stal, Sta(fifd). jek, -a, §at(, @dio. jeklen, -a, -o, ftdfjlerti. jeklo, -a, Statp. jeklorez, -a, Statpftid). jela, -e, ®anne. jelen, jelen-a, §irfd). jelovina, -e, ®annenf)ol3. jelša, -e, ®rtc. je-m, jes-ti, cffeu, fpeijeit. [pftegen. jeinlje-m, jema-ti, neumen, 311 iiefjnieii jenja-m, -ti, nadjtaffen, auftjiiren. jerbas, -a, jtor6. jerebica, -e, ffiebpuljii. jesen, -i, tperbft. jesenski, -a, -o, pevbptid), §evbft--. jesih, -a, ffiffig. jetika, -e, 8imgenfu$t. jetnik, -a, ©efangetter. jetra, pl. ti, 8eber. jez, -a, ©amin, SEBaffertoefjre. jeza, -e, 3 orn > nagla jeza, Sdffjovn. jezi-m, -ti, sotnig madjen, argern. jezi-m, -ti se, ftd) junten. jezdec, -a, Uteiter. j jezero, -a, @ee, Sanbfee. jezičen, -čna, -o, gefdnodpig, jantfitdjtig. jezik, jezik-a, jjunge, ®prad)e. jezikoslovec, -vca, 'JStjitotog. jezikoznanstvo, -a, ©pracbfenntniž. jež, -a, 3gel. jok, -a, SBeinen. joka-m, -ti, toeinen. jug, -a, ©iib, ©ilbniiiib. jugovzhod, -a, Siiboft. jugozahod, -a, Siibroeft. jugozapad, -a, ©iibrceft. jugozapaden, -dna, -o, filbmeftlid). juha, -e, Suppe, SBriipe. junak, -a, §f(b. junakinja, -e, tpelbin. junakosrčen, -čna, -o, [jelbemniitljig. 254 junaški, -a, -o, ijelbenmiitljig, tapfer. junaštvo, -a, gelbenmutt), SCapferfeit. junec, -nca, junger DdiS, ©tier. jutern, -a, -o, fritfi, 3Korgen<. juternica, -e, SDfEorgenftern. jutrešnji, jutranji, -a, -e, friitj, morgig. po jutrešnjem, iibetmorgen. jiitre, jutri, morgen. jutro, -a, 3Jtorgen. vjiitro, friib 2J!orgen§. jiitrov, -a, -o, SDlorgem. jutrova dežela, morgenlanb. južen, -žna, -o, fitblidj, @iib» južina, -e, SRittagšeffen, $aufe. južina-m, -ti, mittagmablen, jaufnen. K. Kača, -e, ©cblange. kadar, at§, ba, roann, roenn. kadilnica, -e, Dtaučbfafj. kadilo, -a, jHaudjloerf, SBeipraud). kadi-m, -ti, rautfiern, raudjen. kajti, berm. kak, -a, -o, inie befdfjaffen, roa§ fiir ein? kako, roie? kakor, roie, fotoie. kakorkoli, roie iintner. kakoršen, -šna, -o, roie 6efcf)«ffen. [ein. kakšen, -šna, -o, roie befdjaffen, roaž fiir kakšnost, -i, ©efdjaffenbeit, Onalitat. kala-m, -ti, fpalten. kalen, -lna, -o, triibe, getriibt. kali-m, -ti, triiben, triib tnadjen. kaluža, -e, Sloraft, ipfii^e. kam, kamo, »opiit? kamen, kamen-a ober -mna, ©tein. kamenar, -rja, ©teinmcp. kamnat, -a, -o, fteinig. kamenit, -a, -o, fteinig. kamenje, -a, ©teine, ®eftein. kamnen, -a, -o, fteinern. kamnosek, -a, ©teinmelj. kamor, »oi)in. kamor koli, rooljin innner. kanarček, -čka, Sanatientjogel. kap, -a, Stvaufe. kapa, -e, 50tii£e, Sappe. kapela, -e, Sapelle. kapelica, -e, eine Heine Sapelte. kaplja, -e, Šropfen. kaplja-m, kaplja-ti, trbpfeln, trftufetn. kapne-m, -noti', tropfen, fjerabfallen. kar, alš, fcitbem, ald ptoilid). kasen, -sna, -o, fpfit. kaša, -e, ©rei. kašelj, -šlja, gitften. kašlja-m, -ti, fniften. katolik, katoličan, -a, Satijolif. kava, -e, Saffee. kavarna, -e, SofepauS. kazen, -zni, ©trafe. kaznovalec, -lca, ©trafer, fflejlrafer. kaznuje-m, -ovati, ftrafen. kaže-m, kaza-ti, jeigen. kažipot, -a, SBegroeifer. kde, kdej, kje, roo? kder, kjer, roo. kedar, alž, ba, roann, roenn. kedarkoli, roann immer. kedarkoli si bodi, roann immer ež fei. kegljišče, -a, Segelbapn. keglja-m, -ti, fegeln, Segel fcbieben. kepa, -e, ©djneebaH, Srbfcpotle. kepa-m, -ti se, ©djncebatlen roerfen. ker, inbem, ba, roeil. kesa-m, -ti se, bereuen. kiha-m, -ti, niefen. . kihne-m, -noti, einmat niefen. kij, -a, Snittel, golsfddaget. kimovec, -vca, 9Jtonat September. kinč, -a, ©djmucf. kinča-m, -ti, fdjmiiefen, jieren. kipar, -rja, ©ilbbauev. kipi-m, -eti, fieben, aufroatten. kis, -a, ©ffig. kisel, -sla, -o, faner. kisla voda, ©auerbrunnen. kislina, -e, ©aure. kisloba, -e, bitteve, fauere ©ubftanj. kiše-m, kiha-ti, niefen. kita, -e, 3opf, ©traujš. kitica, -e, ©traupdjen, Bleifje. kje? kjer, roo? kladvo, -a, gamrner. klas, -a, Stebre. klasje, klasovje, -a, Steijremnenge. kleči-m, kleča-ti, fnieen. klešče, pl. t., 3angc. klet, -i, Sefler. kletev, kletva, -e, fiftucb. klic, -a, fftuf. kliče-m, klica-ti, rufen. ključ, -a, @d)liiffe[. ključavnica, -e, ©cfelop. ključavničar, -rja, ©djioffer. kljun, -a, ©djnabel. kljunač, -a, ©djnepfe, Sangfdmabei. klobasa, -e, SBurft. mesena klobasa, ©ratrourft. krvava klobasa, ©(utrourft. jčterna klobasa, ?eberrourft. klobučar, -rja, gutmadjer, klobuk, -a, gut. klop, -i, San!, klopota-m, -ti, Happetn. kmalu, balb. kmet, -a, ©auer, Sanbmann. kmetija, -e, ©auerngut. kmetijski, -a, -o, lanbroirtfdjafttid). 255 kmetijstvo, -a, Sanbmirtjdjaft. [malin*. kmetski, kmečki, -a, -o, bSurijd), Sani* kneginja, -e, giirftin. knez, -a, giirft. knezoškof, -a, giirflbifdiof. kneževina, -e, giirjtentfjum. knjiga, -e, SBudj. glavna knjiga, @auptbud). denarna knjiga, ižaffabud). davkarska knjiga, Šteuerbud). šolska knjiga, ©dutlbud). knjigar, -rja, ®ud)banbler. knjižica, -e, ®iid)eldjen, Sijete, £jeft. knjižnica, -e, ®ibliotbef. ko, menit, mofern, ald. kobila, -e, ©tute. koča, -e, §iitte, Seufdje. kočija, -e, fiutfcbe. kočijaš, -a, $titfd)er. kodi, mo betum, auf roeldjem Šege? od kod, Bon moljer ? koder koli, mo imrner bernnt. kodrast, -a, -o, trauž, gefrauft. kodrež, -a, SJtaudfopf. koj, takoj, foglcid), oljne ®erjug. kokla, kvokla, -e, ©tucffjenne. kokoš, -i, §cnne. kokot, -a, §atjn. kol, -a, $fal)I, *Pf(od. kolar, -rja, Sagner. kolče-m, kolca-m, -ti, anffdjnaden. kolek, -a, ©tempel. koleno, -a, $nie, ®efcbled)t. koli, ben jprmbrtern nadjgefe(3t: intnier. kdor koli, mer imtncr. koliki, -a, -o, mie grog, ber mienielte. kolikokrat, mie oft? kolikeri, -a, -o, ber mienielte? kolikovfsten, -tna, -o, mienielfaltig. kolje-m, kla-ti, fdjladjlen. kolne-m, kle-ti, fltnben. kolnica, -e, Sagenfdiupfe. kolo, kolesa, 5Rab, foeiž; cin fiibflabifdier Ulationaltanj. kolodvor, -a, ®abnbof. kolovodja, -e, Slnfiibrer, 9ittbef§fll^rer. kolovoz, -a, Sfabgeletfe, gafjrmeg. kolovrat, -a, ©pinnrab. komaj, tanni. komar, -rja, ®elfe, ©tedjmiicfe. konča-m, -ti, enben, etlbigen. Končen, -čna, -o, ®nb=, enblid). konec, -nca, ®nbe. konj, -a, ipferb. konjik, -a, tHeiter. konjski, -a, -o, i(5ferbe«. kopdč ; -a, ®raber, §auer. kopališče, -a, ®abeanftalt. kopsi-m (kopljem), -ti, graben koplje-m, kopa-ti se, boben, kopel, -i, kopela, -e, ®ab. kopito, -a, Seiflen. kopje, -a, ©piejjj, Sanje. kopni-m,-eti, fdjmeljen, Bergcbett (©djnee). kopriva, -e, ®cenneffet. korak, -a, ©djritt. koraka-m, -ti, fdbreiten. korakoma, fdjrittmeife. j koren, -a, Surjel, gelbe 91ilbe. korenjak, -a, riiftiger 'IRann. korist, -i, SKu^en, Sortljeil, SJntereffe. koristen, -tna, -o, nn(jlid), Bortljeilbaft. koristi-m, -ti, nii(3en. korito, -a, Srog. korun, -a, Srbapfel. kos biti komu, jemanbeit gemadjjen fein. kos, -a, Slmfet. kos, -a, ©tiicf. kosa, -e, @en(e. kosec, -sca, iDiaber. kosec, košček, -a, ©tiicf djen. kosilce, -a, jjrubftiid. kosilča-m, -ti, friibfliiden. kosi-m, -ti, eiit gritbmabi netjmen. kosi-m, -ti, rnaben. kosmat, -a, -o, Emarig, bebaart. kost, -i, ®eiit, finodjeit. kosten, koščen, -a, -o, beinern. Bon ®ein. kostanj, -a, Saftanie, itajlanienbaum. koš, -a, Sorb, Dludenforb. košar, -rja, fiorbmadjer. košara, -e, Storb. košek, -ška, Sbrbdjeit. košat, -a, -o, breit, dftig, bidjt. košnja, -e, 2Jlabb. košuta, -e, girfdjfub. kot, -a, SBitifel, ®de. kotel, -tla, fieffel. kovač, -a, ©djmieb. kovačija, -e, ©djnticbebanbmerf. kovačnica, -e, ©djmiebe. kovarstvo, -a, SCitcfe, SBerfdmbrung. koza, -e, $iege. kozarec, -rca, Srinfglaž. kozle, -eta, Jfit5d)en. kozletina, -e, Šitjeneš. koža, -e, §aut, §elt. kožnh, kožuh-a, ipelj. kožuhovina, -e, ifeljmerf. krčma, -e, ©djenfe, Sirtbfjanš. krčmar, -rja, ©djcnfmirt. krčmarica, -e, ©djenfmirtin. krdelo, -a, SEruppe, §aufe. krma, -e, SMebfutter. krmi-m, -ti, fiittern. krpa, -e, gtetf. krpa-m, -ti, fliden. krst, -a, £aufe. 256 krstni list, £auff<$ein. krstne bukve, Saufbud). krsti-m, -ti, taufen. krščen, -a, -o, getauft. krt, -a, SJŽaulmuvf. krtača, -e, Siirfte. krtači-m, -ti, biirfteu, ftviegeln. krv, -i, Slut. krvav, -a, -o, blutig. krvavi-m, -eti, blutig toevben. krvavi-m, -ti, blutig mačbeit. krven, -a, -o, Slut=. krvnik, -a, SJiiirber, §enfer. krvoločen, -čna, 'O, blutbiirjlig, graujam. krvolok, -a, Sprann. krade-m, kras-ti, fteblen. kradljiv, -a, -o, biebifcb- kraj, -a, ©egenb, Ort. krajec, -jea, Snbe, SDtonbešmertel. krajina, -e, ®egenb, Ort. krajni, -a, -o, Drtž--. krajša-m, -ti, abfiirgett. kralj, -a, fiiinig. kraljev, -a, -o, fijnigličf), fiiinigš'. kraljevič, -a, fionigžfobn, 'jiriuj. kraljevina, -e, fiimigreidj. kraljevstvo, -a, jSiinigreidj. kraljic, -a, ičihiigleiii; Saunfbnig. kraljuje-m, -evati, Ijerrfcben, regieven. krasen, -sna, -o, frfiiin, prfidjtig. krasi-m, -ti, fd)tniicfcn. krasota, -e, ipvacfit. [maf. krat, •nial; enkrat, dvakrat, ein-, 5 »fi= kratek, -tka, -o, turj; kračji. v kratkem, balb, in turjein. kratek čas, Jturjroeile. kratkočasen, -sna, -o, Eurjtneiiig. krava, -e, fiub. kreda, -e, Sreibe. krega-m, -ti, auSfdjelten, gveinen. — se, bctbern, janten. krempelj, -plja, $rafle. krepča-m, -ti, ftarfen, ftavl madien. krepčalen, -lna, -o, jldrfettb. krepek, -pka, -o, ftarf, feft, fraftig. krepost, -i, Šugenb, Sraft. kreposten, -tna, -o, tugenbpaft kres, -a, ©onnenmenbe, gobannidfeft. kreše-m, kresa-ti, geuer fčblageti. kri, krvi, Slut. kriči-m, kriča-ti, fdjreien krije-m, kri-ti, beden, »erbevgen. krilo, -a, glitgel, @d)ofj. kristjan, -a, Šbnft. kristjanka, -e, Šbrifiin. kristjanski, -a, -o, djriftličb. kristjanstvo, -a, ©)tiftentfjum. kriv, -a, -o, trumm; fd)ulb. kriva vera, Jjrrglaube. krivica, -e, Unredjt. krivičen, -čna, -o, unredbf, ungeredjt. krivičnik, -a, ber Ungered)te. krivoverec, -rca, $rrglaubiger. krivoveren, -rna, -o, irrglaubig. križ, -a, Sreuj. križa-m, -ti, treujigen, befreujen. križem, križema, tteujmeife. krog, -a, fireil, iRunbung. krogla, -e, fiugel. krohot, -a, ®e(dd)ter. krojač, -a, ©dnieiber. krokar, -rja, Dlabe. krompir, -rja, ©vbapfel. krona, -e, firone. krona-m, -ti, friinen. kropiva, -e, Srenneffel. krotek, -tka, -o, jabitt, fanftmtttbig. krožnik, -a, $efler. kruh, -a, Srob. kuči-m, kuča-ti, bodcn. kuga, -e, Seft, eeudje. kuhar, -rja, $Ddj; kuharica, -e, Sbchin. kiiha-m, -ti, focben. kuhinja, -e, ®iid)e. kuja-m, -ti se, jcfimotten. kuje-m, kova-ti, fdnnieben. kukavica, -e, Shitut. kukec, -kca, gotgnnirm. klim, -a, ^atlje, ©ebater. | kup, -a, §aufen. kup, -a, fiauf, ipreiS. kupčuje-m, -evati, banbeln. kupčevalee, -lca, §anbeldmann. kupčija, -e, §cmbel. kupčijski, -a, -o, §anbelš». kupec, -pea, Taufer, kupi-m, -ti, faufen. kupljiv, -a, -o, fauflid). kupa, -e, trinfglaš. kupica, -e, SEvinfglažčben. kura, -e, petine, kuri-m, -ti, bei^n. kurjava, -e, Sebeigung, $eismaterial. kuruza, -e, Suturug. kušne-m, -noti, liiffen. kvar, -a, @d)abe, 91aditbeil. kvas, -a, SCeig, ©auerteig. kvišku, auftodrtš. L. Labud, -a, Sdnunit. lačen, -čna, -o, Ijungrig. ladja, -e, @d)iff, gabre. lahek, lehelc, -lika, -o, leidjt. lahkoveren, -rna, -o, leidjtgiaubig. laja-m, -ti, beHen. laket, -kta, ©Obogen, ©ffe. lakomen, -mna, -o, geijig, babiiid)tig. 257 lakomnež, -a, ©eijigcr, §a£fiicE)tiger. lakomstvo, -a, fpabfud)t. lakota, -e, |junger, |junger0notb. lama-m, -ti, bremen. lan, -li, g!ad)§. lani, »origež fjapr. lanski, -a, -o, oorjatjiig. las, -a, §aav. lasast, -a, -o, baarig. lasa-m, -ti, bei ben §aaren fdjiittetn. last, -i, Gšigentbum, §abe. lasten, -stna, -o, eigen, eigentbum(id). lastnina, -e, ®igcnt()um. lastnik, -a, Eigentljitirter. lastovica, -e, ©djmalbe. lavor, -a, Sorbeer, Sorbeerbautn. lazi-m, -ti, tciec^en, fc^Ieid^en. laž, -i, Siige. lažnjivec, -vca, Siignev. lažnjivka, -e, Šiignerin. laže-m, laga-ti, Iiigen. le, nur, nur ju, woS)t. leča, -e, Sinje. led, -u (-a), Gšiš. ledenica, -e, Eišgrube. lednik, -a, ©tetfd^er. lega, -e, Sage. lega-m, -ti, fidj ofterž tegen, oft tegen. lekarniea, -e, Stpotbete. lemež, -a, *Pf(ugf^at. len, -a, -o, faul, trage. lenoba, -e, gautbeit. lenuh, -a, ^aulenjer. lep, -a, -o, fcbbn, jiertid), bd&fd)- lepota, -e, @d)i>nbeit. lepša-m, -ti, »evfdMnern. les, -a, §otj, ®ebbtj, SBatb. lesen, -a, -o, Mljern. [fcbimmern. lesketa-m (leskeče-m), -ti, glSnjen, lesovje, -a, ®ebbije, §oIjwerf. lestvica, -e, Seiter, ©tiege. leta-m, -ti, oft fliegett. leten, -tna, -o, jaljrig. [barteit. letina, -e, rudfidjtlidj bcr gradit* letnica, -e, gabrež&abt, ^a^reSfeier. leto, -a, fjabr, ©ommev. navadno leto, gemetnež 3fab r - prestopno leto, @d)atljar. letopis, -a, gabrbud), Slnnaten. letos, tjeuer. letošnji, -šnja, -e, Ejeurig. leti-m, lete-ti, fliegen. lev, -a, Some. levica, -e, tinfe |>anb. levičen, -čna, -o,' tintbanbig. leze-m, lez-ti, triec^en. leži-m, -ati, liegen. li, ob ettoa, (gragepartitet). lice, -a, ®efid)t, SBange. lijak, -a, SCridlter. lije-m, li-ti, giejjen. lina, -e, ®ad)fenfter. lipa, -e, Sinbe. lipovina, -e, Sinbenfjolj. lisica, -e, godiš. lisičji, -a, -e, gud|§'. lisice, pl. t., §anbfeffetn. lisjak, -a, gud)šmanncben. list, -a, SBlatt, S9iief. listek, -tka, Šldttdjen, 23riefd)en. listina, -e, Urfunbe. listje, -a, Stattev, Saub, listnica, -e, Eovvefponbenjfarte. listonosee, -sca, Šrieftrager. listonoša, -e, Srieftrdger. lišaj, -a, Sitterid), 3ittecflec^te. livček, -čka, ®ricbter. liže-m, liza-ti, teden. ljub, -a, -o, lieb, roert, gefaltig. ljubček, -a, Siebting. ljubezen, -zni, Stebc. ljubezniv, -a, -o, tiebenštoiirbig. ljubi-m, -ti, lieben. ljud, -a, 23olf. ljudje, pl. t., bie Seute, aKenfcpen. ljudstvo, -a, SSotf, 9Kenfd)beit. ljut, -a, -o, grimmig, graufant. ločitev, -tve, ®renmmg. loči-m, -ti, trennen. ločje, -a, Šinfengraž. log, -a, Sufttoatb, §ain. loj, -a, ®aig, Unfd)titt. lomast, -i, ©eraufd). lomi-m, -iti, bredien. lončar, -rja, ®5pfer. lonec, -nea, SCopf, SEiegef. lopata, -e, ©dfaufel, TRuber. [bermadjen. loti-m, -ti se česa, fid) itber etmaš lov, -a, gagb, gang. lovec, -vca, gager. lovi-m, -ti, fangen, jngen. lovski, -a, -o, gagb=, gager*. lovor, -a, lovorika, -e, Sorbeer, =baum. luč, -i, 8id)t. luk, -a, 3»iebet. liika-m, -ti, fpaben. luknja, -e, Sod). luknjast, -a, -o, IBdjetig. luna, -e, 3Jfonb. lupina, -e, ©d|a[e. lupi-m, -ti, fcpalen, abfcbalen. luskina, -e, ©djuppc. luščina, -e, Dbftfdjale. lušči-m, -ti, fdjaien, aušfdiaten. Luteran, -a, Sutberaner. Luteranka, -e, Sutberanerin luža, -e, SPfiitse, Sadie. 17 258 M. Mačeha, -e, ©tiefmutter. maček, -čka, Sater, Slnfet. mačka, -e, Sa(3e. madež, -a, Sltacfet. mah, -a, @d|tpung. na mah, augenblicflid). mah, -u (-a), 2Jtood. maha-m, -ti, fdnningen, fdfroanfen. mahlja-m, -ti, fddiein. mahne-m, -noti, cinen ©treicb fii^ven. mahoma, alfogleid), plotjlidl. mahovje, -a, 2)tood. maj, majnik, -a, 3Rai. majhen, -hna, -o, flein. mak, -a, SOfo^n. mal, -a, -o, ftein, gering. malenkost,-i, fileinigfeit, ©eringfiigigfeit. malopriden, -dna, -o, fdjledit. [fiigig. malovažen, -žna, -o, untoicbtig, gering= malovreden, -dna, -o, tnenig tnert. mama, mamka, mamica, -e, 5Dtiitterd)en. manj, tneniger. manjšina, -e, SJlinoritdt, SOZinbecfjeit. manjka-m, -ti, mangeln, fel)len. manjša-m, -ti, Heiner mad)en. mar, Slditfamfeit. mu ni mar, eS liegt ifim nidjtd baron, mara-m, -ti, fid) befummern. marjetica, -e, ©cfjtitffelbtume. marljiv, -a, -o, etnftg, fleifjig. marsikaj, toaž immer, mandjel. marsikdo, mandier. marsikrat, mandjesnial. marveč, Bielmeljr, im ©egentfjeile. maslen, -a, -o, ©dimalj*. maslo, -a, @d)mal£. sirovo maslo, Sutter. mast, -i, gett. masten, -tna, -o, fett. masti-m, -ti se, jid) toof)I gefdjefjen faffen maša, -e, Sffteffe. črna maša, SLobtenmeffe. mašnik, -a, ifkiefter. mašuje-m, -evati, ba§ 9Rejjopfer berridjten. mašča, -e, jjett. maščuje-m, -evati, rdd)cn, -se, fid} radjen. maščevanje, -a, 9tad)e. maščevalen, -lna, -o, račbgicrig, »fiidjtig maščevalec, -lca, Sllddiet. maščevalka, -e, fftadjerin. materin, -a, -o, Sdiutter«. materina dežela, fffluttertanb. materin jezik, 2Rutterfprad)e. mati, matere, SJiutter. mavrica, -e, fRegenbogtn. maže-m, maza-ti, falben, fdimieren. mazinec, -nca, ber Heine Singer. meč, -a, ©cbtnert. meče-m, meta-ti, roerfen. med, -u (-a), §onig, 9Retl). I meden, -a, -o, £>onig=. medenica, -e, fjonigbirn. ; medica, -e, 5D?etb. medved, medved-a, Sar. megla, -e, iRebel. meglen, -a, -o, neblig. meh, -a, Slcife, SlaSbalg. mehkoba, -e, ŠSeicbfjeit; mehek, tneid). mehkuži-m, -ti, BenneidHidten. mehkužnež, -a, ffieidding. meja, -e, Srenje, mejač, -a, ©renjer, ©teu 3 nad)b. mlekarica, -e, 211ild))»eib. mleto, -a, 9Tiildj. mlin, -a, Sdtiiljle. mlinar, -rja, Šliitffer. mlinarica, -e, iKilderin. mlinarski, -a, -o, ©tiiller-. mlinski, -a, -o, 9Jlufjk mlinski kamen, 2Rilijlftein. mnenje, -a, Slnfidjt, JJieinung. mnogi, -a, -o, »tel, ntandje. mnogokrat, oftmalž. mnogoteri, -a, -o, ntannigfad), »ielerlei. mnogovrsten, -tna, -o, »ielfaitig. množica, -e, mnoštvo, -a, ŠRenge. moč, -i, Sraft, ©tarfe. močen, -čna, -o, flavt, madjtig. moči-m, -iti, nebeli, najj madien. močnik, -a, Skeljlmufj. močviren, -rna, -o, fumpftg. močvirje, -a, SKoraft. moder, -dra, -o, b(au. moder, -dra, -o, meife, tlug. modrijan, -a, $fji(ofop!j, SBeifec. modrina, -e, Sldue, ffltau. modrost, -i, SBeišfjeit, Sluggeit. modroslovje, -znanstvo, -a, i|3l)ilofot>£)ie. mogoč, -a, -o, moglid). mogočen, -čna, -o, mad)tig. Mohamedanec, -nea, 9Kof)amebaner. Mohamedanka, -e, 2Roi)anwbanerin. mojster, -tra, jJReifter. moka, -e, SKefil. moker, -kra, -o, najj. [Sliaffe. mokrost, -i, mokrota, -e, gfeudjtigfeit, mokroten, -tna, -o, nag, naglid), feud)t. molitev, -tve, ©e&et. moli-m, -iti, beten, flefjeit. molči-m, molča-ti, fdiroeigen. moli-m, -eti, Ijerborragen, emporftefjen. molze-m, molz-ti, mlez-ti, melten. mora-m, -ti, miiffen. morda, morebiti, »iedeidit. more-m, moči, tbnnen, »ermiigen. morišče, -a, SBtorbftatte, ©diafot. mori-m, -ti, tobten, morben. morilec, -lea, SKbvber. morilka, -e, 3JIiirberin. morje, -a, 9Jteer, @ee. mornar, -rja, 9Jtatrofe, ©diiffer. morski, -a, -o, 50ieer=, OTeereS*. most, -u (-a), ffiriide. mostnina, -e, žBriicfenjotl, =maut. mostovž, -a, ®ang, Salfon. mošnja, -e, SSeutel. motika, -e, fpaue. moti-m, -ti, ftBren, »errohren. — se, fid) irveit, feljlen. motovilo, -a, jjafpel. mož, -a, 2Kann. mož-beseda, ein SHann »on SBort. možak, -a, ro&ufter SKann. možat, -a, -o, mannfjaft. moški,-ega, mannfjaft, 9Jtann,9Rannč6ilb. mrgoli-m, -eti, mimmeltt. mrgolinec, -nca, gnfett. mfje-m, mre-ti, fterben. mrlič, -a, Seidje. mrmra-m, -ti, murren. mrtev, -tva, -o, tobt. mrtvaški, -a, -o, Seidjem, 2bb(en>. mrtvec, -a, $obte. mrva, -e, SJietjfutter; SBrofante. mrzel, -zla, -o, falt, froftig. mrzlica, -e, taltež fjiebcr. mrzlota, -e, Salte, gvoft. mrzi-m, -eti, »erbriefjen. mračen, -čna, -o, buntef, bdntmetig. mrači-ti se, bSmmern, finftec »erben. mrak, -a, Sammcrung. mravlja, -e, Stnieife. mraz, -a, Salte, gtoft. mrazota, -e, groft. mučen, -čna, -o, »einlidj, miiljfam. mučenec, -nca, 2Jtartqrer. miiči-m, -ti, qualen, niartern. — se, fid) qualen, fid) abmiiljen. mudi-m, -ti se, ftd) »o auftjalten. muha, -e, ffiiege. muhavnik, -a, gliegentnebel. muka-m, -ti, briiHen, nuitjen. miika, -e, Oual, Seiben. mušica, -e, Sffliicfe, eine Heine ^liege. mutast, -a, -o, fiumrn. mutec, -tca, ein ©tummer. 17 * 260 IV. Na, ba ^aft! ba ntmm! na moj nož, ba Ijaft tnein Slleffev. nabere-m, nabra-ti, anfammeln. nabira-m, -ti, fammeln, jufamtnen lefen. nabode-m, nabos-ti, anfpiefjen, anftecben. nabrusi-m, -ti, fčljleifen. naeepi-m, -ti, genug fpatten. načelnica, -e, SŠorfteberin, Dberin. načelnik, -a, SSorfteber, Dberbaupt. načrt, -a, i|S(an, ©ntmurf. način, -a, Strt, SBetje. načudi-m, -ti se, fidfj genug tounbern. načne-m, nače-ti, anganjen, anfcbneiben. nada, -e, §offnung, ©rmartung. nadaljuje-m, -ljevati, fortfefjen. nadeja-m, -ti se, boffen, ertnarten nadlega, -e, SBeldftigung. nadležen, -žna, -o, laftig, jur 8afl fattenb. nadloga, -e, ®rangfal, SBebrangniž. nadomesti-m, -ti, etgangen, Bertreten. nadporočnik, -a, Oberlieutenant. nadpoveljnik, -a, 06er6efe^I§^a6er. nadrobi-m, -ti, anbrocfeln. nadstropje, -a, Stocf, ©točfroerf. nadškof, -a, ©rjbifcbof. nadučitelj, -a, Dbertebrer. [berjog. nadvojvoda, -e, D6er6efeblžbn&er, ©rj= nadzemeljski, -a, -o, iiberirbifd). nadzornik, -a, Sluffeber, 3n(pector. šolski nadzornik, ©cbutinfpector. nag, -a, -o, nacft, unbefteibet. nagaja-m, -ti, laftig fein, betaftigen. naganja-m, -ti, antreiben. nagel, -gla, -o, ftaftig, jab, ^urtig. nagleda-m, -ti se, ficb fatt fdjauen. nagne-m, -noti, neigen. nagnoji-m, -ti, biingen. nagost, -i, fllacftbeit. nagovori-m, -ti, anreben, begriigett. nahaja-m, -ti (se), Borfinben (fic^). nahodi-m, -iti se, ficb fatt geljen. najde-m, najti, finben. najdenina, -e, ginbertobn. najemnik, -a, 9Kictting, ®ag(i>bner. naje-m, najes-ti se, ficb fatt effen. najme-m, naje-ti, bingen. najprej, najpred, juerft, erfttid). nak, nein, nicbt. nakala-m, -ti, genug fpatten. nakaznica, -e, iffntneifung. poštna nakaznica, ifloftaMBeifung. naklo, -a, Stmboš. nakrade-m, nakras-ti, jufammenfleblen. nakupi-m, -ti, atifaufeti, genug faufen. nalaže-m, nalaga-ti, antigen — se, ficb fatt liigen. nalezljiv, -a, -o, er6(iveiten, ge« naprej, Bortnartž. naprosi-m, -iti, erbetteln, erbitten. naproti, gegen, entgegen. napuh, -a, §odmnitb, §offart. narajta-m, -ti, aufredbnen. naraste-m, -sti, antoa&fen, ficb Bermebren. naraščaj, -a, 5Ratf)touib3, ®eneration. narašča-m, -ti, antoadjfen, načbtnacbfen. narava, -e, fltatur, ®emiitbžart. naraven, -vna, -o, natilrtidj. na ravnost, geraben 2Bege§, gerabeauž. narečje, -a, ®ialect, ibtunbart. naredba, -e, SBerorbnung, Stnorbnung. nareja-m, -ti, tnačbcn, Berfertigen. nareka-m, -ti, bictieren. narekuje-m, -ovati, bictieren. nareži-m, nareža-ti, anfcfcreien. narobe, Berfebrt. naročba, -e, Sefteltung, i)lranumeratton. naročilo, -a, Jluftrag. 261 naroči-m, -iti, auftragen, beftetten. narod, -a, SSotf, kation, naroden, -dna, -o, 3Soff§=, nationat. — o gospodarstvo, Stationalofonomie. narodni zavod, Stationalinftitut. narodna pesen, SSotfžIieb. narodni zbor, StationalBerfammfung. narodi-m, -ti se, geboren tnerben. narodnost, -i, Sfationaiitiit. nasadi-m, -ti, anpffanjen, pflanjen. nasedi-m, -eti se, fatt fi(sen. naseka-m,-ti, anbaden, eine SDlengebauen. naseli-m, -ti, anfiebeln, beBotfern. nasilen, -Ina, -o, getoalttbStig. [fd)iitten. nasiplje-m, nasipa-ti, auffcbiitten, an-- nasiti-m, -ti, fdttigen, fatt madjen. naskok, -a, 3tnfatt, Stngriff, @turm. nasledek, -dka, gotge. naslednik, -a, Gšrbe, SJadjfotger. [abmen. nasleduje-m, -ovati, nadjfofgen, nad)* nasloni-m, -iti, antetjnen. naslov, -a, ®ite(, Stbreffe. nasmeji-m, -ati se, anlačbeln. nasoli-m, -ti, einfaijen. [fc^Iafen. naspi-m, -ati se, fidt) fatt fdjtafen, auž* nasproten, -tna, -o, entgegencjefetjt. nastane-m, -ati, beginnen, bcrein6redjen. nastop, -a, Slntvitt, Stuftritt. nastopi-m, -ti, antreten, auftreten. nasvet, -a, iRatb, fRatbfčbfag. nasvetuje-m, -ovati, ratben, Borfdjfagen. naškraplja-m, -ti, trijpfeln. naškropi-m, -ti, befprifjen, begiegen. natis, -a, ®rutf, Stuffage. natiska-m, -ti, brucfen, abbrucfett. r.atisne-m, -noti, brucfen, abbrucfen. nato, barauf, bierauf. natoči-m, -ti, einfdienfen, eingiegen. natora, -e, iRatur. nauči-m, -ti, lebrett; — se, erterneit. nauk, -a, Segre, Untertoeifung. navada, -e, ©cmobnbeit, @itte. navaden, -dna, -o, getnobnlid). navadi-m, -ti, angetoobnen. navduši-m, -ti, begeiftern. navede-m, naves-ti, anfiibren, citieren. naveliča-m, -ti, iiberbriiffig tnerben. navije-m, navi-ti, auftnicfetn. navozi-m, -iti, anfUb«n, Boli anfiibren. navskriž, freugroeife, iiberS Sreuj. navzdol, berga6, tbalab. nazaj, juriid. naznanilo, -a, Stnjeige, fimtbmacbung. naznani-m, -ti, attjeigen, anfiinbigen. ne, nid)t, nein. gn bet .gufammenfepung entfpridjt e<3 bem beutfdjen: un, nidjt.* nebo, -a u. -esa §immel, (girmament). pl. nebesa, £>imtnel (Ort ber ©eligen). nedelja, -e, ©onntag, SBocbe. nego, fonbern, al§. neha-m, -ti, aufboren, untertaffen. nehote, untotftfiirlid), unabfidttlicb. nekako, einigermageit. nekam, irgenbtoobin. nekdaj, einft, ebemal. nekdanji, -a, -e, einftig, ebemalig. nekolikokrat, einigemal. nem, -a, -o, ftumm, fpradjlDž. nemaren, -rna, -o, forgloS, fabrtaffig. nemudoma, eitenbž, bringenb. neprenehoma, ununterbrodjen. neroden, -dna, -o, ungefd)icft. nese-m, nes-ti, tragen. nespameten, -tna, -o, unBerniinftig. neti-m, -ti, beijen. netilo, -a, |jeijmateriat. nevesta, -e, ŽBraut. nevihta, -e, Ungetnitter. nevreme, -ena, Ungetnitter. nezgoda, -e, Ungetnitter. nocoj, beute abenbž. nič, nidjtš. na nič spraviti, ju ©runbe ridjten. pod nič dati, mit Šerfuft ettnaž t)ex^ien. ničla, -e, SluH. nikakor, burdjatiž nicf)t. nikam, nikamor, nirgenbžbin. nikar, nicbt, burdmud nid)t. nikdar, nie, niemafž. nikde, nikje, nirgenbž. nikoli, nie, nietnalž. nimam, ne imeti, nidjt Ijaben. nisem, ne biti, nidlt fein. nit, -i, gaben. niti — niti, tneber — nod). nizek, -zka, -o, nieber, niebrig. nižava, -e, jRiebetuttg. njiva, -e, Sfcfer. nobeden, noben, -a, -o, fein, fein einjiget. noč, -i, Sladit. nočem, ne hoteti, nicbt tnollen. noga, -e, gug. nogavica, -e, ©trurnpf. nohet, -hta, Stagef. nor, -a, -o, narrifcb, Berriicft. norčav, -a, -o, atbern, tboridlt. norec, -rca, 5Rarr. norce pasti, Starrenpoffen treiben. nori-m, -eti, fid) tnabnftnnig geberben. nos, -a, 91afe. na vrat. na nos, ii6er |jatS nttb Sopf. nosilnica, -e, ®ragbabre, ©anfte. nosi-m, -iti, tragen, ju tragen pflegen. * 3Ran fudie bie tjompofita mit ne- unter bem einfadien ©cbtagtoortg. 262 noša, nošnja, -e, ©racbt, SDlobe. not, noter, notri, tjinein, Ijerein. nov, -a, -o, neu, frifdj. z nova, neuerbingS. novak, -a, 9teuling, Sictrut. novci, pl. t., ®elb. novica, -e, EKeuigteit. novina, -e, 9teuigfeit. novine, pl. t., gcitung, ^ournat. nož, -a, StJJeffer. m-aven, -vna, -o, fittfam, gefittet. nuj, gveif ju! O. Občan, -a, ©cmeinbcbiirger. [ticfj. občen, -čna, -o, attgcmein, gemeinfcpaft* občina, -e, ©emeinbe. občinski, -a, -o, ®emeinbe*. občinski predstojnik, ©emeinbeoorftanb. občuduje-m, -ovati, betnunbern. občuje-m, -evati, Berfefjren. občuti-m, -ti, fiifjlen, empfinbeu. občutljiv, -a, -o, empfinbtid). obdaja-m, -ti, timgeben. obdari-m, -ti, befdjenten. obdava-m, -ti, umgcben. obdela-m,-ti, -j- -ujem, -ovati, bearbeiten. obdolži-m, -ti, befdnilbtgen, jeibeit. obdrži-m, -ati, beljalten, erpalten. obeča-in, -ti, nerfpred)en. obed, -a, SRcitjt. obednica, -e, ©peifejitntner. obedova-m, -ti, mittagmapleu. obeli-m, -ti, wei6 macben, abfdiatcn. obere-m, obra-ti, abtefen, abElaubcn. obesi-m, -ti, -f- obeša-ti, aufpangcn. obeta-m, -ti, uerfprecben. obhaja-m, -ti, feiern, feierticfi begeljen. strah, veselje me obhaja, gurcf)t, greube »anbelt tnid) an. obhoden, -dna, -o, umganglicb. obhodi-m, -ti, umgefjen, bereifen. obič4j, -a, ®ebraud), iSittc. obide-m, obi-ti, umgepen, bcfallen. obilen, -lna, -o, reičblicb, in guHe. obisk, -a, Sefudj. obiska-m (obišče-m), -ti, befucfjen. obiskuje-m, -ovati, ju befudjen pflegcn. objame-m, obje-ti, umarmen. objavi-m, -ti, bruacbricfitigen, pubticieren. objema-m (objemlje-m), -ti, umarmen, umfangen. oblačen, -čna, -o, tnollig, triibc. oblači-ni, -ti, antleiben, — se, fi$ an* tleiben, ummblfen. oblak, -a, SBolfe. oblast, -i, ©etoalt, ©ladji, oblasten, -tna, -o, mačbtig, getnaltig. oblastniea, -e, Sftachtljaberin, §errin. oblastnija, Sebfirbe. obleče-m, obleči, antleiben. obleka, -e, ffileibung, Stnjug. obletnica, -e, ijafjrestag. obličje, -a, Slngefid)t, StntlitJ. oblika, -e, ?form. obličje, -a, llmgegenb. obljuba, -e, SSerfpredjen, ©eliibbe. obljiibi-m, -ti, berfpredien. obloži-m, -iti, belaften, belaben. obnašanje, -a, Sluffiiprung, SBetvagen. obnaša-m,-ti se, ficf) auffiiljren, betragen. obnebje, -a, §orijont. obnemore-m, obnemoči, -f- obnemaga-m, -ti, oIjnmad)tig tnerben. obnese-m, obnes-ti, betragen. obnosi-m, -iti, abtragen (itleiber). — se, fid) geberbcn, betragen. obnovi-m, -iti, erneuern. obogati-m, -eti, reitb »erbcn. obogati-m, -ti, bereičfjecn. obok, -a, iBogen, ©emolbe. obotavlja-m, -ti se, jaubern, gbgern. oboža-m, -ti, arm merben, ann madjen. obrvi, -ij, pl. t., Slugenbraueti. obrača-m, -ti, roenben, oft roenben. obravnava, e, SSerpanblung. obraz, -a, Slngeftdjt, Slittiijs. obražuje-m, -evati, bilbcn, fovmen. obrekuje-m, -ovati, Berleutnben. obrest, -i, ginž, gntereffen. obrije-m, obri-ti, rafieren. obriše-m, obrisa-ti, abroifdjen. obsodi-m, -ti, oerurt&eilen, aburtfjeilen. obstoječ, -a, -e, beftebenb. obstopi-in, -ti, umringen, einfdjtiefjen. obširen, -rna, -o, roeitfaufig, aušfiiljrlidj. obiije-m, obii-ti, -j- obuva-m, -ti, bie gufjbefleibung anjieljen. obup, -a, SBerjmetflimg. obupa-m, -ti, Bergroeifelti. obuvalo, obutalo, -a, gujjbefleibung. ocet, -a, ©ffig. oče, očeta, SSater. očedi-m, -ti, reinigen, aužreinigen. očit, očiten, -tna, -o, offcubar,' bcutlidj. očita-m, -ti, Bormerfen, SSormiirfe madjen. oddaljen, -a, -o, entferut, fernc. oddalji-m, -ti se, fttfi entfernen. odeja, -e, ©ecfe, Settbecfo. odene-m, ode-ti, jubedcn. odganja-m,-ti, roegtreibeit; f. 5I.Sect. 3. odgrne-m, -noti, entpiillen, aufbeden. odgovor, -a, Slntmort. odgovoren, -rna, -o, Beranttnortlid). odide-m, odi-ti, fortgepen, abreifen. odkritosrčen, -čna, -o, offentierjig. odkupi-m, -ti, Icžfaufen, auSfaufen. 263 odlaga-m, -ti, auffdjieben, »erjogern. odleti-m, -eti, fortfliegen. odlikuje-m, -ovati se, ftd) aue!jettf)ncn. odljuden, -dna, -o, obe, unfreunblid). odloči-m, -ti, entfdjeiben, befdjliejjen. odlomi-m, -iti, abbrcidjen, abretjjen. odloži-m, -iti, ablegen, auffd)ieben. odnese-m, odnes-ti, pinroegtragen. odpade-m, odpas-ti, abfattcn. odpelje-in, -ati, fortfttljien, entfiil)ren. — se, fortfabren. odpira-m, -ti, bffnen, aufmacben. odpiše-m, odpisa-ti, idjriftlid) antmorten. odpočije-m, odpoči-ti se, aušraften. odpošlje-m, odposla-ti, -j- odpošilja-m, -ti, abfenben, roegfčbiden. odpove-m, odpoveda-ti, abfagen. odpre-m, -eti, auffperren, bffnen. odpusti-m, -ti, odpušča-m, -ti, ent* (affen, uerjeitjen. odpuščenje, -a, SSecjetfjung, Sergebung. odreši-m, -ti, erlbfen, befreien. odsihdob, »on nun an. odtrga-m, -ti. abteifjen, abbvedjen. odvadi-m, -ti, abgercobncn. odvisen, -sna, -o, abbdngig. odvzame-m, odvze-ti, meg», nbnebmen. odžene-m odgna-ti, roegtreibcn. ogenj, ognja, geuer. ogelj, oglja, tfo&Ie. ogel, ogla, ©de. dgne-m, -noti, -f- ogiba-m (ogiblje-m), -ti se (česa), auštoeidjen, mciben. ogleda, -e, Jfuffeber. šolski ogleda, ©djufinfpector. ogledalo, -a, ©piegel. ogleda-m, -ti, -|- ogleduje-m, -ovati, bcfefjen, beftditigen. ognjišče, -a, £erb, geuerftatte. [ben. ogovarja-m, -ti, ilbel nacfjreben, »erleutn« ogrdi-m, -ti, befdjmufcen. ogradi-m, -f- ograja-m, -ti, einjfiunen. ograja, ograda, -e, ©injSunung, 3ftridj, filima. podoba, e, Oeffatt, jjotm. podoben, -bna, -o, atjnlidf). podpira-m, -ti, unterftiiijen. podpis, -a, Unterfd)rift. podpiše-m, podpisa-ti, + podpisiije-m, -ovati, unterfdjreiben. podpora, -e, ©tiipe, Untertage. podrt, -a, -o, nerfatten. podrtina, -e, fftutne, SSerfatl. podstopi-m, -ti se, ftd) ectii§nen. poduči-m, -ti, betebcen, unterridjten. poduk, -a, Sebre, Sielebrung. pogan, -a, jpeibe. pogine-m, -noti, untergeben. poglavar, -rja, Dberbaupt. deželni poglavar, Šanbešbauptmann. poglaviten, -tna,-o, bauptfadjUd), šjaupt*. pogled, -a, Stnbiičf, S31icf. pogleda-m, -ti, blicfen, anfčbauen. pogodi-m, -ti se, Ubeteinfommen. pogovori-m, + pogovarja-m, -ti se, Jtd) bejpredjen, bcratijen. [miffen. pogreši-m, -ti, + pogreša-m, -ti, nev* pogum, -a, 2Kutl). pogumen, -mna, -o, mutbig, pohleven, -vna, -o, bemittljig, fanftmiltbig. pohodi-m, -ti ; jertreten. [geben. pohujša-m, -ti, »etfčblitnmern, Slcrgcrniž poišče-m, poiska-ti, auffudten. pojdem, id) roevbe geben. poje-m, pe-ti, ftngen. pok, -a, finali, ©djnaljtaut. pokaže-m, pokaza-ti, jeigen. pokloni-m, -iti, -j- poklanja-m, -ti se, fid) Perbettgen. pokne-m, -noti, fnaben, fradjen. pokoj, pokoja, iRube, griebe. pokonča-m, -ti, ju ®nmbc ridjten. pokori-m, -ti se, bitfjen, SBujje tbun. pokrije-m, pokri-ti, -J- pokriva-m, -ti, bebetfett, jubetfen. [tojlen. pokusi-m, + pokuša-m, -ti, foflen, uer- pol, balb. poldan, iffiittng. poldanski, -a, -o, SDtittagS«. polega-m, -ti, ftd) legett. poleten, -tna, -o, fommerlid). j poletje, -a, ©ommer. 266 polh, -a, Siffitf). polije-m, poli-ti, -j- poliva-m, -ti, begiegen. polje, -a, gelb, ©efilbe. polu, polen, -lna, -o, »oH polni-m, -ti, fittten. polnoč, -f, 9Jtitternratb;>abgeorbnotci\ deželni poslanec, ?anbtag3abgeorbnetcr. poslednji, -a, -e, ber lefjte. poslopje, -a, ©cbaube, 'jlalajt. poslovi-in, -ti se, Slbfcbieb nebmen. posluh, -a, ©ebor, illufmerffamfctt. posluša-m, -ti, anboren, jubSren. poslušalec, -lca, jjubbrer. poslužen, -žna, -o, bienftfertig. posluži-m, -ti se, fid) bebienen. posmehava-m, -ti, posmehuje-m, -ovati se (komu), fpotten, popnlac^en. posnema-m, -ti, nadiabmen. [barleiben. posodi-m, -ti, -)-posojuje-m, -evati, teipen. posoda, -e, @efd)irr. posojilo, -a, ®ar(et)en. pospravi-m,pospravlja-m, -ti, aufraumen. postane-m, posta-ti, »erben, entfteben. postoji-m, posta-ti, + postaja-m, -ti, fteben bleiben. postava, -e, ©efeb; postaven, gejetjlicbj. postavi-m, postavlja-m, -ti, fe(sen, eiu=. postelja, -e, postelj, -i, ©ett. [6etten. postelje-m, postla-ti, postilja-m, -ti, anf» postopa-m, -ti, miijjig geben. posuši-m, -ti, trocfncn. [ftcb becntben. posvetuje-m, -ovati se, beratbfcblagcn, pošilja-m, -ti, fenben, fdjiden. pošlje-m, posla-ti, fdlicfen, fenben. pošten, -ena, -o, reblid), ebrlidi. poštenjak, -a, ©bvenmann. pot, -a, SBeg. pot, -u, @d)»eijj. poterem, -treti, jerbredjen, =briicfen. poti-m, -ti se, f. proda-m, -|- prodaje-m, -ti, bertaufen. progminec, -nca, S3erbannter. I prorok, prerok, prerok-a, l)3robbct- j prorokdje-m, -ovati, pvopbejeibet). | prosinec, -nca, $finner. prosi-m, -iti, bitten; prosjak, -a, Scttler j proso, -a, |>ttfe. 1 prost, -a, -o, frei, einfad;. * 5Dlan fu^e bie ©ompoftta unter bem einfadfen @d)lag»orte. 268 prostak, -a, ®emeiner. prostovoljen, -ljna, -o, freitoidig. prostor, prostor-a, Sftaum, -flats. prostoren, -rna, -o, geraumig. prostost, -i, prostota, -e, greifjeit. prošnja, -e, IBitte. protiven,-vna, -o, entgegengefeft, feinbltd). pšenica, -e, SBeijeti. ptica, tiča, -e, ptič, -a, SSogel. puhti-m, -eti, bampfen. pust, -a, -o, ®iift, obe. pusti-m, pušča-m, -ti, laffen. puščava, puščoba, -e, SBiifle, Siniibe. puščavnik, -a, EinfteMer. puška, -e, glinte, Siicbfe, ©diieggemebr. K. Ež, rži, Dtoggen, $orn. rabi-m, -ti, gebraudjen. raca, -e, ®nte. računi-m, -ti, redjnen. rad, -a, -o, geni, »illig. raduje-m, -ovati se, ftcfi fmten. radoveden, -dna, -o, neugierig. rahel, -hla, -o, (oder, letfe. rajni, -a, -o, felig, Berftorben. rak, -a, firebž; račji, -a, -e, frebd*. rama, -e, ©djulter, Sldifel. ran, -a, -o, friib, fritbjeitig. za rano, friib morgenž. rana, -e, SBunbe. rani-m, -ti, -j- ranja-in, -ti, Bermunben. rastem, rasti roacbfen. rastlika, rastlina, -e, 'fflanje, ®etoad)ž. rastlinstvo, -a, ifflanjentnelt, -reidj. raven, -vna ; -o, eben, flad), gerabe. ravna-m, -ti se, fid) ridjten. ravnina, -e, @6ene. ravnatelj, -a, ©irector. raz, jer--, aužeinanber, Ber=, cnt=. razdeli-m, -ti, jertbeilen, Bertbeilen. razdira-m, -ti, jerftoren, nieberreijjen. razen, -zna, -o, nerfdjiebctt, mannigfattig. razglaša-m, -ti, razglašuje-m, -ševati, befannt maketi, razgled, -a, SKudfidit. razgovarja-m, -ti se, ftd) befpredjen. razgovor, -a, llnterrebung. razjezi-m, -ti, erjiirnen. [flreueu. razkadi-m, -ti, + razkaja-m, -ti, jer= razlega-m, -ti se, IBiberbcitten, etjdjallen. različen, -čna, -o, Berfcbieben. razloži-m, -iti, aužeinanberlegen, erbrtern. razmera, -e, SBerbdltniž. razmesari-m, -ti, jerfleifcfen, Berunftalten. razodene-m, -eti, razodeva-ti, offetibareit. razoglav, -a, -o, barbaupt, mtbebedt. razpad, -a, gerfaH, razprti-m, -ti, aužbreiten, ložbinben. razprostira-m, -ti, aužbreiten, aužbebnen. razpusti-m, + razpušča-m, -ti, enttaffen. razred, razreda, 2t6tbeilung, Staffe. razsodba, -e, Sntfdbeibung, Urtbeit. razsodi-m, -ti, beurtbeiten, entfdjeiben. razsrdi-m, -ti, erjiirnen, aufbringen. razširi-m, -j- razširja-m, -ti, auSbrciten. raztrga-m, -ti, jerreifjcn. i raztolmači-m,-ti, Derbolmetfd)en,erElaren. razum, -a, Serftanb. razumen, -mna, -o, Berftanbig, razumi-m, -ti, oerfteben. razumljiv, -a, -o, BerftSnblid). razuzdan, -a, -o, jiigetlož, aužgelaffen. razvadi-m, -ti, Berinobnen. razvalina, -e, Stuine, ©djutt. razžali-m, -ti, beleibigen. rebro, -a, Sibbang, Kippe. reč, -i, ©acbe, ©ing, Silort. reče-m, reči, fagen, aužjpvedjeu. rečnik, -a, fflorterbud). red, -a, Drbnung, Sieibe, Elaffe. redek, -dka, -o, fcf)iitter, felten. reden, -dna, -o, regeimiifjig, orbenttidi. redi-m, -ti, ndbren. redovnik, -a, Drbenšbruber, SUiondb. i rejenček, -čka; rejenec, -nca, ifflegling. rejenka, -e, ifflegetocbter. reka, -e, glujj, ©trom. rep, -a, ©cbroeif, (@tiid SSieb). repa, -e, Kitbe. repar, -rja, Satsen. repenči-m, -ti se, ftdj breit mat^en. res, fiirtnabr, in ber ©bat. resa, -e, Siižpe, bie ©pifje ber 2te^re. resen, -sna, -o, resnoben, -bna, -o, crnft. resnica, -e, SBabrbeit. resničen, -čna, -o, tnabrbaft. rešitelj, -a, Srlofer. reši-m, -ti, erlofcn, befrcien, reva, revščina, -e, Slenb. revež, -a, Strmer, Slenber, reže-m, reza-ti, fc^neiben. riba, -e, gifd); ribič, -a, ftfifcfjer. risanica, -e, gejogenež Šobr. robec, -bca, @d)iutpftucb, ©atftud). ročnost, -i, ©ftocmbtbeit, fflebenbigfeit. rod, -u, SSoitbfiamm, ®efd)led)t. rodbina, -e, SBertoanbtfcfiaft, gamilie. roditelj, -a, Stjeuger, pl. Sitem, rodi-in, -ti, gebaren; rojen, geborett. — se, geboren tnerben, gebiirtig fein. rodovina, -e, ®efc£)iecbt, kamilic rog, -a, |jorn. [feben. rogat, -a, -o, gebiirnt, mit potnem Ber» roga-m, -ti se, fpotten, Berbobnen. rojak, -a, Sanbžmattn. rojenica, -e, 'farje, ©eburtžgbttin. 269 rojsten, -stna, -o, ©epurtsk roka, -e, ©ant). rokavica, -e, ©anbfcpup. rokodelec, -lca, ©anbtnerfer. ropar, -rja, tRiiuBer. ropot, -a, ©etofe. ros, -a, -o, rotp, braun. rosa, -e, SEpau. roti-m, -ti se, fdiroiSren. roža, -e, Siofe; rožica, -e, [Rošlein. ruda, -e, ©r$, 2Retatt. rudeč, -a, -e, roti). rudečiea, -e, iRiitpe, ©cpantrptpe. rujav, -a, -o, braun. rumen, -a, -o, riitplid), gotben, golbgelb. ruta, -e, Sinnentud), ©alStud). S. Sad, -u, grudjt; sadje, D6ft. sadi-m, -ti, fepen, pflanjcn. sahne-m, -noti, tselfen, abnjclfen. saj, vsaj, ioenigftenž, bod), freiltd). sam, -a, -o, altein; samo, nur, allein. samec, -mca, ©injetnlebenber; 3Rannd)en. samica, -e, bie ©injeltitePenbe; SOciBcpen. samokres, -a, $ifto(e. samostan, -a, Šlojiev. samota, samoča, -e, (Sinfamfeit. samouk, -a, 2lutobibact. sani, -ij, pl. t., ©cptittcn. sanje, pl. t., Sramu. sapa, -e, ©aucp, Sttpeni. sapica, -e, Siiftcpen, cin mitber 2Btnb. sedaj, jcpt, nun; sedanji, -a, -e, jepig. sede-m, sesti, ftcp fcgen. sedi-m, -eti, ftpen. sedlo, -a, ©attel. sedlon, -a, SRenntpier. sega-m, -ti, nad) etroad langen, reidjcn. seja, -e, ©itjung. sdje-m, seja-ti, fden. sejem, sejma, ‘Dtarft, Saprmartt. seka-m, -ti, /jadrn, paucti. sekira, -e, 3tjt, ©ade. seli-m, -ti se, »anbern, iiberfiebeln. selo, -a, ®orf, SopnfitJ. sem, biti, jein. sem, per, ©ie©er. sem ter tja, bi" **nb ©er. le sem, nur ©ie©er. seme,- -ena, ©ame. semenj, semnja, SRarft, S a b r '- sen, sna, ®raum, ©djlaf. senca, -e, ©cpatten. sčnci, pl. t., ©djlafen. seno, -a, ©cu. sestra, -e, @d)»efter; sestrin, ber @d)to. sešteje-m, sešte-ti, jufammenjapten. sčtev, setva, -e, ©aat. sever, -rja, iRorben, SRorbtninb. severen, -rna, -o, nPrblicp, iRorb-. seže-m, seči, greifen, reidjen. seženj, -žnja, Slaftcr. shramba, shrana, -e, SBe©attni§. shrani-m, -ti, auf6e©atten, aufbetnapren. sicer, seer, fonjt, toibrigcnfalliš sije-m, sija-ti, (enoten, fc©einen. sila, -e, ©etoalt, SRotp, ®ra?t. silen, -lna, -o, gemaltig, macptig. sili-m, -ti, jtningen, niitptgen. sin, -li (-a), ©ob", sinji, -a, -e, BlSulicP, 6tau. sinoči, geftern aBenbž. sipa-m (siplje-m), -ti, jireuen. sir, -a, ffiafc. j siromak, -a, Slrmer. siromašen, -šna, -o, armfelig. siromaštvo, -a, tRotp, Slrmut. siroče, -eta, sirota, -e, 2Baife. sit, -a, -o, fatt. sito, -a, ©ieB; sitar, -ja, ©iePtnadjcr. siv, -a, -o, grau. skače-m, skiika-ti, piipfen, fpvingcn. skaklja-m, -ti, ©iipfen. skala, -e, geld. skalovje, -a, jjelfen, jjelfenmenge. skaže-m, skaza-ti, -j- skazuje-m, -ovati, ertneifen, Bejeigen. skazi-m, -ti, BerberPen, jugrunbe ricpten. skedenj, -dnja, ®enne. skleda, -e, @d)iiffct. sklep, -a, SSejcptufj, ©diliifj. [tpun. skoči-m, -iti, fptingen, eitten ©prung skok, -a, ©prung. skoro, skoraj, 6alb, in furjetn. I škorja, -e, iRinbe. j skrb, -i, ©orge, ©orgfalt. I skrben, -bna, -o, Beforgt, (orgfam. skrbi-m, -eti, [orgen; beitragen. ! skrha-m, -ti, fluntpf macpen, abflumpfen. skrije-m, skri-ti, -j- skriva-m, -ti, Ber- [teden, Berbergen. skrivaj, skrivši, ©eimtidi, int ftitten. skriven, -vna, -o, gepeitn, peimlid). skusi-m, -ti, skušava-ti, skušev&ti, priifen, Berfudjen. slab, -a, -o, [d)»ad>. sladek, -dka, -o, fiijj; sladkost, -i. sladkoba, sladkota, -oča, -e, ©ilfje. sladkor, -rja, slama, -e, ©trop; slamnat, Rropcrn. slamnica, -e, ©tropiad. slamnik, -a, ©tropput. slan, -a, -o, fatjig, gefatjen. slava, -e, Stupm. sl&vček, -a, slžvee, -vca, StacptigaH. slaven, -vna, -o, BeFdtjmt, ruptnBotl. slavi-m, -ti, »erperrlicben, preifen. sleče-m, sleči, auSjiepen. sled, -u, ©pur. sledi-m, -ti, fpiiren, načpfofgen. slep, -a, -o, Plinb,- slepi-m, -ti, Ptenben, triigen. sličen, čna, -o, apn(id). sliši-m, sliša-ti, porcn, Dernepmen. sliva, -e, fPflatime, gmetfdjfe. sloga, -e, ©intradpt; složen, eintrncf)tig. slon, -a, ©lep^ant. sloni-m, -čti, lepnen, gcftiitjt fein. sloveč, -a, -e, feierlid), beriipmt. slovesen, -sna, -o, feierlid). slovi-m, -eti, beriipmt fein. slovo, slovesa, 2t6jd)iet>, Urlaub. slovstvo, -a, Siteratur. sluga, -e, ©icner. služabnik, -a, ®iener. služba, -e, ©icnft. služi-m, -ti, bienen, nerbienen. smatra-m, -ti, 6etrad)ten. smeh, -a, Sačpen, ©elacpter. smeji-m, -ati se, iačpen, aušladjen. smem (and smeje-m), sme-ti, bilrfen. smešen, -šna, -o, lacberiicb, fomifcp. smili-m, -ti se, erparmcn, (cib fein. smisel, -sla, ©inn, Sebeutung. smola, -e, IJJečp. smrt, -i, SEob. smreka, -e, Uidite. snaga, -e, Keinličpfeit. snažen, -žna, -o, reinlicb, rcin. snaži-m, -ti, reintgett, pu^eit. sneg, -a, edince. snežnica, -e, ©cpnceroaffer. snežnik, -a, -©(pneebevg. snop, -a, ©arbe. snubač, -a, Srauttnerber, grcier. soba, -e, jjimnter. sobota, -e, ©onnapenb, ©amftag. sod, -a, gafj; sodar, -rja, gnjjpinber. sodba, -e, ©eriipt. sodišče, -a, ©ericptžpof. sodi-m, -ti, riditen, urtpeilen. sodnija, -e, ©cridftšamt. sodnijski, -a, -o, geridjttid), ®evid)tš=. sodnik, -a, Kicptev. sokol, -a, galfe. sol, -i, ©alg; solen, -lna, -o, @alj>. soli-m, -ti, faljen. solnce, -a, ©oune; solnoen, ©onnem. solza, -e, &prane. solzi-m, -ti se, Sprarten Bcrgiefjcn. soparen, -rna, -o, fdimiif. [jcbnauben. sbpe-m, sdps-ti, sope-ti, fdjmer atpnien, soroden, -dna, -o, flammBertBcmbt. sosed, -a, 91ad;bar; soseda, -e, 'Jiadibarin. sosešid, -a, -o, nacpbarlicb, fKacpbar=. I soteska, -e, ffingpafj. součenec, -nca, SDlitfdiiiler. sova, -e, Kacpteule. sovraži-m, -ti, tjaffen. sovražnik, -a, geinb. sovraštvo, -a, geinbfdjaft, £>aj 3 spanje, -a, ©cptaf, ©dilafen. spalnica, -e, ©čplafgcmfld). spet, zopet, roieber, neuerbingS. spi-m, spa-ti, fdplafen. spira-m, -ti, aužmafdien. spis, -a, ©dirift. spiše-m, spisa-ti, fcrtig jcfireiben. sploh, iiberbaupt, im ciUgemcinen. splošen, -šna, -o, aUgemcin. spodoben, -bna, -o, gejiemcnb. spodobi-ti se, fid) gejiemen, jiemen. spokori-m, -ti se, abbiijjen. spolni-m, -ti, + spolnjuje-m, -evati, erfiitfen, aužfilpven. spomenik, -a, ®enfmat. spomin, -a, Stnbenten, ©cbuditnid. spominja-m, -ti, mapnen, ju erinnern pfieg. spomlad, -i, griipling; spomladanski, spomni-m, -ti se, -f- spominja-m, -ti se, fid) erinnern. spona, -e, geffel, ©djlinge. sporoči-m, -ti, itbergeben, 6enad)ricpten. sposoben, -bna, -o, fdpig, tauglid). ! spoved, -i, SBeičpte. i spovednica, -e, Seicptftupl. ! spravi-m, -ti, cinbringen, einfammeltt. j spravi-m, -ti se, fid) auSfbpnen; fid) »opin'Pegeben. sprehod, -a, ©pajiergang. ) sprehodi-m, -iti se, -j- sprehdja-m, -ti se, fitb ergepen, fpajteren. sprememba, -e, Untanberung. [bern. spremeni-m, + spreminja-m, -ti, Berait* spremi-m,-ti, -j-spremlja-m,-ti, Pegleiten. spremstvo, -a, ©efolge. spreten, -tna, -o, purtig, gefcpicft. spričevalo, -a, geugnib. spridi-m, -ti, Berberpen. [foSlaffen. spusti-m, -j- spušča-m, -ti, aužfaffen, srbi-m, -eti, jitcfen, brennen. srce, -a, §erj. srčen, -čna, -o, bcrjlidj, beperjt. srd, -a, $orn, ©rimm. srdit, -a, -o, joriuniitpig, grimmig. srna, -e, Kep. srp, -a, ©icpef; srpan, -a, ©idietmonat. mali srpan, ber fDlonat guli. veliki srpan, ber Sfftonat Sfugnft. srpast, -a, -o, ftdjelfiirmig. srajca, -e, jpemb. sraka, -e, @(fter. [mičp. sram, @d)am; sram me je, icp fcpdme | sramežljiv, -a, -o, jd)ampaft. 271 sramoten, -tna, -o, fcbanblid), fdjimpflidj. sreberen, -rna, -o, filbern. srebernina, -e, ©ilberjeug, »facben. srebro, -a, ©ilber. sreča, -e, ©liid, ©cbidfal. sreča-m, -ti, -j- srečava-m, -ti, begegnen. srečen, -čna, -o, glitdlid). srečno! lebet »otjl! sreda, -e, 2JJitte, 50iitt»ocb. sredstvo, -a, 9Rittel. stalen, -Ina, -o, beftanbig, fcft. stan, -u, ©tanb, SufentbaltSort. Staniča, -e, gimtncr. stanišče, -a, StufentfjaltSort, SBobnung. stanovališče, stanovanje, -a, SBobtumg. stamije-m, -ovati, rooljnen, anfafftg fein. stanoviten, -tna, -o, beftanbig, ftanbbaft. star, -a, -o, alt; starši, alter. stara-m, -ti, alt roertcn, altern stariši, pl. t., bie ©[tern. [ftetten. stavi-m, -ti, -j- stavlja-m, -ti, bauen, steber, -bra, ©alke, Pfeifer, steklo, -a, ©tast stemni-m, -eti se, finftev inerten. stena, -e, SBanb. steza, -e, 'jlfab, gujjffeig. stiska-m, stiskava-m, -ti, briiden. stisne-m, -noti, briiden, erbriiden. stoji-m, sta-ti, ftebcn. stol,-a, ©tubi; stolen, -lna, -o, $.mtt't. stoletje, -a, ijabvbunbert, ©dCulum. stoletnica, -e, ©aculavfeier. stolp, -a, ©buren; stolpen, ©burim. stopa-m, -ti, fdjreiten, goljen. stopinja, -e, ©djritt, gufjtritt. stopi-m, -ti, tretcn, auftreten. stopnice, pl. t, ©tiege. stori-m, -ti, tbun, noDbringen. strd, -i, §onig. strm, -a, -o, fteil, jdb. strmi-m. -eti, jiaunen, fid) entfefjen. strada-m, -ti, barben, bungern. strah, -u (a), ©djrecfen, gurdjt, ©efpenft. strahovit, strahoviten, -tna, -o, furdjk ; bar, entfebfid). stran, -i, ©eite. stranski, -a, -o, ©eiten-, fremb. strast, -i, Seibenfdjaft; strasten. strašen, -šna, -o, fcbredlicb, fiirdjterlid). j straši-m, -ti, jdjrecfen. straža, -e, gBcidje. straži-m, -ti, »neben. streha, -e, ®ucb. strela, -e, ©feil, ©libfhabl. streli-m, -ti, fcbiegen, einen ©djujj tfjun. strelivo, -a, Šiunition. strelja-m, -ti, fc^iegen, ju fdjiejjen pflegen. j strežaj, -a, ©tener. streže-m, streči komu, bebiencn. stric, -a, £>bei»b Ontet. striže-m, striči, f^eren. stroj, -a, fDtafdjine. strop, -a, ®c»6tbe, i)3(afonb. strup, -a, ©ift. studenčnica, -e, ©runucnroaffer. studenec, -nca, ©runnen, OueKe. studi-m, -ti se, ©tel nerurfadjen. stvar, -i, ©efdjbpf, ©ing. stvari-m, -ti, erfdjaffen. stvarnica, -e, 9tatur, ©cbbpfitng. suče-m, siika-ti, breben. suh, -a, -o, trocfen, biirr. suhljad, -i, ©ikridlt. suhoča, suhota, -e, ©ikre, ©rodenfjeit. suknen, -a, -o, »on ©ud), tttdjern. siikno, -a, ©udj; suknja, -e, iRotf. sum, -a, ©evbadjt, Sltgtoofjn. suša, -e, ©ikre, ©rotfeilbrit. sušeč, -šca, Sblonnt SDtdrj. suši-m, -ti, trodncn. suženj, -žnja, ©flabe. svak, -a, @dn»ager, ©cbmeftermann. svari-m, -ti, ermabiten, marnen. sveča, -e, Ser je; svečan, -a, februar. svečanost, -i, geierlidjteit svečava, -e, ©eteucbtung, Seud/tmatcrial. svest, -a, -o, jucerfidjtiid;, bemugt. svet, -a, -o, brilig. svet, -a, iRatb, Slatbfdilag. svet, -a, SBelt. svetel, -tla, -o, licbt, beli; burd)Iauere. škoda, e, ©djaben. škodi-m, -ti, škoduje-m, -ovati, fdjnben. škof, -a, ©ijcbof. škrjanec, -nca, škrjanček, -a, Serčbe. škropi-m, -ti, fpriben, begiefjen. 27iž šola, -e, ©djute; šolar, -ja, ©dmler. šteje-m, šte-ti, gafjlen. število, -a, jjapt. šum, -a, ©etiije, ©eraufdl. šuma, -e, SBalb, gorft. šumlja-m, -ti, faujeln, janft raufdjen. šumot, -a, ©eraufd^. r. Tabor, -ja, ?ager. taji-m, -ti, gebeim Ijalten, Eeugnen. tajnik, -a, ©eErctdr. tanek, tenek, -nka, -o, biimi. tarča, -e, ©dpetbe, jjiei. tast, -a, ©dimiegerDater. tašča, -e, ©cfjmiegennutter. tat, -u (-a), ®ieb. tečaj, -a, Sauf, Suri, ©emefter. teoe-m, teči, fliejjen, laufen. tečen, -čna, -o, fd>madf)aft, gebciplid). teden, -dna, 2Bod)e. tehta-m, -ti, »agen. tek, -a, ©efdjtnad, SCppetit. tekne-m, -noti, gebeipen, fdimecfeit. tele, -eta, Salti. telečji, -a, -e, Salbž=. teletina, -e, Salbfteifd). telesen, -sna, -o, tiirperlid), leiblicp. telo, -esa, Seib, Sbrper. tema, -e, ®unfelfjeit, ginflerniž. temen, -mna, -o, bunfet, finfter. tepe-m, teps-ti, fdjlagen, pviigelu. terja-m, -ti, forbern. tesar, -rja, gimmermann. tesen, -sna, -o, eitg, fd)inal. tešč, -a, -e, niiditern. teše-m, tesa-ti, gimmern, bepauen. teta, -e, Sante. težava, -e, Sefdjroerbe, ®ratigfal. težaven, -vna, -o, befdmjerlid), jdjioievig. težek, -žka, -o, fdjluer. tiča, ptica, -e, SSogel. tih, -a, -o, fiid, rupig. tikoma, fnapp, gang, gleid) neben. tilnik, -a, 9taden. tiska-m, -ti, bručfen. tišči-m, tišča-ti, briiden, fdjieben. tkalec, -lca, SBeber. tkem, tka-m, tka-ti, »eben. tla, pl. t., Soben. tlači-m, -ti, briiden, bebriiden. tmina, -e, ®un!elpeit, toča, -e, fmgel. točen, -čna, -o, piinttlid), genan. toči-m, -iti, fdienEen, aužjdienEen. togota, -e, Sornimitp. tolažba, -e, Sroft, Sroftiing. tolaži-m, -ti, tvoften. tolmači-m, -ti, bolmetjdjen. tolovaj, -a, ifiauber. tolst, -a, -o, fett, bičf. topel, -pla, -o, »arin. toplice, pl. t., marntež Sab. toplota, -e, SBartne, temperatur, tovariš, -a, Samerab, ©efaprtc. tovaršija, -e, Samerabfčpaft, greunbfčfiaft toži-m, -ti, flagen. trd, trden, -dna, -o, part, feff, macfer. trdi-m, -ti, bepaupten, barauf beparren. trdnjava, -e, geftung. trg, -a, SDiarft, jjanbelžplap. trgovec, -vca, §anbelžmann, Saufmann. trgovski, -a, -o, §anbtungž=. trga-m, -ti, pfliufen, abreijjen. trka-m, -ti, Elopfen, pocben. trn, -a, ®orn, trnje, -a, ®ornenmetige, ©eftriipp. trpi-m, -eti, leiben, ertragen, bauern. trpežljiv, -a, -o, gebulbig. trpljenje, -a, Seiben. trs, -a, Seinftotf. trst, -a, Stopr, ©čbilfropr. trta, -e, Slebe, Sffieinrebe. tržan, -a, 9RarEtbe»opner. tržen, -žna, -o, SKarft«. traja-m, -ti, bauern, »apren. trak, -a, Sanb. trata, -e, SRafen, SRafenflačbe. trati-m, -ti, »erfd)»enben, sergeuben. trava, -e, ©raž. traven, -vna, ©ražmonat (Slpril u. 2Rai). travnik, -a, SSiefe, ©ražmiefe. treba, niitpig, notproenbig. trebuh, trebuh-a, Saud). trene-m, -noti, baž Sluge gubviiden. trenotek, -tka, Slugcnblid. trepet, -a, jjittern. trepeta-m (trepeče-m), -ti, gittern, beben. trese-m, trčs-ti, fdtiitteln. tresk, -a, Srad), ©onnerfdjlag. trezen, -zna, -o, niicptern (nidit betrunEen). trinog, -a, Spremit, SBiitpericp. trobenta, -e, ipofaune. trohni-m, -eti, faulen, tnobern. trop ; -a, §aufe, §orbe. trosi-m, -ti, ftreuen, aužjireuen. truden, -dna, -o, tniibe. trudi-m, -ti se, ftd) bemiipen. truma, -e, §aufe. truši-m, -ti, larmen. tuj, -a, -e, fremb. tujec, -jca, grember. tvor, -a, ©efdilour. 273 TJ. Ubežen, -žna, -o, fliiditig. ubija-m, -ti, erfčbtagen, ju tiibten fut^en. ubije-m, ubi-ti, erjd)tagen. ubog, -a, -o, arin, arnifeltg. uboga-m, -ti, folgen, gebordjcn. uboža-m, -ti, arm macben. — se, »crarnien, arm »erben. ubožen, -žna, -o, arm, armfelig. učen, -čna, -o, Setjr«; učen, -a, -o, geteljrt. učna knjiga, Sebrbudl. učenec, -nca, ©djiller. učenka, -e, ©čbitlerin. učilišče, -a, Sebranftalt, SHlbungž«. učilnica, -e, @d)ule, ©duljimmer. učitelj, -a, Sefjrer. učiteljica, -e, Sebrerin. uči-m, -ti, tebren, unterri^teu; — se, temen, iid, -a, @tieb, Sltitgtieb. udari-m, + udarja-rn, -ti, fd)tagen. udere-m, udre-ti se, einftiirjen, einftnfen. ugoden, -dna, -o, angenebm, giinjlig. ugoni-m, -iti, crratben, entratbjeln. uho, ušesa, £>br. uide-m, ui-ti, entgeben, entftieben. ujame-m, uje-ti, fangen, gefangen uebmen. ujec, ujca, ©b e > m - uk, -a, Sebre, Unterridjt. ukaz, -a, ffiefebl, ukaže-m, ukaza-ti, befebten, beifjen. [gen. uklbni-m, uklanja-m, -ti se, fidi »erbeu« ukrade-m, ukras-ti, enttoenben, ftebten. ul, -a, SBiencntorb, SBienenftod. ulica, -e, ©affe. ulnjak, -a, iBienenbauš. um, -a, aierftanb, Sernunft. umaže-m, umaza-ti, beidnnuljen. umen, -mna, -o, »erftanbig, Bernitnftig. umeten, -tna, -o, gefdjieft, tiinjilid). umetnost, -i, Jfunft. [abroafčben. umije-m, umi-ti, -j- umiva-ti, roafcben, umira-m, -ti, fterben. umolkne-m, -noti, Berftummen. umrje-m, umre-ti, fterben. umrljiv, -a, -o, fterbtid). uniči-m, -ti, »ernid)ten, ju ©runbe ridjten. up, -a, §offnung. upa-m, -ti, boffen; — se, fid) getrauen. upira-m, -ti se, ftcb ftit(jen, roiberftreben. upliv, -a, ©influfj. ura, -e, ©tunbe, Itbr. urad, -a, Stmt. uraden, -dna, -o, amtlid;. uradnik, -a, 33eamter. uren, -rna, -o, jctrneU, b»dig. usnje, -a, Scber. uspeh, -a., ©rfotg, ©ebeiben. usta, pl. t., Sbiiinb. usten, -tna, -o, miinbtid). listna, listnica, -e, Sippe. ustraši-m, -ti, erfdjrecfen. ustreli-m, -ti, erfd)ie§en, fdjiefjen. uta, utica, -e, §i:tte, tteine fjiitte. utakne-m, -noti, -j- utika-ti, fjineinfteden. utegne-m, -noti, ffinnen, Qeit baben. uzda, -e, 3ttget, flaum. uzrok, -a, Urfadje. užije-m, uži-ti, -j- uživa-m, -ti, geniejjen. užiiga-m, -ti, bejmingen. ~V. Vabi-m, -ti, (odcn; vabilo, -a, ©intabung. vadi-m, -ti, iiben, gemobnen. vaja, -e, Uebung; viida, -e, Socfjpeije. val, -a, ffieHe, Soge. vali-m, -ti, tualjen; briiteit. varčen, -čna, -o, fparfant. varen, -rna, -o, bebutfom, fidjer. varuh, -a, Sefcbuger, SBdcbtcr. varuje-m, varova-ti, bilten, bemabren. vas,-i, ®orf; vaščan, -a, ®orfbeit>obner. važen, -žna, -o, »ičbtig, geroiditig. včasi, včasih, juroeilen. včeraj, geftern. vdova, -e, SBittoe. vdovec, -vca, SBittuer. več, tnebr; večji, griiger. večen, -čna, -o, etoig, immeriuabrenb. večer, -a, 3lbenb, iffieften. večerja, -e, 9tad)tmabl, Stbenbmabt. večerja-m, -ti, nadjtmablen. večina, -e, SRebrbeit. veda, -e, SHiffenjcbaft. veden, -dna, -o, »iffenb, erfabren. veden, -dna, -o, unau§gefe(st. vednost, -i, SSJiffenfdfaft, tenntniž. vč-m, vede-ti, roiffen. veder, -dra, -o, beiter, tiar, rein. vedri-m,-tise,ftd) au§b c 'tern, beiter »erben. vedro, -a, ©mer. veja, -e, 8»eig, Sft. vek, -a, geitalter, gabrbunbert, ©toigfeit. vekoma, vekomaj, etoig, in ©toigfeit. velblod, -a, Sameet. [bieten. veli-m, -eti, + veleva-ti, befeljlen, ge« veličasten, -tna, -o, berrlicb, majeftatifd). velik, -a, -o, grog. velikanski, -a, -o, grogartig, riefenbaft. velika noč, -i, Djtern. velja-m, -ti, foften, tnert fein. veljava, -e, SBert, ©etfung. venča-m, -ti, belranjen, trSnen. venec, -nca, fžranj. vene-m, -noti, toelfen; vel, -a, -o, tnelt. vera, -e, ©laube. veren, -rna, -o, glSubig, treu. 18 274 verjame-m, verje-ti, gtauben. verjeten, -tna, -o, gtaubroiirbig, gtaubtičb. veruje-m, verova-ti, gtauben, bafiirtjatten. verozakon, -a, iRetigion, fRetigionžtebre. ves, vsa, vse, alt, fdmmtlid). vesel, -a, -o, luftig, veselica, -e, Unterfjaltung, greubenfeft. veseli-m, -ti se, fic^ fveuen. veselje, -a, greube, SSergniigen. vesla-m, -ti, rubern, fegeln. vesoljen, -ljna, -o, fammtlid), attgemein. veter, -tra, Sinb. veternica, -e, Setterfabne, Sinbrofe. veverica, -e, ®id)bi>rnei)ung f SSerfdineiung. zamisli-m, -ti se, fid; in ©ebanfen Bertiefen. zamolči-m, zamolča-ti, Berfdjtneigett. zamore-m, zamoči, Bertnogen, fiinnen. zamuda, -e, SSerfSumniš, šUerfpatung. zamudi-m, -ti, Berf&umen. [Betiaffen. zanese-m, zanes-ti, -f- zanaša-ti se, fid) zaničuje-m, -evati, Beradjten. zanikern, -a, -o, nadfliifjig. zanima-m, -ti, intereffteren. zanjka, -e, ©djiinge. [btei 6 en. zaostane-m, -stati, -f- -staja-ti, guriicf= zapad ; -a, SBeft, ©onnenuntergang. zapazi-m, -ti, bemerEen, geinatjr inerben. zapelje-m, -ati, + zapeljeva-ti, Berfii()ren. zapre-m, zapre-ti, + zapira-ti, jufperren. zapomni-m, -ti, im ®eba$tniž befjatten. zapoved, -i, SBefeljl, ®ebot. zapravi-m, -ti, Berfdjmenben, Bergeubcn. zapusti-m, -ti, -j- zapušča-ti, l)interlaffen. zarja, -e, SDtorgenrbtEie. zasluga,^ -e, SBerbienft. zasmehuje-m, -ovati, Berijoljnen, au§lad)en. zaspan, -a, -o, fdjiafrig. zastava, -e, ipfanb, gaijne. zastonj, umfonji, Bergebcnš. zastopa-m, -ti, nevtreten. zastopnik, -a, SSertreter, 2 tmoa(t. zatoži-m, -ti, BerEiagen, an=. zaiipa-m, -ti, Bertrauen, anBertrauen. zave-m, -vede-ti se, 3 . ffletnufjtfein Eommen. zavesi-m, -ti, -f- zaveša-ti, Berl)iillen. zavist, -i, 9ieib, idliggunfi. zavitek, -tka, Umfddag, ©oubert. zavzame-m, zavze-ti se, erftaunen. zaznamuje-m, -ovati, aufjeidinen. zažene-m, zagna-ti, toerfen. zbada-m, -ti, fiecfien, ftnpfen. zbere-m, zbra-ti, Berfammein. zbira-m, -ti, famnteln, einfanimeltt. zboli-m, -eti, erfranfen. zboljša-m, -ti, Berbeffcrn. zbor, -a, SBerein, Serfamtnfung, 9iat5- zbndi-m, -ti, -f- zbuja-ti, enoeden, auf--. zdaten, -tna, -o, evgiebtg. zdi-m, zde-ti se, -f- zdeva-ti se, biinfcn. zdrami-m, -ti se, erroadjen. zdrav, -a, -o, gefunb, Ijeit. zdravica, -e, ŽrinEfprud), SEooft. zdravilo, -a, Slijnei, §eiimittef. zdravi-m, -ti, peilen, gefunb nia^en. zdravje, -a, ©efunbljeit, žffiobl 6 efinben. zdravnik, -a, Slrjt. zdrobi-m, -ti, jerbrodein, jermalmen. združi-m, -ti, pereinen, sereinigen. zebe-m, zebsti, frieren, lalt fein. zelen, zelen-a, -o, griin. zeleni-m, -eti, griinen, griin »erben. zelje, -a, foaut. zemeljski, -a, -o, ®rb=, @rben». zemlja, -e, ®rbe, ©runbftiicf. zet, -a, ©ditniegerfobn. zeva-m, -ti, gaijnen, (ed) 3 en. zgine-m, -noti, Berfdnninben. zgled, -a, SBeiipief, iKufter. zgnije-m, zgni-ti, Berfaulen. zgodba, -e, ©rcigniž, £f)at. zgodi-m, -ti se, gefcpefien, fi<$ ereignen. zgodovina, -e, ©efd)id)te. j zgodovinar, -rja, ®efd)i^tžfenner. zgovoren, -rna, -o, bcrebt, rebfelig. zgreši-m, -ti, uetfefilen. zguba, izguba, -e, SSerlufl. zgubi-m, izgnbi-m, -ti, Berlieren. ziblje-m, ziba-ti, »iegen. zid, -u (-a), Sblauer, zidovje, -a, coli. zida-m, -ti, mauern; zidar, -rja, SBlaurer. zima, -e, SBinter. ^ zjedini-m, -ti, Beueinigcn. zlajša-m, -ti, erteidjtern. zlat, -a, ©ucaten; z>at, -a, -o, golbli. zlatar, -rja, ®oIbarbeiter. T zlatnina, -e, ©olbmevf, ®o[bfac^en. zlaže-m, zlaga-ti, liigen. zločinec, -nca, Uebeit^ater. zlomi-m, -iti, brecf)cn, jcrbredjen. zloži-m, -iti, jnfammenlegen. 18 * 276 zmaga, -e, ©ieg. zmaga-m, -ti, fiegen, beftegen. zmagalec, -loa, ©ieger, SBefteger. zmanjka-m -ti, ermangeln, aužgečjen. zmanjša-m, -ti, nerfteinern. zmeren, -rna, -o, mafjig. zmešan, -a, -o, gemifž)t, Bertnirrt. zmisli-m, -ti, erbenfen, erbid)ten. zmota, -e, Stdbunt, gebler. zmoti-m, -ti, Bertnirren, ine nmcben. zmožen, -žna, -o, f&big, Bermiigenb. zmrzne-m, -noti, erfrieren. značaj, -a, ©burafter. zna-m, zna-ti, fennen, tniffcn; fonnen. znamenje, -a, 3 c t* en < SDlertmal. znamenit, -a, -o, au§ge$eid)net. [fannte. znan, -a, -o, befcmnt; znanec, -a, ber znebi-m, -ti se, lož rnerben, ftd) befreien. zob, -u (-a), 3afjn. zora, -e, SEagežanbrud), SDlorgenriitbe. zori-m, -eti, veifen. zoye-m, zva-ti, rufeu, nennen. zrcalo, -a, ©piegel. zrak, -a, Suft. zrel, -a, -o, reif, jcitig. zre-m, zre-ti, fcfjauen, blicfen. zveden, -a, -o, erfabren, funbig. zve-m, zvede-ti, erfabren. zvedri-m, -ti se, ftd) aužb e 'tern. zveliča-m, -ti, felig macben, befetigen. zver, -i, zverina, -e, toilbež ©bier. zvest, -a, -o, treu, getreu, getniffenbaft. zvestoba, -e, SEreue, ©etoiffenbaftigfeit. zveza, -e, 83unb, iBiinbniž. zvezda, -e, ©tern. zveže-m, zveza-ti, jufammenbinben. zvijača, -e, Sift, ©itcfe. zvit, -a, -o, getrunben, tMifčb, ^interliftig. zvon, -u (-a), ©locfe; Slang. zvonar, -rja, ©locfettgiefjer. zvoni-m, -ti, Iduten, flingen. zvrši-m, -ti, Botlenben, beenben. Ž. Žaba, -e, grof*, žal, leib. žali-m, -ti, franfen, betriiben. žalost, -i, SErauer, ©raurigfeit. žalosten, -tna, -o, trourig, betriibt. žaluje-m, -ovati, trauern, traurig feiu. žanje-m, že-ti, fcbneiben (©etreibe), ernten. žanjica, ženjiea, -e, ©cfmitterin. žar, -a, žarek, -rka, ©trabl, 9fi5tbe. žarek, -rka, -o, beifj. žari-m, žare-ti, gliiben, ftrableti. žeja, -e, ©urft. žeja-m, -ti, burften, burftig madjen. žejen, -jna, -o, burftig, biirftenb. želi-m, žele-ti, toiinfdjen, Berlangen. železen, -zna, -o, eifern, Bon @ifen. železje, -a, eitte Sltenge ®ifeit. železo, -a, ®ifen. želja, -e, Sunfcf), 23erlangen, Suft. željen, -ljna, -o, begierig, febnfiid)tig. želod, želoda, ®id)el. želodec, -dca, 2Kagen. žena, -e, SSSeib, ©attin, grau. žene-m, gna-ti, treiben. ženska, -e, grauenjtmtner, SBeib. žep, -a, ©afdje. žetev, žetva, -e, ©djnittjeit, ®cnte. žezlo, -a, ©cepter. žganje, -a, SSranntroein. žgeč, žgoč, -a, -e, brennenb, beig. žge-m, žga-ti, brennen. žid, -a, žig, -a, ŽSranb, 33ranbmabl. žiklja-m, -ti, reiben. žila, -e, SIber. žitnica, -e, ©čbeuer, ©peidier. žito, -a, ©etreibe. živ, -a, -o, lebenbig, lebboft. živež, -a, Sebenžmittel. živo srebro, DuecffUber. živad, -i, živadina, -e, tpaužtbiere. živahen, -hna, -o, lebljaft. žival, -i, ein betebtež SBefen, ©bi er - živi-in, -eti, teben. živi-m, živi-ti, uabren, erbalten. živina, -e, SSieb, §aužBteb- življenje, -a, Seben. život, života, Seben, Seib. žlahta, -e, SSertnanbtfcbaft. žlahten, -tna, -o, ebel, foftbar, gnabig. žlica, -e, Sijffel. žolč, -a, ©alle. žolna, -e, ®riinfpe*t. žolt, -a, -o, gelb. žrd, -i, SBiežbaum. žrjav, -a, firanicb. žrjaviea, -e, ®lut. žrtvuj e-m, -ovati, opfern. žrebe, žrebeta, giiHen, gotlen. žre-m, žre-ti, freffen, nerf^Iingen. župan, -a, Siigcrmeifter. župnija,-e, ipfarre; župnik, -a, ipfarrer. žvenk, žvenket, -a, $lang, ©diall. žveplo, -a, ©dpoefel. žvrgljam, žvrgoli-m, -eti, toirbelnb ftngeu. žvižga-m, -ti, pfeifcn. 277 Seuffrii -■ jTooentfdies IDoEfMcjetditus.* 31 . 31bbi'ed)en, odlomiti, ulomiti, odtrgati. Slbbecfen, razkriti, spraviti (z mize). Slbbienen, doslužiti. Slbenb, večer. Slbenbž, zvečer. 2lbenb=, večerni. Stbenbeffen, večerja, ju Žlbettb effen, ve¬ čerjati. SIbenbftern, večernica. 2(ber, pa, pak, a, ali. Slbfahen, ospeti, -j- osipati se. Stbfreffen, pojesti, objesti, + objedati. Slbgeorbneter, poslanec. SCbgemij^nen, odvaditi, + odvajati. 2lbgrunb, brezdno, prepad. 21biel)ren, povrnoti. abtommen, auš=, shajati. Slbmarfcf), odhod. Slbnebmen, odkriti se, odvzeti, ginoti, pojemati. Sfbrdumen, razkriti, spraviti (z mize). Šlbreife, odhod. abreifen, oditi, odpotovati. abfčberen, ostriči. abfdjičfen, odpošljem, odposlati. abfčbieb, slovo, sloves-a. abjd)ieb nefjmen, slovo vzeti. abfdimacben, slabiti, pešati. abftdjt, namen. abfič^ttičb, nalašč. abftammcu, proiziti, biti rodu. abrornben, odvrnoti, -j- odvračati. ad)ten, častiti, spoštovati. Slcptfam, pazljiv, marljiv, aedjjenb ijerbeilommen, priječati. 2Wer, njiva. Shfern, orje-m, orati, acferžmann, ratar, orač, oratar. abdig, žlahten, plemenit, aeljnitd), podoben, sličen. 21H, ves, vsa, vse. SMee, drevored, ailein, sam. ailein, ali, pa, pak. attgemein, občen, splošen; povsod, sploh. aimofen, miloščina, milostinja. ai£>, kedar, ko; kakor, kot, ko, nego. aifogleidt, takoj, koj. att, star, prileten. aiter, starec, starček; attc, starka. aiter, starost, -i. noralterž, nekdaj, aitern, starati se. aitertfjitmlicb, starodaven, acltefier, starašina, starosta. Sleltlid), starikast, ostarel. Stnbieten, ponuditi, + ponujati. SCnbtidE, pogled. 2tnbred)en, nalomiti, + nalamati. 2tnbdcf)tig, pobožen, bogaboječ. Slnbcrffiartž, drugod, drugej, drugje. Stnempfeblen, priporočiti, -j- priporočati. Slnertennen, priznati, pripoznati. Slneffen, najesti se. Žlnfangen, početi, začeti, -j- začenjati. Slnfetnben, sovražiti, črteti. Slnfveffen, objesti, -j* objedati, anfiibren, navoziti, navoditi. Slnfiillen, napolniti. Slngebunben, privezan. 2tngefd)rooHen, otekel, angeficbt, obličje, obrkz. Ungetobbnen, navaditi, privaditi. 3Tnge»6bnt, vajen, privajen. Slngreifen, prijeti, + prijemati, popadati, anbnden, nasekati. 21nl)i)ren, poslušati. Stntaufen, nakupiti. Slntlammern ficb, oklenoti se, prijeti se. Stnfleben, prilepiti. Slnfleiben, obleči, -f- oblačiti. Šlnfiinbigen, naznaniti, razglasiti. Šlnlefjneu, prisloniti, nasloniti, -j- na¬ slanjati. Slnleiten, voditi, navoditi, napotith _ Šfnmeiben, napovedati; ftcf) —, oglasiti se. anmerfen, zapisati, zaznamovati. Snratljen, svetovati, nasvetovati. Sknfcbauen, ogledati, + ogledovati. Slnftanbig, pristojen, dostojen. * 2[u?gelaffen ftnb bie ^rapofttionen (f. 29., 30., 31. Sect.), bie *Pronomino (j. 36., 37., 38. £ect.) unb bie Saplrobrter (j. 39., 40., 72. Sect.). ®ie »ccetttuierung ftefje im ftoo.*beutfd)en $l)eil. 278 Slnffatt, namesto, mesto, m. ®.; anfiatt bag f. 76. 8ect. Stnftopfen, natlačiti. Slnftogen, trčiti, izpodtaknoti se. Slntlitj, obličje, obraz. Slntragen, nanositi, ponuditi. Slnnoort, odgovor. Slntmorten, odgovoriti. SluBertrauen, zaupati. Slngieben, obleči, + oblačiti; — (Sdjulje) obuti, -j- obuvati. Slngilnben, prižgati, ožgati, + ožigati. Stpfet, jabelko. SIpfelbaum, jablan, -i; jablana. Slpfelfdmie, jabelkov olupek. Slpoftel, blagovestnik, apostol. Slpetit, tek. Slpril, mali traven, april, airfceit, delo. Slrbeiten, delati. Slrbeiter, delavec, težak; —in, delavka. 2Tr6eitžf)au§, delavnica. Slrbeitžtag, delavnik. Slrm, ubog, ubožen, siromaški. 2lrm loerben, ubožati se. Sirni matfien, ubožati. Slrtner, siromak, revež, ubožec. SlrmenBolf, siromačija. SIrjt, zdravnik, zdravitelj, lečnik. Št ji, veja. Sleftčben, vejica. Sitnem, sapa, duh. Sltbem fjolen, dihati. Sligmen, dihati, sopsti. Stud), tudi, i. Slufatbnten, oddahnoti se. atufBetten, postljati, + postiljati. Slufbecfen, razkriti; pokriti, -f- pokrivati. Stufentficilt, prebivanje, stanovanje. Slufenttialtšort, prebivališče, stanovališče. Sluffiibrung, zadržanje, obnašanje, ve¬ denje. Slufgabe, naloga. Slufgeblafen, ohol, ošaben. Stufgebtajener SKenfd), ošabnež. ■ Stufgeben, vzhajati, izhajati. Slufgemedt, živ, živahen, prebrisan. Slufbalten, zadržati, + zadržavati; usta¬ viti, -j- ustavljati; ftd) uuffjalten, stanovati; muditi se. Slufbangen, obesiti, -j- obešati. Slufbeben, vzdignoti, + vzdigati; pobrati. Slufbbren, nehati, jenjati. SlufElaren, izobraziti, razsvetliti, Slufmacben, odpreti, -(- odpirati; ftd) aufmadien, odpraviti se, sprav¬ ljati se. Slujmerten, paziti, slušati. Slufmerlfam, pazen, pazljiv, pozoren. Slufmerlfamleit, pazljivost, pozornost, posluh. Slufraumen, pospraviti, počistiti. Slufričbten, zravnati. Slufricbtigteit, odkritosrčnost. Slufruf, poziv, razglas, naznanilo. Sluffdjieben, odložiti, -|- odlašati, odlagati. ?lu f fteben, vstati, -f- vstajati, aiuf ftoffen, rigati se. Shiffudien, poiščem, poiskati. | Sluftragen, nanesti; naročiti, veleti, uka¬ zati. 2tuftr>ačf)jen, vzrasti, narasti. Slufmarteti, streči, postreči. Slufroečfen, vzbuditi, prebuditi, zdramiti. Slufjablen, našteti, + naštevati. Sluge, oko, očesa. Slugenblicf, hip, trenotek, mah. Slugenbrauen, obrvi, -ij. Huguft, avgust, veliki srpan. Slušbeffern, popraviti, popravljati. Slušbreiten, razširiti, pogrnoti, razpro¬ stirati. Stušbriiten, izvaliti. Službauer, stanovitnost, vztrajnost. Slušbeljnen, raztegnoti, -j- raztegovati. Slušbienen, doslužiti. SluSbrefdjen, omlatiti, zmlatiti. Stužjinbig macben, iznajti, zalezti. Slušfliden, zakrpati, popraviti. Služflučbt, izgovor. SluSfliičbte madjen, izgovarjati se, ogi¬ bati se. Slušflug, izlet. Slušforfčben, izprašati, + izpraševati. Služfragen, izprašati, + izpraševati. Služgeben, izdati, -j- izdajati. SluSgegeidjnet, izvrsten, odličen. Služgiebig, izdaten,, tečen. Služgiegen, izliti. Služlfldten, zasmehovati; posmehovati se. Služlaffen, razpustiti, -j- razpuščati; iz¬ pustiti, -j- izpuščati. 91užl0jd)en, pogasiti, izbrisati, ugasnoti. SluŽraflen, počinoti se. Služrebe, izgovor. 9hižrid)ten, opraviti, -j- opravljati. Služru&en,počiti se, počinotise,-f- počivati. Služfagen, izreči, izgovoriti. Slušfdienlen, točiti. Služfdjmben, izpisati, razpisati. Služfdmg, odbor. Služfeben, obraz. Sluger, razven, brez, vrh, m. ®. Sleugern, izreči, izustiti se. Slugerorbentlid), nenavaden; silno. Služfpannen, razpeti, izpreči, razpreči. Služjpeien, izpljunoti. i Služfprudj, izrek, pregovor. 279 Sfušfteben, prestati, pretrpeti, prebiti. 2lu§tanjert, izplesati, doplesati. Slustreten, izstopiti. 2Iužtro(fnen,posušiti;posušitise, vsahnoti. 2tuš»eicben, ognoti + ogibati se. Služtueubig, na pamet, iz glave. 3lušja£)len, izplačati + izplačevati. Stužjiefjen, sleči + slačati; — (Sdjulje) izuti + izuvati. 21utobibact, samouk. 2Irt, sekira. Sad), potok. ©acbftelje, pastarička, pliska, ©ndimaffer, potočnica. ©acfen, peči. ©acfbauž, pekarna, pekarnica. Slab, kopel, -i; toplice, pl. t. ©abebauž, kopališče. ©aben, kopljem, kopati; kopati se. fflabnbof, kolodvor. ©alcon, mostovž. ©alb, skoro, kmalu, v kratkem, hitro, ©atib, trak, spona. ©anf, klop, -i. ©ar, medved. ©armberjig, usmiljen, milosrčen. ©artig, bradat, bradast. ©auart, zidava. ©auen, staviti, zidati; pridelovati, ©auer, kmet, kmetovalec. ©auer», bauerifcf), kmetski (kmečki), ©aunt, drevo, drevesa. bie ©aurne, drevje. ©aumeifter, stavitelj. ©aumftanun, deblo. ©eabficf)tigen, nameniti se; namerjavati. ©eamter, uradnik, činovnik. ©ebauen, obdelati, -f- obdelovati. ©ed)er, kupa, kozarec, čaša. ©ebanfen, zahvaliti se. Sebeutung, pomen, pomemba. ©ebienung, postrežba. Sebiirfen,' potrebovati. 23eere, jagoda. ©efaden, popasti, obiti. ©efebl, povelje, ukaz. ©efekten, zapovedati, veleti, ukazati, ©efiebert, pernat. ©eftnben ftd), počutiti se, imeti se. ©efiirberer, pospešitelj. S3efreien, osvoboditi, odrešiti. ©efreicn ftcb, iznebiti se. ©egebeu ftd), podati se, napotiti se. ©egegnen, srečati, -j- srečavati, srečevati, ©egeifterung, navdušenost. ©egierig, željen. ©eginn, početek, početje. ©egtnnen, začeti, -j- začenjati. ©egleiten, spremiti, + spremljati, ©egliicfen, osrečiti, -j- osrečevati, ©egriigen, pozdraviti, + pozdravljati, ©egriiguug, pozdrav, pozdravljenje. ©ebanbeln, ravnati s kom, imeti koga. ©efjauen, otesati, + obtesavati. ©egaupten, trditi, poudariti, -[-poudarjati, ©eberrfcben, gospodovati, vladati, ©efjiiten, obvariti, -(-obvarovati; čuvati, ©ebutfam, opazen, opazljiv. ©eidjtftubl, spovednica. ©eibe, oba. ©einabe, skoro, malo da ne. ©einern, kosten, koščen. ©eifpiel, primer; jutn ©eifpiel, na primer, ©eifpringen, priskočiti, pripomoči, po¬ streči. ©eigen, grizti, ugriznoti. ffietannt, poznan, znan. [oznanjevati, ©efannt madjen, oznaniti, + oznanjati, ©efannter, znanec, bie —, znanka, ©etommen, dobiti, zadobiti. ©eldftigen, nadlegovati. ©eleben, poživiti, oživljati. ©cleučbtung, svečava. ©eden, lajati. ©effenb berteifommen, prilajati. ©elobnen, obdarovati, plačevati, ©emerten, zapaziti, opaziti, zagledati, ©emitteiben, pomilovati, omilovati. ©emiigen ftčb, truditi se; prizadeti si, -j- prizadevati si. ©enebnien ftcb, zadržati se, obnašati se. ©eratben ftčb, pogovarjati se, posve¬ tovati se. ©ereifen, obhoditi. ©ereiten, pripraviti, + pripravljati, ©erg, gora. ©ergbau, rudarstvo, rudokop. ©erften, poknoti, počiti. ©eriibntt, slaven, glasovit, imeniten, sloveč. Seciibmt feitt, sloveti. ©efaen, posejati, obsejati. [kvariti, ©efčbiibigen, poškoditi, poškodovati, po- ©efčbfitnen, osramotiti. Sefcbauen, ogledati, -)- ogledovati, ©efcbenfen, obdariti, oblagodariti. ©efd^mu^en, umazati, ogrditi. ©efcžneiben, obrezati, -j-_ obrezovati. ©efd)rei6en, popisati, opisati, ©efčbulbigen, dolžiti, obdolžiti. ©efičbtigen, ogledati, -j- ogledovati. ©efij;, posestvo. 8eft§tbum, ©efitsung, imetek, posestvo, ©efonberž, posebno, vzlasti, osobito. ©eftdnbig, stalen, stanoviten. ©eftccben, podkupiti. 280 ©efteljlen, okrasti. ©efteigen, zasesti, zajahati. ©eftimmt, odločen, prisojen. ©eftreuen, potrositi, posuti. ©ejucfien, obiskati, + obiskovati, ©etajien, potipati, tipati. ©eten, moliti. ©etljeuern, poudariti, + poudarjati, ©etracbten, premišljevati, smatrati, ©etriigen, goljufati, prevariti. ©etrunlen, pijan. SSett, postelja, postelj, -i.. ©ettelgefinbet, beračija, siromaštvo, ©ettelooll, beračija. ©ettler, berač. ©eurtbeilen, presoditi, + presojati. ©e»ad)en, čuvati, stražiti. ©emabren, varovati, čuvati, braniti, ©emaffern, napajati, močiti. ©emegen, premaknoti, -j- premikati ©emeifen, dokazati, dokazovati, fflemujjt, svest, zveden. ©ejaljlung, plača, plačilo. ©ejirf, okraj. ©ejirfžljauptmann, okrajni glavar, ©ejmingen, užugati, ukrotiti, ©tegungžart, sklanjava. ©ienenljauž, ulnjak. ©ienenftocf, ul, panj. ©ier, pivo, ol. ©i(b, podoba, slika. ©ilben, izobraziti, izobraževati, omikati, ©tlbljauer, podobar, kipar. ©ihtet), polh. ©inben, vežem, vezati, povezati. ©iž>, do; dokler, doklej. ©ifžcben, trohica, nekoliko, betva. ©ifdjof, škof. ©iffen, grižlej, troha, zalogaj, založaj. ©itten, prositi. ©itter, grenek, bridek. ©itterfeit, grenkoba, bridkost. ©lajj, bled. ©la§ merben, obledeti, -|- bledeti. ©latt, list. bie ©l&tter, listje, perje. ©Idue, modrina. ©leiben (fjangen), ostati, oviseti. ©leterj, svinčena ruda. ©leiftift, svinčnik. ©lenben, slepiti, oslepiti. ©licf, pogled. ©linb, slep. ©linb mad)en, oslepiti. ©linb merben, oslepnoti, oslepeti, ©linber, slepec. ©linbfeit, slepota. ©lih, blisk. ©ligen, bliskati se. ©IBden, blekečem, bleketati. ©lijfje, nagost. fflliiben, cveteti. ©liifjenb, eveteč. ©lume, cvetlica, cvetica. ©luten, krvaveti. ©liitben, cvetje. ©lutig, krvav, okrvavljen. ©oben, zemlja, tla, pl. t. dno. ©ote, hud, hudoben. ©oferoicbt, zločinec, hudobnež. ©raten, pečem, peči. ©raudjen, potrebovati, rabiti. ©raun, rujav. ©rab, priden, vrl, dober. ©red)en, lomiti, prelomiti, lamati. ©reit, širok, prostoren. ©rennen, žgem, žgati, peči, srbeti, goreti, pripekati. ©renntjolj, ©rennftoff, kurjava. ©rief, list, pismo. ©ringen, prinesti, donesti. einenum etmaž bringen, spraviti ob kaj. ©rob, kruh, hleb. ©riicfe, most. ©riicfenjoti, «tnaut, mostnina. ©ruber, brat. ©ruber=, bratovski, bratski. ©rithen, rjujem, rjoveti, mukati. ©ruft, prsi, -ij. ©rufb, prsni. ©riiften ficf), šopiriti se, ponašati se, ustiti se. ©ruftbarnifcfj, oklep za na prsi. ©ud), knjiga, bukve, pl. t. ©ud)bruder, tiskar. ©udje, bukva, bukev, -e. ©udienljolj, bukovina. ©udjijdnbter, knjigotržec, knjigar. ©iirger, mestjan, meščan. ©iirgermeifter, župan. Suid), grm. ©ufd)merl, grmovje. ©utter, maslo. a. Kfjaratter, značaj. kristjan. Koncept, pisava. EorrefponbenjEarte, dopisnica. Sa, tu, tukaj; (« al§) kedar, ko. S)ad), streha. £>afjer, zato, zatorej, zategadel, zaradi tega. Sitmmerig, mračen. 281 Satnpfmafdiine, parostroj. Saittpffd)iff, parobrod. Sanf, hvala. San fbar, hvaležen. Sann, potem, tedaj, takrat. Sarbeti, stradati, gladovati. Sarbringen, prinesti; pokloniti, -f- po¬ klanjati. $a§, bamit, da. Sason, proč, vstran, vkraj. ficf) bat>on macfien, pobegnoti, oditi. Sede, odeja. Sedel, pokrov, krov. Seidlfel, oje. Semnad), po tem takem, torej, zatorej. Semutf), pohlevnost. Semiitfjigen, ponižati, -f- poniževati. Senten, misliti, premišljevati. Senfmal, spominek. Senfmiirbig, imenit, znamenit. SenJmiirbigfeit, imenitost, znamenitost Senn, kajti; (atž) kakor, kot. Sennocb, vendar, vendarle, saj. Sešfjalb, zatorej, zategadel, zategavoljo, zato. Sidit, košat. Sidjter, pesnik. Sid, debel, tolst, gost. Sidicbt, goščava, hosta. Sieb, tat, kradljivec. Siebftaf)!, tatvina, tatbina. Sienen, služiti, streči, postreči. Sietter, sluga. Sienjl, služba. Sienftag, torek, vtorek. Sienflbote, posel. Sienftfertig, poslužen, postrežljiv. Singeu, najmem, najeti, + najemati. Sirfdor, vodja, ravnatelj. Sodi, vendar, vendarle, saj. Sonner, grom Sonnern, grmeti. Sonnerštag, četrtek. Sorf, vas, -i, selo. Sorfbemoljner, vaščan, seljak. Sorfbetuobnerin, vaščanka. Sort, tam, ondi. Sortbin, tja, tje. Sreifujj, trinog. Sreijafrig, trileten. Srefdjen, mlatiti. Sreidiflegel, cepec; cepi, -ij. Sroben, pretiti. Sriiden, tlačiti, stisnoti, stiskati, tiščati. Sucaten, cekin, zlat. Suft, dišava. Summbett, bedarija, neumnost. Summfopf, beddk. Siinger, gnoj. Suutel, temen, mračen. Siinfen, zdim, zdeti se, dozdevati se. Siinu. tanek, tenek. Surd), skoz, skozi. Surcbbeten, premoliti. Surd)fliegeu, preleteti. Surdiieben, preživeti. Surdjlefen, prebrati, prebirati. Surdjreifen, prehoditi, prepotovati. Surdifdilagen, prebiti, prelomiti. Surdiidjimmnten, preplavati. Siivdimaien, prebresti, prebroditi. Siirr, suh, posušen. Siirr ttisrben, sušiti se, sahnoti. Siirridit, suhljad, -i. Surft, žeja. Surften, žejati, žeja biti koga. Surftig, žejen. a()nen, omeniti. ©rttmrten, dočakati, pričakati, pričako¬ vati, nadejati se. ©rroeifen, skazati, + skazovati. ©rwer6, zaslužek, pridelek. ©rmerben, prislužiti, dobiti, pridelati, ©rioibern, odgovoriti; vračati. ®rj, ruda, bron. grjafjlen, pripovedati, pripovedovati, praviti. grjablung, povest, -i, pripovedka, ©rjiirnen, razjeziti, razsrditi. ©ffen, jesti, pojesti. 283 Sffen, jed, -i; jedilo, hrana, gggabef, vilice, pl. t. Sijiij, kis, oeet, jesih. @t»a, morebiti, znabiti, lahko, neki. 6t»až, nekaj, nekoliko. @»ig, večen; na veke, vekomaj. 3 - ga6el, basen, -sni. gacheln, pahljati, pihljati, mahljati. gaben, nit, -i, sukanec. gaffren, peljati se, voziti se. gabri, vožnja, voženje. galic, sokol. gaff, slučaj, način. gallen, pasti, padati. polten, sklenoti, -j- sklepati. galtig, gubav, grbast. gangen, loviti, uloviti, ujeti. garrentraut, praprot, -i. gagbinber, sodar. gaft, skoro, malo da ne. gaul, gnil, trohljiv; (trag), len. gaulenjer, lenuh. gaulbeit, lenoba. gauft, pest, -i gaujlBofl, prgišče, perišče. gebruar, svečan, februar. geber, pero,peresa; peresce; perje, Coli. geberbett, pernica. gebermeffer, peresnik. geblen, pregrešiti se, zmotiti se; manjkati. geljler, pregrešek, napaka, zmota. g4ltritt, prestopek, pregrešek. geierlicf)feit, slovesnost, svečanost. geiern, obhajati, praznovati. geiertag, praznik, svetek. gein, tanek, tenek, droben. geinb, sovražnik, neprijatelj. geinbf^aft, sovraštvo. gelb, polje. gelbberr, vojvoda, poveljnik. gelž, gelžmaffe, skala, pečina; skalovje. gelftg, skalnat, skalovit, pečevnat. genfter, okno. gerien, počitnice, pl. t. gern, daljni; daleč.^ gerne, daljava, daljina. gertig, gotov, pripravljen. geffel, spona, železje. geuerjeug, kresava. gicbte, gicbtenbaiiin, smreka. gieber, mrzlica; (tji^tgeS gieber), vročica. giij, klobučina. gi(S=, klobučinast. _ ginben, najti, nahajati. ginberlofjn, najdenina. Singer, prst. ginfter, temen, mračen, ginjlerniž, tema, tmina. girmament, nebo, obnebje, gifcf), riba. gifa)=, ribji, gifcber, ribar, ribič, gijcbteic!), ribnik, glacfern, švigati, plamteti, brleti, glecbten, pletem, plesti, spletati. ! gleifčb, meso. gleifd)er, mesar, gleifj, marljivost, pridnost. I glcifiig, marljiv, priden, j gliegen, leteti, letati. ; glieben, bežati; ogibati se, varovati se. ! gliejjen, teči, izvirati, j glucb, kletev, kletvica, j glučben, kolne-m, kleti; preklinjati. ; gtiigel, perotnica, perot, -i. glur, planjava, trata, glujj, reka. golgen, slediti, nasledovati. golgenb, sledeč, naslednji, gorbern, terjati, gorttt, podoba, slika, oblika, gbrfter, gozdnar, logar, gortfčbritt, uspeh, napredek. gortfei5en, podaljšati, nadaljevati, groge, vprašanje, prašanje. gragen, vprašati, prašati, vpraševati, grau, žena, gospa, grautein, gospodična, gospica. grei, svoboden, prost, greiljeit, svoboda, prostost, greilicfi, to se ve, seveda, da. greitag, petek, greitoillig, prostovoljen, gremb, tuj. grember, grembling, tujec, greube, veselje, radost, greuen fid), veseliti se, radovati se. greunb, prijatelj, greunblid), prijazen. greunblid)leit, prijaznost, uljudnost. griebbof, pokopališče, grieren, zebsti; zmrzovati, grijfjlid;, vesel, radosten, gromrn, pobožen, bogaboječ, grommigfeit, pobožnost. .grofi, mraz, zima, slana, gnubt, sad, plod, žito. grud)tbar, rodoviten, plodovit, griib, rano, zgodaj, griibe, jutro, rano. griiber, prejšnji, -a, -e. griibting, spomlad, vigred, griiblingž-, spomladen, pomladanski, griibftiicf, kosilo, kosilce, zajuterk. griifjjiiiden, kosilčati, zajuterkovati. 284 gucfiš, lisica. §itf)len, čutiti, počutiti, tipati. §iibren, voditi, peljati, vesti, giibrer, vodja, voditelj, gubrtobn, voznina, gubnnann, voznik, f^iibrung, vodstvo, vodba. giiffen, žrebe, -eta. §unte, iskra. iVunletn, leskeče-m, -tati se; migljati, gurčbt, strab, trepet, groza, gurcbtbar, fiirditerlid), strašen, strahovit, grozen, grozovitem giirčbten ftd), bati se, strah biti koga. §urd)tfam, boječ, plah, plašen, giiriprecben, zagovarjati, prositi, giirft, knez. giirftin, kneginja. ^itrmabr, gotovo, zares, res. gu&, noga; ju gufj, peš. gilttern, krmiti, nakrmiti. < 0 . (Sabe, dar. ©abnen, zdehati. ©alqen, vislice, pl. t. vešala, pl. t. Šarfe, žolč. ®ang, hod, hoja, inostovž. ©anž, gos, -i. ©anj, ves, cel; celo, čisto. ©anj unb gar, prav za prav. ©avbe, snop. ©arftig, grd, gnusen, nesnažen. ©arten, vrt. ©artner, vrtnar. ©affe, ulica. ©aft, gost. ©aftfrei, gaftfreuntolicf), gostoljuben, ©aftgebev, gostilničar, krčmar, ©afigeberin, krčmarica. ©aftijcf, ©aflbauS, krčma, gostilnica, ©attung, rod; pleme, -ena. ©cacbtet, spoštovan. ©ebaren, roditi, poroditi. ©ebaube, poslopje, pohištvo. ©eben, dati, dajati, pokloniti. ©eber, dajalec, dajatelj. ®e6et, molitev. ©ebirgig, gorat. ©ebirgžjug, pogorje. ©eboren, rojen. ©eboren toerben, roditi se. ©ebot, zapoved, -i, povelje. ©ebrautften, rabiti, potrebovati. ©ebraunl, ogorči. ©ebilfcb, grm, grmovje. ©ebadttniž, pamet, -i, spomin. ©ebanfe, misel, -sli, mnenje. ®ebeif)en, napredek, prospeh. ©ebeuten, spomniti se, -j- spominjati se. ©ebicfit, pesen, -sni. ©ebulb, potrpljenje, potrpežljivost, ©efabr, nevarnost. ©efdbrlid), nevaren. ©efabrte, drug, tovariš. ©efdbrtin, tovaršica. ©efarfen, dopasti, + dopadati. ©efallig, všeč, prijeten, postrežljiv. ©efangen, ujet; ber ©efangene, ujetnik, jetnik. ©efangen netjmeu, ujeti, uloviti, j ©efliigel, kuretina, perotina, perotnina. | ©efolge, sprevod, spremstvo. ; ©efrieren, zmrznoti. ©egen, proti. ©egenb, kraj, okolica, okraj. ©pgemnart, sedanjost; in — vpričo. ®egen»artig, sedanji, pričujoč. ©ebeitn, skriven, tajen, skrivaj, skrivoma, skrivši. ©ebeimniš, skrivnost, tajnost. ©eben, grem, idem, iti, hoditi, zahajati ©eben, hod, hoja. ©ebirn, možgani, pl. t. ©ebolj, les. ©ebiir, sluh, posluh. ©ebordjen, poslušati, ubogati, pokoren biti. ©eiev, jastreb. ©eift, duh. ©eiftličber, duhoven, duhovnik. ©etjig, skop, lakomen. ©eijiger, lakomnež. ©etrauft, kodrast. ©elb, žolt, rumen. ©elb, denar, denarji. ©elbbeutel, mošnja. ©elegenbeit, priložnost, prilika. ©eletjrt, učen. ©elten, veljati, obveljati. ©eltung, veljava. ©eneigt, udan, naklonjen. ©eniejjen, užiti, uživljem, uživati. ©enug, dosti, zadosti, dovolj. ©cniigen Bohtommen, ustreči. ©enufj, užitek, uživanje. ©eraum, geraumig, prostoren, prostran, ©eraufd),'hrum,'hrup, šum. ©eredjt, pravičen. ©eredjtigfeit, pravica, pravičnost, ©eridbtlid), sodnijski. ®ericf)t£>bof, -amt, sodišče, sodnija, ©eringfdjapen, zaničevati, prezirati. ©etn, rad, radovoljen. ©erte, prot, šiba, coli. protje, šibje, ©efanbter, poslanec. ©efangčilbung, pevska vaja. ©efang, petje, pevanje. ©efčbidbte, zgodovina, povestnica. 285 ®efcf)id)tjif)mber, zgodopisee, zgodo¬ vinar. ©ejcbidt, vešč, prebrisan, spreten, ©etcfurr, posoda. ffiefd)ntacf, vkus, tek, slaj. ®efd)rei, krič, vpitje. ©efettfdjaft, tovaršija, družba. ©ejpinnft, preja, predivo. ©ejpracf), razgovor, pogovor. ©eftatt, podoba, postava. ©eftatten, pripustiti, dopustiti, dovoliti, ©eftein, kamenje. ©eftern, včera, včeraj. ©eftern abenbž, sinoči. ©eftrig, včerajšnji. ©efloljten, ukraden. ©ejioljtene @act/c, ukradenina. ©ejirciud), grmovje. ©efunb, zdrav. ©efunbfjeit, zdravje. ©etrant, pijača. ©etrauen, predrznoti se, upati se. ©etreibe, žito, zrnje. ©etiimmei, hrup. ®ett>ad)§, zelišče, rastlina. ©emalt, sila; oblast; moč, moči. ©emaltig, silen, močen, mogočen, ©eminnen, dobiti, pridelati, priigrati, ©etuiji, gotov, istinit. ©emofjntjeit, navada, šega, običaj ©etoofjnlid), navaden. ©emitrm, SBiirmer, črvad, -i, črvadina. ©ejiemen ftčb, spodobiti se. ©ejiemenb, pristojen, spodoben. ©iegett, liti, vliti, točiti. ©ift, strup. ©ipfet, vrh, vrhunec. ©lanj, svetloba, bliščoba. ©laž, steklo; čaša, kupica. ©lauben, verovati, verjeti, meniti, ©laubtoiirbig, verjeten, istinit. ©leidbt, enak, raven, sličen. ©tieb, ud, člen, sklep. ©lode, zvon. ©lodenformig, zvončast. ©lodengiejjer, zvonar. ®(iid, sreča. ©[iitftid), srečen. ©tild auf! srečno! ©tiiijen, žareti, plamteti. ©liibenb, žareč, goreč. ©nabe, milost, pomilovanje. ©nabig, milostljiv, mil. ©olb, zlato. ©olbarbeiter, zlatar. ©otben, zlat, rumen. ©otbfiiicf, zlat, cekin. ©olbfadten, »jeug, zlatnina. ©Snnen, želeti, vošiti, privošiti. ©ott, bog. ©ottešb, božji. ©bttlid), božji. ©ottgefaHig, bogoljuben. ©rab, grob, jama. ©ražmiide, penica. ©raSreicb, traven, travnat, ©rau, siv, ettoaž —, sivkast, ©raufopf, sivoglavec, sivec. ©reinen, kregati, grajati. ©rimtn, togota, srd. I ©rop, velik, visok. ©rofartig, velikanski, ogromen, ©rofjmutter, babica. ©rbjjtentljeilš, večjidel. ©rojjuater, ded, stari oče. ©rotte, pečina, votlina. ©rube, ©ritbcfien, jama, jamica. ©riin, zelen. ©riin, baž, zelenjad, -i; zelenje. [ ©runb, dno, temelj. ©riinipedjt, pivka. ©ritnen, zeleneti. ©ruji, pozdrav. ; ©ihtet, pas. 1 ©ul, dober. ©ut, baž, imetje, blago. £jaar, las, dlaka, .fiaarig, lasast, dlakast, jjaben, imam, imeti. Jabjudit, lakomnost. |>abjitdnig, lakomen, samopašen. |>ude, sekira. £wden, sekati, vsekati; tešem, tesati. fiagel, toča. fjafjn, kokot, petelin. jpalb, pol, polovica. lialbfreujer, polnovee. galfte, polovica. §aden, razlegati se, doneti, glasiti se. §al§, vrat. tpalžbredjenb, vratolomen, nevaren. : ,£alten, držim, držati; imam, imeti. I ,§anb, roka. fianbel, trgovina, trštvo, kupčija. §anbclž=, kupčijski. |janbfeffe(n, lisice, pl. t. ^anbtung, dejanje. §anbjd)ub, rokavica. Šanbboll, prgišče, perišče. jpangen, viseti. jjangen bteiben, obviseti, zapeti se. §dngen, obesiti, -j- obešati, vesiti. fparmonie, soglasje, skladnost. Sarntfd), 'oklep. ©art, trd, tvrd. ©afe, zajec. 286 Sa§, srd, sovraštvo. §affen, črteti, sovražiti. ©S|U#, grd, oduren. ^pajjlid)feit, grdoba. Šeme, motika, kopača. Semen, biti, sekati; tešem, tesati. Sauet, kopač. Saupt, glava. Saupb, glavni. Šauptmannfdmft, (po)glavarstvo. §au§, hiša, dom, hram. ju ^aufe, doma, nad' §aufe, domii. Sauž=, hišni; domač. Šdužcben, hišica, koča. Saušfrau, gospodinja, hišna gospa. ŠauSgenoffen, domači. Saušgeftnbe, družina. Saužperv, gospodar. Sdužlicf), domač. Saudfdiliiffel, ključ od hiše. Šaut, koža. Seben, vzdignoti, -j- vzdigati, vzdigovati. Seerfubm-, vojvoda, poveljnik. Seti, blagor; jurn §ei(, zdravo! Seiten, ozdraviti, + ozdravljati; celiti. |jeilig, svet. Šeirigmacljenb, posvečujoč. Šeimat, domovina, domačija, dom. Seimlidi, tajen, skriven. Seiutlid), skrivši, skrivaj, skrivoma. Seifer, zamolkel, hripav. §eig, vroč, goreč; gorek. Seigen, imenovati se, zvati se, klicati se. Šeiter, jasen, veder, čist. Šeijen, kuriti, netiti, fieismaterial, kurjava, netivo. §elb, junak. Selfen, pomorem, pomoči, pomagati. §eUe, jasnost, svetloba; čistost. Šemi, srajca. Šenne, kokoš, -i, kura. Serci b, dol, doli. Šerbeiipringen, priskočiti, priskakljati. Šerbeiičbtoimmen, priplavati. Serbeifummen, pribrneti. Šerbff, jesen, -i. Serbfb, berbftlid), jesenski. Serbe, čreda, čeda. Šerein, noter, notri. Serolb, glasnik. Serr, gospod, gospodar. Ševrn=, gosposki. Serrlid), krasen, prelep. Serrfdiaft, vladarstvo, gospostvo, go¬ spoda. Serrfdjaftlicf), gosposki. Šerrfdien,gospodovati, vladati,kraljevati. Serrfcger, vladar. j Serum, okoli, okrog, krog. Serumlaufen, begati, letati. Seunorbredjen, »ftlirjen, udreti se (solze). Šerj, srce, pogum. Šerjfonnig, srčast. Šeuer, letos. Šeurig, letošnji. Seugabel, vile, pl. t. Šeute, danes. Seute ubenbž, — nad)t§, nocoj. Seutig, današnji. SeuKagen, senen voz. Šier, tu, tukaj. Šiuimet, nebo, -a; pl. nebesa. Šimmeb, nebeški. Šin, tja, tje. Šin unb bjer, semtertja. Šinab, dol, tja dol. Šinan, šinauf, gor, navzgor. Štnberniž, overa, zapreka. Sinburd), skoz, črez, m. Stcc. ŠineinfdUeidien, prikrasti se, zmuznoti se. Šinfallig, minljiv Šinianglid), dokaj, zadosti, dovolj. Šinfdjminben, ginoti. Šinjugeben, pridejati, dodati. Širnmarf, možgani, pl. t. Šjrfdl, jelen. Širt, pastir, črednik. Šifee, vročina, gorkota. Sodi, visok, velik. Šod)iniitbtg, prevzeten, ohol, ošaben. Socfpuiitbiger, prevzetnež, ošabnež. Sodjjeit, svatba, ženitev, -e. Soffavt, napuh, prevzetnost. Soffen, upati, nadejati se. Šoffnung, up, nada. Sofrautn, dvorišče, dvor. Šobi, votel, puhel. Soble, votlina, luknja, brlog. Šobnlacben, zasmehovati. Solen, iti po koga. Solunber, bezeg, bezgovec. S0I3, les; drva, pl. t. Soljgefag, lesena posoda. Sbljern, lesen. Šoljbacfer, drvar. Šoljroerf, lesenina. Soljmurm, kukee. Sontg, med, -u; strd, -i. Sordjen, slušati, poslušati. Sbren, slišati, čuti, poslušati. So(en, hlače; (Unterlofen), gače, pl. t. Silget, hrib, grič, breg, holm. Siibnerbaud, Sdbnerftall, kurnjak. Sunb, pes, psa. Sunger, lakota, glad. Šungern, gladovati, stradati. Sungrig, lačen, gladen. 287 §urtig, brzen, hiter, uren. Iniften, kašljati. Jjuftenb jubringen, prekašljati. §iiten, varovati, braniti, čuvati; fič() fjiiten, varovati se. §utmad)er, klobučar, fiiitte, bajta, koča. 3 - Sgef, jež. Štnmer, vselej, zmirom, vedno, vsigdar. Smmerfort, neprenehoma, neprestano. Šnbuftrie, obrtnija, obrtništvo. Snfet, otok. Snfpector, nadzornik, oglednik. Šntereffe, korist, zadeva. 3>vben, prsten, zemljen. Šrgenb einer, nekdo. Šrgenb et»a§, količkaj, nekaj. Srregeljfn, zajti, zabloditi. 3>tren, bloditi, zajti; jicf) irren, zmotiti se. Šrrgiiiubiger, krivoverec. 3 (Sot). $a, da, pač. Šagb, lov. §agb- ( lovski. Sagen, goniti, poditi, loviti. Šiiger, lovec. Šabr, leto. Šaljrbud), letopis, letnik. Šaf)re§=, letni. Šafjrešfeier, obletnica. 3abrt)unbert, stoletje, vek. Šabrežtag, god, obletnica. 3>cimmern, stokati. Sanner, prosinec, januar. §aten, plevem (plejem), pleti. Šaudbjen, vriskati, ukati. Še — befto, čim — tem. ^ebenfoKž, na vsak način, geber, vsak, slehern. Šebežmctl, vsigdar, vselej, vsakokrat. Šebocb, vendar. Šefeig, sedanji. Šefet, zdaj, sedaj. Sobonnižfeft, kres. Šucfen, srbeti, skeleti. Šugonb, mladost; mladina. Šugenbltd), mladosten. Šuli, mali srpan, julij. Šung, mlad. Siingring, mladeneč. Šuni, rožnik, junij. St. Soffee, kava. Saffeebtmd, kavarna, kavarnica Satjn, čoln. Mfer, cesar. ! Mferlidi, cesarski. Mfertbum, cesarstvo, falb, tele, -eta; coli. telad, -i, teladina. ®alt, mrzel, zimen; mir ift falt, zebe me; zima, mraz me je. Salte, mraz, zima. fiomeel, velblod, kamela. Samecab, tovariš, itomm, glavnik. Samtnen, češem, česati. I Sampf, boj, bitka. [vati se. Sdmpfen, bojevati se, biti se, vojsko- tonpfplab, bojišče, bojevališče. flanjtei, pisarna, pisarnica. jfapcde, crkvica, kapelica. Sorg, skop. itarren, samokolnica; gare, pl. t. fiafe, sir. Naften, omara Sabe, mačka. &'auf, kup. Saufen, kupiti, kupovati. Taufer, kupec. Jtaum, komaj. Mer, klet, -i; hram. ženiten, poznati, znati. Šennen lernen, spoznavati. Senntniž, znanje, znanstvo. Mfer, ječa. Mn, jedro, zrno. Mje, sveča. Mtdjen, sopsti, + sopihati, ffiejef, Šiefelftein, kremen. Sinb, dete; otrok; coli. deca, otročija. ®inn, brada. [ tinnbcufen, čeljust, jtirdie, crkev, crkviča. firfčbe, črešnja. Jtlagen, tožiti, obtožiti; žalovati. Sttar, jasen, veder, čist. Slarbeit, čistota, čistoča, čistoba. Š(atfd)en, ploskati. Steib, obleka, oblačilo. Mibung, obleka, oblačilo, oprava. Šteien, otrobi, pl. t. mekine, pl. t. Min, mal, majhen, droben, fileinigfeit, malenkost. ^leinoieb, drobnica. itlettern, pležem, plezati; plaziti. Šlofter, samostan. Slumpen, gruda, kepa. finabe, fant, deček, j Mecbt, hlapec. tned)tid)aft, robstvo, sužnost. j finie, koleno. j toiftern, praskečem, prasketati. Snopf, gumb. j tnotig, grčav, grčast. 288 Sočben, kuhati. Sommen, priti, prihajati, dospeti. $onig, kralj, itimigin, kraljica. $onigš= f tbniglicf), kraljevski. Siinigreicb, kraljevina, kraljevstvo. Sonnen, moči, zamoči, j. 73. 8. V. Sopf, glava. Sorb, jerhas, canja, čanjica. Som, žito; rž, rži. Sorper, telo, truplo; život. Sbrperlicb, telesen. Soften, pokusiti; veljati. Sotfjig, blaten. Svaft, moč, -i; sila, krepost. Srdftig, močen, silen, krepek. Srallfj krempelj, nohet. Stanič, žrjav. Srant, bolen, bolan. Srauž, kodrav, kodrast. Sraušfopf, kodravec, kodrež. Sraut, zelišče, zelje. Sreiž, krog, okrog. SreujPr, krajcar, novec. Srie^en, lezti, laziti. Srieg, boj, bitka, vojska, Srieger, vojščak, vojak. Srippe, jasli, -ij. Stone, krona, venec. Sriičfe, brgla. Stug, vrč. Srumm, kriv. Siičbe, kuhinja, Sub. krava; Su ij--, kravji. Siit)t, hladen. Suluruj, kuruza. Summern ftcb, skrbeti, brigati se. Siinftig, prihodnji, bodoč. Sunft, umetnost. Surj, kratek. Sutjttieile, kratek čas. Surjtoeilig, kratkočasen. Siljen, poljubiti. SutfcSje, kočija. 8 . Sadien, smejati se, posmehovati se. Sacbetlidj, smešen. Sačberiičbfeit, smešnost. 8ager, tabor, šotorišče. Sabat, hrom; bet —, hromeč. Samnt, jagnje, -eta. 8ampe, svetilnica. 8anb, zemlja, dežela, krajina. Sanblcute, kmetje. Sanblidj, deželen. 8anbU)irtfcbaftiičb, kmetijski. Sanbmann, kmet, seljak. Sattbtag, deželni zbor. Sanbtagžabgeorbneter, deželni poslanec. 8anbtt)ef)t, deželna bramba. 8aug, dolg. 8atigfam, počasen. Sfiugfl, davno, zdavna. 8angtoei(ig, dolgočasen. Sarmen, razsajati, hrupeti. [Sect. I. 8affen, pustiti, pripustiti, dovoliti, f. 73. Safterung, psovanje; kletev, -e. Saftig, siten. Saftiger Sftenfcb, sitnež. 8au, mlačen. Saub, listje, perje. Saufen, teči, tekati, leteti. 8aut, glasen. Sautcn, glasiti se. 8duten, zvoniti, pozvanjati. 8auter, čist, samočist. Samoartn, mlačen. 8eben, življenje, život. Sebenžmittel, živež, hrana 8eber, jetra, pl. t. Sebfjaft, živ, živahen. Se&baftigfeit, živost, živahnost. Stcbjen, zevati, hrepeneti. Section, naloga, zadača. Sectiire, berilo, čitanje. 8eber, usnje. Seere, praznota. Seerbeit, praznost. Segeu, položiti, dejati; vleči se, ponehati. 8ebre, uk, nauk. Sebren, učiti, podučevati. 8ebrer, učitelj. 8ebrerin, učiteljica. 8eib, telo, -esa; život; truplo. 8eicbe, mrlič; pogreb, pokop. SeicEjt, lahek. 8eib, žal; cž tbut mir leib, žal mi je, toži se mi. Seiben, trpeti, prestati. 8eiben, trpljenje, muka. 8eibcn(d)aft, strast, -i. Seiben, posoditi, -j- posojevati. Seimtmnb, platno. Seinmanben, platnen. Seiten, voditi, peljati. 8eiter, vodja, voditelj. Senicu, učiti se. Sefebucb, čitanka, berilo. Sejen, berem, brati, čitati. Sefer, čitatelj. Se<3t, poslednji, zadnji. Segteuž, nedavno, zadnjič. 8eud)ten, svetiti. 8eud|tmateria(, svetivo, svečava. Seuguen, tajiti, zatajiti. 8eute, ljudje, pl. t. ; Sidjt, svetloba, luč, -i. 289 Sidfjt, svetel. Sieb, drag, mil, ljub. Siebe, ljubezen, -i, ljubav, -i. Sieben, ljubiti. Siebting, ljubljenec, ljubček. ?ieb, pesen(m), -sni. Stegen, ležim, ležati. Siegen, balb ba balb bori, polegati. Sinbe, lipa, lipica. Sinf, lev. Sift, zvijača, kovarstvo. Siteratuc, slovstvo, književstvo. Sob, hvala, pohvala. Soben, hvaliti, slaviti. Sodb, luknja. Sbffel, žlica. Sofjn, plača, plačilo, dar. Sožbittben, odvezati. Sošmerben, iznebiti se, osvoboditi se. Sijtoe, oroslan, lev. Suft, zrak, sapa. Siige, laž, -i. Siigett, lažem, lagati. Siigner, lažnjivec. Suttge, pluča, pl. t. Sungenjudbt, plučnica. Suftig, vesel, radosten. m. iffiacben, delati, storiti. Sbiadbt, moč, -i; oblast, -i; sila. 2Jtad)tig, močen, mogočen, silen. SDtabcben, deklica; dekle, -eta. 2Jždbd)en=, dekliški, akagb, dekla. UMagen, želodec SDtaben, kositi. 9Jiaber, kosec. 9JtabI, kosilo, obed. 2Jlai, maj, majnik, veliki traven. 3Rancber, marsikteri, marsikdo. SKancbež, marsikaj. aUancberlei, mnogovrsten, mnogoteri. 3JJancbmaI, včasi, včasih. 2KangeI, pomanjkanje. 9)iangetf)aft, pomanjkljiv, aiiangeln, manjkati, pomanjkovati. SMann, mož, možak, moški. Sfiann uon ©ort, mož-beseda. SDlanncben, samec. 9JJunnigfaltig, različen, mnogovrsten. Sftannigfaltigteit, mnogovrstnost. SJtannlid), moški. SCfiantel, plašč. 9)larft, semenj, trg. SDlarftbetoobner, tržan. 2Jiarfttag, tržni dan, semenj. 9Jlarfct)ieren, hodevati, marširati. SDlarj, marec, sušeč. SDtafcbine, stroj. 2)ia§, mera, SJiauer, zid. aBauern, zidati. 50taul, usta, pl. t. gobec. SKaurer, zidar. iDlauž, miš, -i. 9RebaiHe, svetinja. SKeer, morje. SKebr, več, bolj. Sdtebnnalž, večkrat, čestokrat. SDteiben, ognoti se, -j- ogibati se. SJieierbof, pristava. SJieitien, meniti, misliti. 2Jlei)e, senica. SDtelben, naznaniti, oglasiti; ftdb melben, oglasiti se, + oglašati se. iKelfen, dojiti, ailenfdb, človek. SHenfcben«, človeški. 3Henjd)beit, človeštvo. 3Keffe, maša. SKeffer, nož. ajtitd), mleko. iDlitdp, mitcbig, mlečen. SDlinute, minuta. 9Kiffetbater, zločinec, hudodelnik. SKift, gnoj. ©littag, poldan; ju Sttittag, opoldne; ju ŠBiittag effen, obedovati, južinati. IDlittagig, SKittagž*, poldneven. SDtitts, sreda, OTUten, sredi, vsredi. 2Jlitternad)t, polnoč, -i. aiiittnjod), sreda. SJtbgen, hoteti, želeti, f. 73. Sect. IV. SJibglict), mogoč. 9Kog(idjteit, mogočnost. iDlobr, zamorec. SKouardbie, samovlada, država. 2)ionat, mesec. StHSiid), menih, redovnik. SJlonb, mesec, luna. 2Jlontag, pondeljek. SDloož, mah; mahovje. iŠlorber, razbojnik, morilec, fflcorgen, jutro; adv. jutre. SKtorgem, morgig, juterni, jutrešnji. Shorgenlunb, juterna dežela, jutrovo. SKovgcnrbtbe, zora, zarja, afflorgenftern, danica, juternica. Skorfcb, gnil, trohel. SDtiibe, truden, uspehan. 2kUbe roerben, opešati, utruditi se. 2Jiiib(e, mlin. 21tiiller, mlinar, aitiitterin, mlinarica. 9kunb, usta, pl. t. iDiunition, strelivo. 19 290 2ftufifer, godec. Sliiiffen, morati, f. 73. Sect. III. SUiiBiggang, lenoba. SButf), pogum, pogumnost, srce. 2Kutf)ig, pogumen, srčen. SRutter, mati, matere. UJMitterdjen, mama, mamka, mamica. 97ad)bar, sosed, bližnji. 9tacf)bann, soseda. 9tacbbariicfi, soseden, soseški. 9tacf)fragen, poprašati, popraševati. 91ad)fbmmling, vnuk; potomec, •ftacljlaffen, zapustiti; jenjati, ponehati. 9tad)Iaffig, nemaren, zanikern. 9tad)miltag§, popoldne. 9tadji'id)t, poročilo, oznanilo. Sladifinneu, premišljevati. Dluc^fie, bližnji. yiad)t, noč, -i. 91ad)tmat)l, večerja. 91acf)tmal)Icn r večerjati 9tabe(, igla. 9tabelfi)rmig, iglast. 9tage(, žrebel, nohet. 9?agen, glodati, glojati. 9tat)e, blizu. 91abe, bližina. 9laben, bližati se; približevati se. 9taf)eu, življem, šivati. 9taf)erin, šivilja. 9tabrung, hrana, živež. 9tamc, ime, -ena; glas. 9tamenštag, god. 'liamlidi, namreč. 9ta6, moker. 9tation, narod. 9Jationa(itat, narodnost. National, naroden. 9tatur, narava, priroda. 91eben, poleg, zraven, m. ®en. 9teben», stranski. 91ecfen, dražiti; zabavljati (komu). 9tef)men, vzamem, vzeti; jemljem, jemati. 9t?igen, nagnoti, -f- nagibati, priklanjati. 9teigung, udanost, nagnenje. 91ein, ne, nikar. 9tenncn, imenovati, nazivati, praviti. 91eft, gnezdo. 9tett, ličen, čeden, snažen. 91ettigfeit, ličnost, snažnost. 9te(3, mreža. 9Ieu, nov. 9teugierig, radoveden. DIcujafjr, novo leto. 9teuting, novak, novinec. 9tid)t§, nič. 9tie, nikdar, nikoli Otieber, nizek. 9tieberfaHen, pasti, popadati. 9tiebevgefcblagen, pobit, potrt. Utieberfnieen, pokleknoti. 9Jieber(affen fienbig, potreben. 9Io»ember, listopad, november. 9Iiid)tern, tešč, trezen. 9tubeln, rezanci, pl. t. Uhintmer, čislo, broj, število. 9Zun, zdaj, sedaj, torej 9Zur, le, samo. 9Zujj, oreh. 97utsen, korist, hasen, -i; prid. 9 Zii( 3 ett, koristiti, hasnoti, v prid biti. 9tiibtid), koristen, hasnovit. 9IUbtid)feit, koristnost, hasnovitost. 97ufeniegung, užitek. Z. Db, ali, -li. Dber, gornji. Dberfjalb, zgoraj, vrh, nad. Dberljaupt, glavar, starašina. Dber|t. polkovnik. Dbgteid), če ravno, ako ravno, če tudi. Dbcigfeit, glavarstvo, gosposka. Dbft, sadje, sad. Dbfb, saden. Dbflgarten, sadovnjak. " Dd)š, vol, junec. Dd)fenf)irt, volar. Dber, ali. Dfen, peč, -i. Dffen, otvorjen, odprt. Dffenbar, odit, očiten. Offengerjig, odkritosrčen. Offenberjigleit, odkritosrčnost. Deffentlid)', javen. Dffijier, častnik. Deffnen, odpreti, -f- odpirati. Dft, dostikrat, mnogo-,često-; pogostoma. 291 Defterž, večkrat. Dftmalž, f. Oft. Del, olje. Dljeim, Outel, stric, ujec. Oljne, brez, bez. m. 6). Oljne 311, oljne bajj, f. 76. &ct. I. Otjr, uho, ušesa. Ottober, vinotok, oktober. Opfern, žrtvovati. Drafel, prorokovališče. Dvbenšbvuber, redovnik. Drbnung, red Ort, mesto, kraj. Ortfdjaft, kraj, krajina. • Cften, izhod, vzhod. Oftern, velika noč. Oft»inb, zdolec. V- i)3aar, par, dvojica. HSaarmcife, po dva in dva $atfen, zagrabiti, zgrabiti, prijeti, sjlafet, zavitek. Malaji, poslopje, palača, panjev, oklep. $opier, papir. 'jlaffenb, pripraven, prikladen, primeren 'jJatriardj, očak. ijleljmare, 'jieljtoevt, kožuhovina. ijSfab, steza. 'JSfarver, župnik. i|3fau, pav. 'jPfeifc, piščal, -i. ijlfeifen, žvižgati. iPferb, konj. HSfingftrn, duhovo, -ega; binkošti, -ij. HJfirfidj, breskev, breskva, -e. 'iiflanje, sadika, rastlina, ipflanjen, saditi. Spffanjenreidj, -roelt, rastlinstvo Hlflegen, rediti, gojiti. iJSflegejofjn, ipflegling, rejenec. HJjlidjt, dolžnost. iffliiden, obtrgati, -f- obtrgovati. $flug, plug. iPflitgen, orjem, orati; plužiti. HSfote, šapa, taca. 'jstjilofopb, modrijan. iPbtlofopbie, modroznanstvo, -slovje. '13iftole, samokres, ijllagen, mučiti, nadlegovati. ^jjlatj, mesto, kraj, prostor, trg. 'jllčblid), nagel. ijjlbtjlid), nagloma, iz nenadoma. 'jjoffe, šala, burka. 'jloft, pošta. i{Jrad)t, kras, krasota. ijkaditig, krasen, sijajen. *Prafj(erijč&, bahav. Ifvafibent, iprafed, predsednik. ijSrcid, cena. ipreffen, stiskati, stiskavati, tlačiti, 'jlriffter, duhovnik, duhoven. 'jjrobuct, pridelek, proizvod. $ropljet, prorok, proroka. 'JSriifen, skušati, poskušati, izpraševati, ‘jiviifimg, skušnja, izpraševanje. *jSrunfii!d)tig, gizdav. $ublicieren, razglasiti, oklicati. 'bu(3iiid)tig, lišpav. C. Dualen, mučiti; Duavt, četrt, -i Ouavtal, četrtletje. Duartier, stanovanje, stanovališče. OueHe, vir, izvirek. CUieHcmnjffer, studenčnica Duer, vprek, poprek. Duittung, pobotnica. IH. Hladie, maščevanje; Stdcben ftdj, maščevati se. 5Rab, kolo, kolesa, manb, rob, konec. 91afd), nagel, brzen. mafen, =flad)e, trata, maftercn, obrijem, obriti. IRafiermeffer, britev, -e. matij, svet, nasvet, zbor. mati), Hlatbgeber, svetovalec, matbfdjlag, nasvet. jRatiben, pleniti, ropati. SllaUber, razbojnik, ropar, tolovaj. SRdubcrifd), roparski, tolovajski, maudjeit, kaditi, mautn, prostor. Hlebe, trs, vinska trta. Hiebljubn, jerebica. Hledien, grablje, pl. t. medjnen, računiti, rajtati. SRedjI, prav, desen. IRectit, pravo, pravica. Hleditd, desno, na desno. Htečf)tfd)affen, pošten. Kebe, govor, jezik, beseda. Hieben, govoriti. Hleb Itd), pošten, dober. Hlcgel, pravilo, ravnilo, megelredit, pravilen, megen, dež. Hlegenbogen, mavrica, božji stolec. megenjdjirm, dežnik, megennjaffer, deževnica, megieren, vladati, kraljevati, megnen, dežiti, deževati, megnerifdi, deževen. 19 * 292 iReiben, strgati, drgati, žuliti. Strici), bogat. 9icid|en, podati, doseči, seči. SReičblicb, obilno. 9tcicf)šratB, državni zbor. [nec. iReitbžratbžabgeotbnrter, državni posla- 9teitf)tf)um, bogastvo, bogatija Stcif, slana, mraz. Steif, zrel, goden. Steifen, zorim, zoreti, dozoreti. Steibe, red, -i; vrsta. Stein, čist, veder, čeden. Steinijeit, čistost, čistota. Steinigen, osnažiti, očistiti. Steiniicfj, snažen, čist. 9teintid)Ieit, snažnost, čednost. SReifen, potovati, hoditi. Steifenber, popotnik, potnik. SReiSbolj, biirre§ Stciftg, suhljad, -i. SReifjen, trgati, pretrgati. Steitcn, jezditi, jahati. Steitcr, konjik, jezdec. Steijen, mikati, vabiti, dražiti. Steligion§(ef)re, veroznanstvo, -zakon. iRetten, otmem, oteti; rešiti, osvoboditi. 9ietter, rešitelj. iRiditcn, ravnati; soditi, obsoditi. — ftdb batnacb,. po čem ravnati se. Stidfjtfr, sodnik. iRiečben, dišim, dišati; vohati. SRinb, govedo. iRinbe, skorja. iRing, prstan, obroč. iRinnen, teči, kapljati. Slifpe, lat; resa. iRocf, suknja. iRoggen, rž, -i; žito. 9to£)r, cev, -i; cevka. iRofe, roža, rožica. IRotf), rudeč. iRii 6 e, repa. iRiicfen, hrbet. iRufcn, klicati; zvati, poklicati. iRiigen, grajati, svariti. iRulje, pokoj, počitek IRtiben, počivati, mirovati. Siubig, miren, pokojen. iRunb berum, okrog. iRupfcn, skubsti, puliti. SRutfie, šiba, bič. ©aal, dvorana. ©ad)e, reč, -i, stvar, -i. ©acf, vreča; Žakelj, žep. ©acftud), robec, ruta. ©acutarfeier, stoletnica. ©acn, sejem, sejati. ©agcu, reči, praviti, povedati. @ 0 ( 5 , sol, -i. ©aljfafj, solnica. ©ame, seme, -ena. ©ammeln, zbrati, zbirati, nabirati, ©atnflag, sobota. ©anb, pesek. ©anbig, peščen. ©anft, krotek, mil. ©auftmutb, krotkost,, pohlevnost, ©attger, pevec. ©att, sit; ficb fatt effcu, trinfen, najesti se, napiti se. ©attigen, nasititi. ©auer, kisel. ©auere @ubflau 3 , kisloba. ©fiule, slop, soha, steber. ©auni, rob, kraj. ©dumeu, muditi, odlagati. ©dufeln, šumljati. ©cbabe, škoda, kvar. ©(Saben, škoditi, škodovati. ©cbdblid), škodljiv. @d)af, ovca. ©cbafftatt, ovčjak. ©djale, luščina, olupek. ©čbaltjabr, prestopno leto. [biti. ©čbdmen jid), sramovati se, sram koga ©djambaft, sramežljiv. ©cbamriitbf, rudečiea; — me oblije, id) roerbe fčbanirotb ©cbanblid), nesramen, sramoten. ©cbarf, oster. ©tbarfen, ostriti, brusiti. ©cbarfftnnig, bistroumen. @d)arren, grebsti, grebati. ©tbatten, senca. ©čbab, zaklad. ©čbaben, častiti, ceniti, obrajtati. ©cbauber, groza. ©cbauberbaft, grozen, strašen. ©djauEn, gledati, pogledati, zreti, ©cbeibe, okrog, tarča. ©dieibemiinje, drobiž. ©dbeincu, sijem, sijati; svetiti; zdeti, -j- dozdevati se. ©cbelten, kolnem, kleti; zmerjati, ©cbenten, darovati, podariti. @d)ere, škarje, pl. ©dierett, strižem, senči. ©čbersbafb šaljiv. [(koga), ©cbeuen, plašiti se, bati se, strah biti ©čbeuer, @d)eune, skedenj. @d)ienbe, kres. ©onntag, nedelja ©onntiiglicb, @onntag§=, nedeljni, pražen. ©Dnft, sicer, scer. ©ovge, skrb, -i. ©orgenfrei, 4od, brezskrben. ©orgfatn, skrben. ©palten, cepiti. ©parjam, varčen, štedljiv. ©pat, pozen. ©pajieren, sprehajati se. ipajiercn fa(;rrn, na sprehod peljati se. @ped)t, detel, žolna. ©peifejaal, »jimmer, jedilnica, obednic-a. ©piegel, ogledalo, zrcalo. ©piei, igra ©pieten, igrati. ©pietet, igralec. ©pietptab, igrališče. @pie(fad)e, igrača ©pinne, pajk, pajek. ©piitneit, presti. ©pintirab, kolovrat. [(komu), ©potten, rogati se, posmehovati se ©pradie, jezik. ©precben, govoriti ©preti, pleva, unb pl. coli. ©pridjiriort, prislovica, pregovor, ©ptingen, skakati, skočiti, poskočiti, ©prod), izrek, prislovica. ©pttifen, pljunoti, + pljuvati. ?piilid)t, pomije, pl. t. ©pur, sled, trag. I ©taat, država. ®taatd=, državni. ©taatžbiivger, državljan. ©tab, palica. ©tabter, mestjan, meščan. ©tabt-, ftabtifd), mesten. ©tatjt, jeklo. ©tali, hlev. ©tamm, deblo. ©tanb, stan, stanje ©tar, škorec. ©tarf, močen, krepek. ©tdrfen, krepiti, krepčati. ©tatue, slop, soha. ©tatur, zrast, -i; postava. ©taub, prah. ©taubig, prašen, prašnat. ©taubtamm, gosti glavnik. @ted)en, bosti, zbadati, pikati. ©tecfen, utaknoti, + utikati. ©tefjen, stojim, stati. — bleiben, postati, + postajati, ©tefjlen, krasti, ukrasti. ©tein, kamen; coli. kamenje, ©teintjauer, »melj, kantenar. ©teitiig, kamenit, kamnat. ©teBen, staviti, postaviti, postavljati, ©terben, umrjem, umreti. ©terbtid), umrjoč. ©tern, zvezda. ®tet§, vselej, vsigdar, vedno. ©tiege, stopnice,, pl. t. ©ticr, bik, junec. ©tintme, glas. ©topfen, zadelati, zatakuoti doB ftopfen, natlačiti. ©toppelfetb, strnišče. ©tord), čaplja, štorklja. ©tiiren, motiti. ©trafe, kazen, -zni. ©trajen, kaznovati. ©trafrutbe, šiba strahovalka. ©trabl, žar, žarek. ©trablen, žarim, žareti; sevati, ©trablenb, žareč. ©trajje, cesta, ulica. ©trebfam, marljiv. ©trecfen ftc&, stegnoti se, + stegovati se. ©treit, prepir. ©treiten, prepirati se. ©trob, slama. ©trob’, strohern, slamnat. ©trobbot, slamnik. ©trobjad, slamnica. ©trumpf, nogavica. ©tubi, stol, stolec. ©tunini, mutast. ©tumnier, mutec, nemec. ©tumpf, top, skrhan. ©tunbp, ura. Sturm, vihar, nevihta. ©tiirmifd), viharen, buren. ©tii^p, podpora, steber. ©tiitjen, podpreti, -f- podpirati. Sumpf, močvirje. ©umpfig, močviren. ©iinber, grešnik. Siinberin, grešnica. ©iinbbaft, fiittbig, grešen. ©uppe, juha. ©iifj, sladek. Siifje, sladkota, -oča, -oba. ©iljjigfeit, sladkost. *. Sabetn, grajati. SEag, dan (den), dne. 2ngen, daniti se. SEaglid), vsakdanji; vsak dan. SEannenljolj, jelovina. SCante, teta, tetica. Sanj, ples. SCanjen, plešem, plesati; rajati. Sapfer, hraber, pogumen. SEapferfeit, hrabrost, pogumnost SEaub, gluh. SEaube, bev, gluhak; bte, gluhakinja. SEaube, golob. Siauglicf), pripraven, sposoben. Siiufcfjen, prevariti; slepiti. jEaujdpmg, prevara, sleparija. Jelegrctpfjieren, brzojaviti. £6al, dolina. SEfjaler, tolar. jEpau, rosa. Sbeater, gledišče, gledališče, igrališče. del. jEfjftlfn, deliti, razdeliti, ločiti. Speuer, drag, dragocen. SEfjter, žival, -i. eiu roilbež SE^ier, zver, -i; zverina, rcilbe 2piere, zverjad, divjad, -i. Sfjontrug, vrč iz ila. SEljov, Silit v, vrata, pl. t., duri, -ij, pl. t. Sporheit, bedarija. SEbrdne, solza. SEf)un, delati, storiti, opraviti Sfntvnt, stolp, zvonik. Sfjiirfchluffe!, ključ od vrat. Sief, globok. SEifd), miza. Sifd)labe, mizttica. Sočfjtfr, hči, hčere. Sob, smrt, -i. Sobež», smerten. Sobcžgrab, mrtvaška jama. Sobi, mrtev. Sobte, ber, mrlič. SEobtoit, umoriti, ubiti. S on, glas, naglas. SEragen, nesti, nositi. Sranfen, napojiti, -j- napajati. Sraube, grozd, coli. grozdje. Srauer, žalost, tuga. Srauern, žalovati, tugovati. Sraumen, sanjati; sanjati se. Sraurig, žalosten, tužen. Sreffeit (Sd&eibe, 3i p b v tarčo), pogo diti, zadenem, zadeti. Sreibett, ženem, gnati; goniti, poditi. Stemten, ločiti, razdražiti, oddeliti. Scennung, ločitev. Sreten, stopiti, + stopati. Srcu, zvest, veren. SErinfen, pijem, piti. SErinfer, pivec. Srintglag, čaša, kozarec. Srinfflube, =jimmer, pivnica, krčma. Srinttoaffer, pitna voda. SErippeln, stopkati. Stvoden, suh, posušen SErofl, tolažba. Sroften, tolažiti, potolažiti Sritgcu, varati, goljufati. Srunfener, pijanec. SEruntenpeit, pijanstvo. Saidi, sukno. Saide, zvijača, kovarstvo. Satgenb, krepost, čednost Stjrann, trinog. u. Ueben, vaditi; Uebuitg, vaja. Uc6erau§, silno, jako. Ueberbleibfel, ostanek; zjedi, -ij, pl t. llebereifen, dohiteti, prehiteti. Uebcrfafjren, povoziti. Ueberfluten, povaliti. Ueberfjaupt, sploh, v obče. Uebetlegen, premisliti, + premišljevati. Uebermorgen, po jutrešnjem. Uebermutb, prevzetnost, preošabnost. Uebernetjmcn ftčf), prevzamem, prevzeti se. Ueberrafdicn, iznenaditi. Ueberfdimemmung, potop; povodenj, -i. Uebetfetjen, presaditi; prevoditi. llebeiftebeln, preseliti se. Ueberfteblung, preselitev. Heberfpringen, preskočiti, preskakati. Ueberfte^en", pretrpeti, prebiti, prestati. Uebertragen, prenesti, -j- prenašati. Uebertretcn, prestopiti, prelomiti. Uebemiiltigen, »roinben, premagati. Ueberjeugen, prepričati. Uebrigbleiben, ostati, -|- ostajati. 296 Ufcr, breg, kraj. [kolikih. lli)r, ura; um luieoiel Uf)r, obkorej, ob Umarbeiten, predelati, prenarediti. llmfangen, objamem, objeti; obsegati. Umfaffen, obseženi, obseči. Umfliegen, obleteti, llmgeben, obdati. Umgtfjen mit jemanben, ravnati s kom. Umringeu, obstopiti. Umfonft, zastonj. Umtaufen, prekrstiti. Utntaujdien, zameniti, -f- zamenjevati. llnaMaffig, neprestano, neprenehoma. Unaužfpred)lid), neizrekljiv. Unb, i, in, ino, ter, pa. Unbanfbar, nehvaležen. Unbanf6arfeit, nehvaležnost. Unerfdirotfen, neprestrašen, neustrašljiv. llnfatjig, nesposoben, llngefdljr, okoli, blizu, llngemad), nadloga, težava. Ungefdjidt, okoren, neroden. Ungeročljnlicf), nenavaden, izreden. Itngldubiger, nevernik. Ungleidj, nejednak, različen. Ungliitf, nesreča, nezgoda. Unmiinbig, maloleten, nedoleten Itnrecfjt, ungeredjt, kriv, krivičen. Unreinlidjfeit, nesnaga. Unfdunetjbar, neraztopljiv, neraztaljiv. Unfd)ulb, nedolžnost. Unjdmlbig, nedolžen. Untergefjen, zahajati (solnce); poginoti. Unterfatten, zabavljati koga. ttntertjaltung, veselica, zabava, llnterhofen, gače, pl. h Unterjodjen, podjarmiti. Unternchmen, Unternefjmung, početek. Unternebmen, lotiti se, početi, počenjati. ttnterfd)reiben, podpisati. Untevtfjanig, podložen, pokoren. Unumgdnglid), neobhoden, neogiben. Unneranbertidj, nespremenljiv. UnBermetigt, samočist. Untjerfo&nlidj, nespravljiv. Unberforgt, neoskrbljen. Unnerftdnbig, nespameten. Unjugdngtidi, nepristopljiv. llralt, starodaven, prestar. ©ater, oče, očeta. ©aterfjauž, dom. ©aterunfer, očenaš. ©erad)teu, zaničevati, prezirati. ©eraltet, za-, ostarel, postaran, ©erdnbern, izpremeniti, + izpreminjati. ©erdnbmmg, spreminjava, izprememba. ©erbeffern, poboljšati, zboljšati, ©erbinben, zavezati, obvezati. ©erborgen, skrit, tajen. ©erbrcmnt, ogorči (od solnca). ©erbraucben, potratiti, potrositi, ©erbreiten, razširiti, + razširjati, ©erbunben, zavezan, -j- obvezan, ©evbadjt, sum. ©erberben, pogubiti, spriditi, pokvariti, ©erbruj;, zamera. ©erbunfeln fid), potemneti se. ©erebrung, spoštovanje, češčenje. ffierein, društvo. ©erfaHen, podreti se, razrušiti se. ©evfaflen, podrt. ©erffblen, zgrešiti, zamuditi. ©crfertigen, napraviti, izdelati. aSerf!ect)ten, opletati, zapletati. ©erfofgen, preganjati, zatirati. ©ergangen, pretekel, minol. ©ergebenž, zastonj ©ergeben, minoti, preteči. ©ergetten, povrnoti, poplačati. ©prgeffen, pozabiti. ©ergeuben, zapraviti, potratiti. ©ergiefjen, razliti, -j- prelijati. ©ergleidien, primeriti, primerjati, ©ergniigen, veselje, radost. ©ergniigt, vesel, radosten. ©et-golben, pozlatiti. ©erbalten, zadržanje, obnašanje. ©crEjattniž, razmera, okolnost. ©erbdngen, zavesiti, + zavešati. ©erbeimlidien, tajiti, prikriti. ©erbijtjnen, zasmehovati, rogati se. ©erirren fidj, zaiti, zmotiti se. ©erirrung, zmota, pomota. ©erfaufen, prodati, + prodajati, ©crtaufžbube, prodajalnica. ©ertcbren, občevati s kom. ©evlaffen, pustiti; zapustiti, -f zapuščati. — fid), zanesti, + zanašati se. ©erleumben, obrekovati, opravljati, ©erlieren, izgubiti, 4- izgubivati. ©erma£)lung, poroka. ©prmauern, zazidati. ©ermobern, strohneti. ©ermogen, premoženje, blago. ©ermogen, morem, moči; zamoči. [jati. ©ernaddaffigen, zanemariti, + zanemar- , ©ernidjlen, uničiti, pokončati. ©erniinftig, pameten. ©erorbnung, ukaz; naredba. ©errdtber, izdajalec, izdajica. ©erreben fid), zagovoriti se. ©erridjten, opraviti, -\- opravljati, ©erricbtung, opravilo, posel. ©erfammein, zbrati, -f- zbirati, ©erfammelt, zbran. 297 Seifainmiung, zbor, shod. aSeviaumen. zamuditi, zakasnoti. 25crt(i)affen, priskrbeti. 31erfd)ieben, razen, različen. [nost. S>ei'(cf)iebenf)eit, različnost, mnogovrst Slerfcfilafen, zaspim, zaspati. Bprfcftlagen, šegav, zvit; zabit, [žirati. aiericblingen, oetidlucfen, požreti,-f-po- aicridtiitton, zasuti, posuti. Slevfcfiroenben, zapraviti, potratiti, ajerfcfiminben, izginoti, preminoti. Slerfcfnoiming, zaprisega, zarota, punt. Serficfiern, zagotoviti, uveriti. SBerftnten, pogreznoti, utonoti. Serforgen, oskrbeti, + oskrbljevati. iBerfpielen, zaigrati, aierfpotten, zasmehovati; rogati se. SBerfpredjen, obljubiti, -|- obetati. iBerftanbig, umen, razumen, pameten. SSerftecfen, skriti, + skrivati. SSerftepen, razumiti, zastopiti. SBerftopfcn, zadelati, zataknoti. iBcrflummen, u-, obmolknoti. 25erfučf)en, poskusiti, skusiti, + skušati. Šertljcibigen, braniti, zagovarjati. SJertrauen, zaupati, zanesti se. SScvtrcifeen, preženem, pregnati. SSerlreten, zastopiti, + zastopati. SBevtreter, zastopnik, namestnik. aSeruvfaour, sicer, scer. 3roeifel, dvom; dvomba. 3»eifeln, dvomiti. 3tningen, siliti, prisiliti, primorati. 3»it|d)ern, žvrgoleti. l^eidinis eirugec pprfimmnamm. Slbatbert, Adalbert, Vojteh. Stbolplj, Adolf. Sgat£)c, Agata. Slgnež, Neža, Nežica. Hiepanber, Aleksander. SltoiS, Alojzij, Vekoslav. Slmatie, Amalija. [ček. SInbteaS, Andrej, Andrej- Slnna, Ana, Ančika. 2lnton, Anton, Tonček. Sluguftin, Avguštin. S9ar6ara, Barbara. Sartljotomauš, Jernej. S3ern(iarb, Bernard. SBIafiuž, Blaž. (SfjriftopE), Krištof. ©priftuiS, Kristus, Krist. £temenž, Klement. SpriHuš, Ciril. ©orotljen, Doroteja, Dora. ©lifabetlj, Elizabeta, Liza. ©mil, Emil ©mitia, Emilija. geliy, Feliks, Srečko, ^evbinanb, Ferdinand, jflorian, Florijan, Cvetko grancišfa, Frančiška.. grancištuS, granp, Fran¬ čišek, France, Franjo, griebricb, gri(5, Friderik, Miroslav. ®eorg, Juri, Jurček, ©ertrub, Jera, Jedrt. ©ottfrieb. Bogomir, [mil. ©ottlieb, Bogoljub, Bogo- ©regor, Grega; Gregor, ©retdfien, Marjetica, ©uftap, Gustav. §einridj, Enrik. jelene, Lenka, Jelica, fderonpmuš, Jeronim. §gnatiuS, Ignacij. 3afob, Jakob, Jaka. 3>efu3, Jezus. §oIjann r Janez, Jovan. Šofepf), Josip, Jožef, ijutie, Julija, jfarl, Dragotin, Karol. Itatfjarina, Katra, Katrina. Šaurentiug, ?oreuj, Lovre. Seopolb, Leopold. Submida, Ludmila. £ubrotg, Ludovik Sutfe, Alojzija. SutaS, Lokež, Luka, 2Rargaretfja, Marjeta. iKartuS, Marko. 2Rartin, Martin, Davorin. ! HJiatljiaS, Matija. iDtattbdud, Matevž. ! SHetfjobiuS, Metod. ; ajlidjacl, Miha. SllofeS, Mojzes. ; dlifolauž, Miklavž, ipaut, Pavel, ijleter, Peter, tjlt.ilipp, Filip. SRodjuž, Bok. Slofalia, Rozalija. Šubolpb, Rudolf. Sigmunb, Žiga. Sebaftian, Boštjan. Simon, Šinien. Stepfjan, Štefan. Sfjerefe, Terezija. $t|oma§, Tomaž Ulridj, Ulrih, Ulrik. Urfula, Uršula. Slalentin, Valentin, šBeit, Vid. SBenjel, Venceslav. 300 Uerjeidiius eitugec geograpHifrilcr llamcii. 31be(3berg, Postojna. Hlbriatifcbed Rteer, Jadran¬ sko morje. 8legppten, Egipet. fleggptiev, Egipčan, atfrifa, Afrika. Stfrifaner, Afrikanec. Slgrarn, Zagreb. Hgramer, Zagrebčan. 31 merita, Amerika, Slmeritaner, Amerikauec. Stmfeffelb, Kosovo polje. 2fra6ien, Arabija. Wraber, Arabec. Slfien, Azija. Slfiat, Azijan. 2ltben, Atene, pl. t. 31 trener, Atenec, Atenčan. Slttantifd), atlantski. 31ueržberg, Turjak. Stuflralien, Avstralija, Stufiralier, Avstralec, fflaieru, Bavarija. Sater, Bavarec. [morje, ©attifcbeš 2Reer, Baltiško ©elgrab, Belgrad. ©erlin, Berolin. ©Sljme, Čeh. ©o[)men, Češko. ©ošnien, Bosna. ©ožttier, Bošnjak, ©ranbenburg, Branibor. ©ritlanien, Britanija, ©riinn, Brno. ©utareft, Bukarešt. ©ulgarien, Bolgarsko ©apobiftria, Koper. EaflelnuoDo, Novigrad. (Jpina, Kina. Šiiti, Celje. Sidier, Celjan Eonftantinopef, Carigrad. ®almatien, Dalmacija, Dal¬ matinsko. Sfinemarf, Danija, Dansko. ®eutfd)brob, Nemški brod. ®eutfd)e, Nemec, Nemka, ®eut[d)lonb, Nemčija. ®onait, Donava. ®rau, Drava. ®režben, Draždani. ®lbe, Laba. Snglanb, Anglija, ©nglanber, Anglež. ®ffeg, Osek. ®uropa, Evropa, ©utopaer, Evropee. giume, Reka. [cosko. grenit reid', Francija, Fran- granjoje, Francoz, [sko griiul, Furlanija, Furlan- giinffircben, Pečuh. ®ail, Žila. ©ailtpaler, Zilan. ©atijien, Galicija. ®enua, Genova. ©orj, Gorica. ©orjer, Goričan. ®raj, Gradec. ©rajer, Gradčan. ©riec^e, Grk. ®urf, Krka. Sllprien, Ilirija, Ilirsko, gftricn, Istrija. gtalien, Italija, Laško. Šerujalem, Jeruzalem. Šdritlen, Koroško, fiarntner, Korošec, filagenfurt, Celovec. Sopretni(3, Koprivnica. .Srain, Kranjsko. Krainer, Kranjec. ČIroat, Hrvat. Sroatien, Hrvatsko. Saibad), Ljubljana. Saibacber, Ljubljančan. Sateiner, Latinec. Sateinifdj, latinski. ?au|tfc, Lužice, pl. t. Seipjig, Lipsko. ?etnberg, Lvov. 8inj, Linec. Siffa, Vis. SRacebonieit, Macedonija. Rtagbeburg, Devin. Rtagpar, Madjar. SRaijrcn, Moravsko. 2Jtai(anb, Milan. Rtarburg, Maribor. Rtarburger, Mariborčan. Rlolbau, Moldavija. Rlontenegro, črna gora. Rlošfau, Moskva. Rliiitdjen, Monakovo. Rnrenta, Neretva, Reumarftl, Tržič. Oefterreid), Avstrija, Av- strijansko. Defterreidjer, Avstrijanec. Dfen, Budim. Dlmiip, Olomuc. ©atiž, Pariz. ©eteriburg, Petrograd, ©ettau, Ptuj. ©lattenfee, Blatno jezero, ©o, Pad. | ©ole, Poljak. I ©olen, Poljsko. ©rag, Praga, Prag. ©reujjcn, Prusko, ©refjburg, Požun. Rabferžinirg, Radgona. Ragufo, Dobrovnik. Rann, Brežice, pl. t. 'Regensburg, Ratisbona, Retini!), Ribnica. Roljittd), Rogatec. Rom, Rim. Rubolfšroert, (Reuftabtl), Rudolfovo, (Novo mesto). Rugtuub, Rusija, Rusko, ©adijen, Saksonija. ©arbinien, Sardinija. @ai>e, @au, Sava. @d)leften, JŠlesko. ©cbtoeij, Švicarsko, ©cuttari, Skader. ©emlin, Zemun. ©erbien, Srbija, Srbsko, ©iebenbiirgen, Erdelj, Sed- mogradsko. ©looene, Slovenec. ©lase, Slovan, Slavjan. ©teiermarf, Štajersko. @t. ©eit, Šentvid. Semeemnr, Temešvar. ®ep(i£, Toplice, pl. t. Tfjeig, Tisa, ®f)cfaionid), Solun. SCrieft, Trst. Sfdiatatburn, Čakavec. ®iirte, Turek. ®iirfei, Turčija, Tursko. Ungar, Oger. Itngarn, Ogersko. ©egtia, Krk. ©enebig, Benetke, pl. t. ©iUacb, Belak. ©oltermartt, Velikovec. aSJatfact«, Vlah. SBarašbtn, Varaždin. J8eid)fel, Visla. SBien, Dunaj, Beč. 3ara, Zader. 3eng, Senj. InljaffsDerjetcGnis A. B. c. D. 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . 9. 10 . 11 . 12 . 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20 . 21 . 22 . 23. 24. 25. 26. finleitunj. Sie 8itd)fta6en unb ifjre Služfpradje Ste SBortbetonung. Sie ©ilbentrennung .... Sie iRedttfdtreibimg. ©eite Jie ^ormettfefire itttb bere« pracfifdje Atttuett&itttg. Sect. Saž ©efdjledjt.6 „ Sie ©eftimmung bež ©cfcfjledjteS ber ©ubftantioa ... 7 „ Saž perfiinlidte giinoort unb sem, biti, feitt .... 8 „ Sev gnfinitiB unb bie ©egentoavt tež ^eittuortež ... 10 „ Sie Seclination bet mantilidten unb fadtltdtett @u6ftaitti»a . . 12 „ Saž tial6t)ocalifcf)e obet betoeglidte -e bet @ubftanli»en unb Slbjecliuett; bie ©ubftanti»a auf -ar unb -ir.14 „ Sie mannlicfieit u. fadtltcben n-©tamme; bie fadtlidjei: s- n. t-@tdmme 16 „ Sie f$rragefd(je unb gragetobrter.18 „ Ser flural bec manttli^en unb fadtlidfen Subflanti»a ... 20 „ Sie ©ertranblung bež ©utturalž k in c itn 9tom. unb 2oc. plur.; nebo unb nebesa; baž enpbonifcbe e im ©en. plur. . . .21 „ Sie mamil. u-©tamme; bie Seclination »ermittelft ber ©ilbe -ov; ber ®en. plur obne -or.. 24 „ Ser Sual ber mamil, unb fadtl. ©ubftantioa unb bie Seclination »on dva ttnb oba.26 „ Sie Sonjugaliott »on vem unb bie Sttnfdjform ber ©egentoart . 28 „ Saž guturum unb ber 3mpevatio bež £)ilfžjeill»ortež . . .30 „ Sie Seclination ber loeiblidjen @u6ftanti»a auf -a .32 „ Sie treiblidjen v- uttb r-@tatmne.34 „ Čegav? toeffen? metu gcljBrig?.36 „ Ser ipiural ber toeibl. ©ubftantioa auf -a . . . .38 „ Saž eupljonifc^e e im ©en. plur., uttb ber $lural »on gospa . 40 „ Ser Sual ber toeiblidten @ubftanti»a auf -a . . ' . 42 „ ©erba reflepioa.44 „ fpeijjen uttb baž beutfdte man.46 „ Sie Seclination ber toei&lidten i-StSmme.48 „ Sie ju ben toeibl. i-@tammen geljtirigen ©ubftantioa auf -ad, -ast, -est, -ist, -ost, -ust, -azen, -ezen.50 „ Ser ©hirat ber toeibl. i-@tdntme uttb »on oko .... 51 Ser Sual ber toeibl. i-@tamnte.53 rH O O 3tuetie 3U)tljeiIttni}. pic ftmfacfijdfctt c&aupfetgeitfpmndilieilett unb berett practtCdje Autoenbuttg. 41. Scct. ©laffeneintijeilung bež Berbum (Popotnika in medved. Popotnika in lipa).109 48. „ ®ie perfectinen u. imperfectiBeit Berba u. teren practifcf|e 'Umoeubutig 113 49. „ ®ie ©intbeilung ber Berba impf. unb perfectiBa . 117 50. „ 2BeIcf)e Berba ftnb perf. unb »eicbe imperfectin ? (Solnce in veter) 119 51. „ ®ie Bebeutung ber prafirierten Berba (Jež in lisica) . . 124 52. „ ®ie ©taffenfteigerung bež geittnortež unb i^re Bebeutung (Jesen. Ribica in pastarička).129 53. „ ®až Blitteltoort ber ©egemoart (Srečna mati s svojima sinoma. ®er ©ommerabenb).132 54. „ ®až leibenb*Bergangene SDlittehoort (Umita posoda) . . . 135 55. „ ®ie leibenbe ober paffine gorm bež 3 e *t»orteš (Ukradeni konj) 139 56. „ ®ie Uebereinftimnumg bež Btabicatež mit mef)reren ©ubjecten unb bie ©amntelnamen (Detel).141 57. „ ®ebraud) bež Slccufatiož (Prevarjena lakomnost) .... 144 58 - n „ „ „ (Trije prijatelji).148 59. „ „ „ „ (Bolnik in zdravnik. Biseri v puščavi) 151 60. „ ©ebrauif) bež ®enitiBž (Hvaležni lev. 3 um 9t6fcf)icbe) 153 61. „ „ „ „ ®er partitioc ©enitin (Belizar. Zlate resnice).155 62. „ „ „ „ (Arabija in Arabci. Ahmet in njegov sin Abdala).159 63. „ ©ebraucf) bež ©atiož (Človeško življenje).162 64. „ „ „ „ (Pajek in muha. ®ež Baterž Bermdcbtniž) 164 65. „ ®až poffeffiBe Slbjectio unb beutfcpe ©ompofita (Zadovoljni pastirček) 168 66. „ ©looeniicbe iffiortbilbungžfilben unbbeutidje Sumpofitn (Moč znanstev in umetnostij)._. . 172 67. „ Sie nominale unb jufammengefe(ste Stbjectioform: lep, lepi (Žlahtne jagode).176 68. „ ®ie ©ubftantiDierung bež Sibjcctiož (Orehove luščine) . . . 18o 69. „ ®ie Biibung ber i)3erfonen= unb gretnbuamen (Učitelji modrosti) . 183 ©eitc 70. „ ®ie SBilbitng unb ŠSebeutung ber Sbjectiba (Različnost rastlinstva) 187 71. „ ®ie 58ilbuug ber ©eniinutiba (Vse mine) . . .191 72. „ ©ie ©iltributib« nnb aiiiiltipticaticja^lcn.193 73. „ Saffen, follcn, miiffen, mogen, tonnen, mcrbfii (Modri sodnik. Pre¬ govori. Spritdje).196 74. „ ©ie iflartifeln: A. Sonjunctionen obet ©inbctnBrter (Pregovori. ©ie ©ugenb bal ^odbfte ®ut) . 201 B. Slbberbia bež Drtcž, ber jjeit unb ber 2lrt nnb SSeife.205 C. Snterjcctionen obet (impfinbunglroSrter (Tri rožice).206 75. „ ®al 'jlarticipium prat. act. I. unb ber abfolute gnfinitib (Pitagor. Spriicfie).208 76. „ sju, um 3 U . oljne bafj, obnc 511; anftatt bajj, anflatt ju. ©cf)lug = bemertung iiber ben Sfjaracter bel Stili unb bie SBortfolge (Krvno maščevanje).210 Cljrcficmotljic. 6rfter ®6eil: Basni, pisma, povesti, pregovori in pripovedke . . . 219 3meiter : Pesni. $)arobigiuatfl. 'JSarabigmata ber brci fjauptbrclinationen ijlarabigina ber Eonjugation tUbrtenierjcidjnis. ©lobenifcb beutftjjel SBorterDcrjeidmiS ®eutfd)=flot>ottifcf)ež SBortemrjeidjnil Slerjeirfmil einiger *Perfonennamen .... SBerjeictiniS einiger gcograp()ifc(>er Stamen 234 240 242 244 27 V 299 300 ;