AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN v IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 20, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII pro jer že vesle f^O so bili včasih ali pa v fSnJih časih vohuni na delu ®v°jno, bomo videli iz tega, °vemo, da je bilo med leti; . m 1920 obsojenih po vsem ! a kakih 2,000 vohunov, med 11 1935 pa kakih 35,000. j * * * ®'eU 1918 so V Beli hiši ra-•atoo importiran namizni ?r državne bankete, šele ^tt'k Woodrow Wilson je tožnike, ki so bili nareje- Atneriki. * * * ji znajo priti židje na-"" jk^Že ta slučaj. Leta 1872 J&iinghaj na Kitajsko Sila i N Žid iz Bagdada. Dobil j plačano službo nočnega j 5 Poročil se je z neko ki-' "hišno ter vzel za svoje 12 '.'h otrok. Začel kupčevati ; J&i in ko je 1931 umrl v : , 1 84 let, je zapustil pre-!; v vrednosti $150,000,-* * • ... ^ Pisalni stroji so bili iz-ji I.1 v Franciji, Angliji ini, e| 'tžavah med letom 1784 in1 . # so namenjeni za slep-1; ■ *®to so imeli črke otipljive! \ 'čene. ♦ * * IJ ^Žavi Delaware imajo še | bičanje kot kazen za ra-1 >topke. Med 1900 in J e bilo v tej državi bičanih ] ; , °8eb. Da si take kazni ob-!jemljejo posebno k, sr-, J6 to,' da jih je bilo 62 od-' ' ki so bili že enkrat na I / kaznovani in 65 od-j i I drugič tako kaznovani,! m >novno obsojeni še za! • Ve prestopke, ara i • * * j }923 so začeli rediti v i ,^vah in Kanadi kožu-j' I 1 ^"ičilo, ki daje posebno j | kožuhovino za ženske .; j l Takrat so dobili iz Ju-♦ ' r^ke 11 teh živalic. Da-! Je že 40,000, katere goje ;'rančih. Suknja iz kož teh %ne mnogo tisoč dolar- P 11 * * * 40 Jr ruske zemlje, ali r/fl P toliko kot meri 23 ev-^ držav, je stalno zanir- 1 i * * * nI L^alni Ameriki živi krš-Pr rremu pravijo Jesus Cri- 1 | ^ Pa zato, ker lahko teče 1 ! J'h nogah po vodi, ne da ; Vznil. ,sAt * * * > , *t)t,eri ^ vedeli, kaj bo-. aVilj z granatami, bom-i" : (L lovskimi naboji in dru-11 ^uničijo. Vse to bodo t. zapeljali na Pacifik ^topili. » • * a) kako mesto dobiti ar-^ za kak svoj park, ga jj^i, če plača od njega > Llno po železnici. To bo ^ L ?> ker tehta srednje ve-kakih 33,000 funtov. -i * * * i,.'0 cesto, ki so jo zgradi-ki armadni inženirji iz I |v Preko Alaske, bo pre-™^°skrbo 1. aprila kalians',. » * * Kte k- °U nek angleški vojvoda smrt, mu je dal kralj ■ta na izbiro, da si izbe- ■ lin smrt. Vojvoda je pa "božjo kapljico," da ■ naj ga utope v sodu ^Jjpw, ..-O"........ IZGNANCI SO SI i VI I-E GOLO ŽIVLJE-' POMAGAJMO JIM! ARMADA BO ODPUSTILA NADALJNIH 600000 Washington. — Arrnadno poveljstvo naznanja, da je zo-, pet znižalo točke, ki so potrebne vojakom, da greclo v civil. | Odredba stopi v veljavo 31. decembra. Kakih 600,000 vojakov bo glasom te odredbe upravičenih za odpustitev. """ ' ■ " " ■> ... .i. -« i i . - — 7 a iirtMilra p/nivol! 4-jO»1j-a wo Za vojake so znižali točke na 50 in za častnike na 70. Dozdaj je bilo potrebno število točk za odpustitev 55 za vojake in 73 za častnike. Tudi za ženske armadnega zbora so olajšave za odpustitev. One Wac-s, ki imajo 2 leti in 6 mesecev službe, gredo lahko dO-, mov, za častnike je pa potreba • 3 leta in 3 mesece službe. One Wacs, ki so poročene z veteranom, gredo lahko takoj v civil, če tako zahtevajo, ne glede na to, koliko časa služijo. Dalje poroča armada, da bo naprej odpuščala vojake ,ki služijo v tej deželi in ki niso neobhodno potrebni za službo, ako niso sposobni za službo onstran morja, ne glede na to koliko točk imajo v svoj kredit. Istočasno pa naznanja mornarica, da je tudi znižala točke za moštvo in sicer je potreba mornarju zdaj 35 točk, da gre lahko v civil. Tudi pri mornarici je odrgdba veljavna od 31. decembra naprej. NMNOVEJŠEVESTI MOSKVA. - Maršal i Stalin je včeraj sprejel v avdijenci ameriškega državnega tajnika Byrnesa in angleškega zunanjega ministra Bevina. Oba ministra sta imela posvetovanje s komisarjem Molotovom že četrtič. Za četrtek ob šestih zvečer je povabil Molotov na banket vse diplomate v Moskvi. DETROIT. — Sinoči so avtni delavci, člani CIO odglasova-li, da nehajo s stavko pri Ford Motor Co. v Windsor, Kanada. Stavka je trajala 14 tednov. WASHINGTON. — Urad za obvezno vojaško službo je obvestil vse naborne komisije po deželi, naj ne kličejo k naboru nobenega družinskega očeta več. Tudi za prostovoljno službo naj ne vzamejo nobenega očeta, ki ima tri ali več otrok. Avto je potiskal prav na progo Avshland, O. — Irvinu Rout-songu se je ustavil avto na cesti. Za njim je pripeljal avtomobi-list, ki se je ponudil, da mu bo avto potiskal do gazolinske postaje. Dobro je šlo nekaj časa. Ko je bil pa pokvarjeni avto na progi Erie železnice, je oni za-dej naenkrat odnehal in odpeljal v stransko ulico. Tedaj je pa pridirjal vlak, ki je'avto razbil. Lastnik je imel ravno še čas, cPa je skočil iz avta in se rešil. Sedež naj ne bo blizu Washingtona London. — Anglija priporoča komisiji združenih narodov, naj izbere za stalni sedež kako malo mesto v vzhodnem delu Zed. držav, ki ne bo "preblizu Washingtona." Blagor Avstralcem, ali pa ne. . . Sydney, Avstralija. — Skoro vse Zed. države šklepečejo od mraza te dni, hitijo Avstralci proti morju, da se nekoliko ohla-de v silni vročini. Včeraj je kazal namreč toplomer v senci 120 stopinj nad ničlo. NOVI GROBOVI Marko Kovač Po 5 letih bolezni v mestni bolnišnici je za j etiko umrl Marko Kovač, doma iz Zumbe-laka na Hrvatskem, selo Kovači. Bil je samski in star 45 let. Stanoval je prej na 2116 St. Clair Ave. Tukaj zapušča edino sestro Marijo. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v petek ob 9:15 v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Pogreb Joseph liajla Pogreb pokojnega Joseph Bajta bo jutri zjutraj ob 9 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Naj mirno počiva, preostalim naše so-žalje. ---—0-- Iz Wisconsina poročajo da je toplomer 32 pod ničlo Chicago. — Po Osrednjem za-padu je naneslo včeraj mnogo snega in prcimet j« ponekod, skftr ro popolnoma ustavljen. Včeraj se je pa zjasnilo in potegnil je hud mraz. Ob 9 zjutraj je kazal toplomer v Chicagu 21 stopinj nad ničlo, toda takoj zatem je začel rapidno padati. Najbolj mrzlo je biio včeraj v Wisconsinu in sicer v Land o'Lakes, kjer je kazal toplomer 32 stopinj pod ničlo. -o- Stassen bo obiskal vso Evropo Lincoln, Neb. — Harold Stassen, bivši guverner Minnesote, ima v načrtu obiskati Rusijo in ostalo Evropo ter republike Južne Amerike, študirati namerava razmere v raznih deželah. -o- Do 8,000 marinov pride domov Washington. — Poveljstvo kora marinov naznanja, da pride drugi teden domov do 8,000 marinov, ki imajo dovolj točki za odpust. Največ jih je od 2.,! 3. in 5. divizije. -o- Naši mornarji imajo ukor i v Braziliji Rio de Janeiro. — Ameriški mornarji s križarke Little Rock, ki je vsidrana v Santosu, so dobili povelje, da morajo ostati na ladji. Mornarji so se stepli z domačini v Sao Paulo zaradi domačink. -iO>-- SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM fTAPOJMoTj !( Priljudna zbirka »loven- / ) skiH narodnih pesmi. Iz- ) \ dala in založila Slovenska \ ( ženska zveza. Naroči se f / v uredništvu Zarje: 6117 ) \ St. Clair Ave., Cleveland ( 3, Ohio, ali v uradu Ame-' riske Domovine, iati na-) slov. V knjigi je nad 150 i l pesmi. Knjiga stane SOc, ( / po pošti 3 cente več. /# Razveselili jih boste za božič! Svoje starše ali prijatelje boste gotovo zel;, razveselili za božič, ako jim naročite Ameriški, Domovini!, če je še nimajo v hiši. Pošljite nam natančen naslov ii; nam naročite, naj začnemo pošiljati list z božično števiko. Kamorkoli po Ameriki stan.; za celo leto samo $7.00. Za Cleveland po pošti in za Kan;..do pa $8.00. Gotovo vam bo'lo hvaležni za to darilo, katerega bodo z zanimanjem čitak vse leto. Z ZLOMLJENO | NOGO SE JE VLE-| KEL DO DOMA Columbus, O. — Robert Hastings, star 11 let, se je sankal j blizu naselja Wi liamsport. S sankami je zadel (>b drevo in si zlomil nogo v dveii krajih. Bil je sam, noč se jc delala in precej daleč je bil od doma. Pa se je pogumni dečko ,jodal na pot. i Po rokah in zdrav; nogi se je bvleke] v snegu proti domu. že blizu doma se je zlomljena noga nekam zataknila. Od bolečine je na ves glas zavpil. Slišal ga je oče, ki je prihitel in odvlekel v snegu proti domu. -o—-- Iz raznih naselbin Latrobe, Pa. — Ijne 6. dec. je rmr! Jakob -Jr. • ^ ..F-abjunčič. j Star je bil 65 let in doma iz va-j si Herpelje pri Kozini na Pri-! morskem. Bolan je bil dve leti in pol radi mrtvouda. V Beaty-' ju pri Latrobu, kjer je živel zad-! nja leta, zapušča dve hčeri —j Angelo Kolinski in Josephine' Fabjančič — in vnuka. Portland, Ore. — Dne 19. okt. j sta bila v avtni nesreči ubita George Milkovič in njegova že-' na. V njun avto se je zaletel neki 17-letni mladenič s tako silo, da je oba zbil iz avta in sta bila1 takoj mrtva. Vodila sta trgovino in on se je tudi udejstvoval na društvenem polju. Zapuščata dve hčeri, sina in zeta. Willard, Wis. — Iz Evrope se je vrnil v civilno življenje Victor Musich, sin družine John Musich. — Na 30-dnevnem dopustu se nahaja T 5 Edward Zorman, sin družine Louis Zor-n"an. — Vile rojenice so se ustavile pri družini Lawrence Sche-verman in pustile hčerko. Duluth, Minn. — V Chishol-1 mu so zadnje dni umrli: Joe Glo-1 bokar, star 66 let, doma iz fare1 št. Mihael pri Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča ženo in več otrok — enega sina je izgubil v vojni, kar ga je zelo potr-lo. — Drugi je John Srgar, doma iz Rudnika na Dolenjskem; zapušča ženo in devet otrok (tri sinove v armadi). — Tretji jej Frank Hren, star 68 let in doma j od žužemberka na Dolenjskem.' V Ameriki je bil 45 let in zapušča več sorodnikov. — V civilno življenje se je vrnil iz vojne državni senator Blatnik. Clairton, Pa. — Društvo 710 SNPJ je zgubilo zvestega člana v osebi Antona Princa st. Umrl ' je 4. dec. v starosti 64 let in pokopan je bil 7. dec. Chicago. — Dne 3. dec. je umrl plri svojem sinu-gostilni-čarju Anton Tomažin st., star 78 let in doma iz Čateža pri Bre-i žicah, odkoder je prišel v Amcri-1 ko 1896. Pred prvo svetovno i \ojno se je dvakrat vrnil v sta- - ro domovino ,od 1914 pa je tu- - kaj stalno ostal. Tukaj zapušča D dva sinova, dve poročeni hčeri, sedem vnukov in eno vnukinjo. Truman zahteva od kongresa, da spoji armado in mornarico Washington. — Predsednik Truman je pozval kongres,! naj spoji armado in mornarico pod eno poveljstvo. Izjavil -je, da je to potrebno za našo bodočo varnost ter za garanci-: jo svetovnega miru. Obenem priporoča, naj bo zračna ar-j. mada posebej z enako bazo kot armada in mornarica, vse; pa naj bodo pod oblastjo enega tajnika narodnevobrambe. Predsednik ni še nikoli poslal ' ' na kongres tako odločne zahteve. Vsak oddelek bojne sile bi imel svojega poveljnika, toda vrhovni poveljnik vseh treh edi-: nič: armade, mrnarice in zračne j sile bi bil civilni tajnik, ki bi bil ! obenem član predsednikvtega kabineta. Obenem je predsednik apeliral na kongres, naj sprejme postavo za obvezno vojaško trenin-Jjo ameriške mladine, ki bi tvorila trenirano rezervo za obrambo dežele v slučaju napada, i "Mi, ako smo pošteni, ne moremo več pričakovati od sedanjih veteranov bodoče vojaške službe," je rekel predsednik kongresu. "Zato je potrebno, da streniramo mladino za rezervo, iz katere bomo dobili v slučaju • potrebe bojno silo." Predsednik je rekel, da nas je I ta vojna izučila, da je velike va-j žnosti, če je vsa bojna sila pod ! enim poveljstvom. "Tega nismo imeli pred štirimi leti (napad na I Pearl Harbor) in rimo drago pla-! čali za to," je rekel Mr. Truman. Predsednik je svaril kongres, j na j se zaveda, da prihodna voj-j na bo udarila naravnost na Zed. i države in sicer na kopno, z vode j in z zraka obenem, pa to nena-i dno, veliko hitrejše kot zadnja | in zato moramo biti pripravlje-i ni. i "Bodoči mir je odvisen od tega, če Zed. države pokažejo, da hočejo res biti voditeljica med svetovnimi narodi. To je pa odvisno od tega, čtj. bomo fizično pripravljeni in močni dovolj, da . se bomo lahko ubranili vsakega , napadalca," je predsednik zago-■ \ ar j al svoj predlog. Kako bo kongres odgovoril na to, se še ne ve. Dozdaj se je mornarica z vso silo upirala, da bi se združila z armado pod eno poveljstvo. Glavno besedo pri tem ima pa kongres. --o- Truman je imenoval ko misijo za UNO ' Washington. — Predsednik 1 Truman je imenoval delegate, ki bodo zastopali Zed. države na prvi seji organizacije združenih narodov v Londonu 10. januarja. Delegatje so: James Byrnes, Edward Stettinius, Mrs. Eleanor Roosevelt, senatorja Connally ill Vandenberg. | -o- SLOVENSKI BEGUNCI VAS j PROSIJO POMOČI! Silni snežni viharji po vzhodnih državah so poročani Boston, Mass. — Včeraj so divjali po vzhodnih državah, vse od Washingtona do Maine, silni snežni viharji. Promet je močno prizadet v New Yorku, Bostonu, Washingtonu, Fila-delfiji ter v številnih manjših j mestih in vaseh. V Washing-J tonu so šole zaprli. Mnogo de-i želnih cest je čisto zametenih in mnoga naselja sp čisto izolirana. Močna sapa je nosila sneg preko deželnih cest in po mestnih ulicah ter ga ponekod na-kupičila več čevljev visoko. Vihar je pričel v North Čarobni ter potem divjal severno ob obrežju Atlantika. Dočim je v notranjosti dežele nosilo suh sneg, se je ob obrežju mešal z vodo ter ž njo itapfavil nevarno poledenico. Poročajo, da je vihar zadel najmanj 10 ladij, ki vozijo vojake iz Evrope. V New Yorku še vedno sneži in vremenski urad trdi. da ga bo naneslo do nocoj najmanj en čevelj na debelo. -o-- Zdaj bodo gotovo dobili opremo Painesville, O. — Na seji mestne zbornice je bila vroča1 debata, če naj se nabavi več gasilske opreme za mesto ali ne.' Kmalu potem je začelo v kleti j mestne • hiše goreti. Požar so1 kmalu pogasili. To je pomagalo! več kot vsa debata, da si bo mesto zdaj nabavilo dodatno gasil-1 slco opremo. -o- Stavka telegrafistov bo | 7. januarja Washington. — Unija telegrafistov ,ki šteje do 48,000 članov, je ukazala splošno stavko na 7. januarja pri Western Union. Unija zahteva 25% zvišanje v| plačah in druge izboljšave. Pogajanja so v teku že od avgusta, i Packard bo zaprla, ker nima materiala Detroit. — Packard Motor Co. bo do 24. decembra zaprla svoje tovarne, ker radi stavk nima .'potrebnega materiala. (Do 10,000 delavcev bo prizadetih, j Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Cpl. Alphonse Kordan je prišel s častnim odpustom domov s Pacifika. Služil je pri inženirskem bataljonu 3 leta in en mesec, od katerih je bil na Pacifiku dve leti in pol. Ameriško Domovino je prejemal redno, za katero se zahvaljuje. Bil je v Avr straliji, Novi Gvineji, Sansapor, v Manili, Toreyo in v Yokoha-mi, odkoder je prišel domov. Njegova dva brata Sgt. Anthony in Sgt. Emeric se pa to-Časno nahajata v Nemčiji. m n m i T/Sgt. Joseph Bukovec, sin Mr. in Mrs. Jakob Bukovec, 22070 Ball Ave., Euclid, O. je prišel s častnim odpustom domov iz Kalifornije. Služil je Strica Sama 4 leta in 9 mesecev. j Razne drobne novice iz i j Clevelanda in te j okolice Novi uradniki— ; ^ Društvo sv. Kristine št. 219 j KSKJ je izvolilo za prihodnje le-| to sledeče uradnike: Predsednik i Math Tekavec, podpredsednik : Frank Pike, tajnica Terezija Zdešar, 20601 Arbor Ave., Euclid 19, O., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Helen Kosten, s t o 1 o r a vnatel jica Mary oKlman, zastavonošinja M. Ko!-man, nadzorni odbor: Theresa Potokar, Mary Unetič, Matt In-tihar; zdravniki: dr. Skur, dr. Oman. Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach. Seje «6 vsako 2. nedeljo v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti. Pobiranje asesmenta— Tajništvo SND na St. Clair Ave. naznanja, da vsi tajniki in tajnice, ki pobirajo asesment v tem domu, bodo istega pobirali za december v sredo 26. dec. Članstvo je prošeno, da to upošteva in poravna asesment za leto 1946. Vabilo na sejo— Podružnica št. 6 SMZ vabi na sejo v nedeljo 23. dec. ob 1. popoldne v šolo sv. Vida. Vsi člani naj se gotovo udeleže. Druga obletnica— V soboto ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša ža pokojno Mary Markovich v spomin 2. obletnice njene smrti. Mestna hiša lu> zaprla— Clevelandska mestna hiša ne bo poslovala v pondeljek 24. in 31. decembra. Tako je odločil župan Burke, ki hoče dati mestnim uslužbencem nekaj več počitnic in sicer od sobote pa do srede. Tretja obletnica— V petek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega Johna Peternel v spomin 3. obletnice njegove smrti. Več plače dobijo— S 1. januarjem dobi 2,900 mestnih uslužbencev priboljšek pri plači. Povišek bo znašal na leto $350,000. Odobrili Lauscheta— Guverner Frank J. Lausche je dobil prvo odobritev za ponovno izvolitev guvernerjem v okraju Cuvahoga. Včeraj ga je namreč odobrila demokratska organizacija 6. varde. Važna j a noco i— Po cerkveni pobožnosti nocoj bo važna seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Članice naj prinesejo darove za cvetlice in tudi za cerkveno platno, da se plača dolg. Ob tej priliki lahko odda-ste tudi dar za slovenske begunce, katere niste darovale v zadnji kampanji. A'a glavno sejo— Nocoj, točno ob sedmih, bo i glavna letna seja društva sv. Jo-| žefa št. 169 KSKJ v navadnih prostorih, članstvo naj se iste I udeleži v rekordnem številu. Izredna vaja— J Nocoj ob 7:45 bo izredna va-| ja za članice Baragovega zbora j in sicer bo vaja v cerkvi sv. Vi-da. Naj nobena ne zamudi te | vaje. Matere so prošene, naj na to opozorijo svoje hčerke. -o- Poškodovana križarka se je obrnila nazaj London. — Ameriška križarka, ki je vozila domov vojaštvo, : je bila v viharju na Atlantiku • močno poškodovana. Obrniti ■ se je morala nazaj proti Angli- • ji ?a popravila. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 295 Thurs., Dec. 20, 1945 Svoboda vere Saj vam je znana zgodba trmoglave ženske, ki je dokazovala možu, da je polje postriženo in ne pokošeno. Ko jo je,mož zagnal v vodo, je še vedno kazala z roko, da je postriženo. Podobno je s tajnico Slovenske ženske zveze. Že zopet beremo izpod njenega peresa v "Amerikanskem Slovencu," da je v Sloveniji vera svobodna. Jugoslovanski škofje so rekli v svojem pastirskem listu, da je v Jugoslaviji tako razmerje države do Cerkve, ki se samo po imenu loči od preganjanja. Ameriški škofje so prejšni mesec v svoji skupni izjavi povdarili ta preganjanja, in pri tem posebej imenovali Slovenijo. Tajnica "katoliške" organizacije vsemu temu na kljub širi misel, da je vera v Sloveniji svobodna. In na kaj opira svojo trditev? Tam nekje v starem kraju je neki bivši organist. Ta sam pove, da ima dve hčeri partizanski terenki. To se pravi v komunističnem jeziku dve komunistični zaupnici na terenu. Ker ta bivši organist pravi, da je vera svobodna, gospa iz Jolieta to oznanja svetu. Kaj boste vi izdajalski škofje proti partizanskemu organistu! Pa smo brali, da je tudi neki clevelandski zastopnik in zago-vornik pravice razlagal na shodu "naprednega," SANSa, da je v Sloveniji vera bolj svobodna kot v Ameriki. Na koga se je on naslanjal? Mislimo, da se ne motimo, da je bil njegov evangelist sam predsednik ljubljanske vlade komunist Kidrič. Torej gotovo avtoriteta prve vrste, ki ji mora izkušen pravnik verovati. Nikogar ne mislimo spreobračati. Kjer je postriženo in ne pokošeno je vsaka beseda bob ob steno. Kjer je avtoriteta človek, ki mu je po Adamičevem vse pripisati, tudi zločine, kadar gre za komunizem, tam se dokazovanje neha. Naslednjih besed ne pišemo torej za spreobračanje, ampak samo kot preprosto razlago, kaj je razumeti pod svobodo vere. Cerkev ima po naravi svojega opravila pravico do take svobode, da more nemoteno učiti svoj nauk, voditi vernike po svojih zapovedih in opravljati bogočastje v smislu svojega nauka. Da more Cerkev vse to vršiti, mora imeti duhovščino. To mora vzgojiti v svojih zavodih. Zato so verniki za take zavode prispevali in njih obstoj z raznimi ustanovami zagotovili. — V Sloveniji je partizanski režim te zavode in ustanove Cerkvi enostavno vzel. Vzeli so gozdove verskega zaklada, vzeli Baragovo semenišče, vzeli zavode sv. Stanislava. Vzeli so to brez odškodnine, ali po domače govorjeno, Cerkev so oropali. Tako so Cerkvi vzeli ali vsaj silno omejili možnost vzgoje duhovnikov. Ali morda gospa iz Jolieta vidi svobodo vere v tem ropu? Naravno pravico ima dalje Cerkev, da vzgaja mladino v katoliškem duhu. V Ameriki ravno v ta namen katoličani toliko žrtvujejo za svoje katoliške šole. V Sloveniji je sedanji režim vzel redovom prav vse katoliške zasebne šole in jih kratkomalo podržavil. Ali je morda v tem tista svoboda vere, ki jo vidi clevelandski razlagalec postav in smatra za večjo kot v Ameriki? Cerkev se je vedno bala, da bi poučeval katoliška mladino učitelj, ki je druge vere ali pa sploh nobene nima. Vedno se je zavedala, kako lahko se vpliva na dovzetna otroška srca v dobrem ali v slabem smislu. Danes more v Sloveniji poučevati otroke Katoliških staršev tudi musliman ali pa človek, ki bo otrokom dopovedoval, da ni Boga. in tako podiral, kar so starši in Cerkev s trudom zgradili. Da, to je svoboda brezverstva. Toda ne govorite o svobodi vere in verske vzgoje, če država otroka s silo požene v tako šolo in ga izpostavi nevarnosti, da že v otroških letih vero izgubi. Ali misli kdo, da more pouk verouČiteJja, ki morda še more v tako šolo kako uro na teden, res izruvati ljuliko, ki jo je brezverski učitelj vsejal v otrokovo srce? Ta boj za šolo ni nič novega. V vseh modernih preganjanjih Cerkve naletite na isto vprašanje. To je boj za vzgojo otroka in s tem za krščansko življenje, brez katerega je prazno govoriti o veri. V Jugoslaviji se danes ta boj odigrava med komunizmom, ki je zmota, in med vernim ljudstvom, ki se bori proti tej zmoti. Če škofje ne bi videli važnosti tega vprašanja, bi bili pač nevredni tega imena. Rekli smo, da je treba duhovnikov in da je treba te vzgojiti. Če se Cerkvi vzame ta možnost, je zadeto tudi bo-gočastjfe, ki ga v katoličanstvu ni brez duhovništva. Kdor hoče udariti Cerkev, jo udari vselej pri duhovništvu. Ni tako važno za komunista takoj zapreti cerkve. Te se bodo prej ali slej same zaprle, če ne bo duhovniškega naraščaja. S tem je v zvezi tudi vzdrževanje duhovščine in cerkva samih. Kakšen namen so imela cerkvena posestva? Bila so prav za to vzdrževanje. Vzeti -ta posestva, se pravi vzeti jih bogočastju. Res bodo skušali verniki to nadomestiti, toda rop Cerkvenega premoženja ima jasen namen zadeti tudi bogočastje. Ni tedaj vsa svoboda vere že v tem, da partizanske bande ne razženejo vernikov, ko so pri maši. Treba je gledati obenem na celo vprašanje. To načrtno oviranje bo-gočastja je gotovo proti svobodi vere. V partizanstvu se je vleklo vsa leta napadanje duhovščine kot rdeča nit skozi vsa njegova dejanja in nehanja. To ni nič čudnega. Med ideologijo komunizma in krščanstva je nepremostljivo nasprotje. Odtod umori tolikih slovenskih duhovnikov, odtod tisto zmerjanje z izdajalstvom, če so duhovniki nastopili proti komunističnim tendencam partizanstva. Katoličan ne more nikoli pozabiti, da ni kato- liške vere brez škofov in duhovnikov. To ve tudi komunist, ki je odpadel od krščanstva. Zato gre v boj najprej proti njim. Kidrič govori v svojem napadu na škofovski pastirski list, da ni bil noben duhovnik umorjen, odkar je Slovenija osvobojena. Slovenija še vzdihuje pod jarmom komunistične diktature in torej ni osvobojena. Če bi Kidrič tako mislil, bi imel prav. Toda na drugi strani vemo prav natanko, da so Kidričevi ljudje po Dolenjskem morili duhovnike še takrat, ko je on sedel v Ljubtjani že kot predsednik. Poprej pa se je celo morilo prav na njegov ukaz. Toda predsednik vlade v Ljubljani lahko mirno laže, ker ne sme nihče ugovarjati. Tudi tam, kjer vera ni svobodna, bo Cerkev seveda skušala živeti in voditi vernike, kakor bo pač mogla. Porabila bo za to vsa možna sredstva. Če bo treba, bo šla tudi v katakombe. Duhovščina bo storila vse, da more delati naprej tudi v najtežjih okoliščinah. O vsem tem ne dvomimo. Vemo pa, da je delo Cerkve silno otežkočeno, kjer ne uživa svobode, ki ji gre po naravi. Zato dvigajo škofje svoj glas proti preganjanjem. Doslej menda še noben preganjalec Cerkve ni rekel naravnost, da preganja. Še vsak je našel drugačen izgovor. Vsak preganjalec je rekel, da ima prav in da je Cerkev kriva. Ali ne bi bilo skoro preveč pričakovati ravno od Kidriča, ki je pomagal oropati Cerkev v Sloveniji, da ne bi zagovarjal svojega ropa? — In "tudi-katoličani" v Ameriki verjamejo njemu, ne škofom! Take katoličane svobodomiselci res upravičeno imenujejo katoliške backe. EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA zveza v Ameriki Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 65. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do $100 pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: PRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: ANTON RUDMAN. 719 E. 157th St., Cleveland, O. Prvi podpredsednik: PRANK J. MACEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. Drugi podpredsednik: JOSEPH LUKZ, RFD 1, Box 528, Niles, Ohio. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron 1, Ohio. Blagajnik: JOSEPH SHEGA, 207—23rd St. NW., Barberton, Ohio. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 16007 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio. Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1155 E. 58 St., Cleveland 3, Ohio. Tretji nadzornik: ANDREW MAČEK, 15810 Trafalgar Ave., Cleveland 10, Ohio. FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: MATT INTTHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, Ohio. Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, Ohio. Tretji odbornik: FRANK BRANCEL, 1246 E. 59 St.. Cleveland 3, Ohio. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovensike Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron 1, Ohio. Cenjeni člani Slovenske moške zveze! « Kampanja Slovenske moške zveze za novo članstvo je že blizu zaključka in ob tej priliki se v imenu glavnega odbora zahvaljujem vsem, kateri ste pridno agitirali in pridobili kaj novega članstva v tej kampanji. Zahvaljujem se v imenu gl. odbora vsem uradnikom podružnic, kateri ste tako požrtvovalno delovali skozi celo leto za napredek podružnice in naše organizacije. . Novoizvoljenim uradnikom podružnic, kateri ste bili /in še boste izvoljeni na sejah ta mesec, pa želim obilo uspeha v prihodnjem letu in upam, da bo vsak ob nastopu svojega urada tako poprijel, da bo koncem prihodnjega leta lahko z veseljem pogledal nazaj in pokazal lep napredek pri podružnici, tako v članstvu kot tudi financi. Z veseljem, katero pride za nas Slovence v božičnem času, pa nikakor ne smemo pozabiti na naše slovenske rojake v starem kraju, kateri tako nujno potrebujejo naše pomoči v vseh ozirih in naša sveta dolžnost je, da jim pomagamo ka-| kor pač vemo in znamo. Želim vam vsem skupaj ve-'sele božične praznike in srečno novo leto. Vincent H. Lauter, gl. tajnik. Iz urada predsednika Slov. moške zveze Vsem uradnikom podružnic kakor tudi splošnemu članstvu Slovenske moške zveze v opomin pred zaključkom leta 1945. Le še nekaj dni in zatonilo bo zopet eno leto. In zopet bomo delali in dajali račune od vsega kar smo in kar bi morali pa nismo storili v preteklem letu. To mislim, kar se tiče našega javnega delovanja, bo treba sedaj dajati račun. Prav vsi bomo odgovarjali, ravno tako jaz vam, kakor vi meni. Torej bratje, člani Slovenske moške zveze, kateri ste v preteklosti in tudi v tej kampanji kaj storili v prid svojih podružnic, vam v imenu organizacije izrekam najlepšo zahvalo. Ketri ste pa malo ali pa celo nič storili v preteklosti, vas pa še enkrat opominjam, da pridobite vsaj sedaj, zadnje par dni vsak nekaj novih članov in sicer v oba oddelka. Torej, bratje .stopimo na delo vsaj teh par dni še, da ne boste ob zaključku leta žalostno samevali. Zato pa le moško in s korajžo na delo vsi za novimi člani. Pokažite, kaj se da z dobro voljo napraviti in enkrat v januarju 1946 pa bomo imeli skupen zaključek kampanje. Kje in kdaj se bo to vršilo, bo že o pravem času poročano. V svoje novoletne resolucije vključite tudi to, da boste v prihodnjem letu imeli vsi svoje asesmente redno plačane, potem tudi, da se boste bolj redno udeleževali sej in da bo vsak izmed vas pridobil vsaj enega novega člana na mesec v prihodnjem letu. Bratje, bodite si dobri in prijateljski med seboj, bodite vzgled drugim in razširjajte lepo ime S. M. Z. tudi med druge naše rojake, kar bo pač lepo za vas in celokupno organizacijo. Deluj mo v bratski slogi in tako nam bo tudi uspeh zagotovljen. Nikakor ne smem pozabiti omeniti tudi mojih obiskov pri posameznih podružnicah tako v Clevelandu kakor tudi izven mesta in izven države. Zahvaljujem se vsem možem, ženam, fantom in dekletom za tako prijazen sprejem, kamor sem prišel. Hvala vam za vso prijazno in velikodušno postrežbo. Zagotavljam vas vse, da mi bo vse to ostalo v najlepšem spominu, še enkrat iskrena hvala vsem skupaj in za vse. Bog vas živi! Končno pa želim vsem prav vesele božične praznike 'in srečno ter zadovoljno novo leto 1946. Ostajam z bratskim pozdravom vam udani, Anthony Rudman, gl. predsednik. Mladini SDZ na St. Clair ju Vsako leto je priredila Slovenska dobrodelna zveza skupno božičnico za mladino, na katero so bili vabljeni vsi otroci iz St. Clairja, Collinwooda, Euclida in Newburgha, ki spadajo k SDZ. Toda, ker letos tega ne bo, bomo imele pa posamezne skupine božičnice ali Christmas party. Tako bodo imeli St. Clair Jolly Hustlers svoj party v petek 21. decembra ob pol osmih v Slovenskem narodnem "domu na St. Clair Ave. in sicer v sobi št. 1. Na ta party so vabljeni vsi otroci, ki so člani SDZ katerega koli društva, ki zboruje v SND na St. Clair Ave. Kateri se želi pridružiti "gift exchange," na.j prinese darilo za 50 centov vrednosti. Vsako leto imamo prav veselo zabavo in mladina je prav zadovoljna. Vse potrebno preskrbi nadzornica iz Zvezine blagajne in zato je za otroke vse prosto. Iver pa naši otroci tega ne bodo čitali, ker .je pisano v slovenščini, prosim starše, da jim povedo in jih pošljejo na to otroško veselico in če vas veseli, pridite tudi starši z njimi. Ste jako dobrodošli. Vaši otroci bodo v dobrih rokah, če pridejo tja.' Torej vsi na st. clairsko veselico Jolly Hustlers SDZ. Pozdravljeni, Rose Erste, nadzornica. Ob društveni 30-letnici Cleveland (Newburgh), O. — Precej časa je že minilo odkar sem se zadnjič oglasila v javnosti. Mislila sem si, da v času vojne, ko ni bilo skoro kaj dobrega poročati, da je bolje, da molčim. Saj smo itak samo drug drugemu tožili svoje težave. Mislila sem si, ko bo vojna končana, bom pa že kaj bolj veselega lahko poročala, kar vsak tudi najrajši čita. Pa vse nekam tako izgleda, da tudi sedaj še nismo dosti na boljšem. Če je glede tukajšnjih razmer nekoliko boljši, pa vsak dan dobivamo žalostna poročila iz naše rodne zemlje, katero še vedno ljubimo, kot svojo zibeljko. Pa ne samo žalostne, ampak tudi grozno novice lahko sklepamo iz raznih pisem. Kajti tam je bila grozna zmešnjava, kot pred sodnim dnevom. Kdo bi si mislil, da se v človeku skriva taka zver. j Kar misliti si ne morem, kaj vse , so prestali naši sorodniki, prija-I telji in znanci, pa ko bi bilo vsaj | sedaj, ko .ie vojne konec, tudi ' njih trpljenje končano. Tako bi vsaj tisti, ki so ostali doma, I imeli kako upanje na boljše čase. Toda, v položaju, kot .je sedaj tam, ko se je brat dvignil zoper brata, sosed zoper soseda, se ne more kar tako hitro vse urediti v mir in v složnost. Mi tukaj sploh ne moremo pravilno soditi in mislim, da nam je sploh nemogoče zagovarjati ali obtoževati eno ali drugo stran. Vsi pa vemo eno, da je vladal tam strah in groza, da gre še nam tukaj, ki samo beremo o tem, skozi mo-zek in kosti. Edino to vemo, da so bili in so še tam vsi reveži, ki željno čakaj o "naše pomoči. Zatorej, le pomagajmo jim, kjer le moremo in nikar ne vpra-šujmo — kdo in kaj. če je lačen — mu daj jesti, če potrebuje obleke — ga obleci, če je žejen — daj mu piti. Tako je učil Kristus, ko je rekel, cla bo po tem sodil vesoljni svet. Potem je to gotovo po volji našga Stvarnika, kateri bo nekoč tudi naš sodnik. Prav za prav sem danes namenjena napisati nekaj o slavnosti društva Sv. Rešnjega telesa, katero že 30 let vrši vse hvale vredno delo v fari sv. Lovrenca v javnem in duhovnem življenju. Društvo je bilo ustanovljeno po kanoniku Omanu 17. decembra 1915. Ves čas je lepo napredovalo v slogi za korist fare in članic, tako da lahko danes članice s ponosom in veseljem pogledajo nazaj v preteklost. Slav-nost se ne bo vršila s kakšnim javnim hrupom, ampak le tiho v duhovno korist. Na 17. ta mesec je bila darovana sveta maša za vse umrle članice, katerih .je 80, če se mogoče katere duša še očiščuje'v vicah, da bo po naših molitvah čimprej rešena. Na 20., 21. in 22. pa bo v cer kvi tridnevnica, da se tako članice lahko pripravijo za sloves nost, ki bo v nedeljo 23. decembra pri sv. maši ob 7:15, ko bomo imele skupno obhajilo in po^ poldne ob dveh pa bo sprejem novih članic, kar bo gotovo nekaj lepega in pomenljivega. Po blagoslovu in cerkvenem.opravilu se bomo pa podale v cerkveno dvorano, kjer bo malo programa in tudi kaj za prigriznit. Vse Članice ste prošene, da se gotovo vse udeležjte te proslave naše 30 letnice in prav tako tudi popoldne in vsaka naj pripelje, če je le mogoče, vsaj eno novo članico. Zbirale se bomo ob 1:30 v cerkveni dvorani, kjer bo tajni ca vse zapisala in potem se pa skupno podamo v cerkev k blagoslovu. Prošene so vse zavedne žene in dekleta, da pristopijo v to društvo. Dolžnost vsake dobre matere je, da skupno deluje, saj ni nič tako težkega, da bi Se ne moglo storiti. Vedite, da to društvo deluje za kras naših oltarjev. Stopite v naše vrste in pomnožite češčenje Svetega Rešnjega telesa, tistega, ki bo nekoč vaš sodnik. Kako lahke nam bodo stopinje pred sodni stol tistega, katerega češčen.ie smo po-množevali na zemlji. Poslušajte glas iz tabernaklja, ki nas kliče: Pridite in jaz vas bom poživil! Na našo slavnost pa so vabljene tudi članice Oltarnih društev iz sosednjih fara, saj eno popol-.dne si bo že menda vsaka lahko odtrgala od doma, čeprav je mrzlo, a vedite, da imamo pri nas gorko cerkev in tudi dvorano. Tu se bomo lahko tudi marsikaj pogovorile za bolj skupno de'ovanje. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem članicam zveze Oltarnih društev. Na veselo svidenje! Apolonia Kic. -o- Na otoku Kuba se nahaja najstarejše vseučilišče v Ameriki, ki je bilo ustanovljeno leta 1728. Če verjamete Bil sem tedaj prvič šjem lovu in neznansko se ; vse dopadlo. Taboriščni praznike. Saj je bila z» * , * nišijo njegova oblačil1110'' • že za ca j haste hlače, . vso tazahmašno oblek0, • : Ko smo tako obrali ue «k s kovih štorov in žlaj1^ Jtt, je mojster rekel: "!'aI y -!!'l ?ale pa ti vzemi iz Pastl']1(j 1 a . cla je že čisto morto, ^ iv0j pametno, Če ga Prinl6L ^ . komat. Včasih se živ»'^( . Ime in te začopati za P1* ] . koli tega." ■ , ;ira Vzel je past z "3 ie, 1 pomolil s polhom vl'e ' v !i i • nja prema polha je ;20 i zadnja z dolgim rep^j i^ • molela ven. Vzel se111 ^ % ij g • v levo roko, odprl vZ"'.'^ • nico sem pa prijel P0^: ti s ■ da ga lepo in pripor : gnem ven. živalica Je^, : zala v pasti in niti g^j' , , i ko sem odprl past. j j ^ : izvlečem iz pasti, ž'v;1 j„ ^ • ma vstane od mrtvi'^r 1 skončno zahvalo 111 .() r( ^ ■ hvaležnost, da sem } $ 1 ujetništva, ,se bli.sk°v't ^ ;> • ter me poprime za Prj\'0 % ^ > je zdelo, kot bi mi k k ^ ' kakega pol ducata ^f m ■ Se reče, saj živalic8, r; : , mislila nič' hudega "^jža] i morda samo preblaJ? jtj «|l>< mi v globoki hvaležni in ' roko. Prvo, kar sem '^W 1 nih razmerah storit1; >■ 5< ;»je ■ da sem se iz globoč1' ^ • grla zadri in zatuli1- y | o ^ • pa otresal z roko, ^ pf -'i]0 ■ diplomatskih zvez 1 ^ - Skakal sem in plesali* ^ s pa mislite, da sem sem prosil in m°.1 , h. zal, da komaj zadr^fi;1'! solze. No, tedaj se^a da že res smilil M ker ustavil je moj0,.je t >3 delala velike kolob» ku s polhom, prije! .;nii' | &fo ' za glavico, malce s1' % j' prst je bil osvoboje'# ie . "Kaj te nisem uC! 'J* i ^ živalico za vrat," '* *>< V ster Matevž. "K^ /V boš, ki te takale užene." t ]7r{ ^ Jaz sem pa Piha! V p»' .J pregnal bolečino, K t I posebno huda. " vle ustrašil nenadne P*^ \ 1 ve, kot bi me pa 1-es Novo življenje POVEST Spisal JOSIP KOSTANJEVEC Pa je?" ,a ol s ri je večkrat zahajal v gili !?" Seznanil se je z razmeri Jll(lmi, ki niso na dobrem , kakor sem slišal. In s |.roji 1 'iudmi je d'ostiikrat igral pob 40 v noč po predmestnih | -•lic jft. Ne bo dobro, vam fV" [»¥ Jie je Jakob?" del« win j i vozi, tam doli je še jtora ' kancem. Stopi k njemu avfl 'JVej mu. Jaz bom gledal na j ^Sii!1 vo;Z. a preV;Zemi njego- ,a iz 5tasi je stopal Jakob poleg niJf 1 nekam zamišljen je ;e1,1 '^č mu ni bilo prav že da-reč' %traj. Oče je bil odšel a 11 ^dsinočnjem v mesto po i $ ivkih, kakor je rekel, a da-stf", !jutraj ga še ni bilo domov. ^ J'»ko je bilo dela pri hiši, fjfcar ne, ki bi se ga bil o-e ^ ' Le nerad in samo za-«s r<'('a Je šel danes od doma. ..0 ,so ga mučile nerazločni Hodil je po ozki, ve-j.'p ' se brvi čez veliko, kalno, ^ia prav do brvi naraslo ejO Ko je bil na sredi, je irjC< 4 voda pljuskati čez brv ^ ^ie segala do gležnjev. . . ! V '5l1 se je, da bi si privihal jjidi j.a namesto hlač je prijel , t» mrzlih, otrplih rok, ki jen J'^e iz vode. Naglo jih je jt>' l'l!'> zazeblo ga je do dn# Hotel je naprej, a voda i ■ jn: .'^čala pred njim, da sej: , 5 '' ustavila noga. Ozrl se je ,v 'in videl, kako so se one . ni J 2oPet hipoma prikazale iz 3ffJ '.ter se oprijele brvi. Za je prikazala bleda in »'1 Fa glava. Spoznal je ; f Mojega očeta, ki ga je tako žalostno in obup-. I". 4 so se mu začeli jeziti i '?', Tačas se je pa začela zif ' r'v tako neivarno, da ni. . ','zt /&Sa pomišljati. Voda jo , L rj „ a^a izp'odnesti vsak hip. i ' ?ii napel zadnje moči, da ; 'ju '> a noge so mu bile trd- i ,1 gdenjene na brv in po- i tjj}c i^a onemogle v kolenih, i ,jl>i ^'P je izginilo vse izpred je zbudil se je. A strah ; jiitf1 t,, ^a je navadno sleherna k jCit> sleherni pojav, videl 3> več, kakor so videli . |. tl danes je ležala mrena 3 j ^eS°vih oečh, srce je bilo L b/^tto in ni čutilo kakor ^ jt . • Jakob, čuj!" se je oglasi, J njega debel glas. ^il se je Jakob iz svoje-, Ki^ ^ila in pogledal njega, ■r^ k ogovoril. ^ hočeš, Miha?" ,)• hočem? Pusti meni i ' sft C|' Poženem jaz naprej. Ti j, Pi tja gor proti domu kaj se je zgodilo." O1 Se Je zgodilo?" je iz-e i hlastno ii plašno. In? ^ Je skomignil z ramami ni * Počasi: .p* I)).1 ^si slišal, da je zvonilo ii,J JJ uro? Nekdo je moral >' je zagnal bič od sebe "1 'tir nj*ve Ravnike | ! 0,ti vasi. Ničesar ni vi-llji i j ^-esar ni slišal, samo te-td in tekel, dokler ni stal H j, ii'1 t1] v°jo rojstno hišo. ^ ^ Je v vežo, tam ni bilo ' T1' Od tam je šel v izbo fecial po njej. Pa tudi l-^1 bilo nikogar. Pregledal soibe in shrambe: povsod j , nI L -le neki mati?" je vpra- 11 Nasno. j Ko je stopil zopet na prag, ' je zagledal gručo žensk in ot-- rok, ki so stopali za vasjo nav-t zdol. Na sredi so bili nekateri i možje, a za njimi je stopala I njegova mati sklonjena in kr-l čevito ihteča. Naglo je stopil k njej ter jo prijel za roko: • "Za Boga, mati, kaj se je zgodilo?" Pogledala ga je topo, kakor ne bi razumela njegovega vpra- i J sanja. A tedaj je že zagled'al na nosilnici svojega očeta. Klo- ; nila mu je glava nizko na prsi in krčevito se je streslo njegovo telo. Prijel je mater pod pazduho in stopal ž njo navz- • dol proti cerkvi in pokopališ- ' ču. Možje so odložili truplo v ' mrtvašnico in množica se je ] počasi razšla. Mati in sin sta i 1 padla pred mrtvecem na kole- j ca in molila sta dolgo, dolgo. . . "Kaj se je zgodilo?" je se- J daj vprašala mati sina, kakor ( on prej njo. j A ni ji vedel odgovoriti, raz- j .imel je pa takoj, da ga je s f tem vprašanjem zadela druga t nenadna in nepričakovana ne- ( sreča. Preveč je bilo naenkrat! 1 A premagal se je šiloma, rahlo je prijel mater ter jo odve-dtel proti domu, kjer jo je položil na posteljo ter jo objel, j Proti večeru je prišla v Grib- j Ije sodna komisija. Gospodje j j so dognali, da je Damjana na j poti prati domu zadela kap ter >c da ni govora o kakem hudodel- £ stvu, dasi je imel na temenu \ prebito črepinjo, skoro goto-!7 vo od padca na oster kamen, i i Pokopali so ga takoj potem in ' t žalostno so plakali zvonovi v | i lep pomladni večer. Jakob je prosil zdravnika, I naj gre ž njim domov. Pre- j jledal je mater in jo preiskal. j A ko je potem odhajal, je rekel I Jakoibu: i "Stara je že in zdaj jo je; zadelo še to. Pripravljeni mo-; rate biti na vse. Jutri pridem zopet in prinesem zdravila s seboj." Prišel je drugi dan in pri-' šel je še večkrat. Toda osmi dan ni prišel več; starka je že j tačas ležala na črno opremi je- j nem odru z malim razpelom mecl trdno sklenjenimi prsti in se ni več ganila. Pokopali so jo zraven moža. Jakob je ostal popolnoma sam na vsem širokem svetu. * II. Ko se je Jakob nekoliko potolažil po toliki izgubi, je trdno sklenil, da se hočse poprijeti gospodarstva z vsemi svoji- J ni močmi cer da hoče gospoda- j . iti resno in vzorno. Obšel je j ,'cčkrat svoje polje in travnike, j precenil hišo in vrt in vinograd i — preračuni! dohodke in stro-1 ške ter .je bil nazadnje zado- j voljen s svojim pregledom in j proračunom. Posestvo sicer ni j bilo cisto, precej dolga .je bilo i na njem, a z resnim in vztrajnim delom se bo dalo vse popraviti, se bo dalo v nekaj le-tiih razbremeniti in bo eno najboljših v Gribljah. Po Jakobovih žilah se je pretakala dobra in zdrava kri, njegove roke so bile močne in krepke, njegovi možgani so mislili jasno in določno. Zraven je bil odločen in trden v svojih sklepih, prav rojen za dobrega gospodarja. V nekoliko dneh se je imela vršiti pred sodiščem zapuščinska razprava, tedaj bo popolnoma na jasnem in s krepko roko bo porinil svojo ladjo v valove novega življenja. . . (Dalje prihodnjič). -o-- Ropot v zaprtem prostoru je | veliko bolj nevaren za sluh kot j na prostem. Faeroersko otočje Faeroersko otočje, po naše bi rekli Ovčji otoki, leži na pol pota med škotsko in Islandijo. Vseh otokov je 24, med katerimi je pa samo 17 obljudenih. Ker so popolnoma goli, brez drevja, narede žalosten vtis na tujca, ki je navajen na širne zelene travnike in gozdove. Kjer je le majhna zaplata s travo poraščenega sveta, stoji že nekaj hiš Ljudje se preživljajo z ribolovom in ovčjerejo. Nekoliko jim ■ vrže tudi nabiranje jajc in puha ; ptičev, ki jih je na stotisoče. Pr- f vi naselniki so se naselili v 9. 1 stoletju iz Norveškega, ko so bi- 1 li še pogani. H krščanski veri J so jih izpreobrnili irski menihi. V majhnem selišču Kirkjubour- ^ Froyar je bil škofovski sedež, i Hiša, v kateri so stanovali škof- r je, stoji še danea in je nad 800 I let stara. Zgrajena je iz debe- 2 lih hlodov, ki so od starosti vsi 3 počrneli. Največji prostor v nji je kuhinja z velikanskim og- t njiščem. Zelo lepo so izdelani i podboji vrat. Blizu škofije sto- t ji do strehe zgrajena cerkev v ^ gotskem slogu. Začel jo je gra- i d iti v 16. stoletju škof Eleander v Preden jo je pa pokril, so ga s protestantovski reformatorji, ki t so s silo zatrli katoliško vero, x ubili. Cerkev je iz granita in še do danes ji zob časa ni mogel blizu, čeprav je brez strehe. f Glavni kraj Thorshaven leži na največjem otoku in ima 2900 prebivalcev. Hiše so večinoma lesene, samo nekaj malega jih je zgrajenih iz betona. Kar je pa prav starih, so iz granitnih plošč, ki so kar neobdelane postavljene druga vrh druge. Vse špranje so pa zadelane z mahom. Veliko hiš je še pokritih z rušami. Cerkev, ki služi raznim protestantskim sektam, je tudi lesena. Katoličani, katerih je 35, imajo lepo, precej ve-j liko kapelo v samostanu "sivih sester." Zanje skrbita kar dva duhovnika, ki sta Holandca. Po-p;vej sta stanovala v neki za- j sebni hiši, sedaj pa v ličnem le- i senem župnišču, ki stoji za sa- < mostanom. Sestre imajo zelo ob- j iskano osnovno in gospodinjsko x šolo, na kateri je pa samo pet { katoliških otrok. Faeringi, kakor se otočani i-menujejo sami, stoje na visoki stopinji omike, čeprav so čisto preprosti ljudje. Vsaka hiša ima knjižnico in vsak gspodar si šteje v čast, da jo po možnosti pomnoži. V Thorshavnu je tudi muzej, v katerem zavzema največ prostora zbirka ptičev. Blizu muzeja stoji kar čeden "prosvetni dom,", v katerem kažejo tujcem, ki obiščejo otoke, narodne plese. Plešejo v narodni noši, pa brez godbe. Plešejo kar po starih napevih. Za petje skrbe plesalci in plesalke same. Zalivski tok oddaja otočju toliko toplote, da srednja toplota ne presega 6 stopinj. Celo ppzimi pade temperatura redko pod 3 stopinje pod ničlo. Kadar pa veter brije, pa je navzlic temu celo v poletnih mesecih hud mraz. Nerodna pa je ta okoliščina, da veter skozi vse leto brije. -o—-- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. -o- sP : P£ACETfME yMtVFACTUf?m NEEDS USED ČOtimUE ; SAVWO EVERY DROP To HELP SPEED UP PRODUCTION OF FACKAbEMD LAUNDRY SOAP AND OTHER WWS YOU WANT- You saved used cooking M for war needs, - continue savlnf it H help f uft«J.r end your family retain the peacetime plenty tf America. J B-17 bombniki, ki so doslužili sedaj čakajo odrešenja v pustinjah bliža Walnut Ridge, Ark. Vse te bombnike bodo 'razbili in oddali v staro železo. Kar 'je delov še robnih, jih bodo shranili a ostalo pa bo za star in o. , Naši begunci Spodaj prinašamo imena be- - guncev, ki so bežali pred ko- - munističnim terorjem iz svoje - domovine. Vsi ti se nahajajo - sedaj na Koroškem. Navaja- 5 mo kraj, odkoder so doma, ime t in priimek ter leto rojstva. GORENJCI na Koroškem i i (Nadaljevanje) Iz vasi CERKLJE so sledeči: šimnovec Ivan, 1928 šimnovec Mana, 1898 Verbič Ana, 1938 Verbič Andrej, 1930 Verbič Anton, 1943 Verbič Ciril, 1933 Verbič Franc, 1939 Verbič Janez, 1896 Verbič Ivan, 1928 Verbič Ivana, 1936 Verbič Jože, 1932 Verbič Ludvik, 1929 Verbič Marija, 1901 Verbič Marija, 1926 Vombergar Ana, 1933 Vombergar Antonija, 1926 Vombergar Cilka, 1924 Vombergar Franc, 1889 Vombergar Franc, 1930 Vombergar Frančiška, 1939 Vombergar Janko, 1929 Vombergar Jera, 1901 Vombergar Jože, 1932 Vombergar Mana, 1901 Vombergar Marija, 1898 Vombergar Marija, 1927 Vombergar Mirko, 1923 Vombergar Zofija, 1923 Vrhovnik Frančiška, 1918 Vrtnik Janez, 1907 Vrtnik Janko, 1931 « Vrtnik Marica, 1908 Vrtnik Manca, 1934 Vrtnik Pavla, 1937 Zarnik Julija, 1928 Zamik Marija, 1924 Zarnik Stanislava, 1929 Zavrl Cecilija, 1940 Zavrl Frančiška, 1903 Zavrl Janez, 1906 Zavrl Ivan, 1938 c Zavrl Marija, 1911 Zavrl Marija, 1939 Zorman Angela, 1925 Zorman Antonija, 1928 • Zorman Franc, 1898 !■! Zorman Franca, 1921 Zorman Jera, 1930 Zupane Ana, 1934 i Zupane' Angela, 1925 Zupane Franc, 1936 Zupane Janez, 1927 Zupane Marija, 1920 Zupane Marjeta, 1894 ; Zupane Pavla, 1923 , Zupane Vincenc, 1897 žnidar Janez, 1905 Žn.idar Janez, 1936 Žnidar Ivana, 1903 žnidar Ivana, 1913 žnidar Pavla, 1936 žumer Franc, 1918 Iz HOMCA so sledeči: Nahtigal Malči, 1943 Nahtigal Maks, 1915 Nahtigal Maks, 1943 Nahtigal Marija, 1921 Nahtigal Pavla, 1895 Nahtigal Tilka, 1927 Nastran Demeter, 1930 Pahor Justina, 1890 Pahor Jože, 1888 Pahor Majda, 1931 Pirnat Francka, 1912 Pirnat Janko, 1941. Pirnat Jože, 1913 Pirnat Milena, 1936 Pirnat Francka, 1927 Polakov Aleksander, 1904 Ravnikar Francka, 1912 Ravnikar Francka, 1940 Ravnikar Janez, 1913 Ravnikar Marija, 1941 Rode Andrej, 1892 Rode Anton, 1930 Rode Franc, 1934 Rode Francka, 1892 Rode Francka, 1929 Rode Marija, 1884 Rode Mara, 1923 Rode Vinko, 1932 Sedej Julija, 1885 Sedej Marijana, 1895 Slabič Franc, 1914 Slabič Marija, 1903 škof Cilka, 1917 Urbanija Franc, 1910 Urbanija Marija, 1897. .(Dalje prihodnjič.) -o—--- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. MALI OGLASI Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna __(Thur.-x) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61et St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašeua avtomobila. Delo točno in dobro. Luč za zdravljenje revmatizma gre na vsak reeularni saket. $1 65 MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. RE-NU AVTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body in fenaerje. Welding! J- POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. ____982 East 152nd St. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 5030. (Thur. —x) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave, ENdieott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj SUN-KRAFT LUC Vam ozdravi kostni revmatizem, naduho in vse kožne bolezni. Ne hodite k zdravniku pod luč. nabavite si Jo doma — $64.00. MANDEL DRUG 15702 WATERLOO K». YUPuite 1 ) potrebi pri I trg°vc^ i ki ograjo Mi v 4 ameRišK\ A SOMOVINI PELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko ca hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 *J. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo / THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na '60 E. 185. St. (X) Dobra služba Slovenka dobi delo čez dan, da bi varovala bolnico. Dobi svojo sobo in hrano. Zglasite se na 390 E. 165. St. med 6 in i uro zvečer. (x) Služba na banki Dekle dobi službo za splošna pisarniška "dela; najrajši Slovenka ali Hrvatica; predznanje zaželjeno, to ni neobhodno potrebno. Zglasi naj se v North American banki, 6131 St. Clair Ave._(295) MALI OGLASI Naprodaj Ledenica s 3 vrati, 3 funte, tehtnica, cash register in prodajalna miza. Zglasite se vsak čas do 9 zvečer na 7017 St. Clair Ave. (296) Furnezil ~~ Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1183 Addison R<1. ENdieott 0487 _____(X) KDOR ŽELI Lepe piščance za pohat, od 2 do 4 funte težke, jih dobi pri ANTON OGR1NC 6414 St. Clair Ave. ____(296) • % Iz urada Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. Naznanja se vsem tajnikom društev, kateri pobirajo mesečni asesment v Slovenskem N. Domu, da se bo za mesec december pobiral asesment v sredo 26. dec. ker pade božični praznik na 25. Prosi se tajnike, da to obvestilo upoštevate in obvestite tudi vaše članstvo glede tega. Apelira se na vse članstvo, da to naznanilo upošteva in pride gotovo poravnat svoj asesment za tekoče leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem John Tavčar, taj. SND. Iz urada Carniola Tent št. 1288 The Maccabees Naznanjam vsem članom imenovanega dlruštva, da bom pobiral asesment v sredo 26. dec. ker pade Božič na 25. V nedeljo 23. dec. se vrši redna mesečna seja in članstvo je prošeno. cla se te seje gotovo udeležite. Prosi se tudi vse ne člane, kateri še nimate plačanega ases-menta za to leto, da gotovo poravnate, da se zamore zaključiti društvene knjige za tekoče leto: Vesele božične praznike in srečno ter napredno novo leto že-; lim vsem članom. | Pozdrav! John Tavčar, taj. ŽIVI VIRI IVAN MATlClC Slednjič mu je šinilo nekaj drugega v glavo. Zdaj je tem budne je pazil na njene obrate. In ko se je ona zasukala na drugo stran debla, tedaj je planil za njo in ji padel v hrbet. Z obema rokama jo je zgrabil od zadaj za vrat, z vso silo stisni! in ona je zarjovela. Pragozd se je stresel ob strašnem dvoboju — in Branu je postajalo vroče. Ne toliko spričo nje, temveč spričo njenega rjovenja. Stari bo pri lomastil odkod na njen strahotni krik pa zgrabil Brana odza'd. O, dobri Veles! Bran stiska na vso moč, da bi ji zlomil rjovenje. Ta njegov stis ! Kar zgrabi, vse se mora zmlinčiti v pesteh. — Svojim rokam zaupa bolj ko sekiri. On, ki premetava skale CLEVELAND ORCHESTRA GEORGE SZELL. dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 20. dec. 8:30 Sob. 22. dec. 8:30 RUDOLF SERKIN. piano Vstopnice: Severance Hall: CE 7300 nalik lanenim snopom, ki ru-va drevesa s korenino, ki je bil že divjemu merjascu razčesni) rilec, ko sta se mimogrede spopadla. On, ki se je srečal že samim divjim bikom. O, tedaj bi bil skoraj omagal. Kajti bik je le nekaj drugega ko medvedka! In tako iznenada je plani! pred Brana. Ta je imel sekiro, res, ali kaj naj opravi sekira proti taki sili! Bik je zatulil, se spognli do tel — in nataknil bi bil na roge in raztreščil osovraženo človeško prikazen Toda Bran je spustil sekiro pa zgrabil zver za roge — in se je vnela strahovita borba. Zver je lcramipala s prednjimi nogami- v tla, prhala in tulila pa butala z glavo. Bran ji je pa tiščal glavo k tlom, z vso svojo težo ji visel na temenu pa ji lomil sune. Vendar je čutil, da ji ne bo kos in je samo pazil, kako bi čimprej končal neenak dvoboj. Bik je potiskal naprej in naprej — in nazadnje sta se zanesla na rob jase Za božična DARILA &E USTAVITE PRI L GRDINA m SINOVE (Incorporated) Se vedno dobite pri na« lepo izbiro otroških igrač. Ravno tako vas lahko zadovoljimo z idealnim darilom v pohištvu, svetilkah, hišnih potrebščinah. l grmm m sinovi (Incorporated) 15301 WATERLOO RD. Odprlo vsak dan in zvečer da božiča NEW YORK DRY CLEANING CO. 120 Glass Ave. HE 6465 ČISTILNICA OBLEK ŽELI VSEM SKUPAJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1946. Se toplo priporoča Z,a prazniKe si preskrbite fino vino, katerega se dobi v naši vinar-ni. Se priporočamo BOZEGLAV'5 WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. SKEBE & ULLE : PLUMBING and HEATING CO. ; 15601 Waterloo Rd.__KEnmore 7248 I In tedaj je Bran odskočil in je planil za bližnje deblo. Bran je šinil za naslednje drevo in • ^ dalje za tretje, četrto. In bik I se je zaletava od d'ebla v deblo I — in se nazadnje upehal, a ; | Bran je pobegnil. i Zdaj pa je imel v kleščah \ ' medvedko — in je vedel, da jo ' ' bo užugaL Da ji le ne pride . s stari na pomoč! Ona silovito k 1 ' nadležno breme jo tira v bes. ' . nadležno breme jo tira v hes. ^ I Zdajoi se je spustila naprej, , i na vse štiri, potem se zavalila | na hrbet. Nič ni zaleglo. Dvo- 1 nožni ris ji je grizel tilnik, jo , neprestano davil, dasiravno ] ped njo, pod to mehko težo. O- ( na se je premetavala, zdaj na- , prej, zdaj na hrbet., potem se ■ pognala zopet kvišku. Toda , , vedno je imela risa na tilniku. Slednjič je polagoma omagala. , Rjovela ni več, samo hropla. ( Počasi se je splazila proti br- ; logu, v zavetje. Proč cd1 člo- : veka! Z njim se ni varno sre- , čati, s to dvorrožno zverjo. To- , ■ da on ji je še vedno visel na i hrbtu, še vedno jo davil. Pred , brlogom je ona popolnoma o- ( L magala. Tedaj se je sklonil on in videl krvave pene, ki so , ji drčale po njenem ven molečem jeziku. Zdaj se je spomnil sekire. Tu nekje mu jo je gladko izbila. Jo že vidi. — Z eno roko je pivpustil vrat in ' se iztegnil po sekiro. Jo že ima. • Z enim samim mahom ji bo razčesnil glavo — in boj bo >do-bojevan. Ona je položila glavo prav na zemljo," kakor bi slutila. . . Iz brloga pa so kukali njeni mladi. Stiskali so ne siroteži vkup in v strahu zrli na dvonožno zver, ki jim muči mater in jo bo morda umorila. Tako milo so javkali in gladali izmučeno mater, tedaj je Branu omahnila sekira. Svaruže poblažMvi! Ne, ne bo jo umoril! Otroke ima, vsaka mati se poteguje za svoj zarod. Spu- ■ stil jo je, vstal z nje. Ni' bila še j pri kraju, znova je lovila sapo. ; Bran ji je otrnil pot in se pla-; zil k malim. Išče, išče, nič ni-: m a. Kaj naj jim du? Samo i prijazen pogled, le pobožati | jih mora. Tedaj se je ona zga-I nila, pričela je zopet renčati in se plaziti k malim. On je odstopil, ona ga je pogledala izmučena in se zavalila k svojim ubogim. "Zdravije!" Bran je (jdšel. Z mnzlično naglico je bežal, ga zil. Predaleč se je odstranil, čredo prepustil v varstvo sa-1 memu Velesu. Nu, hotel je ma-1 lo pregledati svet, a. se je pre- ■ dolgo mudil. In zdaj loma.t. | ko preganjan. 5 Stoj! Nenavadno bevkanje 1 drobnice! Bran obstane, post sluša. Preden j plane srnjak, 1 skoči mimo; za tem švigne dru-| gi, za njim trap srnjad i. Plaš-| ne hrkajo, begaj,o po gošči. Od fi druge plati plane ogromen mr- ¥ • n „ $ jasec. Prav mamo Brana rev-| sa, se vali in bega, kakor gnan % od zla. Volčje! Bran začuje | hropenje črede, tuljenje v bji-| žini. Lomasti, lomi nalik hu-4 dourniku. Na robu gošče naif leti na stražo roparjev". Besen I dvigne skalo, a volčje zaženo '§ bes. Zdajci uzre roparja, 110-| sečega jagnjiča z jase. Zavih-| ti se nadenj, toda volk je ur-|? nejši, dva skoka — in že je pri ? svojem stražnem tropu. Dru- * god lomasti zopet eden z jag-| njičem v gobcu, a tretji vleče I ovco. Slednji ne more skoko-| ma pobegniti, plen se mu oiple-| ta okrog prednjih nog. Kar mu | planeta dva iz gošče na pomoč. | A pastir še vrže nadnje, opla-|jzi prvega s sekiro, da se koj | zavleče v hosto. Ali druga dva I ne popustita plena, vlečeta, tr-| gata; pastir udriha kamor pa-l de. Končno se morata roparja J vdati, in se zavleči dvonožcu iz-j pod sekire. 3 Zdajci se je ozrl Bran po 3 čredi: v spodnjem kotu jase 3 j se je tiščala v tropu in ni več 'jbeketala, samo drhtela je v tesne mklobčiču. Nekatere so bile okrvavljene, dotaknil se jih je bil že zob roparjev. Trdovratno so tiščale glave pod vampe sosed spričo neznosnega strahu. Toda nekaj jih je manjkalo, a jagnjiča ni bilo nobenega več. Ovni in kozli so od jeze kar butali okrog sebe. Mili bogovi! Kje pa je Stogoj? Bran zakriči na vso moč: "Sto-goje!" — In dečko se oglasi z bližnjega drevesa. Tja gor je bil splezal bosec. Prav je storil. Oče mu veli, naj pride dol, stopi na kraj jase, ukresne gobo pa jo podtakne v grivino. Za-palil je goščo. Potem je pobral raztrgano ovco pa odgnal čredo. Gori v šumi so zavijali volčje. Umikali so se v Veliki Tisovnik, odkoder so se bili prignali. Bran je stopal po Žuijevi poti. Ob Besji globeli je začuden obstal. Tudi tu je gorela gošča. Kdo tu požiga? Iz grivi-ne je vstal Jasinov Godimisl. > "Odi! Jest, to delež naš! Bu-i digoje odeliše jega nam!" zanosila Bran pa namrši čelo. "Cja? Jest to zemla naša!" otrese Godimisl. "Čja? Tatva to! Bes te lo-pil!" « Godimisl se zažene v Brana: "Čert ti!" "Odi! Zlodej zlovečje!" "Perun te ubije!" Bran ga tresne po glavi. Nato se objameta dva kosmatinca in se spoiprimeta tako trdo, da j zapokajo kosti in mišice. Go-j dimisl se upira, rije, a Bran ga pridvigne in tresne cb tla liki čok. Dvakrat,, trikrat se odžene v Brana, a se znova znajde v grivini. V onemoglem srdu ne ve drugega, zakadi se v čredo pa obrca brejo oveo. ] Bran osupne, skoči za nemar-nežem, a ta se spusti v beg. Pa- ; stir se sočutno skloni k stepeni ovci ter jo v naročjiu nese do- ' mov, kakor bolno hčerko. Pred kolibami so goreli ognji. Mladci so pekli koštrune, ' vrteli jih na ražnjih. Bud i nov Nego d a je lupil za , stajo zajca. Drevi bo moral na ' stražo pa si mora preskrbeti i priboljšek za noč. V gredi uja- , me zajca kadar hoče; obirat pridejo zel pa zastanejo v tr- 1 njevi ograji. Negoda samo seže; v trnje. Včasi seže Bran, včasi Jarem ali nihče — zajcev so že siti. Negoda ga bo ponoči obiral. Sonce je utonilo, za Brjanske ; vrhune. Skozi Višinje se je ko- ; šatil trop jelenov in košut. Po- , nosni so jo kresali prav po sredi naselja. Kraljevski so ne- ' sli glave jeleni, in s tihim za- , nosom so motrili seljani visoki 'obisk, nihče ni niti krehnil, da i bi ne prepodil kraljevske dru- : žine, ki se je tako rada sprehajala skozi naselje. Gredoč s pa- ■ še od Sestrinjih kop ali morda na pašo pod Svetovit, ali morda pit k Pečani. Thomas Flower Shop CVETLICE ZA VSE SLUČAJE MI TUDI DOPELJEMO 14311 St. Clair Ave. GLenviUe 4316 ALBIN, ANDY in PRED THOMAS, lastniki. VSEM KLIJENTOM, PRIJATELJEM j IN ZNANCEM ŽELIM PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE j TER j ZDRAVO IN USPEHA POLNO . . i NOV OLETO floltn iTliLelicli j ODVETNIK j Urad: 300 Engineers Bldg. MAin 20l5 j Stanovanje: 1200 Addison Rd. HE l893 jj ..... ^ "Božič bo morda nekaj Ipozen to leto" DARILA, NA KATERA STE ČAKALI . . . moderni električni pripomočki ... so na potu. Nekaj se jih že zdaj lahko dobi v prodajalnah . . . več j'ih bo še prišlo v prihodnjih tedni'h. DOSTAVA DO BOŽIČA bo morda nemogoča za tisoče družin, ki so upale videti nove električne pripomočke pod svojim božičnim drevesom. Zato pravimo: "Božič bo morda nekoliko pozen to leto." TODA POMNITE . . . električna darila so trajajoča, ki vas bodo ra-dostila in vam služila na leta. Iz- plača se čakati nanje. In čepra' vam bo morda nemogoče imeti nov1 pripomočke pod drevesom ta bo žič, pa daste lahko prihodnje lep' darilo—ček ali money order za na kup električnih pripomočkov kakoi hitro bodo na razpolago. ZGLASITE SE PRI VASEM TR GOVCU takoj glede najnovejših ift formacij o novih modelih, dnevi dovoza in kako se naroči vnaprej Ako to storite sedaj ste lahko za gotovljeni najhitrejše mogočemi dovozu. Vaš trgovec bo storil vse kar bo mogel, da boste imeli vs« električno novo leto trajne radosti