,,Slovanski Pedagog", časopis za slovansko učiteljstvo. Tako se iinenuje novi pedagogiški list, ki bode shajal v petih slovanskih jezikih v Pragi na svetlo. Oznanilo tega velikega lista, je tako-le: »Skorej vsi slavjanski narodi v Avstriji gledajo bolje na šolski napredek pri Nerncih, Francozih in drugih neslovanskih narodih, kakor pa na to, kar so sorodna plemena v šolstvu storila. Iz vednega nasledovanja tujih vzorov in posnemanja tujih navad pa prihaja kvarjenje narodnosti, izvira slabljenje vlastne dušne plodnosti in na zadnje literarna odvisnost, s ktero se narodi odvračajo s prirojenega pota, na kterein edino se morejo v svoji individualni posebnosti vspešno izobražati in razvijati. Da se šolstvo slavjanskih narodov oslobodi takega skodljivega vpliva tujih literatur, treba da se vsi bolje oziramo na literature slavjanskih narodov, da bode to, kar je eno pleme iskusilo, na basen vsem dnigim plemenom. Prepričani, da je vzajemnost narodoin slavjanskim, vzlasti pa avstrijskim, posebno v šolskih stvareh potrebna, da v prirojeni svoji posebnosti z ohranjenjem svojega narodnega značaja razvijaje se morejo z drugimi narodi na poti obraženosti z enakimi koraki dalje stopati, porodila se je v pedagogih zbranih na pervem shodu v Zagrebu ta misel, naj bi se vstanovil organ, v kterem bi pedagogi vseh slavjanskih narodov svoje izkušnje v svojem jeziku razodevati mogli za pocluk in podbujo drugim. Temu vsem slavjanskim narodom občinskemu listu dalo se je ime ,,Slovanski Pedagog" in je odločeno, da ima izhajati v Pragu. Preskerbevši si vse, kar treba za to početje, pripravljamo se, da prihodnje leto razpošljerao v vse slavjanske zemlje ,,Slovanskega Pedagoga", in pričakujeiuo obilne podpore od vseh, kterim je v resnici kaj do tega, da se vzajemnost med nami krepča i ohrani. ,,Slovanski Pedagog" se bode skrbno trudil, da bi mi zaedniške splošne interese in svoje potrebe spoznavali, pred vsem pa iz svojih izkušenj korist zajemali in se učili. Iz vseh dežel slavjanskih bo prinašal sestavke o narodnera šolstvu sploh in posebej o napredku pojedinih njegovih vej; odkrival bo pomanjkljivosti in trudil se, da se odstranijo; prinašal bo životopise mož vseh slavjanskih narodov, kteri so se s šolstvom zaslužno pečali; oziral se bo pridno na pedagogiško literaturo slavjanskih narodov in imenitnejša dela bolje po tanko oglašal in presojal. Iz tega, da se bodo sestavki tiskali v jeziku tistega naroda, kterega šolstva se tičejo, tedaj o šolstvu in literaturi slovenski po slovenski, o hervaški in srbski po hervaški in srbski, o poljski po poljski, o ruski po ruski, o česki po česki i. t. d., dobivamo razun omenjene koristi tudi to prepričanje, da bode mnogim lože naučiti se vseh teh sorodnih jezikov, kakor pa enega tujega. Da bode pa naš list mogel zadovoljati svoji nalogi, tega so nam porok vrli pedagogi vseh slavjanskih narodov, kteri so obljubili skrbeti za čast šolstva in njegove literature. Za šolstvo hervaško: Ivan Filipovič, učitelj v Zagrebu, Mijat Stojanovič, kotarski šolski nadzomik v Karlovcu, Vaclav Mafik, učitelj v Zagrebu, S. Cihlaf, učitelj v Kraljevici v Primorji in Bartel Francelj učitelj realni v Varaždinu; za šolstvo srbsko: Nikola Vukičevič, profesor učiteljske škole v Somboru, Stev. D. Popovič, profesor učiteljske škole v Budimu, Milan Gj. Miličevič, urednik škole v Belogradu, Stevan Popovič, profesor učiteljske škole v Kragujevcu; za šolstvo dalmatinsko: Stjepan Buzolič, ravnatelj preperandije v Arbanasih kod Zadra; za šolstvo na Černoj Gori: Gavro Pesič, učitelj na Cetinju; za šolstvo slovensko: Andrija Praprotnik, ravnajoči učitelj v Ljubljani, Ivan Tomšič, učitelj u Ljubljani, F. Stegnar, šolski kotarski nadzornik v Idriji, J. Lapajne, učitelj v Ljutoineru; za šolstvo česko: profesor Dragotin Škoda, Stjepan Bačkora, ravnatelj v Pragu, Josip Švestka, ra\iiatelj v Karlinu, Josip Bačkora, Franjo Tesaf, Martin Weinfurt, Josip Balcar, Josip Kral, učitelji v Pragu, Vaclav Kredba, urednik rPosla z Budče", i Ivan Mašek, učitelj na Smihovu. ,,Slovanski Pedagog" izbajal bode v zvezkih na štirib polah v osmerici za dva meseca. Naročnina v administraciji brez pošte velja na leto 3 gold., — polleta 1.50 kr., — s pošiljanjem po pošti 3 gold. 60 kr., polleta 1.80 kr. — Naročnina naj se pošilja opravništvu na Sinihoveni p. št. 339. V Pragi, decembra mes. 1871".