Kupujte XQJNE BONDE! @ BUY 'ItRfBONDS *®St*lhlP8 Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXV. — LETO XXV, EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! 1 The Oldest F(^CTORY Slovene Daily BUY in Ohio Best Advertising Medium XXV. — LETO XXV, CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), OCTOBER 5, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 233 WASI NEVARNOSTI NEMŠKEGA '•"f »' POLOŽAJA V STALINCRADU Wnorocno podpisani Stalinovi izjavi je Vsebovano resno svarilo zaveznikom. Torontu ZA ULICO V STALINCRADU PREHAJA ZOPET V RUSKO OBLAST ;^0SKVA, nedelia. 4 li 'Mvo nedelja, 4. okto-Sovjetsko vrhovno po- Naznanja, da so ruski v notranjosti Sta-^0 ^ zlomili nemško ofen-ifioč ter da so se polastili 2a pozicijo, toda v enem L k GGverno od mesta so si izsekali pot v nek ob-C 7» toaj. J iiM . Sradu samem so Ru-t Nemce iz več ulic in f naselj. •' ^^^"^t)ovci pričenjajo z zavojevanjem mesta, [ji. ^ ^ ulico za ulico, kjer so ^ začasno zasidrali. 5! 0| »S ]f ( i^'I'^grad stala došlej Nem-toliko mož kakor J. ^ ^®nine nemške izgube oskvi pravijo, da je bitka Glavni smotri konvencije bodo posvečeni izvojeva-nju zmage in zbližanju ali spojitvi s C. I. O. povprečno po 53,000 mož na mesec. Včerajšnji pregled je izkazal, da so Nemci tekom zadnje-i ga tedna izgubili v Stalingradu in okolici povprečno po 8.120 na dan. Položaj Nemcev postaja nevaren MOSKVA, 5. oktobra. — Pozicija Nemcev pri Stalingradu je danes silno ogrožena, ker je Rusija ohranila na severozapa-du svojo iniciativo ter odbila vse srdite nemške napade v notranjosti mesta. Nemci sb napadli samo na eni točki v enem dnevu šestkrat, toda vsi napadi so se izjalovili. Nemcem primanjkuje v Stalingradu rezerv, ker jih ne mo-j l)2^^čna bitka za Verdun, v rejo tako naglo dovažati kakor ^'tki so izgubili ----" Nemci i jih Rusi pobijajo. ^Žnjena Evropa bo eksplodirala, Srn bo Hitler zaklical, da ima dovolj analist MacKenzie je mnenja, da se bodo v borbi rehabilitacijo novi ljudje polastili oblasti in da ni *iobenega jamstva, da bi se vse predvojne vlade ^^®Pet vrnile na oblast. ^ojni analist De Witt TORONTO, 3. oktobra. — V ponedeljek se bo pričela v tem mestu 62. konvencija Ameriške delavske federacije; glavni cilj te konvencije bo, doprinos članstva za izvojevanje vojne. William Green, predsednik Federacije, je izjavil; "Predvsem bo konvencija izjavila, da bo organizacija odložila za povojni čas vse svoje programe za dosego sicialnih in ekonomskih reform. Sedaj bomo usmerili vso svojo pozornost izvojevanju zmage." Predsednik Green je dalje izjavil, da bo zavzela konvencija trdno in nekompromisno stališče napram stavkam, da bo zahtevala večje udejstvovanje delavskih reprezentantov pri civilnih in vladnih agencijah v zadevi vojnega prizadevanja, in da bo obnovila svojo voljo po poravnavi oziroma po spojitvi s CIO organizacijo. Dalje se bo izrekla konvencija za popolno sodelovanje in podporo Roosevel-tovega vojnega programa in njegovega prizadevanja, da se stabilizirajo življenske cene kakor tudi mezde in plače. ČAST, KOMUR GRE! Opera "Seviljski brivec," ki jo je dala včeraj zvečer "Glasbena Matica" na odru Slovenskega narodnega doma, je bila nesluteno in nepričakovano doživetje. Glasbena Matica je gi to divno in brezhibno vprizoritvijo postavila nov mejnik slovenski glasbeni kulturi v a-meriški Sloveniji ter defini-tivno dokazala, da je v polni meri upravičena do slo-večega imena svoje svetle zvezde-vodnice — ljubljanske Glasbene Matice. Natančnejše poročilo o tem večeru divne glasbene prelesti bomo objavili jutri. M.B je v p,epi,« j])» Jt DRUGA ustrelila svojo hčer Prepir je nastal med njima radi moških, s katerimi se je družila r a z p o ročena hči. poroča iz Londona: bli: 'N, 3. oktobra. — že zasužnjenega konti-Prihajate, tem bolj je raz-da da na kontinentu vre in if Ostala eksplozija v tre-*1^ ' ko bo Hitler zaklical, da j^^olj, ako ne bo eksplodi-»Gprej fM Oiaščevenje podjarmlje-»j, ^ nih ljudstev 3e reči, toda neizbežno ^ bodo mnoga podjarm-v svoji lakoti in Ji dvignila ter se strašno J^ad svojimi nacijski-^^telji — razen če se za-% posreči obdržati situ- ^ sahu. ''v,,,''^tva bodo govorila! Ig ^Kega podviga, ako o-^®kontroliran. Pojavili se in revolucijonarne Ii NiJig » [%. ^ lie jnore predvidevati Zavzamejo prostor o- gije prizadevanju, da" zagotovi vitalno solidarnost zayeznikov. Povračilo z enakim denarjem "Nobene domišljije ni treba za videti, kaj raste danes iz pekla, katerega je povzročil Hitler. Francozi in Poljaki, Ceho-slovaki, Jugoslovani in Norvežani ter vsi ostali, katerih svojce so masakrirali firerjevi nacijski morilci, komaj čakajo, da povrnejo Nemcem z enakim denarjem. "Ob prvem danem trenutku si bodo zavojevana ljudstva poizkusila izvojevati pot iz tega trpljenja, pri čemer se bodo o-prijela vsake bilke, ki bi jim u-tegnila biti v pomoč. Mnogo predvojnih vlad bo doživelo razočaranje "Baš iz tega vzroka ni nobenega jamstva — vsaj meni se zli tako — da bi se vse predvojne vlade vrnile na oblast." (Pod-črtanje naše). OČE IN DVA OTROKA ZGORELI COLUMBUS, 1. oktobra. -Včeraj zvečer so zgoreli neki o-če in dvoje njegovih otrok, ko je eksplodirala v njihovem stanovanju peč na olje. Tretji o-trok pa je v kritičnem stanju. Opečena sta bila tudi dva soseda, tretji pa si je pri reševalnem delu porezal roke. POLKOVNIK ROOSEVELT V ANGLIJI LONDON, 1. oktobra. — Polkovnik Eliot Roosevelt, sin predsednika Roosevelta, se pripravlja, da prevzame svoje dolžnosti pri ameriškem letalskem zboru v Veliki Britaniji. Danes je bilo uradno naznanjeno, da je prispel tja. / p ^ Na vsak način je j/ i-J IK' 'I Av.- ~^'J^ Angleški ----- ^ Anthony Eden po- y J iS' 1 L* \ eksistirale pred voj-St} bo pričelo ljudstvo r'NStt^ Svojo rehabilitacijo, naše. — Ured.). % kar se more reči, je zavladal črni kaos. TEŽKA LETALSKA NESREČA AKRON, O., 3. oktobra. — Nocoj je izgubilo življenje osem vojaških letalcev, ko je bombon . Inik, s katerim so leteli, treščil potreba sodelovanja j p^j milje od letališča v Akronu Vj ^Ve ^^^®znikov j na zemljo. ^sti že zavedajo ne-1 iz razbitin letala, ki so se raz- situacije ter so že letele v okolju 200 jardov, so ši-k osnutke, da ji pri- nili veliki plameni. Na mesto nesreče so nemudoma prihitele ambulance, ki so pričele odvaža-ponesrečence. Eden izmed njih je bil še živ, ko so ga naložili, toda je umrl že na potu bolnišnico. ANGLEŽI ZASEGLI 2 FRANCOSKI LADJI CAPETOWN, Južnoafriška u-nija, 2, oktobra. — Angleške in južnoafriške bojne ladje in južnoafriška letala so prestregla in zasegla dvoje francoskih, po Vi-chyju kontroliranih ladij, ki sta pobegnili pred angleško invazija z Madagaskarja. , oa vprašanja v najtes-in Britanije, Ru- ti ......zuna- ^^j mnogo svoje ener- . ^clevQ stavke +ranzi+nih uslužbencev k StfZ Meaney, predsed-d men's unije, je 5 lie bo podvzela unija st ^^^^Pliiiarne akcije na- y^^i'jem, ki so v sobo-^ "divjo stavko" ^ Me tranzitnem siste-je pripomnil, da tudi mestna ^^ija držala svojo ob-ne bo kaznovala stavkarjev, ako se slednji vrne jo na delo, kar so tudi storili. Župan Lausche ni hotel raz pravi jati o tej zadevi. Meaney pravi, da se je posrečilo končati stavko kmalu po petih, zjutraj v soboto samo zato, ker sta župan in prožni komisar Walter J McCarter obljubila , da ne bo nihče izmed stavkujočih uslužbencev kaznovan.. Novi grobovi JOHN MIŠMAŠ Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu 971 East 76 St., John Mišmaš, star 67 let. Doma je bil iz vasi Lažna, fara Hinje, odkodep je prišel v Cleveland pred 51 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Novak, tri sinove: Franka, Johna in Alexa, štiri hčere: Mary Jer-kič, Ano Zenko, Vero Barski in Alice ter sestri Margareto in Rose. Bil je član društva Srca Jezusovega. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9. uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. — Naše sožalje! ANTONIA ČESNIK V soboto popoldne ob 5. uri je umrla po dvomesečni bolezni, dobro poznana Antonia Cesnik, rojena Celihar, p. d. Jurjeva, v starosti 65 let. Stanovala je na 8006 Union Ave. Pokojnica je bila doma iz vasi Petelinje, fara Slavina, odkoder je prišla sem pred 40 leti. Za časa bolezni je stanovala pri sinu Josipu na 11020 Plymouth Ave., Garfield Heights. Bila je članica društva sv. Ane št. 150 KSKJ, društva Kraljica Miru št. 24 S. D. Z., podružnice št. 15 S. Ž. Z. in drugih verskih in cerkvenih društev. Tukaj zapušča žalujoče sinove Josipa, Fr^ka in Williama ter enega vnuka, sestro Johan-no Smrdel in v starem kraju brata. Pogreb pokojnice se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 u-ri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca in nato na pokopališče Calvary. — Naše sožalje! Tekom domačega prepira je mati snoči ustrelila svojo 31 let staro hči. Ustreljena je Mrs. I-rene Novak, ki je bilo proglašena za mrtvo, ko so jo pripeljali v bolnišnico. Omenjeno je ustrelila njena mati, 57 let stara Mrs. V. Ko-lar, ki jo je odpeljala policija na policjsko postajo. Uboj je bil izvršen na materinem domu, 4204 Broadway. Ko je prispela policijska am-bulanca, je bila Mrs. Novak še živa, toda je umrla tekom prevoza v bolnišnico. Mati je izjavila, da je nastal med njo in hčerjo prepir zaradi moških, s katerimi je hodila Mrs. Novak, ki je bila razporo-čena. Mrs. Novak ima deset let staro hčerko Dolores, ki je bila ob času tragedije v nekem sosednem kinu. Mrs. Kolar pa je vdova in je bila hči. ki jo je u-strelila, njen edini otrok. FRONTA VITALNO VAŽNA Nemci ne morejo dovažati s tako naglico svojih rezerv, s kakršno jih Rusi pobijajo. SICER PA JE RUSIJA ZMOŽNA LASTNEGA ODPORA PROTI KATEREMUKOLI NASILNIKU MOSKVA, 4. oktobra. — Josip Stalin je poslal Henryju P. Cassidyju, načelniku Associated Press biroja v Mokvi, izjavo, v kateri poziva zaveznike Rusije, naj "ob času in v polpi meri izpolnijo svoje obligacije" ter izpoveduje hkratu svoje zaupanje, da je moč Rusije enaka moči Nemčije ali katere koli Pomeni te izjave LONDON, 4. oktobra. — Kvalificirani londonski opazovalci so mnenja, da je bila Stalinova izjava glede druge fronte namenjena v svrho pritiska na angleško in ameriško vlado za takojšnjo invazijo evropskega kontinenta. Opazovalci so mnenja, da je države-nasilnice, ki si hoče pod- bila Stalinova izjava namenjena specialno Ameriki. Rusiji pričenja stvar presedati PRONACIJSKI FRANCOZ UBIT LONDON, 1. oktobra. — Tukaj je bil danes neki Francoz ubit, sedem drugih pa je bilo ranjenih, ko sta bili vrženi v njihovo skupino dve bombi. Vsi o-menjeni so bili člani pronacijske francoske stranke. Policija je zaprla nekega moža, ki ga dolži zveze z eksplozijo. jarmiti svet. Odgovor na troje vprašanj Stalinovo pismo predstavlja toč^n in odkritosrčen odgovor na troje vprašanj: na vprašanje druge fronte, zavezniške pomoči in sovjetske moči do odpora. Lastnoročen Stalinov podpis Stalinova izjava ameriškemu časnikarju je bila natipkana na beli poli brez vsakega zaglavja, Stalinovo ime in priimek pa je bil z močno in odločno potezo podpisan s tinto. Izjava je bila dana v ruščini, priložen pa ji je bil avtoriziran prevod. Kakor se zdi, so podali sovje-ti s tem dokumentom svoj ofi-cijelni pečat nedavni izjavi visokih inozemskih virov v Londonu, češ, da utegne zavlačevanje druge fronte povzročiti napete odnošaje z Rusijo, ki bi i-meli resne posledice tako med vojno kakor po vojni. Sicer pa so opazovalci položaja zadovoljni s Stalinovo izjavo glede možnosti nadaljnega ruskega odpora. V tem vidijo javno svarilo Japonski ker izjavlja Stalin, da je Rusija zmožna odpora "proti kateri koli drugi agresivni državi." SMRT SEDMEGA POROČEVALCA RDEČE ZVEZDE MOSKVA, 3. oktobra. — Danes je bila uradno naznanjena smrt Aleksandra Poljakova, sovjetskega avtorja in poročevalca "Krasnaje zvezde". Poljakov, ki je napisal knjigo "Rusi se ne vdajo," je bil v akciji v Star a ji Rusi in pri Rževu. Napadi na prometne zveze v Sloveniji; italijanska grozodejstva nad našimi ljudmi Junaški boji slovenskih partizanov. — V oblasti Italijanov je samo nekaj mest. — Italijani streljajo in obešajo naše ljudi. (Izvirno poročilo iz Slovenije) Himen Preteklo soboto sta se poroči-a Mr. Steve Tumbry, E. 175 St. in Miss Agnes Godec, hčerka poznane in za narodne ustanove vnete družine Mr. in Mrs. Louis Godec, 20755 North Vine St. Nevesta je bila izvoljena za kraljico Mladinskih pevskih zborov leta 1936, leta 1939 pa za gospodično Ljubljano pri letnem semnju društvenega doma. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Kristine, poročna slavnost pa v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Mlademu paru čestitamo in želimo vso srečo zakonskem življenju! Pogreb Pogreb pokojne Suzane Jura- LEOPOLD ČAMPA Po kratki bolezni je umrl Leopold Čampa, star 48 let. Doma je bil iz Travne gore pri Sodra-žici, odkoder je prišel v Cleveland pred 29. leti. Tukaj zapušča več sorodnikov, v starem kraju pa mater. V zadnji svetovni vojni je služil v ameriški PRIHOD BEGUNCEV V ZEDINJENE DRŽAVE NEW ORLEANS, 3. oktobra. — Danes je priplul v tukajšnje pristanišče iz Španije parnik Magallanes, ki je pripeljal iz Evrope begunce, med njimi tudi nekaj Amerikancev. Med begunci je največ Špancev in Poljakov, dočim pripadajo ostali raznim drugim narodnostim. Vsi begunci so bili začasno pridržani, dokler njihovih zadev ne preiščejo priseljeniške oblasti in FBI agenti. RACIONIRANJE KAVE WASHINGTON, 3. oktobra. — Ker prihajajo iz raznih delov dežele poročila o pomanjkanju kave, so v krogih urada za ad-armadi. Bil je član društva Slo- j ministracijo cen izjavili, da bo van št. 3 S. D. Z. Pogreb se bojnajbrže potrebno racionirati ka-vršil v četrtek popoldne ob 1. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Bodi pokojnih ohranjen blag spomin, preostalim pa naše Sožalje! ENAJST MRTVIH V KOLIZIJI LUMBERTON, N, C., 3. oktobra. — Tukaj je velik in te-v žak tovorni avto za prevažanje olja trčil v nek avtobus, pri čemer je tanker eksplodiral. vo. Trupla, ki so bila potegnjena tovac se bo vršil v torek zjutraj' iz ruševin, so bila tako obžga-ob 10. uri v cerkev sv. Vida. j na, da se jih ni moglo prepozna-Pokojnica tudi zapušča sestro ti. — Usmrčenih je bilo 11 ra-Magdaleno Spraitz, bivajoče v j njenih pa 118 oseb, in sicer ne-Lorainu, Ohio. , 'katere med njimi nevarno. Pri vojakih Pvt. John J. Balish, sin Mr. in Mrs. John Balish, 1250 East 175 St., se liahaja v Utah. Njegov naslov je: Provisional Squadron, C., Barracks 731, Army Air Base, Salt Like City, Utah. Card Party Podružnica št. 18, S. Ž. Z. ima v torek, 6. oktobra kartno zabavo, na katero so članice vabljene. Početkom junija so gerilci pognali v zrak železniški most pri Žirovnici na Gorenjskem. Železniški promet na progi Ljubljana-Jesenice je prekinjen. Nemci so kot represalijo ustrelili 70 talcev. Po dobljenih poročilih so se v početku junija vršili večji boji med Nemci in partizani v bližini Litije, v Kumljanskih hribih in v rudarskem revirju Zagorje in Trbovlje. Nemci so imeli pre cej izgub, pa tudi partizani mnogo. Kot represalijo so Nemci v Litiji obesili 8 Slovencev in pozneje v Celju ustrelili 60 Slovencev kot talce. Detaljnih poročil ni mogoče dobiti, ker je meja med Nemčijo in Italijo v tem sektorju her-metično zaprta. Poplava premogovnikov Poročila tudi govore, da so partizani zalili z vodo premogovnike v Zagorju in Trbovljah. Ti rudniki so dali letno do dva milijona ton premoga. Nemci more na debelo V poteku meseca junija t. 1. so ugrabili Nemci v onem delu Slovenije, ki je pod njihovim jarmom več tisoč oseb za talce. Rodbine mož, ki se ne odzovejo pozivu v vojsko, takoj polove in jih često ustrele brez veljavne ga vzroka. Ubojstva izvršujejo v skupinah po 30 do 60 ljudi. Ljubljana je blokirana Italijani so v početku julija Ljubljano popolnoma blokirali in odvedli najmanj 5.000 ljudi, i večinoma v starosti od 17 do 40 trdno uverjen, da bo Jugoslavija zopet obnovljena. Takoj v začetku svojega vladanja so nacisti zažgali slavno kapucinsko knjižnico v Celju. Zmešnjava v Ljulbjani V ljubljanski pokrajini vlada velikanska zmešnjava. Italijani drže le še Ljubljano in par večjih mest, vse drugo je v rokah hostarjev. Italijani pa v Ljubljani na debelo streljajo talce same nedolžne ljudi. Za nekega fašista, ki ga je neka ženska zadavila, ker jo je hotel posiliti, je bilo ustreljenih sedem ljudi, itd. Grozno je — možje se zjutraj poslavljajo od žene in o-trok, ker je mogoče, da jih na potu Italijani poberejo za talce in naslednjega dne ustrele. Nikakor ni res, da streljajo kot talce le komuniste, ampak kar dobe pod roko. 46 NEMCEV USMRČENIH LONDON, 2. oktobra. — Neka Reuterjeva brzojavka z nemške meje v London naznanja, da je bila ustreljenih 46 Nemcev po Hitlerjevi izjavi v sredo, da se bo s saboterji v notranjosti nemških mej brezobzirno postopalo. Obsojenci so bili obtoženi sabotaže in širjenja vesti z inozemskega radia. Dr. Furlan v Clevelandu Koncem preteklega tedna se let Dozdaj je bilo iz Ljubljane je mudil v Clevelandu dr. Bo-' že deportiranih 10,000 oseb, po ris Furlan, ki je odpotoval vče-'največ dijakov in izobražencev, BOMBA UBILA 24 OSEB LONDON, 30 septembra. — Ena sama bomba, ki je padla iz nemškega bombnika na neko šolsko poslopje ob južni obali Anglije, je ubila 24 oseb. Med mrtvimi je bilo dvanajst otrok v starosti od 7 do 12 let, trije učitelji in neka perica. Osem in trideset oseb pa je bilo ranjenih, in sicer sami šo- raj popoldne v Chicago. Narod se sijajno drži in jejlarji. i' la N % & p % & o 8 % [2 5. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 ^ Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) riy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: ' (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošli izven mesta); Por One Year — (Za celo leto)...........................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................................. 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ....................................................................„....$7.50 Por Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................4 00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ..........................................................................- 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); Pov One Year — (Za celo leto)________________________________________________________________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) .....................................................................................- 450 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. P M A D D A W Kl €\ C T niti potrebno. Največje možnosti za to so danes v M. Gorkij: ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ■ 'Ameriki, ki oborožuje ne le samo sebe, temveč dela tudi za vse zedinjene narode. Tehnika in industrija pa sta v tej vojni najvažnejši činjenici. Zmagal bo oni, ki bo bolj močan. V tem pogledu o Ameriki ni mogoče dvomiti. Vsi smo v Ameriki videli zemljo največjih možnosti. A vendar vam moram priznati, da je resnica še večja. Ne zahtevajte od mene, da vam povem, koliko tankov, letal ali ladij izdelajo vsak dan ali vsako uro—to vedo samo oni, ki so poklicani. Vsa ameriška industrija danes dela za vojno, kilometre dolge, nove tovarne letal, tankov, municije in druge vojne opreme lezejo iz tal. Ta industrija še ni v polnem zamahu svoje sile, a kadar bo prišlo do tega—in to ni daleč—bo vojna hitro končana. Kakšne napore dela ameriški narod, vidimo najbolje iz dejanskih številk. Bogastvo Amerike je znano. Nikdo ne more organizirati vojnih fabrikacij, tako kakor Amerika, ker nima istih sredstev. Ameriški krediti dosegajo astronomske številke, katerih drugi kontinenti ne morejo niti razumeti. In vendar vse to niti ne obtežuje ekonomske in finančne sile tega naroda. Dolar je še vedno najboljši denar. Življenje je kakor po navadi in ako primerjamo Ameriko z Evropo, bi komaj verjeli, da je v vojni. Moji vtisi bi ne bili popolni, ako bi ne omenil še enega činitelja, ki zpopolnjuje vse, ki drži harmonijo, ki navdušuje in vodi. To je veliki predsednik Roosevelt. Vsi smo že prej videli v njem velikega človeka, toda mnogo večji je, nego smo mislili. Ne pretiravam, ko trdim, da je sreča vsega človeštva, da se ravno zdaj Roosevelt nahaja na čelu tega mladega naroda. Kdaj bo vojne konec, je težko reči. O tem, kako se bo zaključila pa več ni nobenega dvoma. Zato se ne vznemirjajte zaradi nemških uradnih poročil in njihovih uspehov. Tudi še leta 1918. smo doživljali take nemške uspehe, a že v jeseni istega leta, se je Nemčija zrušila. Da se bo tudi zdaj zgodilo isto, nam jamči borba, katero vodijo zedinjeni narodi in važna vloga, katero zavzemajo Ameriške Zedinjene države in njihov predsednik Roosevelt. v noči Mal «kar je Tudi gL 1'dT "Znana pesem. V resnici se kristjanka se je sklonila tou ta njim, hoteč se prepričati ranjen. Stoka je jo je VTISI O AMERIKI IN NJENIH MOŽNOSTIH Profesor dr. Markovič je imel dne 20. avgusta na londonskem radiu sledeči govor, s katerim je obvestil Jugoslovane v domovini o položaju v Ameriki; Z vstopom Amerike v vojno, odgovorom na zavratni japonski napad, je zaplamtel vojni požar po vesoljnem svetu. Kar se danes odigrava, se dogaja pi-vič v vsej svetovni zgodovini in^—upajmo—tudi zadnji krat. Zaradi tega tudi ne smemo govoriti v tej vojni o usodi te ali one države, tega ali onega naroda, kakor smo to delali v prejšnjih vojnah, temveč se moramo zavedeti, da gre za usodo vsega človeštva. Ves svet je razdeljen v dve neenaki skupini. Prva velja za štiri petine zemeljske površine, druga pa je petkrat manjka. V prvi se nahajajo vsi narodi sveta, v drugi le nemški in japonski narod. Italijani pa po mojem mnenju niso niti vredni, da jih omenjamo, V prvi se nahajajo vse demokracije, v drugi pa fašizem in militarizem. Človeštvo se je razdelilo v svoji oceni osnovnih idej človeka in njegovih pravic. "Nasprotja so tako ogromna, da se obe oceni med sebojno izključujeti. Vse to vam je znano in ni potrebno, da bi podrobno o tem govoril. Velja pa povdariti, da gre boj za življenje in za dostojanstvo Človeštva. Ko sem prišel v Ameriko, sem bil nekoliko v dvomih, najprej, dali se bo odločila za vstop v svetovno vojno, a potem, ako vstopi, (J&li bo mogla prispevati toliko, kakor bi odgovarjalo njeni številčni sili. Znano je, da je za Ameriko postala že tradicionalna politična misel, da se v evropske razprtije ne vmešava in da je zavzemala to stališče tudi po prvi svetovni vojni. Njena velika sestavljenost v narodnostnem pogledu, je tudi povzročevala bojazen, ali bo našla v tem velikem usodnem boju potrebno slogo in enodušnost. Leto dni sem opazoval, kaj se v Ameriki godi, kako je bilo pred njenim vstopom v vojno in potem, spoznal njene duševne in materialne sile in sem jo zapustil z globokom prepričanjem, da bo dala ne le največji, temveč zares odločilni prispevek k zmagi in da bo igrala najvažnejšo vlogo pri ustvarjanju novega vesoljnega reda po zmagi. Morje je spalo. Spal je tudi otok zavit v plašč tihe, mrtve teme. Bilo je, kakor bi kdo s silno roko vrgel trd ogromni, črni kamen čudne oblike na morska prsa in zatrl v morju vse življenje. Kdor bi pogledal na otok z morske daljave, od tam kjer se je dotikala mlečna cesta z zlatimi zrni temnih voda, temu bi se zdel otok podoben roparski zveri, ki z vzbočenim hrbtom pripogiba velikansko žrelo k morju in se napaja s slano vodo. V decembru so v južni Italiji cesto tako tihe, črne noči; tako čudno črne noči da si človek niti ne upa drugače govoriti kot sepetaje. Boji se, da ne bi porušil z glasnim zvokom, kar zre v skrivnostnem molčanju pod obokom nočnega neba. Pritajeno sta govorila tudi dva moža, ki sta sedela na ka-menitem bregu otoka. Prvi je bil colninski stražnik v temnem jopiču z rumenimi obšitki in s kratko puško na rami pazil je, da ne bi prebivalci in ribiči kradli soli, ki se je vsedala po razpokah med kameni. Drugi je bil star ribič obritega, skoro črnega obraza; nos je imel velik, upognjen kot papiga. Mladi stražnik je govoril o tem s čemer se navadno bavijo mlade misli; starec je odgovarjal kakor nerad in pogosto čemerno. NA DOMAČI FRONTI Ameriški narod je mlad narod. Že v tem se vidi, da ima mnogo idealov. A razven tega on ni vkljenjen v tradicije daljne preteklosti, ki tako pogosto moti ljudi in narode, da se prilagode potrebam sedanjosti. Zato pa js tudi ameriški narod ustvaril največjo demokracijo na svetu, ki je visoko dvignila posameznika in mu ustvarila najvišji življenjski standardi. Razumljivo je torej, da je ameriški narod hitro uvidel nevarnost nacizma.in fašizma in vse, kar bi zmaga te ideologije pomenila tudi zanj. Odkar je tehnika, predvsem z letalstvom, skrajšala daljave, je nevarnost nacizma in fašizma za Ameriko postala neoporočena. Zato se je ameriški narod odločil, da vstopi v vojno in se je pri tem popolnoma zavedel, koliko žrtev bo zahtevala in kako težka bo. Odločnost Amerike, da zmaga in vloga, katero bo igrala v moralnem in na materialnem pogledu, preseneča in skoro vznemirja vsakega opazovalca. Vedeti je treba, da je Amerika kontinent, ki ima 130 milijonov prebivalcev in neizčrpne možnosti, v vseh pogledih in smereh zares fantastične. / 0 že zdaj razpolaga Amerika z eno največjih vojsk, a vpoklicala je samo neoženjene in mlade ljudi. Rezerve moštva so ogromne. V ljudstvu in v obratih je komaj videti, da se- dežela nahaja v vojni. Duh ameriške vojske je presenetljiv. S svojimi mnogobrojnimi sredstvi je demokracija uspela prepričati svoje vojake, da se bore za svoje življenje in za svoje dostojanstvo. Sila ameriške vojske že zdaj pritiska v vseh delih sveta, a predno bo konec te vojne, bo ta sila prijetno presenetila prijatelje svobode. Da bi govoril o opremi ameriške vojske, se mi ne Vsi tisti, ki so se dosedaj le malo ozirali na svarila takih oseb kot sta na primer Leon Henderson in Donald Nelsoif, da naj se civilno prebivalstvo pripravi na dolgo in trdo dobo raznih pomanjkanj, bodo v bližnji bodočnosti doživeli nekatere prav neprijetne sunke. Dežela je dosedaj živela na j;;ačun velikih zalog blaga, nakopičenih tekom ■ velike industrialne aktivnosti v letu 1941 in v začetku tega leta, predno so se izpre-membe industrij začele odločno izvajati. Z izjemo omejitev rabe gumija, sladkorja in gasoli-na, ki so posledica lahko razumljivih prometnih težkoč, je povprečni civilist še jako malo občutil pritisk vojne. Veliki pritisk šele prihaja; znaki za to se pojavljajo vsak dan. Dva tak^ znaka sta se pojavila v odredbah War Production Boarda in mečeta dolgo senco za bodočnost. Ena teh odredb označa jeklo, cink, mnoge vrste lena in razne druge materiale kot nezadostne za nujne potrebe. Druga odredba je ustavila delavna gradnjah 85 javnih in pz ivatnih elektrarn sirom dežele. Kaj pomeni vse to? Prva odredba pomeni, da se materiali, označeni za nezadostne, ne bodo dovoljevali za porabo v civilnih industrijah, pa naj bi bili produkti dotičnih industrij še tako potrebni za redne civilne zahteve. Taki produkti se sploh ne bodo mogli več izdelovati, razen če se bodo dobile nadomest-surovine za izdelavo istih. ■sišča pomagalo obdržati v obratu njihov vojni stroj. Amerika se imenuje arzenal Združenih narodov in potrebe tega arze-nala so tako velike, da jim moremo zadostiti in s tem pomagati k zmagi le potom skupne kampanje varčevanja po vsej deželi. Dežela potrebuje staro železo, baker, med, cinek, aluminij, svinec, gumi j, kuhinjske maščobe, cunje, manilske vrvi, blago za vreče itd. Vse to je treba zbirati in ne zametovati. To potrebujemo, da nadomestimo primanjkljaj surovin, ki so neobhodno potrebne za vojno produkcijo. Stare kovine se pomešajo z novimi kovinami in star gumij se primeša surovemu gumiju, da se na ta način nadomesti primanjkljaj surovin. V zadevi starega železa (scrap iron) je vredno omeniti, da pod to označbo spada neverjetno veliko število predmetov, vse od starih avtomobilov do pokvarjenih igel. Stare železne predmete je morda najti na podstrešju, na dvorišču, v shrambah starega orodja, v farmskih poslopjih, v tovarnah, v starih skladiščih, v kleteh in še v stoterih drugih prostorih. Ni pa zadosti, da samo zbiramo take stare železne predmete. Treba je, da jih prodamo kupcem starin ali pa jih darujemo javnim nabiralnicam in dobrodelnim ustanovam. Važno je, da take stare kovine, ki leže okoli brez koristi, najdejo pot v livarne in čistilnice, ki jih bodo predelale za koristno rabo. — (Office of War Information, Washington, D. C.) "Kdo bi ljubil še le v decembru?" "No, mladi ljudje se ne ozirajo na koledar." "Pa bi se morali;" "Si morda ti kaj gledal v koledar?" "Vidiš, prijatelj, nisem bil vojak, ampak delavec, in kar more človek, vse sem poizkusil v svojem življenju." "Ne razumem." "Ko boš starejši, boš razumel." Ne daleč od obrežja, se je zrcalil v klimi gladini zeleno modri Sirius, kdor bi dolgo časa na to svetlo točko gledal, bi blizu nje zapazil kroglo iz plutovine; veliko kot človeška glava, popolnoma mirno. "Zakaj ne spiš?" Razpevši od starosti razce-fran plašč, je pokašljavaje od- ne Druga odredba pomeni, da se bo poljubna raba električne sile prepovedala za čas vojne. Civilno prebivalstvo se bo moralo zadovoljiti z manjšo porabo elektrike, kar pomenja razne ne-udobnosti in žrtvovanja. V prakso bo prišel pomen izraza "moraš." To besedo se bomo naučili i bolj in bolj rešpekt|rati v dolgi zimi vojnih neudobnosti. Potrata kakršnega koli blaga ali snovi se mora odpraviti. Varčevanje v tem oziru je eno tistih sredstev, ki je v državah "We cannot have all we »ant if our soldiers and aailors are to have all they need." D Roosevelt m WAR BONDS govoril starec; "Ali ne vidiš? Imamo nastavljeno." "Vidim." "Pred dvemi dnevi je bila velika mreža od tujih ribičev raztrgana in zmedena." "Od delfinov." "Zdaj, pozimi? Kaj ti pride na misel." Ob strani nad njima se je sprožil pod nogo plahe živalice kamen in se ropotaje valil po travi, dokler ni zdrknil v vodo. Stiažnik si je zapel smešno pesmico: "Zakaj starci slabo spe, ugani, Umberto mili! Ker so za mladostidne preradi vince pili!" "Jaz nisem bil tak," je zavrnil ribič. I "Zakaj Berta draga, starim obrazi ponoči so jezni? Ker bila premalo je mladim znana sladkost ljubezni!" "Ti je všeč pesmica ded Par-kal?" "Tebi bodo tudi tako peli, ko jih boš imel šestdeset." Dolgo sta molčala oba kakor vse naokoli. Potem je pa ribič izvlekel pipico, potrkal z njo ob kamen in prisluškoval slabim glasovom. "Vi mladeniči, se radi po-šmehujete, a ne verti, bodete-li znali kdaj tako ljubiti, kot so ljubili v starih časih." je ljubilo vedno enako." "Misliš? Blizu za to goro prebiva spoštovana rodbina Senza-mane. Ako prideš kdaj tja, ti naj povedo zgodbo o dedu Karlu; to bo koristno za tebe in tvojo, nevesto." "Čemu bi popraševal drugod ko mi jo moreš ti povedati?" Nekje po temini je letel nočni ptič. Slišal se je čuden šum kakor bi se kdo z volneno obleko dotikal suhih kamenov. Tema na zemlji se je zgostila, zrak je bi^ vlažnejši in gorkej-ši, nebo, kakor bi se dvignilo in zvezde v srebrni megli mlečne ceste so migljale svetleje. "Včasih je bila ženska višje cenjena kot sedaj." "Je-li mogoče?" "Ljudje so se pogosto voj skovali . . ." "Bilo je tedaj dobro vdovam." "Divjali so pomorski roparji, upirali se vojaki in v Neapolju so imeli skoro vsakih pet let novega vladarja, žene so tedaj imeli pod ključem." "Tudi sedaj ne bi škodovalo." "Kradli so jih kakor kure." Starec je pomolčal in si za-palil pipo. ^lab plamenček mu je osvetlil krivi nos in pod njim kratko pristrižene brke. "No, kaj dalje?" "Poslušaj molče." Ponosni Sirins je trepetal ta ko svetlo, kakor bi hotel zatem niti vse ostale zvezde. V mirni vodi se je lesketalo zjasnjeno nebo in v lahkem odsevu tiso čerili jasnih pik pod morsko gladino je oživelo tiho ozračje "Poslušajn," je odg ovoril stražnik in ribič je pripovedo val počasi zgodbo iz pretekle dobe, poučno za vsakega. "Tam gori za borovim lesom je živela pred sto leti grška rod bina Ekeljanov, grbasti starec, zagovarjalec in tihotapec s si nom Aristidom, ki je bil strasten lovec — tedaj je bilo na otoku mnogo srn in druge divjači ne. Najbogatejša je bila v tis tem kraju družina Galliardov — sedaj jim pravijo Senžama-ne ali Brezroki. Pripadala jim je polovica vinogradov na otoku, imeli so 8 zidanic in čez 1000 sodov. Naše belo vino je bilo tako znamenito, da so ga kupovali sami Francozi. In o teh si gotovo že slišal, da ne znajo drugega oceniti kot vino. Francozi so igralci in pijanci, zaigrali so s kartami tudi glavo svojega kralja." r!» "Julija, ne kliči nikogar-me videl tvoj ženin, ubil ^ ^ Dovoli, da si odpočijem, odidem." .^Položil je glavo v travo. ^ ko odprl oči in se delal, k ^ izgubil zavest. Prestrašen^ clica je zakričala in klicah* di na pomoč. Ko so prišli U je Aristid zdrav skočil od , ce. Kot blazen je pripoV' ljubezni do Julije in se ^ g njal, da ne pusti dekleta ^ je ___x; •_ -___________iMO" azki jasnjeval je vse tako, X <4 pre] {ljub I da je deklica goreče h :ako se je vse dogodilo, je imenovala lažnika ' vala, da bi pač ne Za me J® takrat t; Mog h ^ skora" '»ke ki ^aškir utrujen od ljubezni ^asp i dekletovem naročju. judje so mu verjeli kljub ^ d njimi ia ie deklica eoreče razk^^ . In x. Vas "jih je t Ti P' ]e • AaW t h. e imenovala lažnika, <1 a je kil«" ' Li )omoč, če bi bilo tako, ''"ji ^ero i ;rdi. Niso vedeli, kako lo^* ^ ludobni so vsi Grki. Ko 3^ija , Drvi Grki krščeni, ji"^ ' hudič za botra, ki jih zamotavati vse,na škodo v g " rež; ar ^ftiri 'f\% ij, kristjanov. Verjeli so Vsled jeze in sramu j® kakor brrez uma začela ^ Se j kamenje po ljudeh. Zato ^ ^ % voj; zvezali roke in vsi so šli ^ % j, Na klic je pritekel tudi jih g in, ko so mu povedali, ^,^0 se zgodilo, se je od žalosti na kolena. Hitro pa se 3®^ | nil, udaril z levico obrazu, zgrabil Grka ga davil. Komaj so & t trgali iz rok. , / %Č1 "Razum poštenega v srcu. Rekel sem, da ■ pozimi, pred Božičem. pred rojstvom Gospodo^' praznikih si navadno soS® ^ šiljajo darila vino, sadj®' perutnino. Največ dafO'^ j,; vajo siromaki. Ne je zvedel Karel resnic^: zvedel jo je. In na Sveti dobili Julijini roditelji, "Bedak!" je zašepe nik. Ve; sramu niti v cerkev dar ne velik košek, z borovimi vejicami, nied mi je bila skrita v z&P^' Stražnik se je tiho zasmejal. Kakor v odgovor je v bližini plusknila voda. Oba sta se ozrla tja in poslušala z napetimi ušesi, kaj se godi; od obrežja so se širili kolobarji. Riba je zadela ob vabo na trnku. "Pripoveduj!" "Da—Galliardi. Bili so trije bratje. Govorim o srednjem izmed njih, o Karlu. Bil je orjaške postave, najmočnejši na otoku in glas je imel kot grom. Zagledal se je v pametno dekle, v hčer revnega kovača. Orjaki po navadi niso modri. Odlašali so s svatbo, ne vem iz katerih vzrokov. Ali Grkov sin pa med tem ni miroval, kajti tudi njemu je bila všeč kovačeva Julija. Prilizoval se ji je na vse načine, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Ker se mu to ni posrečilo, je sklenil dekle osramotiti. Računal je, da Karel očrnjeno zavrže in Julija bode potem njegova. Tedaj so bili strogi običaji." "A sedaj?" "Sama razuzdanost. Bogatini razkošno žive, se vekelijo in mi smo vsi reveži," je vzdihnil sta-i-fec in nadaljeval. "Ko je rtetoč Julija zbirala porezane vejicš vinske trte, se je Aristid vrgel od strani ravno ' pred njena kolena. Dobra sekana roka, roka liarda, tista ro^a, ki j® Julijo. Vsi prestrašeni s® | koj h Karlu. Dobili so p _ čečega pred hišnimi vra ^ p})'; je imel obvezano s kal je kakor dete. "Kaj si naredil?" so šali. J "Storil sem, kar storiti. Oni, ki je I jo srečo, ne sme živeti- f tei H »Val ber; 'ki ie s " Ml Pa ^a' % ]6 V % Kot ga. In roka, ki je dolžno dekle, katero IJ jgi razžalila mene. Zato ' ■ TuliJ®* sekal. Prosim, sedaj • If mi odpustiš ti in vsi- ^ Razume se, da mu J® " pustila. Toda zakon P®® t pozna olajšave. Za ^ j ka je sedel Karel dve # in njegova brata sta f go skrbi in potrošila ^ ^ narja, predno sta ga Potem se je oženil z w živel z njo srečno do „i na rodbina in vsi po^®' jo pridevek Senzamaii® jn roki." Starec je umolknil počasi iz pipe. "Ni mi všeč, tvoja jg' je rekel stražnik. divjak. Delal je ne "Tvoje življenje se let zdelo ljudem tudi j g je odvrnil starec, ^ oblak dima in dodal: "Če se sploh kdo Sp tfibe" Znova je Sedaj močneje, ^ — starec je vstal in jj brqg, izg;inil, kakor bi o P tei'Ano vodo, ki je bi'^ f kraju obrobljena s sv® se je lesketala kot riW® \oktobra, 1942. B N A K O ^ K S V N O 3 STRAN i. Malečkar »aK je bil grd ^ in ko,-Midi gledal je kosmato. "■ % tudi ni lepo. Režal se , ' takrat lahko potiš-_ ^'^Itanec pest soli kakor ( S" ' i. M za prav . ^vaduo je čepel pod gr-^ mejo in si obiral uši. ^^krat Malečkar mislil, .Mogoče je sam pri se-itli čez ljudi. Možno pa ^skoraj gotovo, da je ko-kako se bo mašče-id* u ^^škimi pobalini. eli i ima pobaline. Za-ofli Malečkar veliko pobalini so bili vaš-sr'ljj"'.' ^ grdimi navadami; f ! Malečkar pokazal na i ^ l & zbrala gruča, te }1' in ga obkladala s e# jjj zanikrni! Itini' «■• .■ ------------re- 3imi. — ge bom skril ijj. ^ mi pride pod gor i? sveti Luka . . . Mislil ) ^ 3® padla tepka božja it' ju,. ' Lumpje! Razbojniki! Malečkar . . . Sve-)1» Marija, bodita moja ) Se je drl s hripa- '^Ver, f ir "ija J V' A 'jokai v. - . jt)t» Ifltig glasom. Solze so # v črno brado. Pobalini ^ bežali J^lj M ijl je Malečkar zame-5" * in ^ ^ Plašil se je ' V^^^J^kov. Zlasti voja-le jjf 3® Malečkar, ne otre-® kričanjem ne s pa-je izogibal. Vo Udi psov. % iv ^ je živel od dobrih tega, kar so dali. Vendar so zmešan povedali. :a iL^'^'ljud k kai >ov kretnjo roke, ki so z znamenje J hudobni. Trdili so, ečk ) r\r ^li s i(} C 'J d<^ s 5 sil' / li" ,ld' po" vr > / i či^' s cim, Trditev so Čudno go mislili, da i-V glavi uro. , J- Malečkar ■^rač. Prav, nič se »j toliko in toliko ^ ("ačev. Vsedel se je po f, P^ag. To je dedna jo berači lastijo. k[ w ° dobri in bi lahko "ifp^^^ečkarja v hišo. Ma-Ij), iinel uši in teh se % , Uši na splošno "'^^Ijene. y Malečkar obsedel na I'kl^ jP^'^ato čeljust je *'li su, dokler mu niso H '»le .elja. \ot Malečkar malo i)il ^v^^jsko meso. Nava-Postregli s | mu, ^^saki hiši. Poleg te-i Zelje, zlasti kislo, fia jed. " to bi se Maleč- kar lahko skisal. Vendar se ni skiSal; Umrl je. ' \ j f.Umirajp, berači'bifez pošebnih naznanil. Tudi opoVok havadho ne pišejo. Umirajo tako rekoč mimogrede. ^Pri has pravijo tudi ■' kar na lepem je umrl. Trditi kaj takega d Malečkarju bi se ne spodobilo, ker so ga našli v hlevu. To je bilo po okupaciji. Naša vas se je ponašala s krčmo. Krčmar je bil Primož Kržan. Malečkar je upošteval Kržana; upošteval ga je tem bolj, ker mu je Kržan vedno postregel z žganjem. Žganje pa je bilo Malečkarju lek v žalosti in bolezni. Malečkar in Kržan sta sovražila tujce, ki so prišli v deželo. Malečkar je molčal. Kržan pa je bil gobezdač in je tujcem povedal svoje mnenje v brk. Ti so se razburili in Kržan je moral čez mejo. Krčmo je prevzel tujec, ki je imel črno žensko kosmato dušo in psa, ki so mu rekli Fido. Poslej se je Malečkar krčme izogibal, dokler ga ni zgrabilo v črevesju. Spomnil se je Kržana in žganja, pa se je odločil. Pridrsal je na dvorišče. Fido je zarenčal in priklical na prag ^rčmarjevo žensko. Ta je zakričala na psa in namignila Malečkarju. Mesto žganja mu je prinesla skledo. Ni bilo zelje. — Makaroni, — je dejala gospodinja. Malečkar je bil bolan. Upiralo s6 mu je. še zelje bi se mu u-prlo. Toda berač se ne sme zameriti. Z muko je požiral spolzke makarone. Zasmilil se je samemu sebi: iz oči mu je lezla po kosmatem licu grenka mokrota in se nabirala v ušini bradi. Takrat Malečkar ni molil. Pustil je grazno skledo na pragu in oddrsal k sosedu. Dali so mu žganja in Malečkarju je odleglo. Še težje je odslej gledal tujce. Vendar je še hodil od vasi do vasi in žvečil zelje. Pa so mu nekje ljudje iz same škodoželjnosti povedali. Malečkar, naša narodna jed ni več zelje . . . To je Malečkarja potrlo. Tudi jedel ni več toliko. Tistega dne se je privlekel v Racetov hl6v. Na stelji je mislil prespati noč. Najprej je molil, končati ni mogel. V trebuhu se mu je nekaj obrnilo. Spomnil se je na makarone. — Ne bi se jih mogel privaditi, — je pomislil Malečkar — in umrl . . . Iz zasužnjene Jugoslavije "Grenzbote", Bratislava, poroča dne 27. julija, da je hrvaški minister industrije in trgovine omejil prodajo goriva. Vsaka rodbina bo smela kupiti 4 kubične metre lesa in 3,000 kg premoga. Samci dobe le en ku-! ični meter lesa in 1,000 kg premoga. Tudi uradi in druge javne ustanove ter hiše, kjer je centralna kurjava, dobe natančne predpise glede kuriva. Pred vsako dobavo mora.kupec podpisati izjavo, da nima nobenih zalog lesa ali premoga. Zmrznjeni uhlji Tudi če nam uhlji ne zmrznejo popolnoma, se v navadnem mrazu brez vetra lahko zgodi, da nam rahlo primrznejo in je treba potem pravilno poskrbeti zanje. Znano je, da tudi rahlo zmrznjeni uhlji človeku vedno znova delajo težave. \ Cim začutimo v njih lahni šče get, ki utegne biti prvi znak zmrznjenja, storimo dobro, da ušesa odrgnemo s snegom. Če to ni mogoče, nataknemo nanje čim prej navadno mokro obvezo ali alkoholni obkladek, ki ga čez nekoliko ur nadomestimo s tem, da namažemo ušesa z jodovo tinkturo. Če so se pojavile raz poke, moramo ušesa seveda takoj namazati z mazilom proti mrazu, ki nam ga najbolje predpiše zdravnik. Če te prične uho po stari o zeblini ščegetati in žgati, odstra niš ta pojav z izmeničnim umi vanjem z vročo in mrzlo vodo, ki smo ji dodmi malo kisa. Po-gostoma se dado te težave odpraviti tudi z obsevanjem. Društveni KOLEDAR 10 OCTOBER oktobra, sobota. ■ 0^ k 4 /L X ni lelv mm IN WAR BONDS ******* ZAKLAD V VEDRU Roberta Kreading v Denver-ju v državi Coloradu je postala vdova . Njen mož ji je zapustil 212,000 dolarjev v gotovini. Njen nečak Joe Watson, ki ga je imela zelo rada in je živel v njeni hiši kakor njen lastni sin, ji je svetoval naj denarja ne zaupa kakšni banki ali hranilnici, temveč naj ga da v vedro, tega pa zakoplje v klet. Teta je z nečakom vedto zakopala. Čez nekaj časa pa je Watson izginil in ga ni bilo več nazaj. Kreadingova je končno začela nekaj sumiti in je stopila v klet, kjer je morala na svo-t jo žalost ugotoviti, da je bilo j vedro prazno. Tat ni pustil v njem niti-dolarčka. I LrrTLE iBter-naf/l Cartoon Co.> N.Y. By B, Link | THAT \UVFC OF rA\ME Vc, ,\ pORTOME TE\_v_E:(5 ,- &v\E "touts CAE \ yjAS Foov-is,H To Go Xo t«E ,Hoo SO:* 6EE'. \ HATE That UJON\AN To WAVE The LAUGH Ofi ME, s'o TELL. HER \ W^K \E \ HAO MONEV EM0U©H TO UE UJITW ,- \? \ t^i HAUJ-HA'AJ- THAtAK (^OONESS. Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 ,S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave. 10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. 10. oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesfta veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, nedelja. — Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples. 11. oktobra, nedelja. — Velika prireditev s programom v korist pomoči za staro domovino, se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo lload, pod pokroviteljstvom lokalnega pomožnega odbora S. D. D. 11. oktobra, sobota. — Lodge Utopians št. 604 S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Cla%« Avenue. 24. oktobra, sobota. — Carniola Tait No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domii, na Recher Ave. 31. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road. 31. oktobra, sobota. — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. — Plesna veselita v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NOVEMBER 1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — O^era in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 7. noventbra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju' Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. novembra, sobota — Društvo "Vipavski raj", št. 312 S. N. P. J. priredi veselico v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 8. novembra, nedetja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega' doma, na St. Clair Ave. 8. novembra, Aedklj&. — Društvo "Kras", štev. 8 S. t). Z., proslava SO-letniee ustanovitve društva v Slovenskem domu na Holmeš Ave. 8. novembra, nedelja. — Običajna letna prireditev društva y "V boj" št. 53 SNPJ v Slo ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 15. nčvembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 15. novembra, nedelja. — Dru štvo "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. obhaja 20-Iet-nico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 21. novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. novembra, nedelja. — Slovenski odbor priredi prireditev za Rusko vojno pomoč v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 26. novembra (Zahvalni dan), Četrtek. — Socialistična "Zarja" —. koncert v' avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobOta. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 28. novembra, sobota. — Junior League of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St Clair Ave. 29. novembra, nedelja. — Klub Oreški — pleš v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P J. — Proslava l5-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. DECEMBER tvo "Spartans" S, N. P. J» — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev V avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. — 1943 — Mali oglasi BRUSAČI KURJAČI KLADIVARJI TEŽAKI Plača na uro. Ce ste sedaj uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Zgla-site se zjutraj med 9. in 12. uro, MID-WEST FORGE CO. 17301 CLAIR AVE. venskem del'avskem domu, rta' 'Waterloo Rd. • 14 niovfembta:, sobota. — , tvo "Washington" šti., 32 Za padne Slovanske Zveze — 5. decembra, sobotat — Društvo Svobodomiselne Slovenke, št; 2, S. D. Z. — Piestta veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 6. decembra, nedelja —- Konteert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 6, decembra,'nedelja. — Zborovanje Slovenskega kongresa v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 12. decembfa, sobota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica V avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair AvenUe. IŽ. decembra, aešel^a. — Cankarjeva Uštanova, ŠJ»ominska obletnica smrti Ivaiia Cankarja v Slovenskem delavskem dbmti ftfi, Waterloo Rd. 13. dfeeettibra, nedPeljk. Croatian Ploiieers CFtU. Plesna veselica v Avditoriiju Stoven-skega nafodYiega, doma na St. Clair Avenile. 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. Plesha veselita v avditoriju Slovenskega narodnega doma, AA St. Clair Ave. decembra, nedeljja:. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega (Joma — Bbži^ftita v avditoriju: Štovenskega na-, rodnega dbifi^c, tla St. Clair Avenue. 20. deceittbrai, nedelj*. — Mladinski pevski zbw "šltrjan-cki" priredi božičiiieo v Slo-veVisfeem' dVuštvertem dbmu na . Recher Ave. ;■ 126. decembra, sobota. — Druš-' JANUARY 1. januarja, petek. — The Maccabees Red Jackets. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 2. januarja, sobota. — Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. januarja, sobota. — Glasbena Matica. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 17. januafja, nedelja. — Proslava 30-letnice društva Glas Clevelandskih Delavcev štev. 9. S. D. Z. v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 23. januarja, sobota — Društvo Kristusa Kralja. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 29. januarja, petek. — Roose-veltov Dance v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. januarja, sobota. — St. Vitus Boosters Club — Plesna Veseliča v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. FEBRUARY 6. februarja, sobota. — Društvo "France Prešeren" štev. 17, S. D. Z. — Mesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. februarja, nedelja. — Dramsko zbor "Abraševič" — predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Hiše naprodaj 1384 E. 45 St. — za 2 družini; 8 sob. Je sedaj prazna. E. 47 St. — hiša za štiri družine. Cena $2800. E. 71 St. — hiša s 10 sobami, za 2 družini. Luther Ave. — hiša za dve družini, 10 sob. Cena $2900. E. 78 St. — blizu White Motor tovarne. — 2 hiši vsaka za eno družino. Cena $5500. Za podrobnosti vprašajte pri J, TISOVEC 1366 Marquette Ave. blizu St. Clair Ave. in E. 55 St. Beauty operator Dekle, ki želi dobro plačo, naj pokliče: GA. 2902. v najem v najem se odda stanovanje s 3, sobami; kopalnica in for-nez. — Pokličite IVanhoe 1662. Ženska dobi delo za čiščenje prostorov v pekariji, štiri ure ha dan. — Plača 50c na uro. — Vpraša se na 1723 East 55th St. februarja, sobota. — Druš tvO "Ložka dolina" — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. februarja, sobota. — Društvo "Danita" št. 11 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 2Ž. februarja, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. GNASHING AXISo OBOtM NASH Artlerican freedom Or else Japanccdom— Of which are you fonder? Be a victory bonder! lUuntration bg Gib Crockct. BUY WAK BONDS AND STAMPS If, 5. Trnmury Orpartment. Presenečenje za rojstni dan človeku v življenju se marsikaj primeri, ampak takega veselega presenečenja, kot so mi ga pripravile prijateljice na večer 12. septembra t. 1. v prostorih Mr. in Mrs. John Marna, 6931 St, Clair Ave., pa še nisem doživela. Za ta večel" so se zbrale skupaj moje prijateljice in me na zvit način zvabile k zabavi, ki so jo priredile za moj rojstni dan. Tem potom se želim zahvaliti vsem onim, ki ste to pripravile in izvedle, da se je cela zabava izvršila v tako prijaznem razpoloženju, kot tudi vsem, ki ste se odzvale na vabilo in za lep dar, ki ste mi ga poklonile v spomin. Hvala za vse skupaj, ker ste tako lepo izvedle. želim se zahvaliti sledečim: Anna Močilnikar, Frances Požar, Louise, Frida in Dolores Vidic, Jennie Feme, Mary Sto-par, Louise Kozan, Mrs. Frances in Maly ZiipAnčič, Mrs. Kraus, Mrs. Newman, Mrs. Drobnic, Mrs. Klemenčič, Mrs. Frances Gorshe, Mrs. Leskovec, Mrs. Batis, Miss Dagarin, Mrs. Mule j, Mrs. Sušnik, Mrs. Marn, Mrs. Simčič, Mrs. Zavrl, Mrs. Mežnaršič, Gust Končar in njegovi prijateljici. Kadar boste ve, prijateljice, praznovale obletnice se bom tudi jaz rada odzvala in pomagala po moji moči k boljšemu spehu in zabavi. Najiskrenejša vam hvala za vse skupaj! Milka Kress. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" IMAMO NAJNOVEJŠE SLOVENSKE IN HRVATSKE PLOŠČE C-402—V zelenem gozdu, valček C-403—Pa na križ, pri en hiš, Vocal M-574—Ti plaviš zoro zlapno Vocal M-571—Kje so moje rožice Vocal SMERDA'S 5800 BROADWAY zalogi imamo Uidi mnogo drugih plošč na izbero SI RAN 4. ENAKOPRAVNOST 5. oktobri A y % "I X i' .*. t __ v -___ X T i GRČE ! i •i« y A ■ y I; $ —POVEST— ^ $ z ji" Spisal Slavko Savinšek f. •!• •!• % t X ::: Pomik Wakefield gori no morju Ni zapuščena "Dedec nemarni, ali si našel ^ dvignil v župnika oči, prebledel zdaj mladega kralja? Imaš Vr-jin se okrenil. Nemo je stopil v šana? Seveda, na rokah sem ti I kolovoz proti Vršanovini. O-ga moral prinesti, slepec, da mahoval je v kolovoz, postaval, ga spoznaš! In zdaj, ko ga imaš, pa spet lezi v gmajno in tuli, da se te bo prestrašil! — Ne zijaj tako vanj, da se te ne zboji! Prijazno poglej, da se ti boj otroče razgledalo v očeh!" In ko ni Vršan mogel ničesar, razen stisniti otroka, in je trepetal po vsem telesu, je butil vanj župnik, ki sta se mu dve debeli solzi potočili po licih: "Zini, Vršan, zini, saj nisi nem!" Klemenček se je prestrašil kričečih župnikovih besedi in je planil v jok. "No, zdaj imaš! Nisi znal lepše pogledati?" Župnik je stopil po trati in zaklical: "Liza, Liza!" Mlada mati je pritekla okrog vogala, trepetajoča po vsem telesu in bleda ko sam bleščeči zid Belcjanove hiše. "Vidiš, sina ti bo požrl stari volk! Poslušaj, kako tuli mali! Stopi no in mu ga vzemi!" Liza je omahnila proti Vrša-nu.. JŽ^ipnik je stopil za njo in bleščeče mu je sijal v smehu obraz. Ko je zapazil deček mater, Je utihnil in planil z ročicami proti njej: "Mama, mama!" Kakor sanje je bilo Lizi, ko je stopila do Vršana in ji je spustil Klemenčka v naročje. Ni si upala pogledati vanj. Ali stari se je zapičil vanjo, da je šiloma pritegnil njene oči nase. Za hip sta se spogledala. Nato sta oba hkrati povesila glavi. Župnik je stopil k Lizi. Tedaj šele se je ovedela mlada mati. Vsa je vztrepetala, ko se je ozrla v Vršana inxmu polglasno dej&la; "Zbogom, oče!" Vršana je streslo, ko je slišal to zadnjo besedo iz ust mlade snahe, in s pogledom je planil za njo, ki je šla po trati navzdol. Še je gledal tja, ko je že za vogalom izginila, ko je v njegovo strmenje udaril župnik: "Te je sn^dla Liza, stari, a-a-?" In zasmejal se je na vsa usta, tako od srca zasmejal, da se je razleglo po vsem Pod-smrečju in je izza Belcjanove hiše pogledal stari Belcjan in na Vršanovini stopila Mana med duri. Vnovič se je zasmejal župnik, stopil k Vršanu in mu dejal: "Ali naj še Lizino mater pokličem?" Tedaj pa je Vršan proseče pa spet šel dalje. Župnik Mihael pa je stal na mestu in se še vedno smejal iz polnih prsi. Pa se je vzpelo v njem in je vrgel za Vršanom: "Si še od hudobe obseden, Vršan, a-a-?" In spet se je zasmejal, da se je prelilo gromko okrog njega. Nato pa se je obrnil, stopil okrog Belcjanove hiše in urno utonil pod Smrečnikovo bajto v globel. 9. Spet je taval stari Vršan okrog, po senožetih, med njivami, po travnikih, okoli hiše. Po gam j ni ne več. Ni pa bil več ukrivljen, v tla upognjen, ko je hodil okrog, pogled njegov ni bil navzdol obrnjen in nemiren, begajoč, pa spet.strm. Pro- Krni, ###' ' **' •', " 'S; Wkat%fo44.Bi^'^ WAR BOM When the American E* Force landed in Irela^a ^ newspapers reported we remarked at the simU® steel helmets worn by those worn by German tr jj steel hats are protection jI nel fragments and other ^ slles. We need thousanO'^ for they are a regular iss American soldier. %da g i je ' ki fr Gl: pre ''- ki je Slo' Nedavno se je vnel na morju luksuzni parnik Manhattan, ki je bil predelan za transportni parnik ter je dobil ime Wakefield. Bojne ladje, ki so s'premljale konvoj, so rešile s parnika nad 1,600 oseb, potnike in posadko, tako da ni bilo zaznamovati niti ene izgube človeškega življenja. Parnik so v poškodovanem stanju privlekli v neko pristanišče. Na spodnji sliki na levi vidimo mreže, ki vise s parnika, po katerih so ljudje splezali s parnika v čolne. Na desni pa je njegov poveljnik, kapitan H. C. Bradbury. Ladjegradilec Henry J. Kaiser IIBERTY IIME#?ICKS ••War Bonds," said an angler named Wade, "Are the sportlngest catch I have made— They'll save us our freedom And then, when we need 'em, They're good for more cash than we paid!" Help sink iho«e yfialicjrruon**! Put a full ten percent of your incoiigte loto War Bonds or Stampii, mvery pay cloy. It*« VITAL. IJ> S. Trwury DtparixnmL žno se je poganjal stari naprej, z dvignjeno glavo je hodil, v njegovih očeh pa je bilo iskanje, samo iskanje. In vsa njegova pota so vodila, odkoder-koli bilo, končno k Belcjanu na trato pred hišo, kjer se je navadno v solncu igral mali Klemenček. Če ni bilo fantiča pred hišo, je žalosten postaval nekaj časa pod tepko in čakal, da bi prišel kdo Belcjanovih, ki bi ga mogel pobarati po vnučku. Le, če je Belcjanka prišla ,ali stari, se je okrenil, voščil v stran gledajoč dober dan in odšel proti Vršanovini, da se je kmalu zopet vrnil in iskal, dokler ni dobil malega. Deček se je urno privadil starega moža s sivo brado in kadar ga je od daleč zagledal, je pričel kriliti z rokami, se je dvignil in mu kobacal naproti. "Ta-ta" mu je klical vedno veselo in bil ves srečen, če ga je stari vzel v naročje, srečen, če ga je smel cukati za brado, mu segati s prstki v ščetinaste obn'i in se poigravati z njegovimi brki. Tako se je zgodilo, da je bil Vršan nazadnje vsak dan pred Belcjanovo hišo in se-je z malim igral, ako je bil zunaj. Tudi v slabem vi'emenu ga ni zdržalo doma; Vsaj mimo Belcjanovih je stopil, malo postal, da je morda ujel otrokov smeh ali jok, potem pa je odšel. Zadnje dni je še dlje postajal z otrokom, tako dolgo, dokler ni Liza prišla po dete. Kakor namenoma je zadržal fantka v naročju, mimogrede pogledal Lizo in že skoro ustnice odprl. Liza je videla, da bi rad nekaj povedal, pa ni upal z besedo vanjo. Slutila je, kaj naj bi bilo, se veselila, a obenem trepetaj e čakala, kdaj bo prišla beseda, ki bo uresničila njene in Vršanove sanje. Oba sta mislila eno in isto; oba slutila. Minilo je tako par dni, ko je nekega dne zopet prišel Vršan 'do Bclcjana. Bilo je lepo popoldne in kakor nalašč za otro-;ka, da bi se zunaj igfal. Ali I Klemenčka ni bilo pred hišo. Vršan je nemirno stopical okoli, celo do hleva je stopil, samo da je lahko šel mimo hišnih duri. Bile 80 odprte, morali bi tedaj j biti doma. Kje je otrok, je šlo I Vršanu po mislih. Spi? Ah, ob tem času otrok ne spi. Zopet je šel mimo duri in se vračal nazaj, Ico je stopila na prag Liza: "Oče, Klemenčka danes ne bo!" "Kako?" je prebledel stari. "Bolan je!" še bolj je prebledelo lice starega Vršana. "Hudo?" "Ne vem, kaj. Vročico ima. Morda zobki." "Zdravnika!" I "Oho, kaj pa te je ujedlo, da I si se ponižal k meni?" je planil I župnik Mihael, ko je vstopil Vršan, ki ga še ni videl od zadnje barti, ko mu je vsilil dete v naroč j e.* "Gospod župnik, Klemenček!" je iz jed j al stari in brez vabila sedel na stol. "Zini, stari, nisi baba!" se je razgrel župnik. "Bolan je, zdajle je šel zdrav nik k njemu!" župniku je srce udarilo hitreje in sapa mu je šla globlje. Ko pa je videl Vršanov prepali obraz, se je zmagal in vrgel iz sebe: "Otroške bolezni! Morda glis-jt^! Liza pa koj v jok, seveda, ti pa v dir, pa po zdravnika, j Vršan, spet noriš!" si je dajal župnik poguma, da ne bi opazil stari bojazni za mlado življenje v njegovi besedi. "Nor gori ali doli, ne sme mi ga vzeti Bog!" "Noriš, Vršan, nad milostjo Srednji na sliki je Henry J. Kaiser, znani lastnik ladjedel- božjo grešiš! Te ni že dovolj nice na zapadni obali, čigar ladjegradnja je posekala vse dose- potipal za tvojo inogočnost in danje rekorde. Svoj, zadnji rekord je dosegel, ko je ena jošabnost? Bi rad še, ha?" gradilnic izgradila tovorni parnik v trinajstih dneh. I Pa se je brž unesel župnik ___/ _■ J Mihael: Mrs. June Roehrer, ki je na gornji sliki s svojo hčerko, je bila tožena, ker je zaostala $210 na najemnini stanovanja. Njen mož je pri vojakih. Ko je bila klicana na sodnijo, se je pripravilo šest odvetnikov, ki so izjavili, da ji bodo brezplačno pomagali. A smart strap chin and they are fort One steel helmet ^ every time you tU a ^ 1 you are buying protecD American soldier. ten percent of your Bonds every pay day- " community reach its Quota. u. s. msi bal? Te bo moral župnik Mihael peljati za roko?" široko se je razkoračil župnik pred Vršana in planil v bučen smeh: "Kakor zadnjič, ko sem moral pripeljati še Lizo in bi ti bil kmalu še mater njeno, norec stari, da bi videl svoje prazne strahove in spoznal norčijo svojih dejanj! Uh, budalo staro, Vršan!" se mu je smejal župnik in z velikimi koraki sobo gor in dol. "Ni mi do smeha!" je ugovarjal Vršan. "Kisaj se, kisa j zdaj na sta- obol" sem mislil!" je ušlo zjasnilo se mu je v " obrazu. , "Samo . . ." je podv šan. "Kaj?" "Bo hotela Liza?" "Baraj jo." "Ne upam." "če nisi še zmeraj Vršan?" In ko je videl, da J ni utemeljen, je šal: ' „ "Kajne, ko bi jaz' Vršan je prikimal- "Se tudi mene meril nisi popred poprosij' ^ je šel dalje župnik, še naredil, da se n® čil in ugnal Bog ve šno neumnost, če te P ra leta, ko si vse življenje uga- cedilu! Potlej mi ^ ^ njal norčije in rinil z butico podsmreške! skozi zid!" Pa se je spet unesel župnik in vprašal: "Kako misliš, Vršan? Si šel vase?" "Ni ga, ki bi ponj šel. Naši so v gmajni, grabijo steljo, sama sem z otrokom doma." "Grem jaz, Liza," se je ponudil stari. "Kam bi, saj ni še tako hudo. Bo stopil ponj France, ko pride drevi domov, in jutri bo zdravnik prišel." "Grem jaz! Čas imam," je dejal'stari in glas mu je trepetal. "če bi hpteli, oče? Saj je za Klemenčka!" je zaprosila Liza. Vršan je že segel po kolovozu proti domu in komaj se je Liza zasukala okrog bolnega o-troka, je že videla starega, kako se je gnal mimo, se ozrl mimogrede v okna, a že izginil pod Smrečnikom v graben. stari Vršan se je gnal na- vzdol po strmi rebri, ki je že dolgo časa''ni hodil, da mu je lilo raz čela. Spotoma je mrmral v razmršeno brado trdo in proseče : "Jezus, ne vzemi mi ga,zdaj! Komaj sem ga dobil! Ali ni dovolj Klemen? — Jezus, mene rajši vzemi, nagnito korenino, nepriden les in me posekaj, pa pusti mladiko, da vzcvete požene na Vršanovini!" "Ne cmeri se zdaj. Star si dovolj in hrbet je vajAn biča! Saj ni, da bi moral vsakdo koj umreti, če gre padar k njemu! Sam veš, dovolj otročajev si imel, ki so brez zdravnika bili bolni in spet zdravi. Tudi umrli niso vsi v en bart. Viš to ve samo Bog, mi ničesar, črvi. Najmanj midva, Vršan, ki prelagava in predevava, Bog pa preloži in in'predene. — Rajši že naredi, ka-jkor je prav in dobro, pa boš Vso pot je molil tako, do Bo-j imel mirno vest ter veselje v sr-rovca. Zdravnik je bil brž naredicu in v hiši!" in je pohitel v breg, stari Vršan pa je stopil do farovža, naro-čivši zdravniku, naj dobro ogleda otroka in ne štedi z ničimei','voril v zadregi. samo da ga ozdravi. | "Ko^a se bojiš? Prej Ustavil se je pred Vršanom: "Si že kaj ukrenil?" "Ne upam!" je stari odgo- se YOUR DIME'S iN THE NAVY NOW! Stamp Buy5 a ] MAN BATTUE F/.AG I OR A LIFE ' A 50f stamp boxs enough _) roEL OIL 16 PERMrt A PEiTRoyEfc ,0& CRUISE iFOK, ^ ONE HOUR, A CEMONSlWfliort OP NAVAL USES TtoR, THIJ TOUEBRJL WEAltoN »EVEIOPED CIVILIAHS Op^MERlCA Stamps Bonds' /A 'SCO BOMD C*375 A> you) WUL BO/ TWO DEPTH BOMBS ••••AlAyBE LUCK/ ONES Tb Plrt" A SUB, HEUA MXntS} >>\SiEEP IM THE peep. WlfTlANJ 2^ OH OP aim rR l»R