Kako iz sadja most (vino) delati.
Gosp. dopisnik iz Zemona je v zadnjem listu željo objavil, naj v „Novicah" povemo, kako se iz sadja most (vino) dela, ker se je letos toliko sadja pridelalo, pa je še dosti gospodarjev, ki ne ved6 prav ravnati.
Radi vstrežemo tej želji s sledečim podukom.
Kdor hoče dober mošt (dobro vino) iz sadja narediti, mora vedeti:
Da le puBto, trdomečno in nežlahno sadje dobro vino daje, kakor so tepke, črnevke, nekatere^ drobnice, lesnikovci, piškurji, milerožice in več takih. Če bolj pa je sadje žlahno in vodeno, slabeje vino je iz njega, in manj časa se da hraniti.
Sadje za vino ne sme pomlajeno ali kaj zmehčano biti, temuč trdo, z drevja zrelo otreseno se mora ročno
z lesenimi tolkavniki v čednem koritu stleči ali z mlinskim kamenjem povaliti in streti, ali pa z mašino, kjer dva zobata valjarja eden proti drugemu tečeta, zmečkati in naglo stlačiti aii sprešati, ravno tako kakor grozdje.
Stlačeni mošt se skozi rešeto precej en v dober vinski sod vliva, da se brž ko je mogoče napolni, sicer se ne čisti rad. Na polnem sodu je dobro okrog vehe iz ilovice en dlan visok rob narediti, da mošt, kedar čez 4 ali 6 dni začne v sodu kipeti in drožje čez metati, po dogah ne teče. Tako se lože drožnina in smetana proč pobira, in sod z moštom zaliva, ki mora zmi-raj poln biti, dokler se ne vstavi in ne očisti, da se mu veha zabije.
Kdor hoče sadnemu mostu lepo rudečo barvo dati, naj črnih bezgovih jagod ali pa malnic s sadjem v prešo dene, ali pa njih soka v sod vlije, predno drožje meče.
Da bo vino iz sadja slastno in dober duh imelo, ga v dobro zaslastnjen, ne pa v pušoben vinski sod deni, in v hladni kleti (keldru) hrani, kjer ni kisline, repe, korenja ali druge take šare, kar vino, ki rado vse nepridne svapi na-se vzame, lahko skazi.
Prav dober okus se moštu dd, in tudi sadni duh zgubi, če se mu, predno drožje meče, ena pest suhega bezgovega cvetja v sod vrže, ali pa sladke skorje ali kake druge prijetne dišave v rutico zavezane, na niti obešene dva ali tri tedne  v sredi  soda vtopljene pusti.
Najbolje pa se stori, če se muškatovega olja v sod toliko^ kapljic vlije, kolikor bokalov vina drži.
Ce se mošt iz sadja prav naredi in umno oskrbi, bo že sam na sebi imel več moči, kakor marsikako slabo vino iz grozdja, pa bo še močneji, če se v sadni mošt, preden drožje zmeče, dobrega vinskega mošta primeša, da se oba skupno čistita, kajti pozneje se ne vzameta prav vkup. — Pa tudi veliko vinske moči dobi, če ga kakor hitro se očisti, v drug sod na vinske drožje prelijemo. Tudi se mu moč zelč povikša, če se mu na vsako vedro očiščenega vina en polič hudega žganja prilije in sod na nekoliko tednov trdno zabije, da se vkup podela.
Tega naj si pa vendar nikdo ne misli, da bi tako zboljšano sadno vino nevednim za grozdno vino drago prodajal, in se grešne goljufije krivega storil.
Naj dodamo temu še, kar je v knjižici „Umni sad-jerejec", ki ga je ravnokar izdala družba sv. Mohora, o tem pisal gosp. Fr. Kuralt tako-le:
V nekaterih krajih, posebno na zgornjem Stajar-skem, na spodnjem Koroškem in zgornjem Avstrijskem
304
napravljajo iz sadja mošt (tolklo), ki jim nese vsako leto mnogo tisuč goldinarjev. Poleti je to celo prijetna pijača, ako je dobro in umno napravljena; kajti okus in vrednost sadnega vina sta odvisna od tega, kako se . napravlja. Le popolnoma zrelo in zdravo sadje se rabi jft-za vinski mošt; vse gojilo, zmrznjeno ali pa zmehčano sadje ni za to; porabi naj se raji za vinski ocet (jesih).
Predno se dela mošt, naj se sadje po trgatvi spravi za nekoliko dni v suh, zakrit kraj, da še nekoliko dozori, in da dobi več sladkora. Nikakor pa se ne sme puščati toliko časa, da bi se popolnoma pomladilo ali morda še cei6 zmehčalo. Le pusto, trdomečno sadje, na pr., drobnice, tepke, črnelke, milorožice, nam dajo najboljši mošt.
Ko je sadje že nekoliko dozorelo, mora se še enkrat nezdravo in kakor si bodi za to nesposobno sadje izbrati, in le zdravo za to porabiti. Umazano sadje se mora oprati, posebno je to treba storiti pri prasnem, ki je rastlo blizu cest.
Ko se je sadje lepo osnažilo, se mora stlačiti ali zmečkati, kar se zgodi; ali z lesenim tolka-čem, najbolje pa z zato pripravljenim strojem, ki ima dva zobasta valjarja, katera se eden proti drugemu pomikata.
Sadje pa ne sme biti tako zmečkano kakor godlja, ker se potem težko preša in mnogo soka v njem ostane, zatorej je omenjeni stroj velike važnosti, ker razkosd sadje le bolj enakomerno.
Ko se je sadje zmečkalo, počne se prešati, kakor grozdje. Mošt, ki teče iz sprešanega sadja, dene se v posodo, najbolje v vinske sode, v katerih je bilo zdravo vino. Tudi sodi, v katerih je bilo žganje, moštu ne škodujejo, ako se dobro izperejo; a v sode, v katerih je bil ocet (jesih), naj se mošt ne stavi, ker se hitro skisa; škoda bi bila velika.
Ko se je prvi mošt iz sadja izprešal, ostane nam drožje, na katero se potem vlije še nekoliko vode in pusti tako nekoliko ur stati. Potem se zopet znova spreša, in tako se dobi še zadnji mošt. Se ve, da ni drugi mošt tako dober, kakor je prvi; vendar pa ni veliko slabeji, zatorej se navadno s prvim pomeša.
Klet, v katero se shrani mošt, mora biti snažna in zračna; v nji ne sme biti korenja, zelja itd., ker takov duh potegne mošt na-se. Temperatura v kleti naj bode od 10 — 14° R., ki je vrenju mošta najbolj ugodna, katero se v nekoliko dneh začne.
Da se pri vrenji ne zgubi preveč mošta, naj se sodi ne napolnijo popolnoma.
Večkrat je treba paziti, kako se vrenje vrši, da se ne pripeti kaka nezgoda, ki bi nam znala ostati v našo škodo neznana. Ko je vrenje dovršeno, pretoči se mošt v drug čist sod, da se odstrani od drožja. Ako ostane mošt predolgo časa po vrenji na drožji, lahko se skisa in pokvari. Sedaj pa se mora sod popolnoma napolniti. Ravna se potem s tem moštom ravno tako, kakor z vinom.