i' ' »Ki i i t f w m M ■ 11 fl I — ^ L V > H * i * . : i ill f V _____________L NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMljlliBS raRfc.-yffi) t-A« r-Sf)'-isV-'''' "T« • Sj'Wifi. ;j -i',: M ■ iS«. •{'•>' * vS^mKIBM H A-'-'i&friiiy f|,, ! 2B T "E BB^^SvMuSi^E-m vjfBfj ' • - 'jj^'rt •tiSit f™ CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY JANUARY 7th 1920 -_._ - ■ - _1_:_J__ :V ' iv LETO XXHI;- VOL XXItlJ llf^AHft fl^^fl^Vfl^' * Tj mnfllli f rflmKB■ t, Za reševanje vprašanj, vstavljenih v številki dne 3t. dec. je bilo živahno zanimanje. Vsega skupaj smo dobili 57 odgovorov. Ker so pa nagrade samo tri, je seveda te-ško vsem dati plačilo. Toda en sam je odgovoril popolnoma pravilno vsa vprašanja dočim je H vprašanj pravilno odgovorilo jih 5, 12Jih je odgovorilo pravilno na 10 vprašanj, 22 jih| je pravilno odgovorilo 9 vprašanj in 17 je rešilo manj kot 9 vprašanj. Upoštevali smo torej le Ime, ki so odgovorili najmanj 11 vprašanj, in tudi glede teh nam je bilo tfeško odločiti, to rej smo dali vse odgovore skupaj fako da se nI poznalo čegava je pisava ali ime ^ifrftte dvoje odgovorov izjfco-0t drugih. Ta dva sta torej opravičena do nagrade. Odgovori na vprašanja so: • 1. Trije pogrebni zavodi, najstarejši A. Grdina pod razumom, da je neprestano v fcni in isti trgovini. 2. ThOr mas Marshall. 3.26. febr. 19-19.4. Enaindvajset let. 5. Ne. 6. Da, za svojo uporabo. 7. Štiri teritoriji. 8. Charles A. Mooney. 9. 11. novembra 19-18. 10. George Washington-11. Secretary of States. 12. Atlee Pomerene in Warren Prvo nagrado je uredništvo prisodilo Frank Kosten, 6307 Bonna ave. On dobi celo letno plačano naročnino zastonj. Drugo nagrado dobi Frank Končan, 1154 E. 60th St. poletno naročnino; tretjo nagrado dobi John Petrinčič, 1250 E. 58th Št. četrletno na rofenino. Vsem smo izročili fjzite tozadevno. Danes stavimo zopet 12 vprašanj:- f, 1/ Koliko predsednikov Zjed. držav je bilo umorjenih in kateri so bili? 2. Koli-pesmi se nahaja v "Poezi iNIf . Ivana Zprmana? 3. Katerega leta je umrl France |Prešeren ? 4. Kako se imenu pš.sedaj ni predsednik poslan & zbornice v Washingto-nti? (House of. Representa- :jK*ko se imenuje ameriški po ijtnik v Belgradu ? (To vpra šanje je važno, ker marsikateri bo imel opraviti s poslaništvom, če hoče domov ali voljena predsednikom? 9. Ali pustijo pohabljene ljudi v Amerika? 10. Koliko je slo 1 ( I/ t» J -m A «I«»a premoga, kajti premogar c ski štrajk v Ameriki se je tu- J di v starem kraju dohca ču- iz til. Iz Trsta so odpotovali s << parnikom President Wilson n (bivši parnik Kaiser Franz j( Joseph) dne 7. dec. in v New i, Yoric so prišli 29. dec. torej i so bili na vodi 22 dni. V New Jd Yorku Mrs. Pravst ni imela n nič sitnosti, kajti imda je pi^ ^ vi papir s seboj, in le temu papirju se ima zahvaliti, da £ je prišla lahko nazaj. Pove- c dala je, da je hvaležna v dno ( svojega srca, ker je zopet v fc Ameriki, kajti življmje doma jestrašno, Za vožnjo iz Trsta do New Yorka ie plača p la 035 lir in $8.00 daVka, k*r d bi zneslo skoro 8000 kron 5 Jugoslovanskega veljave, in h to v tretjem razredu. Mrs. / P«aina»aprenwgar-1 ske stavke odobreia Columbus, 6. jan. Tu je zbranih 200Q delegatov pre- i mogarske uiti je, da odobrijo i ali zavržejo pogodbo, katero i so podpisali unijski uradni- ] ki, nakar je bil zakliučen pre : mogarski štrajk. Večina de- ( lega tov je za to, da se pogod- < ba odobri in da se da zaupni- j ca unijskim uradnikom, ker \ so končali štrajk, toda mno- < go delegatov je tudi navzo- i čih, ki kritizirajo unijske 1 uradnike, katerim so poveda i li, da bi morali raje iti v ječo kot pa podpisati pogodbo za t končanje štrajka. Mnogo pre 1 ^logarjev je hvalilo guver- i nerja države Ohio, James 1 Cox, in premogarji iz West l Virgin i je so ostro napadli l njih guvernerja, ki je nazad- [ n jaški in kriv, da je West 1 Virginija danes razvpita kot i najbolj radfkalna. Toda < kljub vsemu pa se pričakuje, | da bodejo premogarji z veči- s no odobrili novo pogodbo, ki \ daje premogarjem 14 pro- < centno zvišanje plače. V1 —— i — Anton Opeka r je y torek I zjutraj umrl v St. Clair bol- s nišnici radjL "revolverskega t strela, katerega je v glavo v * nedeljo. Opekar se je nahajal i v nedeljo popoldne pri neki j igri v Birkovi dvorani, in zato je zvedel tudi Louis Valen | eič; startujoč rta 901 Alham- < bra Ffcd. Collinwood. Kot se i pripoveduje je Opekar pred i 7. leti odpeljal ž*no Valenči- j ču, nakar se je dalj časa mu- i di! v West Virginiji, pred 1 kratkim pa je zopet prišel v f Cleveland. V nedeljo je šel i Opekar Jc igri, in proti koncu 1 igre je šel navzdol v točilne i prostore, Valenčič pa je po- j slal mala dekle noter, kateri i je naročil naj Opekarja po- 1 kliče ven. Opekar je res pri- j šel ven, in Valenčič mu je de- 1 jal: "Ali sem te dobil enkrat \ v roke?" nakar je sprožil, s Krogi ja je Šla pri ustih noter r in pri vratu ven. Blizu je bil policist Gierman, ki je Valen čiča prijel, toda slednji, se { kar nič ni branil, ampak je < dejal naj postava naredi kar j hoče^ oh je že svoje opravil, i i — James Gliden, .9510 Ce-dar ave. je umrl v pondeljek ( zvečer v Mt. Sinai Hospital radi rane, katere je dobil od revolverske krogi je policista j Cochrane. Gliden se je"dr- | sal na drsališču v Rockefel- ~ ler parku, kjer je vznemirjal l ženske in dekleta, ki so se pritožila, in policist Cochran ( je aretiral nasilneža. Ko je v majhni vrtni utici v parku ) policist telefoniral po "Black Maria", je Gliden skočil sko- j zi okno na prosto toda policist, mu je bil takoj za peta- . mi, ki na poziv, naj se ustavi, 1 je Glide^ oežal naprej, nakar j je policist sprožil. Giden se J je ozrl riazaj in v mnenju, da policist strelia naravnost [ naprej, se je sklonil proli ledu, misleč da tako pobegne kroglji, toda kroglja je slu- . čajno padla najprvo na led, odkoder je skočila v glavo J Glidenu. Policist Cochran je , bil oproščen Vsake krivde. * — Mr. Josip Žele, slovenski a pogrebnik, je dobil iz stare domovine novico, da je v 1 Slavini bkraj Postojna, umr- i la njegova ljubljena mati r Agnes žele v starosti 81 let. j pf.fj.~i k ! p ft i« ohha iflla /latfi c iskreno sožalje21^^"10 ''^L Boijsevikj ponare- i jajo Liberty bonde. 1 New York, ^ jan. Da so aretirani boljševiki v Ame- i riki skušali uprttoriti gene- : ralne stavke v Ameriki ter s pomočjo sJednV? uprizoriti splošno strahoVndo In se v : občni zmešnja« polastiti ; diktature, se niMiftnJa danes ; iz uradnih krogih. ^Vlada je prišla temu ntttu na sled i ob pravem času § je dala are i tirati vse Vodnje boljševi-kov. Nad 6000 jiM je že sedaj aretiranih. Nadalje je vMtttfšla na : sled, da skušajonboljševiki v Rusiji uničiti vjhlvo zavezniškega denarjajftem, da po narejajo državii . listine in ( bankovce. ZadftS čase so < boljševiške tiskflS v Petro gradu in MokswSaje začele tiskati Liberty wide in. ame riške bankovcev|Knamenom, da pozneje t^%}tihotapijo preko meje v Jbneriko in spravijo v cirku®jo, kar bi pomenilo, da paV^vrednost denarja, če se poilirejeni ban kovci irt Liberty bondi pojavijo v velikem šw|ilu. Nastala bi kriza in parnfka, katerb bi boljševiki izkoristili za svoje namene. Todfi tajni detektivi ameriške vjide so pri šli temu takoj fftr w in vsak uvoz ponarejenih bankovcev je danes nemogof jm / ArefTrani boljševiki, kate- 4o, icfnajeli najboljše^d-vokate in spravili skupaj mnogo tisočakov, da se bode jo na sodnicah upirali depor-taciji. Raditega bo vlada imela velike težave, predno se ji posreči odpraviti nad 3000 i radikalcev iz Amerike. Z boljševiki je križ, je dejal generalni naselniški komisar: Dokler so v Ameriki, psujejo na vse pretege preko Amen- ; ke, kakor hitro pa jim pokažemo vrata, pa jim je Ameri- i ka najljubša dežela. Kongres bo moral dovoliti poseone svote denarja, da se spravi radikalce iz dežele. M O 'J,1 »" ■ — 12 letni John Maurer je bil povožen v pondeljek na Superior ave. in 5cesti, in je kmalu potem umrl v bolnišnici, Stariši stanujejo na { 5221 Luther ave. — Ponesrečil se je Ignac ( čukajne preteklo soboto ! zvečer, ko je obiskal svoje | prijatelje na Carl ave. Padel | je tako nesrečno, da si je zlo mil desno roko. Grdinova ambulanca ga je odpeljala v | bolnišnico. ; El h — V Warrensville bolnišni ci je umrl Steve Bobičevič, rodom Hrvat, star 35 let. V domovini zapušča ženo in , dvoje otrok; bil je brez vsakega društva.* — y troek Je prišlo stotine j in stotine tujcev na sodnlje po prve papirje. Uradniki so jih vprašali, kaj mislijo. Veči , na se je izjavila, da se boje pogpna, kakoršnjega je vlada "priredila zadnje 'čase na radikalce — Policijski načelnik Smith hoče imeti v tem letu 5 novih policijskih postaj, 300 na-daljnih policistov, 00 konj, 25 motornih koles, 6 novih avtomobilskih patrolnih vozov. — V Athen, Q. ft umrl 73 letni Corfcin Johnson. Njego vo truplo so našli zmrznjeno na fjrmi. Njegova dva velilta sts®^ jo najbrž ustrelili. Krali * ^ i i'&Wi -»i a f«, .4 "■»-Af ^ % av ji' ... •i'.j - ^ Kalija drvi slepo v gotovo propast Rim, 6. jan. Italija gre nasproti črni usodi. Na zunaj se mnogo lepega sliši od Italije, posebno od strani italijanske propagande, resnica pa je, da stoji Italija na pragu propada. Koliko Časa bo minulo, da nastane v Italiji revolucija, ie samo vprašanje časa. Vpn&anje Reke še sedaj ni rešeno, in to vprašanje bolj straši Italijane kot Jugoslovane. Italijani so skrivali svoje glave pred tem vprašanjem kot noj v puščavi, ko čuti ne varnost, kajti boje se konefc-ne rešitve tega vprašanja. V javnosti časopisje Italije ničesar ne piše, tako da mnogi ljudje izven Italije yeč vedo, kaj se godi v Italiji kot Italijani sami. . Položaj italijanskega mi-nisterskega predsednika Nit tija postaja vsak dan težji. Admiral Millo, ki se je pridru žil z laškimi bojnimi ladijam! uporniku d'Anunziu, je dobil od njega strog ukor, toda kljub temu je aamiral Millo še danes italijanski admiral/ a Nltti je brez moči. Sicer Nitti ni slab miriTsterski predsednik ,in on deluje na vse kriplje, da prepreči kak mednarodni sapletfja'j, toda je brež moči, kajti nobena stranka ga ne posluša. ZacU mflitaristi v Italiji nimajo večine. Socijalisti in katoliki, ki so proti vojni, so dobili povsod ogromne večine. Delavski položaj je slab. Plače so visoke, toda brezpo selnih je silno mnogo. Tovarnarji nimajo surovin, posledica tega je, da je tudi produkt majhen, draginja straš ifa in pomanjkanje vsega. Vr ste brezposelnih se množijo, in ti so vedno pripravljeni na punt proti vladi. Napmm njim je Niti organiziral ta-kozvano "kraljevo gardo", ki sestoji iz jako *tobro plačanih dobrovoljcev iz južne Italije, v katere kralj in vlada mnogo zaupata. t ,. -J . ■ t J. , (V , _ O NOVICE IZ LORAIN A. Pri National Tube Co. je bil zaposljen rojak Josip Zore. Tu seje 18. dec. ponesrečil pri delu, da so ga odpeljali v ' bolnišnico, kjer je 22. dec. umri. Zapušča ženo in 0 otrok, najstarejši je 13 let, najmlajši 11 mesecev, v stari domovini zapušča 3 sestre in očeta. Doma je bil iz Stare vasi, fara Skocjan. V Ameri ko je prišel 1904. Bil je član treh društev, dr. Marije Po magaj, št. 6. JSKJ*, dr.', sv. Cirila in Metoda, št. 10K KSKJ in dr. Prešeren, št. 62 S. S. P. Zveze. Pokopan je bil po čerkvenffi obredih na katoliškeni pokopališču. Ranjki je bil star 42 let, vesten Član društev, miroljuben in splošno priljubljen. Mrtvaški sprevod, ki se je vršil 24. dec. dopoldne, je po kazat njegovo priljubljenost. Naj počiva v miru, lahka naj mu bo ameriška zemlja! — Poročevalec L. Balant. — Ošpfce jako razsajajo med šolskimi otroci. V mnogih šolah je izostalo 25 procentov otrok od šolskega pouka. Uradno je naznanjenih 360 slučajev ošpJcT Zname- se mora takoj v postelj in po j klicati zdravnika « | i ' Bokir so dobili zo-f pet en hud poraz. Stranka mokrih je v svojem boju za postavno vživa-nje opojne pijače zopet doživela precej močan pote; Najvišja sodnijja Zjed. držav se je izjavila, da je izdelovanje pive, ki ima 2.75 pro centov alkohola v sebi, pro-tipostavno glasom vojne pro* hibicijske postave. Najvišja sodnija se je izjavila, da ima kongres, tekom vojne vso pravico narediti to ali ono postavo, glasom ustave Zjed. držav, določiti, da 2.75 pro-centno pivo je opojno, torej, prepovedano izdelovati. Sedaj je najvišja sodnija izdala že dve določbi v prid vojne prohibicije. Rojake prosimo' pri tem, da razlikujejo med vojno prohibipijo in med pravo profiibicijoy Ki pride 16. jan. Glede prohibicije, ki pride 16. jan. ni najvišja sodnija še ničesar skle pala, dasi so vložene tožbe, am^ak dosedaj se je vedno šlo ztt vojno prohibicijo, ali ima namreč vlada pravico te kom vojne in dokler ni podpi san mir, prepovedati vsakou pijafio. Prvič je najvilja sodi nija odločila, da ima kongres pravico upeljati popolno prohibicijo tpkom vojne, kakor ima pravico pozvati može in mladeniče, da jih pošlje v voj jff, Ts odločba najvišje sod- go vprašanje, kije bilo rek no 5. jan. je bilo ali ima kongres pravico odločiti, da je 2.75 pijača opojna ali ne. 5. sodnikov se je izjavilo, da ima kongres to pravico, 4 sodniki pa so rekli, da ne. Ker večina zmaga, je totoj 2.75 procentno pivo nepostav no. Kljub tem odločbam pa stvar mokrih ni še popolnoma zgubljena. Odločiti ie treba, še, all je redna prohibi cija, ki stopi v veljavo 16. jan. ustavna ali ne- Dočim je najvišja sodnija se izjaVila, da tekom vojne, ali dokler mir ni odobren, pravilno, da nastopi prohibiciia, pa se sodnija ni izjavila še, če je splošna prohibicija veljavna tudi potem, ko je mir potrjen. O tem se bo posebef obravnavalo. -o- — Po mestu krožijo sedaj prošnje, da se vršijo volitve 27, aprila, da ljudstvo odloČi ali- se dovoli komp?nijij cestne železnice 7 procentov* obresti od njenega kapitala ali samo 6 procentov.. 10.700 podpisov se mora nabrati, če se hočejo vršiti volitve. — Rojaki se spominjajo, da smo pred nekaj tedoi poročali, da so v New Yorku letos jako poceni prodajali božična drevesa, nekatere trgovine so jih pa celo dajale zastonj. Vzrok so tedaj navedli, ker je bilo preveč dreves na trgu. Sedaj se je pa znai-dlo, da so ta drevesa prišla iz Canade, in da je bilo v drevesih fino žganje* katero so v drevesih utihotapili pre ko Canade v Zjed. države. Potem ko so na skritih krajih vzeli žganje iz dreves, so drevesa poslali na trg, kjer so jih lahko poceni dajali, ker so "vrednost" že prej "izsrebali ven". — Lucas Kaffas f je vlomil tožbo na sodniji za razporo> ko od svoje žene in objed-hem zahteva, y da mu mora j i Kaffas pravi, ^a je njegova nje. ''t^m frvMsivuuiuuu * ■ 'fi* m » r V « igu^^^^H k . * (yfni** r ' ' vt hočete plačevati izdatke. To-ci 1'" " ^lc^^ manjša opravila, ^poleg te^ centno zvišano plačo, s t! d je jjm_ plačajo,. a drugi m AMERISKA^p^^O Za Ameriko - - - - ZaCJeveUndjw poŠti - $4.00 ^^rpTtm«, dopisi In danar na) m pošilja na "Amerlkka Doolwina" flip St. Clair Ave. N, B, CievelaBd, Ohio Tel. Cay. Princton 1» FAMES DB3EVEC. I'ublithet _LOUIS I PIRC., Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY I Read by 25.003 Sloreaius in the City of Clefdind and elsewhere^ Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only ' Enieredae eeooad-dass matter January 6th 1000. at tha pott office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870, ___ NO. 2 Wed. Jan. 7th 1920 ^^(v) Kg) ^ ^ v^1 ypjy^/y&J v^y VS? v^y v^ 'gy ^ v/ vy Ev?) H III • " | Kaj je z jeklarskim štrajkom? Nedavno tega smo pod tem naslovom napisali nekaj t vrstic in jih združili z dopisom znanega rojaka v Newbur-, gu, ki je povedal svoje mnenje. Nekaterim to ni bilo prav, toda ker smo mnenja, da kdorkoli kaj napiše v dobrem prepričanju naj Se mu da prostor za priobčitev Rekli smo tedaj jI da bi radi slišali še kaj od drugih, in evo oglasil se je rojak gA. M. ki nam glede štrajka jeklarskih delavcev v Newbur-gu poroča sledeče: Da se resnica prav spozna, poslušati je treba dva zvo-fena. Ako hoče sodnik pravilno razsoditi, mora zasledovati $obe stranki. Na prvi pogled je članek "Kaj je z jeklarskim f štrajkom", ki je bil priobčen v A. D. dne 29. dec, po mislih newburškega dopisnika J. A., precej upljiven in zanimiv, ptoda jaz hočem odgovoriti dobesedno, kakor je on sporočal I in kakor je napisano v uredniškem članku. — Kot je meni znano nima poročevalec J. A. nikakega štrajka, kljub temu, |jjdf je princip štrajka precej zanimiv za nas delavce. Dne 22. I aept. je bil napovedan štrajk in prizadete so bile A. S. & ICo. U. R. M. Co. E. R. M. Co., in nekaj dni pozneje tudi ISteel Barrel Co. Dogovorjeno je bilo, na kar smo tudj sve-Man6 prisegli, da ostanemo zvesti svojim bratom in uniji | tako dolgo, da si priborimo svoje pravice. Kar je bilo priza-^ detih delavcev razven A. S. & W. Co. so imeli svoje sejjp in Ini torej nobenega govora, da bi se bili oni borili za naše in-perese. Od vseh drugih kompanij so se delavci baje zjedinili In sklenili iti na delo pod pogojem 10^ zvišanja plače ter Ifpripoznanje unije — ako isto podpiše United States Steel I Corporation. Čudno se mi zdi, kje je bil takrat J. A. da ni IWifiel s kakim sličnim predlogom na sejo? Kar se pa tiče pliiijskih organizatorjev so nam obljubili pomoč toliko, da puis bodo druge unije podpirale v našem opravičenem boju Stole tedaj, kadar jim poteče njih pogodba, kajti vsaka uni-|J}a podpiše pogodbo do določenega časa in med $asom niso ♦niti člani niti unija opravičeni do štrajka kar nam spričuje Padnjapremogarska stark*. Da % pa ustavili delo kar na-PSIrat po celi Ameriki, je pa iz prejšnjega razloga nemogo-llče. Kar se tiče narodne komisije se je tudi ne more smatra-pl kot odločujoč faktor — pač pa smo odločujoč faktor mi pidavci jeklene k^rporacije, v slučaju seveda, da smo edini! ! To se mi pa vidi popolnoma brezumno, da bi ne imel jeklar pim štrajk pravega vodstva. So-li unijski voditelji odločujo-jpji? Ne! pač pa mi organizirani delavci in od nas je odvisno, bo-Ii Štrljk dobljen ali zgubljen. Eno je pa istina. Ako bi bil vsak tak kakor je oni, ki je Isllfiesei lastniku dvorarane $500 od kompanije, da bi nam piitavil dvorano, kjer zborujemo, bi bili zgubili štrajk 2e I davno, sedaj smo pa še na trdem in pristaši omenjenega se Ifepd* kesali, ker so zapustili svoje tovariše. Dvorana nam je Spe na razpolago, za katero tudi plačujemo kakor prej in P Blatnik iste je odgovoril onemu, ako mi prineseš ne $500 I-ampak $15.000 cash, ker jaz skebom ne kreditiram niti cenita, potem pa vam dam vse in imate dvorano lahko kot svo-| jo lastnino. Tako je In nič drugače. Kar se pa tiče U. R. M. Co. pa tudi ni resnica, kar trdi i J. A. ker pri tej kompaniii je še štrajk, torei kdor dela tam liot "laborer", skeba. Odločno torej ' zanikujem, da bi se Pfpavci od A. S. & W. Co. borili sami za unijo celega New-iibqrga, kajti delavci prej imenovane kompanije so imeli svo-gptwM kar je pa bilo drugih, pa svoje, torej ni mogel ostati ptlhče na cedilu razven omenjenega J. A. Torej rojaki, ako unija še ni pripoznana do današnjega i-dne, čegava krivda je to? Ni li to krivda delavcev, ki zapu-; stijo delavske vrste in se vrnejo kompaniji v naročje? Eno pa je le pogruntal dopisnik, ko pravi, Če eden pusti delo v I tovarni kjer je štrajk in gre drugam jlelat, kjer je tudi štrajk je ravno tak skeb, kot če bi delal svpje delo v prvi tovarni. Vprašam pa J. A. kdo je delal v kak! tovarni od nas štraj-pkarjev, kjer je bil štrajk? Nikdo ne! Niti eden! S tem in takim govorjenjem se pravi zamorca umivati, da bi bil bel, f ;ioda je zaman. Kolikor se jaz spominjam je J. A. položil svečano prisego, da 6o držal s svojimi brati in unijo do zadnjega, bil je celo poveljnik straže pri žičarni in slovesno je obljubil, da je raši v sami srajci v najhujšem mrazu, kakor pa da bi šel opravljati skebska dela — in sedaj? Sel je in pustil svoje tovariše potrimesečni borbi za boljši obstanek! Zapomni naj si pa vsak, da štrajk še ni zgubljen, ampak bo gotovo dobljen, dokler se bomo držali, kakor se držimo danes. Kajti velike mase iz Evrope ne prihajajo -r nasprotno, V odhajajo iz Amerike. (Op. ured. V tem se dopisnik moti. . Zadnji teden je prišlo iz Evrope v dveh dneh skoro 5000 no-I vih naseljencev, in novi parniki so na potu z novimi ljudmi. v Postava, ki prepoveduje naseljevanje v Ameriki za gotovo | dobo let, ni še odobrena.) Torej grožnje od strani kompanije, da kdor ne gre ta-l koj nazaj na delo, bo delo zgubil, je prazen bavbav. Kdor-! koli ima Še srce za naš boljši dobrobit bo popustil delo in se uvrstil nazaj k naši četi. Skebstvo ni častno, in med nami Slovenci bi moralo biti to ime popolnoma nepoznano. Vrjemite, da kompaniji slaba prede za delavce. Potrebuje jih kot riba vode. Prvotne skebe, to je črnce, oi že sedaj feridl odstranili ker vedo, da niso za drugo kot za skebstvo. Tako piše rojak o štrajku. Nas veseli dopis, ki je miren . in stvaren in radi bi še več takih dobili, toda smo pa absolutno proti dopisom, v katerih se strastno napada eden drugI zesja in Če se v njih nekaj očita drugim, a dopisnik sam ne že«, da bi se njegovo ime priobčilo, kdorkoli kaj resnične-l ga ve ter hoče to očitati v javnosti svojemu bližnjemu, naj bo toliko mož, da se priobči tudi njegovo ime, ne pa prositi Ps mi s „1 , i r t .--jg-j '. -JL^i^ 't-rm - ' . is w * raki- ^ i j naj se ne priobči moje ime. Le oaknto na clan vseiej, a oa rojaka A. M. bi pa tozadevno 5e radi kaj dobili pojasnil, ker vemo, da zna spretno in mirno pisati. ; K ,';■ | JLT Vojaški napori i žrtve Jugoslovanov tekom svetovne vojne. Nemško-avstro-ogrska armada, ki je sestojala iz treh nemških in dveh avstro-ogor skih divizij ter nemških ostan kov 11 . bulgarsko-nemške armade in gi je bila podeljevana od generala Kovosa, je upala da ustavi naše prodiranje na stari srbski meji. V dvehdnevnih bojih pri Vranji so naše čete popolnoma potolkle 9. avstro-ogrsko divizijo, ki je imela nalogo ustavljati se, da se omogoči koncentracija in organizacije sovražne obrambe okoli Niša. V enem samem zaletu so dosegle Niš kljub pomanjkanju munlcije in so v tridnevni trdovratni bitki popol noma porazile po številu dvakrat močnejšega nasprotnika in osvobodile Niš. Naše Čete so tako prelomile sovražnikovo odporno silo ; v teku 45 dni polnih neprestanih bojev in forsiranih pohodov je prva armada brez Čevljev zmagovito dosegla 700 kilometrov oddaljeno Savo in Donavo ter tako o-svobodila celo Srbijo z Beogradom vred. Takoj na to je Erekoračila Savo, Drino in >onavo noseč pozdrave svobode celokupnemu troimen-skemu narodu. Istotako sp se napotile naše čete proti Ska-dru, porazile zadnje ostanke avstro-ogrske armade v Albaniji, zavzele Skadar in osvobodile vso Črno goro. Ofenziva, ki se je pričela 15. septembca, je imela izreden potek, kajti že 26. septembra je bilo Skoplje zayze-to, 4. oktobra Vranje, 7 oktobra Leskovac, 13. oktobra Niš, 23. oktobra Paračin, 28. oktobra Požarevac in istega dne je bila dosežena tudi Donava. Druzega novembra so naše Čete vkorakale .v Beograd in 14. novembra so zavr šile svetovno vojno z vkora-kanjem v Temešvar, Arad, Zagreb, Ljubljano, Reko, Du brovnik, Kotor in tako završi le v popolno osvoboditev Jugoslavije. Kakor smo videli, je zadostovala borba Štirinajstih dni, da se je dosegla kapitulacija bulgarsko — nemške armadf ki je štela pol milijona mož. Znamenita bulgarska armada, ki se je primerjala le še z japonsko, je bila uničena v nekolikodnevnih bojih in se je morala podvreči srbski armadi. Da je poslednja dosegla take uspehe, je vrgla na tehtnico vse svoje fizične in moralne sile do skrajne meje možnosti. Čeprav je bila po številu manjša in tekom več; letnih borb radi izrednih izgub utrujena, vendar ni nikdar obžalovala, da je prelivala svojo kri za skupno stvar zaveznikov; predala se je z dušo in telesom zasledovanju edinega cilja: zmagati in 0-svoboditi domovino ali umreti. Zaustavila se ni pred nt-kako žrtvijo, bala se niti izgub niti gladu; brez obutve je prodirala sleherni dan z namenom preprečiti sovražniku, da se opomore. Kar so druge armade smatrale za nemožno in nelzvršljivo. je naša armada izvršila: zasledovala je sovražnika do njegovega popolnega uničenja, izvršujoč pop/ečno 40 kilometrov na aan, večkrat tudi več kot Šestdeset. Ta velika zmaga je pa tudi zahtevala izrednih žrtev. Napore, ki jih Srbija prenašala hi izgube, ki so jo doletele v dosego skupnih zavezniških ciljev, se najbolj vidijo iz sledečih uradnih podatkov: Srbija je mobilizirala: Meseca julija 1914. 480.500 mož; meseca septembra 1914 je imela pod orožjem 532.710 mož in meseca avgusta 1915 572.121 mož. Mobilizirala je tekom vojne od julija 1914 do oktobra 1915 707.343 mož, kar je tvorilo 24* celotnega ali 40* , *■', 1 jf iT ijS : njenega moškega prebivalstva. Nobena druga država ni te kom te vojne napravila takih naporov. To so žrtve le Srbije same. Ako pa prištejemo še jugoslovanske dobrovoljce, ki so bili avstro-ogrski državljani in ki so tvorili posebne vojne enote na ruski, solunski in romunski fronti ali ki so se v manjših oddelkih ali pa raztreseni borili v amerikanski, francoski in italijanski armadi, tedaj se žrtve še povečajo. Srbija je napravila iz jugo slovanskih dobrovljcev arma dni korpus, sestavljajoč se iz dveh divizij, ki se je boril v Rumuniji In ki je štel 40.000 mož. Po rumunski katastrofi je bilo prepeljano od tega 15. 000 mož na solunsko fronto, kjer so tvorili jugoslovansko divizijo, ki se je v september-ski ofenzivi 1918 s slavo oven Čala Poleg tega je dospelo na solunsko fronto še 10.000 do brovoljcev iz Amerike, Francije, Italije in Rusije, ki so ojačili srbske enote. Ako prištejemo k temu šte vilu vse one, ki so se bojevali na ostalih zavezniških fron tah, rečemo lahko, da se je borilo najmanj 100.000 jugoslovanskih dobrovoljcev pro ti skupnemu sovražniku, kar pomeni, da je naš narod tekom te vojne postavil na noge 800.000 vojakov vštevši 50.000 Črnogorcev. Izgube, ki jih je utrpela srbska armada, so ogromne. Na podlagi uradnih podatkov je bilo leta 1914.69 022 ubitih, umrlih na ranah in boleznih; leta 1915. (do septembra) 53.842: leta 1915. (za časa umikanja) 150.000; leta 1916. 7208; leta 1917. 2270; leta 1918. 7000 ubitih, umrlih na tanah in boleznih. Skupaj 292 340 Ako prištejemo še 77.278 pogrešanih izza časa povlače nja skozi Albanijo, ki so gotovo mrtvi, dobimo izgube, ki jih je trpela srbska armada tekom te vojne: 369.818 mož, to se pravi polovica mobiliziranega moštva. n ŽrIzgube črnogorske vojske ni natančnih podatkov, vendar se lahko reče, da niso manjše kot 20.000 padlih in umrlih na ranah ali boleznih. Naznačene izgube so le one, ki jih je utrpela srbska armada: treba je prišteti še one, ki jih je utrpelo — na podlagi avstro-ogrskih časopisov — ostalo prebivalstvo v Srbiji in one v vjetniških taboriščih in med interniran-ci. Dosegajo ogromno višino 630.000. Samo Srbija je toraj žrtvovala en milijon mrtvih zA zmago nad skupnim sovražnikom. Obžalujemo, da ne moremo podati natančnih podatkov o številu padlih Jugoslovanov na ostalih frontah, ali že navedene številke kažejo vso katastrofo, ki jo je doživela samo Srbija, ki pa je ostala do zadnjega trenotka verna, kljub vsemu, svojim zaveznikom.-In ravno radi tega je zaupala v njihovo pomoč pri izvrševanju popolnega narodnegt ujedinjenja Ing. J. M. Split 12. decembra. Lujo konte Vojno^rič je dal našemu poročevalcu zanimive podat ke o predpripravah za. sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom. Vojno-vič je povdadjal, da bo v najkrajšem ča^u ta konkordat sklenjen in da bo ta konkordat uredil vae odnošaje med Jugoslavijo (n katoliško cer-kviji. V integesu Vatikana je, da se razširi staroslovenski cerkveni jezik na vse ostale dijeceze v i4ši kraljevini. Paris, 12 decembra. Vrhov ni svet mirofne konference je določil, d4 se imajo topni-čarke bivše avstro-ogrske voj ne mornarici razdeliti med sledeče driate: Poljsko, Jugoslavijo, Portugalsko, Grško in Ramensko Te topni-čarke se bj>do razorožile in I I Jrtt* *Artrti/f> Ffr'iiii'i Tir-Jiiviim 1 ■ j * . . , »i x a t i n decembra. Vlada je izdala ostre odredbe proti navijal-eem cen in verižnikom. Da- I nes so tu pregledovale vladne I komisije trgovine in kontro- I lirale cene. Posledica te prve preiskave je bila, da so za- I tvorili 22 trgovin in obsodili I trgovce na zapor od 5 do me- I seca dni in na denarno globo I 5000 do 26.000 K. Poleg tega I bodo te trgovine zaprte 1 do I 5 dni. Zahteve srednješolskih I profesorjev Sarajevo, 12 de- I cembra. Na sestanku srednje I šolskih profesorjev je bila sprejeta sledeča resolucija: I 1. da se naj doklade na plače I v znesku 500, 1000 in 1500 K I vračunijo v stalno plačo; 2. I da se vsi profesorji po sed- I mih službenih letih uvrstijo R v VIH. činovni razred, po 14 -letih v VII. in po 21 letih v VL Činovni razred. Službena leta naj se pričnejo računati z dnem, kakor hitro stopi profesor v službo. — Resolucija se je predala predsedniku bosanske pokrajine vlade. Ribarska zadruga za izrabo Ohridskega jezera. Ribar ji v okolici Ohridskega jezera v Makedoniji, ki naravnost slovi radi svojega bajeslovnega bogastva rib, so osnovali zadrugo in predložili pravila vladi v podpis. Zadru ga bo zgradila ob jezeru tvof nico za konserviranje rib in osriovala delavnico za pletenje košaric in košev. V tej delavnici bodo zaposlen L invalidi dobrovoljci. Zadruga rprosi, da ji da vlada v zakup Ohridsko jezero in je priprav Ijena plačati vladi dosedanjo zakupnino in 20% čistega dobička. Na ta način bi imela država od Ohridskega jezera eoo.ooo dinarjev več letnih dohodkov, kakor do^edaj. i mmmmmmmmmmmmmmmm^mmmtrnrnm^mmtm^ —« DVE SOBI SE DAJO t najem sa dva -fanta, brez hrane. 1245 East 50th St.__(4) TAKOJ DOBI DOBRO SLU2BO, malo opravila izvrstno plačo. Slovenka ki je lahko tudi srednje starosti. Oglasi naj ce takoj na 3877 Lakeside Ave. (4 GARAŽA SE DA V NAJEM na 6120 Glass Ave. VpraSajte na 1103 E. 67th St_ (5) Stare, oble-dene obleke in suknje prebarvamo, da zgledajo kakor nove. Ako imete staro suknjo ali obleko, da je dobrega blaga a barva že bolj slaba, ali pa bi raje imeli drago barvo prinesite jo k nam barvati. Čudili se bode- 1 te kako fino mi prebarvamo. Mi barvamo, čistimo, predelamo in zakrpamo vse obleke, čistimo tudi moške klobuke. franki CLEANERS i DYERS 1361 EL 55th St I Rosedale 5694 Central -— L ■ ZKNsKE, kl so trpeli na KRONIČNIH, NE H Vw (J T\ T V-*' S VOZNIH in KOMPLICIRANIH BOLEZNIH ^jJLl f/iVa M iSra^ene^''0! rn^Mm^ u^elh' mnogi ^^^^^^^^^ I KRONIČNIH, NERVOZNIH, KRVNIH, K02NIH ALI KOMPLICI- I TRNE NE* ,H P* lmate 2EL°kCN*tf ODVAJALNE IN JE- I I TARRV SAV^NOSU ?A I menoL kajti imel sem priliko z uspehom zdraviti vae te bolezni. Po- I ■ dal vam bom evoje podteno mnenje glede vaSega zdravja, potem ko ■ ■ vae akuratno In natančno PREISCEM In vam povem kaj morem na. ■ redniti za vaa. VPRAŠAJTE ME SEDAJ, KER ODLAŠANJE JE ■ LAHKO PREPOZNO. I limiJ-ral I 647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Ohio. I Bippiwimii ZUPNICK & CO. II 5 je star dobro poznan parobrodarski in denarni zavod posebno Slovencem in Hrvatom. ZAKAJ vsak rojak, najaibo Slovenec, Hrvat aH Srb, Slovak D ali ceh vpraiaje za nasvete pri ZUPNICK &CO. Ker dobi tukaj izvrstna, poštena pojasnila. To je glavna stvar. Mi pofiljemo denar na vse kraje aveta po najnižjih dnevnih cenah, najsibo v čeku ali proti denarni nakaznici, a gara^gJe. Prodajamo šifkarte za najboljše parobrodne Črte, torej ako 11 mislite spoptladi iti v domovino, sedaj Je čas, da si preskrbi te prostor na parniku, da daste aro na Sifkarto. IZDELUJEMO PROŠNJE, tičoče se prihoda potnikov iz stare domovine v Ameriko, ravho tako preskrbimo potne llate sa one ki so namenjeni v staro domovino. PRIPOROČAMO se bratom rojakom, da nas obittejo ali pri-dejo k nam za katerekoli informacijo, kjer bodete najbolje in pošteno postreieni. Zupnick & Co. 6024 St Chir Ave. Cleveland, Ohio Ali veste? | Da smo mi v zvezi z vsemi večjimi bankami v JUGOSLAVIJI? Da mi pošiljamo denar v te dežele po najnižjih dnevnih cenah in garantiramo vaš denar. iMUMMt Vogal Lorain St. in Pulton Rd. Kapital 1209.000. Preostanek *206.01S.*0 J^^ Pekoče {rio, bolečine v pršili fy ^^k znamenja influence. Q/^? ^ Dajte grlu in prsim oživljajoč vdrgnitev a Pain-Expellerjem n\ pokrite praa s snkneno obveso. No aN*/ izpostavljajte se potom sanamarjanjA prehlada vnetjem, pljufiniel, inWei in Jr**^ § /t ^^ dragim nevarnim boleznim. ^ j Tf M [ k Kipite Pain-Expeller danes v v*M v x^PV^^ l9k*rDi> 8S in M oentoT "SIDRO" MlHVK ( Ne jemljite oadomeatil aU pocn4tkov. JI fm UH P. AD. RICHTBR A CO. 326-330 Broadway, New York ____ .._... j __i. ________■jiiiqil_l__F ■.............. ■ 1 ...li. .mi. .i ■ hm.......... ...'..' ......'"""' ' ■ ' ' 1 iTZj^JP*.: ) . " | ■ i" ' r ■■ ' " lili ' HH ji . Lake Shore Banking i & Trust Co. R ST. CLAIR AVE. VOGAL-55. CESTE 1 : ■ . ■ .'-.SI » "K * lil I PoSiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka poiUJatev je jamčena. Prodajamo jI Sifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pasa. i|| ) ji Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pišite / ' / HflsEMi* A • si 'ViLi vULii njCaZoviii svetoval- n ad ^ slapov i ^liagare in mil no! Pazi se! Ali bi sedeli na obrežju in molčali? - Tako moj dragi, je tudi z vlado". Mož je vstal, voščil Mr. Ltn-oolnu dobro noč ter odšel. Prepričal pa se je da ni dobro podajati poduk o vladnih; zadevah možu, ki je vedel in "znal več kot on, ' LINCOLNOVA PRIJAZNOST DO VOJAKOV Predsednik Lincoln je vi-' Tikokrat obiskal bolnišnice in v njih ranjene vojake, katere Je očetovsko tolažil v J njih težkih urah obupa. Z C očetovsko ljubeznijo je hodil Pm&i njimi, med "svojimi fanti" kot jih je vedno imenoval in jih prijazno nagovarjal. Enkrat j^. bilo obsojenih 24 ubežnikdT od vojaškega sodišča, da jih postrele in • Tazsodba je bila poslana Lin-oolnu v potrdilo on pa se je razsodbi uprl. General je sam šel nato v Washington, obiskal je predsednika in mu I".tekel: Mr. president, če se He-izvrši obsodba teh ljudi zafzgled drugintf potem je armada v r^varnosti. — Ra-; di pomilošcenja nekaterih, tr^jo drugi Predsednik pa mu je odgo voril: Mr. general, žc tako je preveč vojaških vdov v Združenih državah. Za Boga ne zahtevajte, da bi njih šte-l vilo še pomnožil, ker tega ne I bom nikdar sjoril. 'Nekega mladega vojaka, Pli je bil postavljen, da straži važno postojanko, so našli h nekega dne spati in ie bil obsojen da se ga ustreli. Slučaj za pomiloščenje mladega moža je bil tem večji, ker se f ga je dižalo čez mero dolgd i brez počitka. Lincoln je prišel k armadi in moža pomilo-stil. — Nekoliko dni potem I so našli mladega vojaka truplo na polju pri Fredericks-burgu in pod suknjo pri srcu so našli sliko Mr. Lincol-na, na kateri je bilo zapisa-litio: "Bog blagoslovi predsednika Lincolna". Veliko podobnih slučajev bi se lahko navedlo, kateri pokazujejo, kako je Lincoln $1.500 000 za javno knjižnico v Clevelandu. Objednem se bodo isti dan vršile predsedniške primarne' volitve, ko pristaši raznih strank izjavijo, katerega kandidata naj se postavi v dotični stran ki. ■ - - - . ' * r"- VABILO, na predpustno veselico, ki jo priredijo članice dr. Slovenske Sokolice 10. jart. v Slovenskem Naprodnem Domu. Društvo vabi vse svoje prlja telje k tej domači zabavi, ki bo jako zanimiva radi svojega programa. Kegljanje za krasen dobitek — šaljiva pošta, ples figovega perja, po-trkavanje na kozarce, in ko-nečno kdor se spozabi, se lah ko znajde za fumezom. Da se ne bo kdo pritoževal preko Želodca, $e mu bo postreglo z ričetom in kračo ter kislim zeljem. Godba pa kakor nalašč za mlade in stare, luštne in fletne, Če pa ne vr-jamete, pridite pogledat v S. N. Dom v soboto zvečer ob 7. uri. Slovenske Sokolice * 3 ZAHVALA. Podpisana se tem potom najlepše zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so mi stali na strani ob času bo lezni in smrti mojega draze-ga soproga Frank Gaspari ki je po dolgi in mučni bolezni zaspal v Gošpodu 18. dec, zjutraj. Srčno se zahvaljujem družinam Frank Su-hadolnik in Josip Ogrin, ki so nam v hudih dnevih v dol gi in mučni bolezni stali na strani s tolažbo, pomočjo in čuječnostio. Zahvaljujem se tudi g., Ponikvarju fn^Rev. Omanu za obilne obiske in tolažila in za opravilo slovesnega pogreba v cerkvi. Zahvalil jem se društvom sv. Vi da, sv. Barbare, sv. Evstahi-ja, in dr. Lira za krasne ža-lostinke. Zahvala g. Anton Grdina za vodstvo pogreb?. Naj vsem plača dobri Bog. Ivana Gašpari, 887 Ansel Rd. w.f ;v f " Slovensko Pevsko društvo Edinost jfc sklenilo, da se zopet prične s pevskimi vajami in sicer Vsako sredo zvečer. Pozivlje se s tem vse pevce, ki imajo veselje do petja, da se udeleie teh vaj. Dr. Eedinoat je sklenilo, da je za tri mesece, januar, februar in marc prosta pristopnina. Torej kogar veseli petje in zabava naj ne zamudi te prilike in pristopi k društvu Edinost. ANTON PODPADEC, (W. F. 9) tajnik »ČEM ŽENSKO, ki bi pomagala pri gospodinjstvu. V slučaju sporazumu ae lahko tudi poroči. Vprašajte na 1447 E. 153rd St. . (3) ZAHVALA. i V imeni- sorodnikom »t; zahvaljujem I *ii ivhllk II) TI Ijt , m j I zgubi predrage ml soproge. viem rt-jateljetn. Posebno se zahvaljujem go»p. Anton Grdina ia "Jugoslovanskemu Sokolu", ki so spremili pokojnico k kg.aHrt > m >t ■■II iL.i večnemu pocitKU. Karol LenČe," soprog NAPRODAJ jfc TKGOWNA ■ groc«-rljo In candy. Proda »e radi bolezni jako poceni. Trgovina ima ie tri leta postavni lease. 1188 Norwood Rd. (?) IŠČE SE STANOVANJE 3 sob« za dva človeka brez otrok. Pozve ae v urad« nittvu._■ _{3) TAKOJ DOBI DOBRO DELO slovenski fant, ki zna angleško, za postrežbo v restavrantu. Najboljša plača in ugodnosti. Oglasi naj ae tako) pri J. Smre-kar, E. 55th St. in St. Clair Ave. <4) POŠTENO SLOVENSKO DEKLE do-bi stalno dobro službo pri Frank Ko-vafilč, 1336 E. 55th St Restaurant. (4 hue Naprodaj. Hiša 16 sob, na 63. cesti, cena $6600 Takoj $1600, drugo kakor rent. Hita ca 3 družine na 53. cesti. Cena $5000, takoj $1000. Hita za 2 družin? na 63. cesti, cena $3400. Gotov denar. Hiša I na St. Clair Ave. 13 sob In prodajalna. < Cena $8000. Hiia na St. Clair Ave. za 26 družin, dve prodajalni, cena $28.000 Rent $4000 na leto. Takoj $10.0». Hiia blizu 70. ceste, 10 sob in prodajalna i Cena $7200. Takoj $2000. Hiia 6 sob, j elektrika, kopaliiče, ikrljeva streha, , cena $4.800. Hiia 8 sob na Addison , Rd. Cena $4C00. praiajte na 6106 St. ; Clair Ave _(2) NAZNANILO. Slovencem v Clevelandu in , okolici naznanjam, da imam n a razpolago najboljSe avttomobile < katere lahko rabite za slučaj ženitovanja, krsta, pogreba < ali izletov. Pokličite nas in 1 bodete toCno postreženi, po nizkih cenah. Se priporočamo za obila naročila. Dobro poznani Anton Korošec 1063 Addison Rd. Tel Princeton 70.1 L. Bell Rosedale 5464 R. Odprto noč in dan_10 NIZKE CENE Cene kronam so tako nizke, da skoro ne morejo biti nižje. Izrabite to priliko, ako name- i ravate poslati svojcem kako po- | moč ali plačati kak dolg. Vsaka pošiljatev potom moje tvrdke je popolnoma varna pred izgubo. ioo Kron za ...... $ 1.30 a00 Kron za........$ 2.50 j 500 Kron za......$ 6.00 1000 Kron za......$ 11.75 5000 Kron za......$ 58.00 j 10.000 Kron za ./,... $115.00 < 25.000 Kron za ......$285.00 [ ^ t 50 Lir za ............$ 4.50 1 100 Lir za $ 8.75 < 2co Lir za...........$17.00 ] 500 Lir za...........$42.75 1 1000. Lir za...........$85.00 POTOVANJE. Parniki s sta-rokrajskimi potniki zopet redno odhajajo vsak teden. Kdor želi potovati naj piše ali pa pride na moj naslov. Prostor na parniku se lahko dobi. • POTNE LISTE preskrbim ontm ki nočejo sami imeti tega posla. t PRENOČIŠČE: Ako hočete * imeti snažno, udobno in varno \ prenočišče po nizki ceni, ko ste I New Yorku, se oglasite v mojem uradu; nič zato, ako ste 1 karto kje drugje kupili. Posre- { čilo se mi je namreč dobiti primerno tri-nadstropno poslopje za prenočišče za potnike. leo zakrajsek , jo — 9th Avenue, NEW YORK, N. Y. POZOR 1 PLUMBING! Ako rabite v hiši zaneslji- y vega delavca za vsakovrst- f no plumbersko. delo, potem 1 se oglasite pri vašem sta- 1 rem, dobro znanem pri jate- v lju- Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. z r Sprejemam vsakovrstna n popravila, postavljam kopa- s lišča, vsakovrstne sinke, boi- p terje na paro, za vročo vodo S toilete in najnovejše vrete J fornese/ « cene nizke in de- j lo garantirano! ! Bell Phone Rosedale 5224 f Princeton, 1319 oda in Clevelanda, opo-:o lepa pfilika za krasne ahko zarentate dvorano ;osk>vanskega Narodne-jte, ampak preskrbi te si nlad bo kmalu tukaj, iarao. Kadar hočete ra Ir. D. Massokatto, Euc- [arodni Dom iSlOISOJ-JII Severa's Balsam < (or Longs SSrpo'nlm o* ■ Wjtoo zdravllolft &nlh"napcdor'i^r'nfluno«, OHM >' Ho In lo d»vk«. all50oInto, v vwh lalwrmlt_ IflVMfW ilnuMb ii SIwibm mi Mi loao Msunll TmMi ml ovo« POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da popravljam radiator-jo pri avtomobilih, fenderjc, luči ter I tenke za gasolin. Nafte delo je prve vrste, točno in garantirano. Cene so zmer- j ne. Se vam priporočam za oblia naročila. General Anto Radiator Repair Co. ' ' _8912 St Clair Are. (3) ( nftAiHu^W i if! Dr. J. V. J : ŽUPNIK, 8LOVBNSK1 1 , ZOBOZDRAVNIK, f ; ^mmm^mšmmmmmm 1 1 ; i' 6127 St Clair Ave. < f. Koausoro poslopje nad Grdi- I noTOtrgorlno. j | Najboljie zobozdrav- 5 niiko delo po niz- V kih cenah. 1 j I Uradno urw od &30 zjutraj do ' \ 8:30 avoior. ..... a "ii.i , ---- Prvi in Edini Slovenski Doktor Ophthahnologije Zdravi slab pogled, glavobol, mer-važnost itd. S očali In oftalmologijo metodo. - Uravna kril pogled brez operacije. Ako vsSi očali dajo dober pogled toda ne olajiajo glavobol in nervozno«t to le dober dokaz, da nimate pravih očal. Pojdite k oftalmologistu, da Vas popolnoma preiftče ter ozdravi vaše oči. Pazite na vaše oči a tem, da jih daste preiskat ob pravem času. Glavobol, nervoznoat itd. povzročijo slabe oči. Ako imate slab pogled hi ne dobite pravih of al ter oftalmotogikalld trit-ment, živci v o'esu postfcnejo mrtvi in vi zgubite vai vid popolnoma. L. A. STARCE DOCTOR of OPHTHALMOLOGY 5391 St. Clair Ave. URADNE URE: od 10 do 12 od 2 do 4 od 6 do 8 i ob nedeljah od 10 do 12 Najstarejši slovenski j) lumbar ji. Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela, katerega hočete Imeti izvršenega čedno, točno in po zmerni ceni, teda) se oglasite pri najatarej-ftem slovenskem plumbarskem podjetju v Clevelandu MOHAR in OBLAK, Ml izvrftujeino vsa plumberaka dej« nafte delo je garantirano, nafte cene nizke. Tel. Edgewater 1025 R. — 3421 W. 97th St._(XI30) r ^[ ■ National Drug Store! SLOVENSKA LBKANA Vogal St. Clair ave. m 6i.'ce*» ta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške pfedpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni NAZNANILO. # . Vsem delničarjem, direktorjem in zastopnikom drufttev Siovenakega Narodnega Doma v Newburgu se naznanja, da se vrii OBČNI ZBOR S. N. Doma dne 11. |an. 1920 ob 1. uri aoldne v loll sv. Lovrdnca. Člen prvi ih pravi! prsvi, d? ie seja sklepčna . le tedaj, če se je itdelell dve tretine ■ delničarjev. Zato »e vse uradno prosi I da se gotovo udeležijo, kajti to Ho ena * najvainejftih sej zs Nevburftki Dom. * Tu se vam bo razložilo fee glede stav- 1 be, stanja In dnigih stvpri. PHdtle In \ povejte »vole, da ne bo potem ved nega ' prert kovanja. i ^ FRANI LOČNliKAJL^ j "Pazite na me- \ .... • J ■ 1 I njajcče ceng. I Sedaj morete poslati denar v staro domovino na Kranjsko, Štajersko, I I Hrvatsko, Koroško v KRONAH ali lirah v one kraje, katere so Italijani j 9 zasedli K Današnje cene zajednospoitarinoro: K 100 Kron ..... ......$ 1.25 500Kron..........$ 6.00 | K 200 Kron............$ 2.40 lOOOKron..........$1120 ] I 300 Kron...........$ 3.60 5000 Kron..........$ 56.00 ] K 400 Kron...........$ 4.80 10000 Kron..........$111.00 ] K I Lahko tudi kupite vozni listek pri nas za potovanje v staro domovino, toda p?rnc]p I I so sedaj prenapolnjeni, in naj bo vsak pripravljen čakat! nekaj Časa v New Jorku, Tiso- J m če ljudij je, ki čakajo, toda potniških parobrodov je malo. Pišite nam za vsa pojasnila, j in bodete točno in pošteno vselej postreženi od domačih ljudij. j Frank Sakse* I 82 Cortlandt St. New York, N, Y. I 1 fs^Aj^ X-žarki preiskava za $1.00 Bra ^^BKjjo^ Ce |U b0,ni» bre* oalra k*J Jej^bol«en. ali koliko ate fto obupali ^FilHI W Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vsakovrstne Specialne bolezni moških la lenak, sajedno. pa bolezni krvi, kože ielodca, oblati, jerer, pljuč, milic, srca, nosu in grlu. S pomoCJo X Žarkov, elektricitete in mojega najbolj modernega zdravljenja, bodete postali boljil v najkrajtem mogočem Času. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da do2enem, kaj vas boli. Jaz rabim X žarke stroj, mikroskop in kfemično analizo ter vse snanstvene metode, da pronajdem vzrok vaiega trubla. Ali ste slabič? Pridite "k meni, jaz vam pomagam! Moje posebno proufiavanje metod, ki re rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Pa- . rizu in Rimu in moja dvajaetletna skušnja v zdravljenju akutnih In kroničnih boleznih molkih In itnsk ml daje prednost pri zdravljenju in moji uspehi so bili jako zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutno brez boleCin. VI se lahko zaneaete na polteno mnenje, polteno postrežbo in najbojle zdravljenje za ceno, ki jo morate plaftati. <*:e je vaša bolezen neozdravljiva, vam tako) povem, če Je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajlem času. Govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" 5511 Euclid Ave. bllzd 55. ceste Room 222. Drugo nadstropje. Cleveland, Ohio Uradne ure od 9:30 zjutral do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1. ' (l 1 /i_ — _. / p__ Iv3 -----< Železnice Zjed. driav tvorijo več kot tretino, skoro eno polovico vseh železnic sveta. One prevozijo več blaga kot vsaka druga dežela na svetu. Da, železnilkih promet katerikoli dveh drugih držav se lahko zjedlnl, ps se le ne da primerjati z ameriškim prometom. United States Senator Cummins. Vprašajte vsakega vojaka, ki je bil "preko vode" Povedal vam bo, da so ameriške železnice najbolj še na svetu. On je videl tudi Železnice — v Angliji, Fraifciji, najboljše v Evropi, ter v drugih deželah, in on ve. Uloga, ki ao jo igrale železnice pri napredku Zje-dinjenih držav se le teško razum.e Ameriške Železnice so dosegle višek javne postrežbe s previdnim in pogumnim investiranjem kapitala, in ker se ravnatelji neprestano trudijo, zajedno z delavci za najboljše delo. n Mi imamo najboljše železnice na svetu — in imeti jih moramo tudi v bodočnosti. Toda one morajo rasti. Danes je investiranega v naših železnicah nad $ao.ooo.ooo.ooo, toda v prihodnjih par letih bo treba dodati tej svoti nove bilijone in bilijone za nadaljne železniške tire, postaje, terminale, kare in stroje, električno silo in vlake, avtomatične signale, varnostne odredbe ter za pravo gospodarsko vodstvo da se zmanjša stroške transporta. Da pa dobijo železnice v bodočnosti potrebne svote za investiranje od strani varčnih državljanov, da * si pridobijo najbolj skušene glave za pravo gospodarsko vodstvo, da lahko kompetirajo z drghni industrijami, mora železniška industrija vrniti pravične nagrade kapitalu, voditeljem in vsem uslužbencem. Ameriške železnice bodo še naprej vodilne na celem svetu ter služile narodnim potrebam, Če bodejo še naprej sledile ameriškim principom za nagradodo-brega dela. Ta. oglas je priobčen od upravitelja) železnic. Oni, ki bi radi imeli informacijo o železniškem položaju naj se obrnejo na The Association of Railway Executives, SI Broadway, New York, N. Y. RADI ODHODA v ssro *m»ov*m se, I proda lepa hiia v Newburgu na Ras*- t wood Ave. V hill je elektrika, pita, I itna 8 sob, velik lot Cena fe $2800. I se pri lastniku na 1312 m|. ',: ■ 1 i'. ' ' S3 " , JI rika°irtTop"l»X! J?da 'um j'ist st (i) 1 siti St. (3) 1 9 * ©) ---- 0 © dobite najboljši slado- /JTJN 1.I1M—...H..I.111.. 11 -I 1 11. H.II.H1IH..11I (®) i I led in mehke pijače? Z ® V lekarni ^E. I F. BRAUIIUCH, I S 1353 E 56th STRE (g) vogal St. Clsir Arm. ' M Točna postrežba. W ZLX. I ■ j ..-- ■ I Dr. J. Bi ŽUPNIK,! I - Sloven tki Ml ZOBOZDRAVNIK I m 11 ' 6127 St Oair Afe. Nad GrdSncrvo trgovino. I ■ Vradne ar« | ; 8:30 aitttrai do 8. svete 1 'Nehajteplačati renti LASTUJTE SVOJO Hl<0 KADI VAHH OTROK. ™ f Val stari priletel) John Kova- I iii )e upravitelj oddelka sa pro- | dajanje zemljilč od The R. P. I Clark Land Co. <£1 Vprsiajte Mr. KOVACICA sa nasvet , On Je sedaj a R. P. CUrk Land I Co. si Ml Bsngor Bldg. MS g f1rosp*rt Si.- Telefos Prospect Sit —J ,|| .......... lin" ■ iT I » ..... I 1 III Dr. D. J. I SMALLY zobozdravnik 6ao4 ST. CLAIR AVENUE I , / ŠfflgH^M Uradne tire: od 9- *j«ti*j j do 8. zvečer. f&m V nedeljo od 9. do is. • L." ^ . m Govori se slovensko m hrvatsko. | — npv; Mt. moiia doltHn f rr?!!MiV|l| Ff *' *»»»»• 1 Dnman * . Za njimi pa se je gibala nemirna množica, ki je bila precej razuzdana, koso sodniki zapustili svoje prostore. Slavni ujetniki iz Munkhol-ma, strahoviti demon iz Is-landa, in pred vsemi pa sin podkralja, so bili na jeziku Tako je minulo več ur ne-potrpežljivega Čakanja, ki so se vsem zdele tako dolge, da so mislili, da je minulo več dni. Od časa do Časa so jetniki in občinstvo zrli proti vratom, ki so vodila v posvetovalno sobo, toda ničesar ni bilo videti razven dveh vojakov, ki sta korakala pred vratmi doli in gori, kakor dva molčeča duhova, ki stra-žita grob. Konečno je že začel pone-h a vati odsvit bakelj in svetilk, in zadnji solCni žarki so posvetili v sobo, ko so se ' usodepolna vrata odprla Nemudoma je nastal v dvo 1 rani skrajen molk, kot bi ga 1 nekdo pričaral na dan; edini 1 glas, ki se je čul, je bilo pri- 1 tajeno dihanje množice. ' Počasnih korakov gredo ' sodniki na svoje prostore, njim na čelu predsednik. 1 Privatni tajnik, ki je bil ves zatopljen v misli tekom < njih odsotnosti, se priklone I in reče: "Gospod predsed- 1 niki kakšno obsodbo prina- ' ia spdnija, od katere ni pri- 1 živa? Mi smo pripravljeni, 1 da pazno poslušamo." 1 Sodnik, ki je sedel na des- > niči predsednika, se zdajci * ? dvigne in prime v roke neki * pergament: "Njegova milost < naš prejasni predsednik, ki -je ves utrujen radi dolgega V zasedanja, je naroČil meni, I lord županu Trondhjemske ^ province in naravnemu pred- 2 sedniku te častite sodni je, da § preberem namesto njega sod z oo, ki bo izrečena v kralje- 1 vem imenu. In pripravljen d sem, da spolnem to častito, t toda težavno nalogo, in po- f zivljem občinstvo, da mirno t posluša kraljevo nezmotljivo s sodbo." š Glas lord župana je postal t bolj slovesen, srce vsakogar je pričelo hitreje tolCi. 4 V imenu našega spošto- n vanega mojstra in postavne- n S vladarja, kralja Kristija- lj , mi, sodniki najvišje sod- ti a je v provinci Trondhjem, v smo bili pozvani, da od-j 1< ločimo v slučaju-Joan Schu p mackerja, državnega ujetni- P ka; Wilfred Kennybola, ro- s jenega Iz Kiolen, v gorovju, P Jonasa, kraljevega rudarja; z Nortbltha, kraljevega rudar- ji ja, Hansa iz lslanda, in Orde U nerja Guldenlew, barona n Thorvicka ter viteza Danne- b borškega reda, vsi obtoženi j< veleizdaje in razžaljenja ve- n ličanstva, s tem spoznavamo: o 1. Da Joan Schumacker ni k kriv; č 2. Da so Wilfred Kenny- n bol, Jonas in Norbith krivi, si toda jih priporočamo milo- p ati, kajti bili so zapeljani; d 3. Da je Hans iz Islanda s' kriv vseh zločinov, katere so t< mu našteli; z, 4 Da je Ordener Gulden- o lew kriv veleizdaje in razžaljenja veličanstva prve vrste, n Sodnik preneha za trenu- vi tek kot bi hotel priti k sapi. li Ordener ga pogleda in v tem pogledu odseva skoro nebe- k ako veselje. di "Joan Schumacker," na- vi daljuje sodnik, "sodnija vam šl zapoveduje, da se vrnete v tc 0 ui "Kenny bo I, Jonas in Nor- pi bith, sodnija vaju je pornilo- zi stila.in spremenila vašo ka- m zen v dosmrtno ječo poleg te p] ga pa morata plačati vsak en tc tisoč zlatih kron; : ta "Hans iz KlipstadurjaJ morilec in požigalec, tebe m prepeljejo še nocoj v Munk- zr nilm na paradno dvorišče, n kjer te obesijo za vrat, dok- nj for ne boš mrtev, mrtev, mr- oc j tr "Ordener Guldenlew, izda je jalec, potem ko ae vam odvza nt mejo vsi vali naslovi lil časti 01 ifipričo te sodu i je, vas odpe- le: Ijejo Se nocoj na isti prostor je gano bakljo, in tam vam o( sekajo glavo, vaše truplo zi žgo, pepel pa stresejo na vi da štiri strani sveta, a vaša gli ila va bo nataknjena na drog i d- razpostavljena v svaril re. vsem. Naj se sedaj vsi uma )1- nejo iz sodnijje. Taka je so( Is- ba te častite kraljeve sodn in je." cu Lord župan je komaj n< hal govoriti usodepolne bes e- de, ko se začuje strašen kri so v dvorani. Ta krik je navzoč ia še bolj s strahom napoln eč kot pa baš kar prebrana ob >t- sodba. Žareče veselje, ki j tti vladalo na obrazu Ordenei e- ja, se je mahoma umaknil ni mrtvaški bledoti. a- Triinštirideseto poglavje »d Vse je bilo sedaj končano [>r Ordenerjevo delo je bilo dc a- končano. Rešil je očeta žen ske, katero je tako ljubil, ii e- s tem je rešil tudi njo, ker e- je ohranil očeta, ki je skrbe J0 za njo. Plemenita zarot se mladega moža, ki je bila iz mišljena od konca do kraji ro od njega samega z namenom ra da.reši Schumackerja, je imi ii la uspeh. Ordenerja ni seda j. ničesar druzega brigalo; pr< ostajalo mu ni druzega, di Eo umre. ef Povedati moramo resnic na ljubo, da Ordener svoji ii zarote ni skoval šele v sodnj n dvorani, ko se je nahaja ie pred sodniki. Ko je priše 1. med zarotnike, je slišal, da j< i- Schumacker povzročil to Za j. roto. Ordenerju se seveda n i, ti sanjalo ni, da Schumackei ni imel z zaroto ničesar opra-viti, ampak so zaroto vodili ;i njegovi nasprotniki, d'Ahle-;j feld in Musdemon, alias Halt cket, z namenom, da uničita :i Schumackerja. Toda tega se a yeda Ordener vedel ni, am-i, pak je bil skoro prepričan, e da je Schumacker res skova [. zaroto, z namenom, da se re-a ši ječe. Ordener je vedel, da i zarota in ustaja ne bo imela uspeha, zato je sklenil pri-i družiti se zarotnikom, pusti-», ti se, da ga vjamejo, nakar bi I* pred sodnijo v pripravnem 9 trenutku vzel vso zaroto na > svojo odgovornost in tako rešil očeta svoje ljubljene E- I thel. r "Gorje!" je mislil Ordener, "brez dvoma je, da je Schu-macker kriv, toda če pomisli . mo koliko grenkega je v živ-. ljenju prestal po nedolžnem, - tedaj moramo oprostiti njego , vo krivdo. Zdihoval je dolga - j leta in želel, da bi bil zopet i prost; boril se je torej, da zo- - pet zadobi svobodo, Četudi . se pri tem posluži javnega ,' punta. Sicer pa, kaj bi se ; zgodilo z mojo Ethel, če bi - ji vzeli očeta; če bi ga zgubi-i la na vislicah, če bi nova sra-i mota pokrila njeno ime, kaj • bi se zgodilo z njo, siroto, ki t je brez moči in varstva, sa- - ma v mali cleici, obkoljena : od celega sveta sovražni-i kov." Ta misel je bila odločilna za Ordenerja, da je skle • nil prenesti vsako žrtev, tudi , smrt, in z veseljem se je pri-% pravljal na njo Največja ra- 1 dost ljubimca je žrtvovati i svoje življenje, ne za ohrani- ► tev drugega Življenja, ampak za en sam nasmeh ali solzo - osebe, katero ljubimo. Na ta način se je dal Orde . ner ujeti z drugimi uporniki ■ vred, dasi je imel moči in pri-. like dovolj, da bi pobegnil, i Vlekli ga pred sodni- • ke, ki so bili zbrani, da obsodijo Schumackerja, tu je po- » vedal svojo plemenito izmi-i Šljeno laž, da je on povzroči-' telj vstaje, obsojen je bil, umreti mora grozovite smrti,• ■ pretrpeti sramotna mučenja, za seooj mora zapustiti sramotno ime. Toda kaj se je i plemeniti mladenič brigal za to! Ohranil je življenje oče-j ta svoje Ethel. ! Tako je ležal vklenjen v , mokri ječi, kamor svetloba in zrak nikdar nista prihajala razven skozi špranje; poleg njega je bilo nekoliko hrane, odločene da jo povžfje v onih I trenutkih, ki so mu bili usojeni še za življenje; kos črnega kruha Hi vrč z vodo. Okoli vratu je imel pripet železen ovratnik; roke Hi noge j« imel v Želez ju. Vsaka ura, # i- nja kot eno leto, katero bi « preživel v divjini. Bil je zgub i- ljen v radostnih sanjah, n "Mogoče moj spomin ne 10 bo umrl z menoj, vsaj v enem k človeškem srcu ne. Mogoče i- bopotočila eno solzo za po-i- vračilo krvi, katero prelijem v njen blagor; mogoče bo tu-pasem vzdihnila za onim, ki ie je žrtvoval življenje za njo; k mogoče bo v njenih deviških e mislih se pojavila od časa do 11 časa medla slika prijatelja." )- S takimi in enakimi misli-e mi se je Ordener tolažil pred > svojo smrtjo. »Kar ga je mu- 0 čilo, so bile sovražne besede, katere je spregovoril stari Schumacker na sodniji. In ; presunljivi krik, katerega je i- Čul v dvorani v trenutku, ko i. je bila naznanjena njegova smrtna obsodba, ga je globoko ganil; kajti on sam izmed vse množice v dvorani je razumel ta krik, razumel silno - srčno bolest, ki je donela iz a tega krika. In ali nebonikdaAf i, več videl svoje Ethel? Ali & morajo njegovi zadnji trenut ki premineti v istem zidoyju samote, kjer je ona bivala že 1 toliko let? In ali mu ne b9 dovoljeno še enkrat videti njen krasen, nebeški obraz, slišati njen angeljski glas? Tako se je u dajal tem duševnim sanjam in premišljevanjem, ki so za bolno dušo to kar je telesu spanje, ko za doni na njegovo uho škripanje zarjavelih ključavnic in zapahov. Velika teška železna vrata se zavrte na svojih tečajih. Mladi ujetnik mirno vstane, skoro vesel, kajti mis-. lil je, da je rabelj prišel po i njega, in že je vrgel od sebe s svoje življenje kakor se zavr-. že star, preluknjan plašč, ki ne daje nobene toplote več. Toda motil se je. Na pragu stoji tanka bela postava, ka-i kor žarek v prikazni. Ordener ni vrjel svojim lastnim očem, in čudil se je le, da ni že v nebesih. Da, bila je ona njegova Ethel je prišla. Dekle mu je padlo v naročje; pokrila je njegove roke s solzami in jih sušila s svojimi dolgimi, črnimi lasmi. Poljubovala je njegove verige ter se dotikala s svojimi deviškimi ustnicami starega, zarjavelega železja; govorila ni ničesar, toda zdelo se je, da njeno celo srce koprni od gorja, in da prva beseda, ki pride iz njenih ustnic povzro či, da ji poči srce. On pa je občutil največje nebeško veselje odkar se je rodil. Lahno stisne deviško Ethel k svojim prsom, in združene moči nebes in pekla ne bi mogle omajati v tem trenutku rok, ki so drža le Ethel. Zavest, da se mu smrt bliža je podelila Ordenerju slovesnost k objemu; in držal je Ethel tako tesno k sebi kot bi se je že polastil za celo večnost. Ni vprašal tega angelja ka ko ji je bilo mogoče priti k njemu v ječo. Ona je bila tu, kako more torej vpraševati kako je prišla k njemu ? Niti začuden ni bil Ordener. i Nikdar ni vprašal kako je ta slabotna, zaničevana deklica i prišla k njemu kljub trojnim teškim Železnim vratom, kljub trojni vojaški straži. Njemu se je vse to zdejp jako < priprosto; ljubezen premaga 1 vse ovire. i Zakaj bi govorili z jezikom ko je z dušo ravno tako lahko govoriti v enakih trenutkih Zakaj ne dovolimo tele- > su, da molčejposluša duševne pogovore? Oba sta molčala, kajti so gotovi občutki, ki najdejo svoj izraz le v nebe* škem molku. Konečno dvigne deklica i svojo glavico od njegovega i zdihujočega srca. "Ordener," i reče, "prišla sem k tebi, da < te rešim"; in spregovorila je i te besede upanja s srčnim vzdihljajem. Ordener pa se nasmehne in strese z glavo. s "Da me rešiš, Ethel! Mo- ! tiš se, kajti nemogoče mi je s pobegniti." 2 "Gorje! Dobro se zavedam s tega. Ta grad je poln voja- I kov, in raka vrata so zastra s "Ne, ne, zaman upaš, Eth-5 el; nikar se ne udajaj praz-1 nim mislim; kajti v nekaj ; urah bo sekira uničila vse - nade in upe." 1 "Ah, nikar ne govori tako, ■ Ordener. Ti ne smeš umreti I Ah, prihrani mi to strašno misel. Oh, gospod, daj ml moč, da ga rešim in da žrtvujem samo sebe." In Čuden izraz se pojavi ha licu dekleta. ; \Ordener jo mehkobno opa zuje. "Da bi se ti žrtvovala? Kaj pš misliš s fem?" Ona pa skrije svoj obraz v svojih rokah, in skoro brez prenehljaja zdihuie: "Oh, moj Bog, moj Bog!" Toda srčna borba je bila kratka, premagala je občutke, blesk se posveti v njenih očeh, njene ustnice se nasmehnejo. Bila je krasna kakor angelj ki stopa iz neba. "Čuj me, moj Ordener; nikdar ne smejo pripraviti morišča Za tebe. Samo če ob-Ijubiš, da poročiš Ulriko d' Ahlefeld, pa ostaneš živ." "Ulrika d'Ahlefeld! Ethel to ime prihaja iz tvojih ustnic! "Nikar me ne prekini," nadaljuje ona z mirnostjo mučenice, ki se nahaja v zad njih zdihljajih; "poslala me je v to ječo grofica d'Ahlefeld. Obljubila je, da izpos* ljuje pomiloščenje od kralja, če obljubiš, da poročiš njeno hčer Prišla sem k tebi v ječo, da dobim od tebe prisego ža to poroko. Grofica je zbrala mene za poslanko, ker je mislila, da bo imel moj glas kaj upljiva pri tebi." "Ethel," odvrne obsojeni mož s skoto ledenim glasom, "zdravstvuj! Ko zapustiš to celico, prosim te, povej rablju naj se požuri!" Ona vstane, stoji pred njim za trenutek, bleda in tresoča se, potem pa ji odpovedo kolena vso moč in pade na tla s sklenjenimi rokami. "Kaj sem mu naredila!" šumlja s skoro neslišnim glasom. Ordener pa jo nepremično opazuje, temnega lica, odločne volje. "Gospod moj," zdihuje Ethel, ko se plazi na kolenih do njega, "zakaj mi nfe odgovoriš? Ali nečeš še enkrat govoriti z menoj? Ali mi v resnici ne preostaja druzega kot da umrjem." Solza se pojavi v očeh mladega moža. "Ethel, ti me ne ljubiš več!" "Ah, Bog v nebesih," kri-če ubogo etekle, ko objema njegova kolena. "Jaz da te ne ljubim več! Ordener! Praviš, da te ne ljubim več. Ali si res spregovoril te besede?" "Ti me ne ljubiš ampak za niču ješ.1* Toda kesal se je teh ostrih besed kakor hitro jih je, izustil; kajti glas Ethel,je bil segajoč v srce, ko se ga je oklenila s svojimi deviškimi rokami okorli vratu in zaklicala z glisom, prekinjenim od solz: "Odpusti mi, moj ljubljeni Ordenr, odpusti mi, kakor jaz odpuščam tebi Jaz da bi te zaničevala! Sveta nebesa, ali nisi ti moj ponos, moj idol, m*je vse? Povej ml, ali si kdaj $llSal iz mojih ust kaj druzegh kot besede ljubezni in forečega oboževanja? Gorje* tvoj ostri jezik me je silno Iranil v trenutku, ko sem prišla k tebi, da te rešim in žftviijem vse svoje ; življenje z»,tvoje!" "Dobro!'* odvrne mladi ; mož, ki je bil omehčan radi ; njenih solzi katere je skušal ; s poljubi uitaviti, "ali ni res, da se je moralo tvoje spoštovanje do nftene umakniti, če prideš Sem z namenom, da bi kupila moj| življenje s tem, ia se tebi tdrečem? Hotela ri me pregojroriti, da prekršim prisege dane tebi, želela ii, da žrtvijem svojo ljube-sen, najslajše kar imam na svetu." In ko nežno pogleda Ethel, še pristavi: "Hotela i, da žrtvufRH svojo ljube- ] sodiš! Mogoče imam več moči kot pa jo ima navadno slabotna Ženska. Pri oknu moje jetniške celice sem videla, da . postavljajo mrtvaški oder zaJ tebe. Ordener, ti ne veš kakd obupno trplenjč je gledati te počasne priprave za smrt onč ga, katerega življenje je tako tesno združeno z drugim. Grofinja d'Ahlefeld, ob katere strani sem sedela, ko so na sodniji spregovorili tvojo smrtno sodbo, je prišla v mojo celico, v katero sem se vrni la z očetom. Vprašala me je, če te hočem rešiti, in predložila mi je ta ostudni načrt. Dalj« prihodnjič. .........................11—i.Vtr Mf«»».m»»»,nHHii> ' 1 I » J « ; « 1 1 » i i Sedaj je čas da kupite i i rabljen avtomobil j i Boljših vrednosti ne j j i morete dobiti s ; v Gevelandu. J 1919 Cadillac Roadster J n 1918 Cadillac Touring I 1917 Cadillac Touring ! ; 1916 CadiUac Touring J. *t 1919 Hudaon Touring * 1919 Studabaicer Touring m 1918 Hudson Runabout I 1918 OldSmobile Touring ! * 1918 StearasOCnight Touring ; ' 1918 Hudson Touring ! 1918 Haynes ; 1918 Dodge Sedan < 1918 Dodge Roadster . 1917 Studebaker Roadster S 1917 Chandler Touring * 1917 Mercer Touring ! ' 1917 Dodge $ed . . ! liiiiiiiiiiiiiiiimimp POUK V IGRANJU j NA PIANO. Slovencem ae priporočam sa poučavanje njih btrok na glasovi?. Mnogoletne skufinje v igranju mi dajejo priliko, da lahko v kratkem Jj i-""111-mm■ ■ i i'.....i i^i - ■ ^^S* I ' .....— The American Woolen Company s tem naznanja svojim.uslui-bencem načrt o odškodnini za bolezen In nesrečo, začenSi s I. dec. 191®. Vsak uslužbenec Americsn Woolen Company in njenih podružnic Je deležen tega. Podlaga teh odikodnin Je aledeča: Noben uslužbenec ni zavarovan, kdor ni delal pri kompaniji "i pred 1. doc. 1910, in je delal polni čes za polno plačo. Uslužbenec, ki ni pri delu I. dec. 1019, ker Je bolan ali ponesrečen, bo zavarovan od dneva naprej, ko se vrne v tovarno. Po 1. dec. 1919 bo-dejo novi uslužbenci deležni zavarovanja, potem ko so delali pri I kompaniji neprestano test mesecev. 1. Oni, ki so uslužbeni 1. dec. 1910 in ki so biU usluibeni pri na« manj kot lest mesecev, dibijo za odlkodnino 40 procentov I njih zaaluika. 2. Oni ki >o uslužbeni pri nas nad iest meaceev zaporedoma I in ne ve£ kot eno leto, dobijo 50 odst. odškodnine svoje tedenske plače. 3. Oni ki ao uslužbeni neprestano nad eno leto in ne več kot dve leti, dobijo 60 odst. odikodnine svojega tedenskega zaslužka. # 4. Oni ki so uslužbeni pri naa nad tri let«, in ne več kot ftifi I leta, dobijo 70 odst. njih rednega tedenskega zasluike. 5. Oni ki so stalno uslužbeni nad tri leta in ne več kot itlri I leta, dobijo 75 procentov tedenskega zaslužka. , g I- 6. Oni ki »o uslužbeni pri nas nad itiri leta, dobijo 80 procent njih tedenskega zaslužka. Noben ualužbenec ne dobi manj Jcot $8.03 na teden podpore, niti več kot $30 brez ozir* koliko na teden zasluži. Podpora se deli v vseh slučajih, ko je uslužbenec nezmožen za delo radi bolezni zunanje ali notranje poftkodbe, pri delu ali Iz- f|| ven dela, in ta podpora se deli Ae poleg one podpore, ki Jo dobijo , poškodovani delavci v raznih državah, kjer so naie tovarne, razven da oni uslužbenci, ki pridejo k nam na delo po 1. doc. 1910 do- i bijo podporo le kakor jo država predpisuje, dokjer niso neprestano pri nas ualužbeni za iest mesecev. Podpora se izplača kdor je najmanj aedem dni bolen, in se nadaljuje za dobo 26 tednov. To se razum«, da se ta podpora pla- V čuje redno 26 tednov bolezni ali ponesrečenja, kar pa nima ničesar opraviti z državno podporo, ki ae izplačuje kot je predpissno I ® v državnih pravilih. Podpora za v slučaju poroda, vključivši bolezni, ki nastanejo I radi noaečnosti za naie ženske uslužbenke se plačuje le tekom štirih tednov po zgorej navedenem načrtu glede dobe ualužbenja pri nas. Te podpore se plačujejo poleg onih podpor, ki pridejo pod ta-. kozvani "Group Lire Insurance". '' I Druge podrobnosti tega načrta se nsznanijo pozneje. I I I AmfflCM^^^ I J'. '7 ~ ~ ~ , ^ ^ j" f Povečanje sBk in aioga vsakovrstnih okviri V I jeva slike. Solidno delo! Tožaa postrežba? If j H ■ ■ " i < * JmP^^^H v mi m h JOSEPH SKUPEK l Klfefe M. ... ■■ * (m 1 a | 17 7|Uji Ti^i flpvftlflflfi O V