za koristi delavnega ljud-*tva v Ameriki
V s Jogi je moč J
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEDIK.I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Štev. 40.
Eutered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, III., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 4. offtoora 1912.
Kdor ne misli svobodno, so ne more boriti ga svobodo I
Leto XI.
Razgled po svetu.
Avstro-Ogrsko.
Gradec. — Pri volitvah v tretji razred graškega občinskega sveta, so prodrli socijalni demokratje z vsemi svojimi 16 kandidati. Imeli so 120 glasov večine.
Budimpešta. — Med sejo je stopil posl.'Zboray pred klop trgovskega ministra Beothyja, ter ga je začel obkladati ,z najrazličnejšimi psovkami. Minister Bcothy je skočil po konci ter zasolil poslancu zaušnico. V tem hipu je skočilo 20 opozicijonalnih poslancev k njemu, potegnili so ga iz klopi in obdelavah z rokami in nogami, ter je Ibil trgovski minister Beothv večkrat ranjen. Komaj se je posrečilo vladni stranki rešiti ga iz rok opozicije. Zdravniki so ga morali nato prevzeti v svojo skrbo.
Posledice seje.
)Po poročilih iz zdravniških krogov so v seji trpeli na svojem zdravju ¡Štef. Jarmi, ki je dobil pretiresenje živcev. Bela Jarmi, kateremu so se pretegnile mišice na nogi, ter se mu je vlila kri. Mihael Karoly je dobil vdarec v želodec, kar je imelo za posledico omotico. Onesvestil se je vsled dobljenih u-darcev Bolž. grof Batbhyany vsled prenapetja so se onesvestili posl. Scereny, Szomegyj in Kalay. Poslanec Beck si je izpahnil levo roko in poslanec Emerich Ivanka je začel krvaveti iz pljuč ter se je o-nesvestil. Njegova poškodba je najnevarnejša.
Budimpešta. — Opozicija izda
Srbija.
Belgrad. — Med Bolgarsko in Srbijo obstoji ofenzivna in defin-zivna zveza za slučaj vojnih komplikacij na Balkanu. Ta alijanca je 'bila formalno sklenjena in podpisana v dvorcu bolgarskega carja Ferdinanda v Evksinogradu in sicer neposredno po smrti srbskega ministra zunanjih del dr. Milovana Milovanoviča, ki se je največ trudil in žrtvoval, da je končno u-stvaril to alijanco. Dotični protokol so podpisali posebni srbski de-legatje, ki ,so bili gostje carja Ferdinanda. Enake zveze sta Bolgarska in Srbija sklenili tudi s Črno goro in Grško. S tem je u-stvarjena zveza balkanskih držav, naperjena proti Turški.
Bolgarija.
Solun. Radi bombnega atentata v Dojranu, pri katerem je bilo ubitih 30 oseb, 60 pa ranjenih, so turške oblasti zaprle 40 Bolgarov.
Sofija. — Semkaj so došle vesti, da Turki v ječi mučijo one Bolgare, ki so jih aretirali radi bombne eksplozije v Dojranu. Radi tega vlada v javnosti veliko razburjenje. —•
Sofija. — Listi zahtevajo, da se turško prebivalstvo na Bolgarskem razoroži. Sploh tvori to tiy-ško prebivalstvo na Bolgarskem veliko nevarnost v slučaju vojne, ker je treba poslati tja velik del vojske. Zato tudi že 15 let ne jemljejo več turških rekrutov k vojakom, marveč morajo Turki plačati majhen vojaški davek.
Carigrad. List “Ištirak” trdi, da je poslal socijalnodemokratični
na narod poseben manifest, v katerem bo orisala uasilstva, ki jih komite dva bivša poslanca med je zakrivila vladna večina v zbor- j vojaštvo v Dardanelah, da jih na-iiici. Obenem je opozicija 'ženila, ‘ ščuvata proti vladi. Tudi je komi-vnj gredo opozicij julmjtposlanci j tt- poskusi] podkupi : delavetvorna Dunaj i'h naj skusajo razuili nih m privatnih obratov, da in za-•delegacijsiko zasedanje.
Budimpešta. — Vladna stranka je izključila 44 opozicijonalnih poslancev iza 3 seje, 4. poslanci pa morajo prositi odpuščanja.
Opatija. — Dospeli so semkaj bivša hrvaška saborska poslanca dr. Aleksander Horvat in Stjepan Zagorac ter urednik “Hrvatske”,
Herubin Sag vrč, da se udeleže konference s slovenskimi klerikalci. Konferenci bo predsedoval dr.
Šušteršič. Kakor se čuje, bo na dnevnem redu te konference predvsem razprava o razmerju med ‘Slovenci in pravaši vobče in o stališču slovenskih klerikalcev nasproti hrvaški stranki prava poseke. —
Bosna.
Sarajevo. —- Na bajramske praznike je tu prvič nastopil “So-¡vol”, ki so ga osnovali sarajevski muslimani. Muslimanski Sokoli nosijo navadni sokolski kroj, samo mesto čepice nosijo rdeč fes, ki i-
čeli stavkati.
Francija.
Pariz. — Tukajšnji diplomatič-ni krogi so prepričani, da ni več daleč čas, ko se bodo ustavile vse sovražnosti. Mirovni pogoji ne bodo vsebovali izrecne odpovedi sultana na posvetno suverenitete nad Tripolitanijo. Italija se bo zadovoljila s tem, da bo Turčija zapovedala. svojim četam, da naj zapuste Afriko. Dušna vlada sultanova nad mohamedanei ostane v veljavi. Italija ne bo administrativno sprejela okupiranih provineij v svoje kraljestvo, marveč bo pustila provineijam svojo lokalno u-pravo s tradicijonalnimi poimenovanji. Tudi bo prevzela Italija en del turškega državnega dolga, kolikor odgovarja ta okupiranim provincijalu ter bo poleg tega plačala odškodnino. Okupiranih otokov Italija ne bo dala Turčiji nazaj. —
raa spredaj polumesec z zvezdo.
Sokolsko pero je vtakneno med j	Nicaragua.
polumesec iu zvezdo. Pri nastopu! Managua. — Amerikanci v Ni-muslimanskega “Sokola je sode- > caragua so bili priče strahote o-lovaia fanfara hrvaškega “Soko-*sredno-ameriške revolucije. Proži-
la”. Mohamedanski Sokoli so priredili svojemu ustanovitelju posl. Kalilu Bašiču navdušene ovacije.
Albanija.
Carigrad. — Na potu iz Medue v iSkader so Albanci ustrelili tri častnike. Iz Gorice je dezertiralo 50 orožnikov in častnikov v Bi-tolj. Skader je tako ogrožen, da je ministrski svet sklenil, poslati tja vojaštvo.
Črna gora.
Cetinje. —- Uporni Arnavti so obkolili turško vojsko od vseh strani ter jo drže v železnem objemu. Bije se ljuta bitka, ki traja že več dni. Več sto Turkov je padlo. Arnavti so vjeli že 80 turških vojakov.
Podgorica. — Z onkraj meje se še vedno čuje grmenje topov. Bitka med Malisori in Turki, ki se je pričela že pred par dnevi, je še vedno v polnem teku. Ranjenci,
veli so en mesec prelivanja krvi in grozodejstev, ter tri dni obleganje in bombardiranje je tvorilo višek žaloigre.
Vzroki in razvoj revolucije so bili razglašeni po dnevnikih, toda zmota je, ako se krivda obstreljevanja mesta Managua, ki se je godilo proti ljudskemu pravu, sedaj vali na prejšnjega vojnega ministra generala Mena. General Mena je ležal otpresno bolan, ko je general Zeledon, (kateri je tudi nekdaj bil vojni minister) izvrševal posel krvnika nad nedolžnimi ženskami in otroci. Vzlic temu, da se ga je opozorilo, da v mestu stanuje na tisoče nedolžnih žensk in o-trok, da starčki in hromi 'bodo postali žrtva krogel, pričel je zlobnež neki pondeljek obstreijavhti mesto, čudežno slišati, toda resnično je naključje, da je bilo zadetih največ žensk in otrok.
Konečno so došli rešilci. Bata-
ki so pribežali na črnogorsko o- Ijon od 400 ameriških pomorskih zemlje, zatrjujejo, da se Turki že vojakov pod poveljstvom majorja umičejo in da bo bitka končala ziButler, ki so osvobodili nesrečno arnavtsko zmago.	' mesto.
Razne novice.
Dinamitni proces.
Indianapolis, Ind. — Veliki dina m it ni proces proti 51 obtožencem, se je pričel pred sodnikom A. B. Anderson v torek dne 1. t. m.
Mnogo obtožencev je privedlo seboj svoje odvetnike, med njimi več kot en ducat iz Ghicage.
Veliko obtoženih je svoje “sokrivce” prvič vidilo od takrat, ko so bili marca meseca s silo pritira-ni k sodišču in sedanje neprostovoljno videnje je imelo ,za posledico, da so se obdržavale številne konference.
Okrožni pravdnik Charles W. Miller in njegov asistent Clarence Nichols, katera zastopata vlado, sta se izjavila, da je dovršena obtožba, in da se bo preprečil vsaki poskus zaviačitve. Bdeif ali pa dva obtoženca znata biti radi bolezni odsotnosti opravičena.
Požari.
Beaudette, Minn. — A. E. Eu-
gler Lumber Co., ki ima svoje tovarne eno miljo severno od tukaj, so vsled .požara skoraj do cela u-ničene. Razna poslopja vredna $60,000 so žrtva plamena.
Cleveland, O. — Vsa hišna sku-pinja H. C. Christy Co., je postala rop požara. — Škoda >znaša $500,000.
Detroit, Mich. — V Wyandotter napravah ladjedelniške družbe je na neznan način nastal požar, ter malone vse uničil.
Škoda se ceni,najmanje $200,000
Preiskava o volilnih prispevkih.
Washington. — Po presledku šestih tednov, pričel je dne 30. m. m. senatni preiskovalni komite zopet delo nadaljevati, ki se gre za volilne prispevke leta 1904 in 1908. Polkovnik Roosevelt in J. Pier.pont Morgan sta najvažnejši ptiči tega tedna. Morgan je bil zaslišan 1. t. m. a Roosevelt bo prišel na vrsto 4. t. m. Izpovedba Roosevelta bo zavzemala ves prvi del preiskave.
Vse priče prvega tedna so posebno poklicane, da izpovedo o izpovedbi Archibolda, da je Standard Oil iCo. ¡za Rooseveltovo kampanjo prispevala $100,000, ali o trditvi, da je pokojni Harriman na Rooseveltov povod priskrbel $240,-000, ali da izpovedo o Rooseveltovih letošnjih kampanjskih financah.
Dne 1. t; m. je bil kot prva priča Cornelius Bliss ml., ki je imel predložiti zapiske svojega pokojnega očeta, kateri je bil blagajnik republikansko narodnega komiteja. Od dotičnih zapiskov se pričakuje pojasnilo, če je Roosevelt o-menjeniih $100,000 dejansko prejel od ¡Standard Oil Co. Nadaljne priče so C. C. Tegethoff, tajnik pokojnega Harrimana in A. Peabody, odvetnik vdove, ki so bili na-prošeni, da predložijo zapiske železniškega kralja, če se bo kaj raz-vidlo o omenjenih $240,000.
Člani komiteja pravijo, da jim ni znano, so se dotični zapiski našli ali ne.
Oni tajijo.
Detroit, Mich. — V lastni zadevi, ¡kot priče zaslišani v predpre-iskavi, tajilo je sedem od 17 obtoženih mestnih svetovalcev, da bi bila resnična izpoved soobtoženca, bivšega svetovalnega pisarja Edward .Schreiterja. Le ta je bil izpovedal, da so mestni svetovalci od Wabash-železniške družbe podkupnino deloma sprejeli, deloma pa obljubili, da bodo podkupnino vzeli, in to v prid ugodnosti železnice. •
Po zaslišanju obtožencev, naznanil je sodnik Jeffries, da bo v petek proglasil svoj sklep.
Eni obtoženci trdijo, da detektiva Brennana (kateri jim je podkupnino vročil) niso nikoli videli, a drugi pravijo, da se jim je pač namigavalo o podkupnini, kar so -pa odločno zavrnili.
Zavedno delavstvo.
Po Ettor in Giovannitti-obramb-nim-komiteju za v minulo soboto v East End Hall sklicani protestni shod je bil prav dobro obiskan in razpoloženje prisotnih je bilo navdušeno. Kot glavni govornik je bil W. D. Haywood. Hvalil je v vznesenih besedah inozemske delavce v Lawrence in druzih središč tekstilnih industrij, radi njih razredne zavednosti. “Mnogo bi bilo pri nas drugače, če bi bili a-meriški delavci istega duha preši-njeni. Delavci v Lawrence bi bili pripravljeni zaklicati korupiranim politikarjem in dvojezičnim izkoriščevalcem. Odprite vrata ječ za Ettor in Giovannitti, ali mi zapremo vrata vaših tovarn.”
“'Nikdar popred,” pravi Haywood, “nisem videl sličnih demonstracij, kot so Ettor-Giovan-nitti-demonstracije po celi deželi. Zenske so dajale prstane, 'brože, u-re in poslednji nakit za ustanovitev obrambnega sklada.”
Haywood je po tem priporočal izvedbo njegove ideje generalnega štrajka v prilog Ettor in Giovannitti.
“Mi moramo političnim poda jačem pokazati,” je nadaljeval, “da so za vedno minuli dnevi leta 1886, ko so delavske voditelje morili. O-ni so hoteli mene obesiti in izvršili bi bili umor, ko ne bi bilo to zabranilo delavstvo.”
“Pondeljek (1. t. m. urd.) bodeta Eter in Giovannitti procesirana za nju življenje. Med tem pa medlijo v smradijivih ječah v Lake Charles, La.. 64 drugih delavcev, edino radi “zločinstva”, ker so organizirali gojzdarske delavce. Eden lesnih baronov je rekel. da je pripravljen plačati $20,-000 za zabavo, organizatorja A. B. Emersona videti na vislicah se gugati. Ali ho delavstvo to pripustilo?”
Nad $325 se je nabralo za o-hrambni sklad, katera svota je bila takoj odposlana v Lawrence.
Nove poštne znamke.
Generalni poštar Hitchcock je vse odredil, da se izdela dvanajst vrst novih poštnih znamk, ki se bodo rabile izključno za paketno pošto.
“Divji mož”.
Poughkeepsie, N. Y. — Naipol golega in celo poraženega z. gorjačo, oboroženega ter kot lisjak lajajočega, so dne 25. m. m. našli v neki duplini v Pawling Mountains deset let pogrešanega 40 let starega Arthur Britton a in ga oddali v državno norišnico. Britton je zgubil skoraj vso govorico in njegov duh je omračen. On je grozno ku-mrn, a vseeno silno močan. Posrečilo se je bratu Irvingu, zaslediti siromaka in ga zvabiti iz dupline. Britton se je bojeval v špansko-ameriški vojni ma Filipp in ah in vsled dobljene rane se mu je um omračil. Po njegovem povratku, o-stavil je dom za nekaj dni, potem tedne in konečno je zginil. Že od pet let sem je krožila govorica o “divjemu možu” v hribih, katero je pred malo časom slišal Irving Britton. V prepričanju, da se tu gre za njegovega brata, šel ga je iskat in ne ¡brezuspešno.
Slabo znamenje.
Ottawa, Can. — Priseljevanje iz Zdr. držav tu sem, je v prvih petih mesecih za deset odstotkov poskočilo proti lanskemu letu. — Došlo je v razne province 73,000 oseb, ki so seboj prinesle $111,000,-000.00. —
Vlak iz dežele “svobode”.
Portland, Ore. 1. okt. — Pod varstvom naselniškega nadzornika R. P. Bonham, se je danes v posebnim železniškim vozu odpeljalo 11 priselnikov v Hoboken, N. J., ki ¡so obsojeni v deportacijo. Deset od njih je baje tpnobolnih in eden jetičen. Vsi so iztirani pod pretvezo češ, da bi prišli na občno breme.
Novi časnikarski zakon.
Washington. Generalni pravdnih Wiekersham, je predložil generalnemu poštarju Hitchcock svoje ¡strokovnjaško mnenje o raznih paragrafih novega zveznega zakona, ki predpisuje, da izdajatelji dnevnikov, tednikov in ne-kterih drugih časnikov morajo generalnemu poštarju ysakega pol-leta zapriseženo izvestje predložiti, v katerim mora biti vpisano podjetni kapital, hondi, velikost ali število iztisov itd. Kdor ne bo te predpise točno izpolnjeval, tistemu se bo odtegnila poštna ugodnost.
Wiekersham vzdržuje med drugim mnenje generalnega poštarja, ki v tem obstoji, da je postranska stvar, če se gre za osebne naročnike ali za časnike, kateri se ¡spravijo v promet po agentih. Te določbe se tikajo seveda časnikov, za katere se plača.
Proti časniškim zakonu.
New York. — Ravnatelji American Newspaper Publ. Association so sklenili vložiti prošnjo na zvezne sodišča, da ¡preiščejo pravnost novega zveznega zakona o časnikarstvu, ki je v moč stopil 1. oktobra t. 1., ter da dosežejo sodnijsko prepoved proti izvedbi te postave.
Da poizve mnenje vseh časnikarjev, je A. N. P. A. razposlala vprašanja-: “Odobravate Vi zakon, kateri časnike izločuje in stavi pod oblast poštnih uradov?”
Stavka pouličnih železničarjev.
Augusta, Ga. — Vsled, pred-kratkim izbruhnelim štrajku vsluž beneev tukajšnjih družb pouličnih železnic, prišlo je do krvavih izgredov. Pet stotnij državne milice je bilo napadene. V navalu so bile dve osebi usmrčene tri pa ranje-nje. Danes je nad mestom proglašen vojni stan.
Državne garde polkovnik W. II. O’Leary, je iz Savannah sem dospel, ter prevzel skupno z general-adjutantom William O’Bear, poveljstvo nad vsem moštvom.
Governor Brown, je dal njima povelje nemudoma se semkaj podati, ker stanje je silno opresno.
Povod štrajka je, poiskns družbe 'vpeljati neke novotarije, katere vposljenci niso hoteli pripozna-ti, radi nakane unijo razgnati.
Augusta, Ga. — Dne 27. m. m. pozno na večer je milica ¡streljala v množico štrajkarjev ; bil je e-den ubit, drugi smrtno ranjen in tretji manje poškodovan.
Vzlic prepovedi ¡splošnega zborovanja, ¡se je sestala velika množica ljudi.
Še daleč od konca.
Bingham, Utah. 1. okt, — Tretji teden prične danes, odkar je pričelo stavkati 4500 rudarjev in danes smo bas tako daleč s pogajanjem, kot smo bili pričetkoma. Trud ¡sestaviti konferenco med delodajalcem in štrajkujo-čim, se je do cela ustavil. Utah Copper Go. je izrazila nazor, da delo zopet prične z delom, ¡a ne stori niti koraka za vresničenje o-bljube. iStavkarji se uzorno vedejo in ni še bilo nikakih izgredov.
Kratka stavka,
Lawrence, Mass., 1. okt. — Štiriindvajset urni štrajk, ki je bil uprizorjen od Industrial Workers oi the World med tukajšnjim tek-stil-delavcem, kot protest proti m-prtiji Ettor in Giovannitti, se je včeraj izvršil, in potem so se delavci vrnili zopet mirno na delo; samo par malih rabuk se je pripetilo.
Napovedana krida.
William Kolaček, 630 S. Ashland Ave., predsednik West Bark oblasti in glavni deležnik firme William Kolaček in Co., 2030 Milwaukee Ave., je priglasil konkurs. Njegove obveznosti znašajo $100,-000, med tem ko ima ¡baje biti za $75.000 imovine.
Njegova služba kot predsednik parka, mu nese letno $5000.
RAZNO.
Nemčija.
Frankfurt. —	‘ ‘ Frankfurter
Zeitung” opozarja v članku o
draginji na dejstvo, da v klavnicah Saksonskih je bilo leta 1911 pripravljenega 70,000 funtov pasjega mesa; a to je le najmanjši del psov, ki je bilo poklanih, ker»veeji del psov so zasebno poklali. — V članku pravi, da pasje meso se povžije v velikih mestih, med tem ko se na deželi poje tudi veliko mačk. Pri sedanji visoki ceni mesa so delavci zadovoljni, če le dobijo kako meso. Splošni konzum mesa, se je znatno zmanjšal in i-stotako se vedno zmanjšuje ¡konzum pive. Poraba konjskega in pasjega mesa v velemestih Saksonskih in drugih, Zveznih dežel, je pa ogromno naraistla. Med tem ko zadnja poročila iz Zdr. držav kažejo, da stane živa klavna živina v Ghicagi 11 cent. funt, zahtevalo se je v Berolinu 16% cenU za funt; svinsko meso je še dražji in cene gredo vedno višje.
Shodi se vršijo po vsej Nemčiji, kjer se protestira proti draginji in zahteva odpravo carin na živila.
Kitajsko.
Washington. — Vsa bojazen kitajske vlade, da ne bo posojila
350,000,000 v inozemstvu dobila, je odstranjena. Začasni ¡predsednik Tuanšikai je stavil tozadevno vprašanje pri angleškemu poslaniku v Pekingu, Sir John Jordan. Označeno svoto bodo dale banke dežel: Velika Britanija, Nemčija, Francija, Kapland, Japonska in Zdr. države.
Mehika.
Washington. — Tukajšnjim me-hikanskim poslaništvu je vlada izročila dovoljenje, da sme trupe spraviti preko ameriško ozemlje. Mehikanski vojaki morajo popred odložiti orožje, katero bo v železniških vozovih, nadzorovano ¡po a-meriških vojakih doposlano.
Gre se za transport enega bataljona vojakov v severno Mehiko, kjer imajo uničiti ostale Orozcove bojevnike.
Listnica upravništva.
Opetovano smo že, prosili in tudi na ¡četrti ali «pravniški strani se stalno nahaja opomin, da nam naj pri spremembi bivališča, vsak naročnik pošlje poleg starega tudi novi naslov; pa vse bre:z, vspeš-no: John Hernaus, Franklin, Kan. prosimo naznanite nam tudi Vaš stari naslov!
Listnica uredništva.
Anton Prijatelj, Bingham C., U. Vaši želji nemoremo ustreči, ker vsaki dopisovalec, kateri ¡ne želi, da bi njegovo ime v javnost prišlo, ostane uredniška tajnost.
Vsem cenjeitjim dopisovalcem: Potrpljenje!
Na znanje čitateljem Glas Svobode! Sedaj ko ste preeitali ta list izročite ga Vašemu sosedu ali ga pa pošljite svojemu prijatelju. Ali nam bodete storili to uslugo? — Hvala!
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
DENARJI N STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.30................ 50	kron,
za *	20.40 ............... 100	kron,
za $	40.80 ............... 200	kron,
ža $	Sl.fO............... 400	kron,
za *	102.00 ............... S00	kron,
za $	203.50 .............. 1CO0	kror,
za $	406.00 .............  2000	kron,
za $1015.0(k.............. 5000	kron
PoStarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote oopolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne nošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriiične je do $50.00 v g-otovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
PRANK SAKSER CO.
82 Cortland 8t, N«w York 104St.Ol»tr Ave., N..E.	Cleveland, Ohio
Zahodna	Bolniška
Podporna ^Zy Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
V»tanovljena aprila 25. Ink vrporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Bix 44, Taylor, Wash.
Podpredsednik:	PAVEfj KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: PR ANK TOSTO VRŠNIK, Tay’or, Wash., Box 44.
Blagajnik: B L, A Z PSEIGIAM, 8)x8J, Ennmciaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Rasensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode.
STEBRI DRUŽBE.
Spisal Pavel Mihalek.
Njena spalnica je bila temno tapetirana in svetla, zglajena tla so bila pokrita š pisanimi preprogami. Ob oknih so visele težke tem-nopisane zavese in oprava je bila pokrita s svetlovišnjevim blagom. Po kotih so stale visoke, ozke mizice in na njih je bilo vse polno fotografij in malih umetalnih kipov. Po stenah je viselo nekaj slik, predstavljajočih ljubezen in srečo in žalost v obliki doprsno nagih žensk z bujnim prsjem in razvoz-ljanimi lasmi.
Po tej < spalnici, napolnjeni z Vzduhom parfuna, je hodila ob pol deseti uri zjutraj Božena v obleki najnovejšega kroja. Na glavi je i-mela slamnik, ki je bil obložen s ptičjim perjem ter umetnimi cveticami.
Jezilo jo je, da mora čakati nanj tako dolgo. Postajala je nemirna, časih se sklonila k oknu in pogledala po ulici gor in dol, če se že ne bliža znana kočija.
Božena je bila ljubimka podpredsednika neke velike in bogate delničarske družbe; ta družba je izdelovala v mnogih tvornicah papir in imela uslužbenih mnogo tisoč delavcev. Makso Valon je bil mož petdesetih let; vsled svoje govorniške nadarjenosti je bil pred dvajsetimi leti izvoljen v parlament. Ob svojem času se je silno zavzemal za versko šolo. Po govoru, ki ga je imel v zbornici v razpravah glede šol, je zaslovel v najvišjih krogih ter je bil kmalo nato izvoljen podpredsednikom e-ni največjih delničarskih družb države. Ta družba mu je prinašala 30,000 kron dohodkov na leto.
Imel je nezakonskega sina, katerega je oddal v sirotinski zavod ter vzdrževal tri priležnice v treh raznih mestih in govoril je o vsaki kot o svoji nevesti in bodoči ženi. Božena je bila prej igralka. — Igrala je na različnih odrih srednje Evrope, a dosegla ni posebnih uspehov. Pred dvemi leti jo je videl Val6n na nekem dunajskem gledišču, se zaljubil v njeno polno, visoko telo, ji ponudil nekaj sto kron mesečnih dohodkov ter jo vzel s seboj na jug.
Božena je bila zadpvoljna, dasi je bilo njeno življenje zelo enostavno. Od tedaj je redno prestopala božje in človeške postave, tolažeča se s tem, da živi tako tudi sto in sto tisoč zakonskih žena.
Vsak njen dan je bil urejen. — Ponoči ali tudi podnevi brezčutno leganje na grešno posteljo, vstajanje in umivanje s seltersko vodo, potem kava in cigarete, opoldne slonenje na oknu, potem mastno, težko kosilo; po kosilu parfumovanje, barvanje lic in o-brvij ter opravljanje in izpreha-janje. Zvečer večerja, nekaj steklenic piva, slačenje in objemanje starega, osivelega Valona >in zopetno brezčutno grabenje, leganje in ponočne orgije.
To je bilo njeno življenje, v katerem se ji je redilo telo in rasel trebuh. Časih se je zjutraj smejala, videvša Valona ležati onemoglega na postelji z brezkrvnimi ustnicami, tresočimi rokami in u-mirajočimi očmi. Začetkoma se ji je gnusil, da je pljuvala kot jetična, a sčasoma se je privadila takih prizorov in se samo smehljala ter zrla proč.
“No vendar!” je vzdihnila Božena, gledajoča skozi okno. Pred
hišo se je ustavila ekvipaža z visokimi belci.
Kmalo so se odprla vrata in Valon je vstopil. Oblečen je bil v črn, globoko izrezan frak. Na rokah je imel bele rokavice. Njegov obraz je bil rumenkast in njegova lica so bila udrta. Njegova, po francosko prikrojena brada je bila rumenkasto-bela. Njegove oči so ležale poševno in mu dajale mongolski obraz.
“Tako dolgo te ni!” reče ona z užaljenim glasom in se namrdne.
“Nisem mogel preje, oprosti! 'Sedaj hitiva, da ne bo zamude,” opravičuje se Valon, gladeč svojo spičasto bradico.
In zopet je drdrala kočija po blatu. Ona je bila danes čmerna in pusta, a on je bil zamišljen.
Predsednik delničarske družbe, pri kateri je on opravljal podpredsedniški posel, je obhajal ta dan svoj šestdeseti rojstni dan. V ta natnen je bila ob deseti uri velika maša v stolni cerkvi, zvečer pa soareja, h kateri je povabil stari predsednik Rubenec, obenem cesarski svetnik, mnogo odličnjakov.
'Pred cerkvijo je bilo mnogo ljudstva, ki je zvedavo gledalo prišedša Valona in Boženo. Val6-na je pozdravilo nekaj znanih o-brazov, na kar je zardel sramujoč se Božene, o kateri so vedeli, da je njegova priležnica. On se je sicer silno branil, vzeti jo seboj, toda ona je to izrečno zahtevala in ni se mogel protiviti njeni svoje-glavnosti. Nekaj hinavskih ljudi je pomenljivo mežikalo z očmi ter kazalo za njim s prsti; slišal je pritajen smeh in tajinstveno šepetanje. Postalo ga je sram in pustil je pasti debelo roko Božene ter se grizel tihega srda v ustnice.
Ko je Božena stopila na cerkveni prag in je zadišalo kadilo, ji je zastala sapa v grlu in prsa so se ji krčila. Od nekod, iz meglene dalje, je prišla davna mladost male in nedolžne Božene in ji je sedla na prsa.
To je bilo nekaj zelo lepega in bala se je dihati, da bi zopet ne izginil ljub spomin. Dolgo je že, kar ni bila v cerkvi, in spomin na nekdanje čase jo je napravljal o-tožno in žalostno in skoraj bi zaihtela.
V cerkvi jo je objel mrzli vzduh visokih obokov, poslikanih s_svet-niki, in razžalostila se je še bolj.
n.
Cerkev je bila natlačeno polna. Visoka okna s poslikanim steklom so bila zagrnjena s črnimi pajčolani in po cerkvi je blestelo polno lučic. Po sredi cerkve so viseli veliki lestenci, lesketajoči se nebroj-nih lučic, nalahno trepetajočih in goreče sedaj svetljeje, sedaj mra-čneje. Veliki altar se je lesketal v lučicah in žarel tajinstveno v lu-čini svetlobi pomešani z dnevnimi žarki, uhajajočimi skozi redek črn naokenski pajčolan.
Na levi strani cerkve po klopeh so sedeli moški, držeči moleke v rokah in nemo zroči v oltar; nekateri so bili oblečeni praznično, in obdajali jih je smrad po masti, s katero so bili namazani novi škornji; stiskali so klobuke med kolena. Na desni so sedele ženske. Nekatere so imele na glavi bele, druge pisane, črne rute ali slamnike z dolgimi, širokimi trakovi in oki-tane z navadnimi rožami iz papirja. Po sredi je stalo polno moških in žensk in otrok; prestopali so se, neprestano glasno pokašljeva-li, pljuvali na tla in drsali s črev-
Iji-
Spredaj pred oltarjem v nizkih, s pozlačenimi ornamenti okrašenih klopeh je sedela gospoda, u-radništvo in plemenitaštvo. Na desni strani prve klopi je sedel predsednik Rubenec v črni salonski obleki. Sivi brki so mu štrleli navzgor in na nosu se mu je svetil zlat nanosnik. Roke je prekladal nemirno semintja, naslanjal se vsak hip naprej, malone vstajal in zopet poklekal, križajoč se in trepetajoč z velimi ustnicami. Poleg njega je klečala stara njegova žena, beroča in malega molitvenika, gledaje vsak hip na oltar in na svojega moža in postarno hčer na levi strani; popravljala si je vsak hip sneženo hele lase in hčeri ukazovala, kako se naj prekriža, kleči in vstaja in zopet prekriža.
V drugi vrsti je sedel okrajni glavar baron Lahm, v uradniški o-bleki; na prsih so mu veseli svetli redovi. Navzočih je bilo še nekaj drugih višjih uradnikov, uradniško osobje delničarske družbe, vsi v črnih oblekah, z belimi naprs-niki, gladko počesani in obriti.
Pred oltarjem se je kadilo, in ministrant v debelem, rdečem površniku, prevlečenim z belo čipkasto srajco, je neprestano gugal kadilnico in. ropotal z verižicami, na katerih je visela. Na levi strani oltarja so stali rdeče preoblečeni stoli, od katerih je bil srednji najvišji, drugi so bili vedno nižji in manjši. Mašo je pel sam škof, stregli so mu kanoniki, katerim je tekel pot po mastnih in rdečih licih. Zbran je bil tudi velik del niž-' je duhovščine v belih srajcah.
Zadaj na koru so bučale orgije in peli plačani pevci in pevke. Visoki ženski tenor je ogluševal moški bas in se odbijal ob visokih stenah.
Svečeniki so peli, se priklanjali, dotikajoči se z desnim kolenom kamenih tal, se prekriževali, obračali in delili blagoslove; izgovarjajoč latinske besede so sedali na stole na levi strani oltarja, poslušali petje in orgijanje na koru, zopet vstajali, se kretali pred oltarjem težko se umikajoč drug drugemu. Škof je pel in bral iz velikih knjig, ki so bile sedaj na desni, sedaj na levi strani oltarjevi; poklekoval je in zopet vstajal in zopet sedal na veliki rdeči stol.
Valon je začetek maše že zamudil in je zato ostal pod stopnicami pred klopmi na desni strani, gledal sedaj na oltar, sedaj v strop, se naslanjal na klop, otipa-joč pri tem ostre konture lesenega baroka in prekladajoč klak iz ene roke v drugo.
Božena je stala nepremično poleg njega, gledala v gospodo v klopeh, prekrižala se je, če je videla, da so se drugi prekrižali, in zdehala, kazoč pri tem bele umetne zobe.
Valon se je nagnil k njej. “Ta v drugi vrsti je okrajni glavar. — Pet redov ima. Enega iz vojne, druzega ...” Božena je niknila z glavo, se prekrižala in se obrnila k njemu:
“To je Rubeneeva žena ... ta starka z belimi lasmi?”
“Da!”
“In škof?” šepnila je komaj slišno.
“Oni mali, trebušasti človek z mozoli po obrazu, ta, ki sedi sedaj na visokem stolu.”
Božena se je začudila in zopet prekrižala, pokleknila in takoj zopet vstala. Valon se je zopet nagnil k njej:
“Ta mož je pričel svojo kariero kot politikujoči kaplan med ¡Gorjanci, sedaj se odpočiva na škofovskem stolu,” reče in si gladi brado. Ona je stala nepremično in gledala na oltar.
“A kdo je ona suha dama z velikimi zobmi poleg sive starke?” “Pričel je svojo kariero,” začne iznova Valon, a spomni se takoj, da je to že povedal in reče: “Nadarjen ni, ampak fanatik. V tem je gran’ uomo!”
“Ona dama, vprašam”, reče Božena jezno.
“Katera?”
“Poleg starke!”
To je Rubeneeva hči Eva. — Zelo izobražena!” pristavi. Božena se je ozrla v stran in zadaj je neki trebušnat človek, očitno trgovec, s plešo pričel godrnjati in tolči z molkom ob klop.
“Tu je cerkev!” je rekel z basom, da ga je slišala vsa njegova, okolica.
Maša je trajala celo uro, in Valon in Božena in cela vrsta uradnikov je komaj čakalo konca. — Med tem so bučale orgije še glas-
$«****£#	***»33:357 ££$$ «m»*;*
$
£	Severovih Zdravil je 33. Vsaktero je posebno izdelano za zdravljenje po-
%	sebnih bolezni.
£tS»«*«***9g£g*1
20-krat vsako minuto
napadejo druge
gre vsaka kaplja vaše krvi skozi vaše obisti. ‘Pomislite! 'Zdrave obisti precedijo vse nečistosti iz krvi, ko teče skozi nje. Bolne obisti ne storijo tega in naposled, pridejo strupenine zopet v obtek, organe in imate
bolečine nad ledjeh, bol v hrbtu, razdraženje mehurja, žolčnico, oteklost pod očmi, srčne bolezni,
bolečine pri scanju, otekle členke,
madeže pred očmi, ledveno bol.
Preden je prepozno uživati
predem postanejo vaše obisti otrple, počnete
(Severa’s Kidney and Liver Remedy)
Okrepi obisti. Vzdržuje njihovo zdravo delovanje. Prepreea resnejše bolezni in razpletljaje.	50c steklenica, večja steklenica $3.
SEVEROVO	SEVEROV
G0THAR0SK0 0L1E	ZIVUENSKI BALZAM
(Severa’s Gothard Oil)	* (Severa’s Balsam of Life)
bi moralo vedno biti pri roki	odpravi neprebavo in težko pre-
kot prvi pripomoček za bolečine	bavo, uteši žolčnico, učinkuje
in rane. Namažite se z njim ali	na vse prebavne organe. Poma-
se pa z njim nadrgnite, kjerkoli	ga možkim, ženskam in starim
boli. Večina bolečin se vda	ljudem. Je krepčilo za celi u-
njegovim učinkom. Cena 50c.	stroj. Cena 75 centov.
V vseh lekarnah. Vselej vprašajte za Severova Zdravila in zavrnite druga. Zdravniški svet zastonj, ako pišete na
W. F. Severa Co.
m
n
Cf
Ú
§
1
I
I
I
SEVEROVO
ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA S
a
p
«■
n
«
ti
§
i
n
p
n
n
CEDAR RAPIDS > IOWA
POPOLNO ZDRAVJE
VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema.
ZAM-ZAN TABLETE
1 " ..... " 1 '	■ ......
stimulirajo delovanje teh organov, ZAM—
ZAM vam dajo rdečo barv* in vas poživijo.
ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Same en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes.
Najboljše zdravilo za zabasanost
ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c.
neje, pevski ¿bor na koru je podvojil glasove in iz kadilnice pred oltarjem es je kadilo bolj in bolj.
Ko je bilo opravilo končano, je bučalo še vedno s kora in ljudje sc se prekriževali, pokleknili in počasi, z drsajočimi koraki odhajali, pr e križajoč se do vrat, kjer so se še enkrat obrnili, se prekrižali ter poškropili z blagoslovljeno vodo.
Med tem je škof molil glasno za predsednika, ponavljajoč skoraj pri vsaki drugi besedi “O Gospod!” kar je predsednikovi ženi tako dobro délo, da se je pričela solziti in ihteti, pri čemer je zadrževala sapo, kar je provzroča-lo stok lasten jetičnim bolnikom.
Po maši je bilo v predsednikovem stanovanju čestitanje in stari mož je bil neizmerno vesel, se zahvaljeval in ginjen stiskal potne roke in vedno ponavljal iste besede: “Prosim, hvala!”
Božena je ostala med tem v kočiji ter čakala na Valona, ki je tudi odšel čestitat. Bila je trudna od dolgega stanja v cerkvi. Koči-iaž je stal pri kočiji, držal za vrata, pripravljen, da jih vsak hip odpre, in gledal skozi okno v kočijo. Božena je vzdignila krila s čipkami, da je ne onesnaži in zmečka, tako da so se videle meče njenih debelih nog; časih, kakor slučajno, je odprl kočijaž vrata se .pripognil in pogledal skozi linico, da je videl njene noge skoraj do kolen; pri tem je zardel in se tresel. Ona se je naslonila nazaj in mižala od utrujenosti.
Valon se je vrnil in ekvipaža je zadrdrala po mestnem tlaku. Bil je sedaj vesel in dobre volje in trikrat je povedal, da je gospod predsednik izrecno povabil tudi Boženo na soarejo, ter, da je on, Valon, obljubil, da jo privede s seboj.
Dalje prihodnjič.
| «»"Vsak slovenski delavec | j in napredno misleč človek j j bi moral brati “Glas Svo- j j bode” in se nanj naročiti, j
\------------------------------V
SLOVENSKA GOSTILNA
kjel* se toči vedno sveže Scihoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ
2348 Blue Island Ave. Chicago.
NAZNANJE.
Vsem društvenim uradnikom S. S. P. Z., naznanjamo da naj pošljejo vse društvene popravke na glavnega tajnika in ne na nas. Mi
nesmemo nič popravljati, in se moramo držati tega, kar mam gl. tajnik pošle.
“GLAS SVOBODE”.
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, IH-ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503, JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana A ve., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453 -53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, III.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale at«., Chicago, DU.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika fos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja adno sredo v mesecru, t Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave.
SPREJETA NOVA DRUŠTVA.
Št. 101 v Denver, Col.: M. Sehray, cert. št. 3635; L. Lavrič, 3636; St. Praznik, 3637; J. Prijatelj, 3633; J. Novak, 3639; Pr. Škrabec, 3640; J. Starc, 3641; P. Gregorič, 3642; J. Mrhar, 3643; L. Purkat, 3644; J. Ancelc, 3645.
Št. 102 v Trestle, Pa.: J. Potočnik, 3646; A. Zaletu, 3647; J. Fatur, 3648; J. Likar, 3649; J. Rupnik, 3650; S. 'Kastelic, 3651; M. Po-temelj, 3652; Fr. Kosmač, 3653; I. Možina, 3654; Fr. Dolinar, 3655; Fr. Fatur, 3656; J. Kirn, 3657; Ig. Fatur, 3658; Ig. Velikonja, 3659; M. Fatur, 3660; A. ISlaJbe, 3661; J. Dovjak, 3662; L. Knafelc, 3663; Fr. Selan, 3664; P. Kokalj, 3665; I. Boštjan, 3666; J. Fatur, 3667; J. Stavor, 3668.
Št. 103 v Homer iCitv, Pa.: Fr. ¡Babič, 3670; A. Kovah, 3671; Fr. Horvatin, 3672; J. Potpovdch, 3673; S. Paličic, 3674; Fr. Zunkovie, 3675; I. Tomec, 3676; Fr. Lukčič, 3677; J. Tolečič, 3678; F. Reketie, 3679.
Št. 104 v Chicago, lil.: P. Šolar, 3680; A. Pfeifer, 3681; F. Bla-žun, 3682; F. Godina, 3683; St. Marie, 3684; J. Murovec, 3685; Fr. Bosti ch, 3686; F. (Matjašič, 3687; M. Ribnikar, 3688; J. Štern, 3689; L. Celar, 3690; P. Urb-are, 3691.
PRISTOPLI ČLANI IN ČLANICE.
K dr. št. 2: J. Grubik, 3532; Fr. Ivic, 3533. — K dr. št. 3: J. Vol-čanšek, 3534. — K dr. št. 7: J. Bačevie, 3537; M. Nakič, 3538; J. Na-kič, 3539. — K dr. št. 11: J. 'Rojc, 3540; J. Likovšek, 3541; J. Vučič, 3542. — K dr. št. 14: J. Papelž, 3543; M. Respet, 3544; J. Veirbek, 3545; J. Kavalar, 3546; M. Bence, 3547. — K dr. št. 15: S. Ralinatis, 3548; Fir. Peterlin, 3549; J. Stare, 3550; A. Spelič, 3551; A. Rabinski, 3552. — K dr. št. 17: J. Drašler, 3553; Jak. Drašler, 3554. — K dr. št. 18: J. Crtalič, 3555. — K dr. št. 20: Fr. Meznarič, 3557; M. Dimnik, 3558; J. Dular, 3559; J. Hribar, 3560; A. Slovenec, 3561; A. Ljubi, 3562; Fr. Bučar, 3563; J. Kodrič, 3364. — K dr. št. 22: A. Vidič, 3565; J. Goleš, 3566; K. Hrali-ca, 3567; A. Kanalae, 3568. — K dr. št. 23: J. Rožanc, 3569; Fr. Zupančič, 3570. — K dr. št. 26: A. Nadrah, 3571; Fr. Kramar, 3572. — K dr. št. 27: J. Logar, 3573 ; W. Gliha, 3574; J. Matičič, 3575; J. Cempre, 3576; R. Frančeški, 3577; A. Bregar, 3578; J. Derenein, 3579. — K dr. št. 28: K. Hut, 3580. — K dr. št. 30: Št. Adam, 3581; Fr. Makish, 3582. — K dr. št. 31: M. Fumič, 3583. — K dr. št. 33: A. Sehosterič, 3584. — K dr. št. 35: 'L. Losik, 3585. — K dr. št. 37: J. Turk, 3586; A. Vertačnik, 3587. — K dr. št. 39: A. Ercigoj, 3588; A. Smrdel, 3589. — K dr. št. 41: M. Saje, 3590.
—	K dr. št. 43: J. Kutin, 3592. — K dr. št. 52: M. Vadnal, 3598; L. Lenarčič, 3599; Ig. Čeligoj, 3600. — K dr. št. 53: A. Kosem, 3601. — K dr. št. 54: J. Prebilieh, 3602. — K dr. št. 61: Flanja.k, 3604; V. Arko, 3605. — K dr. št. 63: J. Poženel, 3606. — K dr. št. 71: N. Moei-lar, 3607; K. Habe, 3608. — K dr. št. 76: Št. Matkovič, 3510. — K dr. št. 77: A. Božič, 3611. — K dr. št. 80: M. Mareun, 3612; M. Kefrle, 3613. — K dr. št. 81: J. Buiciher, 3614; J. Kabijan, 3615. — K dr. št. 83: S. Mrvosh, 3616; J. Ostojich, 3617. — K dr. št. 86; A. Koeilja, 3618; Fr. Koritnik, 3619. — K dr. št. 87: F. Koušea, 3620. — K dr. št. 89: J. Useničnik, 3621; L. Kaučič, 3622; C. Zavrl, 3623; Fr. Ur-sieh, 3624; Fr. Tomažič, 3625; St. Useničnik, 3626. — K dr. št. 90: Fr. Bradač, 3627; P. Pesebel, 3628. — K dr. št. 93: J. Hlupar, 3629.
—	K dr. št. 94: Fr. Pintar, 3630; A. Fortunat, 3631. — K dr. št. 97: J. Leban, 3632; J. Cedol, 3633; L. Leban, 3634. — K dr. št 98: Frank Pikaš, 3494. — K dr. št. 99: Geo. Skobe, 3509.
OPOMBA:	M. Respet, 3544 od dr. št. 14. — Fr. Meznarič, 3557
od dr. št. 20. — J. Logar, 3573 od dr. št. 27. —S. Adam, 3581 in Fr. Markičih od dr. št. 30. — A. Sehosterič 3584 od dr. št. 33. — V- Vadnal, 3508 od dr. št. 52. — J. Prebilidh, 3602 od dr. št. 54. — A. Božič, 3611 od dr. št. 77. —M. Maričin, 3612 od dr. št. 80. — J. Bucher, 3614 od dr. št. 81. — Fr. Koušea, 3620 od dr. št. 87. — J. Useničnik, 3621 od dr. št. 89. — Fr. Pikuš, 3494 od dr. št. 98. — Geo. Skobe, 3509; M. Shray, 3635 in L. Lavrič, 3636 od dr. št. 101. — J. Potočnik, 3646; A. Zaletu, 3547; J. Fatur, 3648; J. Likar, 3649 od dr. št. 102. — Fr. Batič, 3670 od dr. št. 103, se morajo izkazati z kako verodostojno listino glede starosti.
PRESTOPLI ČLANI IN ČLANICE.
Od dr. št. 2: A. Čuš, 174 k dr. št. 37. — Od dr. št. 5: E. Gorše, 2086 k dr. št. 101. — Od dr. št. 7: F. Lusnar, 564 k dr. št. 33. — Od dr. št. 8: M. Vidigar, 2834; V. Cirar, 2833; Fr. Papček, 2533; A. Zupan, 2632; J. Hartnar, 1151 k dr. št. 98. —- Od dr. št. 10: J. Suisman, 248 k dr. št. 26. — Oddr. št. 11: J. Juračie, 722 k dr. št. 31. — Od dr. št. 12: A. Golob, 108 k dr. št. 67. — Od dr. št. 13: F. Skubic, 2314 k dr. št. 71. — Od dr. št 14: J. Možina, 345 k dr. št. 35. — Od dr. št. 21: J. Aubel, 519 k dr. št. 72. — Od dr. št. 22: K. Marc, 3443 k dr. št. 26. —Od dr. št. 31: A. Man ko vi eh, 710 k dr. št. 67. — Od dr. št. 34: A. Juvan, 304 k dr. št. 6. — Od dr. št. 37: J. Umek, 830 k dr. št. 80. —
Od dr. št. 39: A. Mahnič, 1186 k dr. št. 76. — Od dr. št. 44: J. Breko, 1157 k dr. št. 16. — Od dr. št. 48: J,. Mikulič, 2552 k dr. št. 77. — Od dr. št. 55: A. Kastelic, 1633 k dr. št. 102. — Od dr. št. 58: M. Kapš, 1228; M. Štimac, 3279 k dr. št. 97. — Od dr. št. 59: A. Oralen, 2364 k dr. št. 35. — Od dr.št.61: A. Urbas, 3318 k dr. št. 69. — Od dr. št. 80: M. B-ohte, 2591 k dr. št. 22.
POTNI ČLANI IN ČLANICE.
Od dr. št. 1: M. Vraničar, 3258; L. Beličič, 2824; P. Maiehin, 2421. — Od dr. št. 2: F. Pregel, 75; J. Martinčič, 843; J. Batich, 35; B. Terček, 1008. — Od dr. št. 4: J. Felicjau, 3055. — Od dr. št. 5: E. Gorše, 2086; J. Čopič, 370; J. Hvala, 1141; A. Mlekuš, 524. — Od dr. št. 6: A. Rebol, 2265; F. Jenko, 141; J. Pungartnik, 302; F. Fortuna, 1154; V. Hmelie, 1146; J. Zupančič, 2338. — Od dr. št. 7: J. Košer, 738; A. Strah, 739; J. Flore, 848; N. Koše, 2630. — Od dr. št. 8: A. Šubic, 1676; J. Jug, 528. — Od dr‘. št. 9: L. Janko, 897; A. Goršič, 538; J. Pojždar 2420. — Od dr. št. 10: G. Gantar, 520; A. Stanovnik, 256; F. Slabe, 252. —- d dr. št. 12: V. Guizel, 642. — Od dr. št. 19: A. Aučin, 1910. — Od dr. št. 20: Kandoni, 506; F. Pavlič, 1591. — O dr. št. 21: F. Rihard, 1697; J. Robilšek, 2953; F. Saje, 2951; M. Saje, 2950; L. Šinkovec, 514. — Od dr. št. 24: A. Verhovnik, 458. — Od dr. št. 25: J. Gorše, 2273; J. Starešinič, 593 • I. Šukle, 595; P. Kralj, 1103. — Od dr. št. 29: M. Slebir, 286. — Od dr. št. 31: J. Juračič, 722 — Od dr. št. 34: J. Zorman, 790 ; M. Potočnik, 1999; J. Stein-berg, 799; A. Bunc, 2255; L. Colja, 2104. — Od dr. št. 35: J. Oblak, 1925. — Od dr. št. 37: . Škoda, 831. — Od dr. št. 38: J. Lovše, 859; J. Kosmatur, 1933; J. Lovša, 859; J. Jerman, 1932. — Od dr. št. 43: J. Radoševie, 995; S. Iskra, 999. — Od dr. št. 44: G. Humlja, 1034; J. Flaiš, 1938. — Od dr. št. 64: J. Movern, 1192. — Od dr. št. 49: A. Gajšek, 1951. — Od dr. št. 50: L. Bastel, 1217. — Od dr. št. 52: I. Dolenc, 925; F. Majnik, 1735; V. Kotar, 1288; N. Kotar, 1854. — Od dr. št. 54-, F. Nučič, 1738. — Od dr. št. 60: F. Jerlica, 2979; K. Batista, 3161. —- Od dr. št. 62: J. Zalar, 1533; J. Bolka, 1535. — Od dr. š*t. 66: G. Miklič, 1647. — Od dr. št. 67: V. (Meran, 263. — Od dr. št. 68: F. Cudeman, 2021. — Od dr. št. 70: J. Kočevar, 2122; Fr. Kočevar, 1782. — Od dr. št. 73: J. Mlekuš, 1041: Jos. Mlekuš, 1947. — Od dr. št. 78: F. Seljak, 2309. — Od dr. št. 82: P. Cempre, 2695. — Od dr. št. 83: M. Pleše, 2779; J. Minerič, 3328. — Od dr. št. 90: F. Ster-rjišek, 3040.
SUSPENDIRANI ČLANI IN ČLANICE.
Od dr. št. 2: P. Bergant, 2138. — Od dr. št. 4: F. Cirar, 635; J. Šegotič, 1850. — Od dr. št. 16: Č. Triboljah, 1690; A. Rezetka, 1818.
—	Od dr. št. 20: A. Gruden, 2485; J. Glač, 3365. — Od dr. št. 26: 1. Aljanšie, 604; L. Basar, 2959; A. Klajn, 2058. — Od dr. št. 27: J. Slapnikar, 655; F. Trban, 657; F. Kotar, 1700; F. Pograjc, 1825; J. Hribar, 2151. — Od dr. št. 29: A. Špan, 2321; A. Marjetic, 2728; F. Tostovršnik, 3143. — Od dr. št. 31: V. Briksa, 1111; M. Mehan, 1106; J. Vožnjak, 1105 ; J. Zupančič, 1256; D. Kobilanski, 1438; J. Guz-manekov, 1602; M. Dijanosič, 1830; L. Gacky, 2156; Prokop Stašok, 2729; S. Haranbasič, 3144; I. Šepak, 716; J. Starčevi«, 2653; M. Kaz-novski, 2250. —- Od dr. št. 34: J. Muzga, 479. — Od dr. št. 35:1. Resnik, 817. — Od dr. št.37: J. Markič, 1712. — Od dr. št. 39: J. Čevna, 888; J. Zupančič, 1116; A. Tnrko, 2418; J. Berdon, 2496. -— Od dr. št. 41: M. Muc, 1716. — Od dr. št. 43: J. Rajkovič, 995; F. Prašnikar, 2971; F. Čelestnik, 873; F. Skok, 2370. — Od dr. št. 45: J. Miklavčič, 2372. — Od dr. št. 48: M. Roth, 2072. — Od dr. št. 52: R; Dolenc, 3311. — Od dr. št. 64: K. Kolar, 2016. — Od dr. št. 68: M. Gornik, 2294. — Od dr. št. 71: M. Javornik, 2298; J. Vidic, 3098. — Od dr. št. 74: T. Stosič, 3402. — Od dr. št. 81: I. Gregorčič, 2615. —• Od dr. št. 82: J. Turkar, 2692. — Od dr. št. 87: T. Hkane, 2906; A. Mosar, 2908; A. Malovič, 3114; J. Blatnik, 3115; J. Žnidaršič, 3177.
—	Od dr. Št. 94: M. Jerič. 3202 ; M. Korošec, 3257. — Od dr. št. 97: A. Štinrae, 3489. — Od dr. št. 101: iL. Purkat, 3644.
Nesprejete Od dr. št. 4: A. Semprimožnik, 3536. — Od dr. št. 20: Frančiška Škafer, 3556. — Od dr. št. 55: Anna Luznar, 3503.
ČRTANI ČLANI IN ČLANICE. .
Od dr. št. lij S. Paur, 1892. — Od dr. št. 16 : J. Parant, 453. — Od dr. št. 26 : F. Šalehar. 2958. — Od dr. št. 31 : A. Draškovič, 1501 ; S. Priselac, 2967. — Od dr. št. 35 : M. Košmrl, 807. — Od dr. št. 45 : F. Stepančič, 2285. — Od dr. št. 48 : F. Selak, 3390. — Od dr. št. 52 : A. Majnik, 2376. — Od dr. št. 58 : P. Bukova«, 1860. — Od dr. št. 59 : I. Kapusta, 2664. — Od dr. št. 62 : F. Dugan, 1867. — Od dr. št. 71 : A. Jurca, 1984. — Od dr. št. 77 : F. Drev, 3104. — Od dr. št. 80 : J. Renko, 2593. — Od dr. št. 81: A. Prosen, 2598 ; J. Centa. 3427.
UMRLI ČLAN ; Od dr. št. 26 : John Anžlin, 2355, dne 30. avgusta 1912.
JOS. BENKO, glav. tajnik.
IZ URADA ZAPISNIKARJA S. S. P. Z.
Izvleček iz 21. redne seje gl. odbora.
Sejo otvori predsednik br. Anton Mladič točno ob 8. uri zvečer dne 25. septembra 1912 katerej prisostvujejo 'bratje:	A. Mladič,
Jos. Benko, Wm. Rus, Ant. Duller, M. V. Konda, Jos. Ivanšek, Jak. Tisol, J. LeVstih in V. S. Skubic.
Zapisnik zadnje seje se prečita in podpiše.
Dr. št. 1 Chicago, Ul.: Prošnjo, za zopetni sprejem v S. S. P. Zvezo, od gl. odbora izključena gospoda A. H. Skubic in A. Trošta, se odkloni z dodatkom, da se naj z prošnjo obrneta na prihodnjo konvencijo.
Dr. št. 16, Clinton, Ind.: Radi bolnega brata Viskuča, se ravna po pravilih, ter se mu izplačevanje podpore, na raeuin osmrtnine, ne more dovoliti.
Dr. št. 26, Cleveland, O.: Bratu Fr. Pavlič se bolniška podpora ne more nakazati radi pomankljivo-sti v zdravniški izkaznici; zdravnik namreč omenja, da je prišel samo enkrat k njemu in to še-le tedaj, ko je bil že zdrav in sposo-1
ben za delo, in radi tega tudi ne ve koliko časa in za kakšno boleznijo je bil bolan.
Dr. št. 30 in 102: Verodostojne listine o starosti so samo iste veljavne, ki so navedene v pravilih, in se sklepi konvencije nemorejo preñare jati.
Dr. št. 100, Chicago, 111.: Vstopnine mora vsaki novo pristopli član vplačati $4.25, ter se ne more dovoliti nobenemu društvu izjeme.
Prečita se resolucija poslana od odbora “Slov. Sanitarija”, katero • vsebino se vzame na znanje.
V S. S. P. Z. se sprejmejo sledeča nova društva: Pod št. 101, društvo v Denver, Colo.; pod št.
102,	društvo v Trestle, Pa.; pod št.
103,	društvo v Homer City, Pa. in pod štev. 104, društvo v Chicago, Ul. Šteje 1. društvo 10; 2. 13; 3. 12 in 4. 12 članov. — K posameznim društvam se pa sprejme skupno 101 elanov in članic.
Tajnik poroča, da je v stari domovini umrl za sušico hrat John Anžlin, član dr. št. 26 Collinwood,
O.	kar se vzame na znanje in izrazi sožalje.
•Na to se odobri razne predložene račune, nakar se sejo zaključi ob %11 uri zvečer.
Wm. Rus, zapisnikar.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodoviče mineralne vode in dragih neopojnih piia?
82—84 Fisk Rt s Tel. Csnal 140f
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1021 Blue Island Ave.,
Chicago, lil.
VABILO §

na veliko koncertno veselico
katero priredi prigodom desetletnega obstoja in ustanovitve
Slov. Dol. Pevski
Zbor
“OREL”
v soboto, dne 12. okt. ob. 8 uri večer v Narodni Dvorani na Center
ulici in 18 cesti.
Bogat program, kot: Nastop slovenskih in drugih slovanskih pevskih zborov, razni spevi, itd. — Gadova godba, ples in prosta zabava.
Vstopnina 25c za posamezno osebo.
Vsi dobrodošli!
ODBOR.

Sdiwitznerj»ve oblete so najfcoljše!
Ste se že pripravili za zimsko obleko?
Naša zaloga najboljša iti uajvečja na Blue Island Avettue.
Obleke in suknje od $7.CO do $25 00
%
Popolna zaloga spodnjih zimskih oblek, srajc, klobukov, kap itd. - - -
1828-30 BLUE ISLSND AVE


Največja in najstareja lekarna v Chicagi.
C. G. FOUČEK
Lekarnar 25 let
1801 Center ave. vogal 18. cesta
Kedar potrebujete zdravila, ali le-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
C. G. Fouček 1801 Centre Ave CHICAGO
Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske po-, sle, kot: pooblastila, kupne po. godbet, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0
1	KDOR HOČE DELA
O	naj se nemudoma naroči na najnovejšo ’knjigo:	O
o “Veliki S love as ko-Angleški Tolmač” o
§	da se tbo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. —
O	Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgo-
©	vore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi-
2	sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski
O	državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl.
O	in angl.-slov. slovar.
®	Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 330 stra-
q	ni) stane $2 — in se dobi pri:
g	V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y.
q	Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slo-
O	venskih knjig. — Pišite po cenik.
00000000000000000000090000000000000000000000
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
c
M NAJVECJA SLOVANSKA iBf TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELjCANAL 445
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	:-j
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
A
14 Glas Svobode”
' The Voice op Liberty)
weekly
Published by M V. KONDA (SL CO. 1809-1813 Loomis Street wiicago, IllinoU.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.	_______
'Olas Svobode* izhaja vsaki petek ■ ¡i. —  --- in velja -——---------
■A AMERIKO:
Za oelo leto...............  W.OO
za pol leta.................11.00
IA EVROPO:	^
Začelo leto.................82.50
za pol leta..................
Vsak pameten človek bo ¡rekel: Kaj mi pomaga, ako vidim v izložbi obleko za $8, če pa nimam lička, da bi jo kupil, rajše pa vidim, da plačam za isto obleko $15.00, ako imam denar delam in vsaj primeroma dobro zaslužim.
Wilson in njegov free trade zgube ves kredit pri farmarju in delaven; tudi Roosevelt nima dosti kredita. Vsak glas, ki ga date Rooseveltu, bo pomogel Wilsonu. Roosevelt se hoče samo maščevati nad republikansko strankoi, ker ga ni v tretje postavila kandida-
se gromadno v kongres volijo u-nijski člani (demokrate ali republikance), da se ta smer politike nadaljuje..
Tem nasprotno naj se primerja, kaj so angleški delavci dosegli, odkar politično samostojno deluje-je: Odprava Taff Valley razsodbo, kompenzacijski zakon, starostne vpokojnine in važen zavarovalni zakon. Koliko časa se bodo ameriški delavci .pustili voditi za nos s prisilno politiko?
PRIHOD PUŠČAVE.
NAELOT ZA DOPISE IN POilLJATTK J*
GLAS SVOBODE
1S09-ISI3 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri »premeinbi bivaliSCa prosimo naročnik da nam natanfno naznanijo poleg Novega tud 9vari naslov.

POLITIKA IN FARMARJI.
Letošnje leto je dobro leto za farmarja. -Letina je dobra in za en bilijon dolarjev več vredna kot lansko leto in tudi cene farmar-skim izdelkom so sedaj višje kot kedaj poprej.
Farmarji so velik faktor v Ameriki in zato se jih ne more kar me-ninič telbinič prezreti v politiki. Skoro vse je odvisno od farmarja. Če on dobro pridela in če je v stanu postaviti svoje pridelke na trg po ceni tedaj tudi delavci po mestih vživajo dobiček. Kakor čitamo po raznih -časopisih so se začeli za farmarja zanimati razni politikar-ji, posebno pa vlada sama. Predsednik Taft -se je v teku svoje administracije trudil na vse načine zboljšati farmarjev položaj, to je mu pomagati do boljše letine s porabo znanstvenih metod, nadalje poučevati ga v ekonomičnem oziru in mu poleg vsega tega napraviti življenje na farmi prijetno in ugodno. Tutcli v drugem je Taft farmarju veliko pomogel, posebno pa z uravnan jem denarne pomoči v -podobi ruralnih kreditov. Vsak ve, da farmar dobi svojo plačo še le po žetvi; odžetve do žetve pa je dolgo časa in med tem časom mora farmar zalagati, toda težko je zalagati, ako je žep prazen. In zato je neobhodno potrebno in Taft sam pravi, da bi vlada morala nekaj vikreniti v tem oziru ali vsaj spoštovati, da preskrbi farmarju financijeini kredit podoben trgovskemu kreditu. In s tem namenom je pred par dnevi obiskal državni blagajnik Tafta ter se ž njim posvetoval, ako ne bi bilo umestno, da se razpošlje na banke po -Zapadu večja svota iz državne blagajne in posodi farmarjem, da bodo v stanu odposlati svoje pridelke na trg. 'O razpošiljatvi vladnega denarja na razne banke bo v naj-'krajšen^ času izdano posebno vladno poročilo.
Im da se je to zgodilo ravno v Taftovi administraciji je nekaj značilnega in kaže, da ravno Taft bi rad ugajal -vsim slojem, ne samo bogatinom, temveč tudi ljudem srednjega stanu in proletarijatu.
(Ravno letošnja letina kaže na to, da ne bo slabo to leto. In če smemo- upoštevati besede Jamesa MdCrea, predsednika Pennsylvania železnice, ko pravi: “Letošnje leto dobro kaže, Dela se še precej. Letina je dobra in prosperiteta ne more zaostati. In če bo farmar i-mel denar, da bo v -stanu poslati svoje pridelke na svetovni trg, tedaj se tudi farmarju ne bo treba nič buideg-a bati”, tedaj sprevidimo, da je Taft v tem oziru, ko je odredil, da država financijelno pomore farmarju, storil mnogo ne le samo za farmarja, ampak tudi za meščana in delavca, kajti sistem današnje -družbe je tako urejen, ¡da je en razred odv-iisen od drulze-ga.
Farmarji si ne želijo nobenega preobrata. Oni so zadovoljni s tem kot je danes. Free trade jim le škoduje in nikakor ne koristi, kajti farmar ima že sedaj ves svetovni trg prost in toraj tudi ne verujejo, kar Wilson prorokuje, kajti.oni, to je farmarji, se še dobro spominjajo tiste dobe, ko so hoteli imeti ameriški volilci “change” to je demokratično vlado, ki p.a je bila za ves narod pogubonosna in pod katero je okoli .3 milijone delavcev pohajkovalo po ulicah.
tom. In kdor voli ¡za Roosevelta ta pomaga Wilsonu, ukrade pa en glas tam, kjer ga bi bilo najbolj treba.
Če že ne vo-lite del-avskega tiketa in če hočete sami sebi in drugim dobro, tedaj pazite koga bodete volili. Roosevelt i-n Wilson to sta dva imena, ki ne značita nič dobrega za revnejše sloje te velike republike.
GOMPERSOVI VSPEHI.
V tedniku American Federation of Labor čitamo obračun o pridobitvi po Gompersovi metodi prisilne politike v zadnjem Kongresnem zasedanju. Tukaj podajamo izdelek v stisnjeni obliki:
Antitrust in omejitev sodnij-skih prepovedi, Bartlett, hišna predloga 23,189; po hišnem komiteju ugodno poročano. Nerešeno v zbornici, odloženo do prihodnjega zborovanja.. Pri tem je za omeniti, da v drugem, kratkem zborovanju, ki se je moralo zaključili ¡dne 3. marca, so bile rešene edino predloge o dovolilih. Kar je nerešeno ostalo od prvega zborovanja, ostaja običajno mrtvo za to zasedanje.
Kompenzacijska predloga, obravnavana v senatu in leži sedaj pri zborničnem justic-komiteju.
Delo kaznjencev. Hišna predloga št. 5601, pasirala senat in leži sedaj v senatnem justic-komiteju.
Preziranje sodišč. Clayton predloga 22,591; prešla zbornico in sedaj leži pri justičnem komiteju senata.
(Delavski oddelek. Sulzer .predloga 22,913; .prešla zbornico enoglasno, a senat ni dovolil razprave.
Osem ur za delavce na ladjah za jarke trebiti. Zvezno višje-so-dišče mi pripoznalo te delavce, kot delavce v smislu osemurnega zakona, tedaj je ta zakon za nič. — Odpomoe se išče potom omenjene predloge. Resultat: Predloga je bila 20. avgusta po ¡senatnem ko-'miteju ugodno poroeana, toda vsi poskuisi predsednika Borah, so bili brezvspešnji, da bi se v pretres vzela. ”
Osemurna predloga. To je velika pridobitev Federacije. Ta predloga je pasirala in sedaj naj dejansko imajo osemurni dan vladni delavci in podjetniki. Prva postava, ki to določuje izvira iz leta — 1868. Tedaj 44 let je trajalo, dokler delavci potom Gompersa dejansko—morabiti—dosežejo, kar jim je bilo takrat navidezno dano.
Omejitev ¡sodnijskih prepovedi. Clayton predloga 23.635. Je prešla zbornico, a je obtičala v justičnem komiteju senata.
(Naseljevanje:	Senatna predlo-
ga št. 3115; je pasirala senat, toda obtičala je v zbornici.
Postaviti komisijo, ki bi pre-iskavala delavske razmere. To je druga pridobitev Federacijske politike. Nekoliko ljudi bo dobilo “job”, ¡druzega pomena nima.
¡Poštni uradniki (clerki). Pravico ¡vlagati prošnje 'na kongres jim je poštni odsek dovolil. To je tretja pridobitev.
Varstvena predloga za pomorščake: Pasirala je zbornico, toda trdno leži v senatnem trgovinskem komiteju. Že 18 let se skuša to ¡predlogo uveljaviti, toda brez-vspešno.
Nadalje je pasirala predloga za odpravo fosforovih vžigalic, s čemur pa Zdr. države šepajo za vsemi civiliziranimi državami; potem predloga za vstanovitev o-tročjih uradov. Na oibedve poslednje predloge so bili razven Federation of Labor drugi močni vplivi merodajni.
To so ‘vspehi’ Gompersove metode. Večinoma in v vseh .¡važnih zadevah so, kakor je razvidno, negativne lastnosti. Ali voditelji Federacije se vedejo, kot da bi bili silno zadovoljni in poživljajo, naj
Razlaga ruskega generala Mit-čenko, 'višjega ¡poveljnika kozaških polkov Don-obraja v Notot-šer-Kask, pravi o veliki nevarnosti, ki preti tistim pokrajinam po-guboinosen naval ogromne množine peška. Mesta in vasi Don-okrož-ja so za obrambo navala potrošile že nad en milijon kron in s tem pred- opustošenjem obvarovali
600,000	štirjaških kilometrov sveta, — toda samo začasno. Vže leta 1892 je ruski učenjak Vladimir Soilovič prorokoval: “Mogočen sovražnik prihaja iz Orienta. On je za nas hujši kot vse vničujoče mongolske druhali, kajti to je puščava Azije, ki, po vetru v premikanje sprožeua, svoje peščene napi a ve vedno ¡dalje razprostira in tam, kjer se trdno nastane, ne dopušča nobene vegetacije. Ona prihaja proti nam in nas ogroža s svojim smrtnonosnirn peskom vže pred durmi Kieva.”
V	Don-ozemlju živi pleme, 'ki se je vsled prodirajoče puščave v teku minulih pedeset let že štirikrat preselilo. Za iste pokrajine je še večja nevarnost, kjer je prebivalstvo, naj si bo radi dobička-lovstva ali iz druzih nagibov, o-gromne gojzdove posekalo, kajti gojzdovi so zagraje, ki najbolj za-branjujejo naval peščenega morja. 'Preračunjeno je, da je leto za letom 1500 štirjaških kilometrov plodovitega sveta v pokrajini A-straham vničenega vsled preplov-be rumene plime.
V	minulem letu dosegel je uničevalni proces najvišjo razširnost v teku pedesetletja. Zopetno po-gojzdovanje — to je edina možnost, katera bi prinesla rešitev. Kakor se išče ponovitev rodovitnosti na jugu dežele Calabrije s pogojzdovanjem in umetnimi nasadi, potem s pogojzdovanjem Krasa v Avstriji, istotako se skuša s pogojzdovanjem oddaljenjih ruskih provinc, kulturne pokrajine zavarovati pred upostošenjem. Strošiki ¡bi ¡bili neznatni, tako so ruski gojzdni veščaki izračunali, v primeri z grozečo izgubo. Stroški znašajo za hektar zemlje približno 20 kron; to pomeni letni izdatek okoli 30,000 kron, s katerim se zabrani vsako leto najmanje za 3 milijone kron škode.
Kar se tiče pogojzdovanja našega svetovno znanega Krasa, konstatiramo, da kranjska vlada ■res mnogo v to svrho stori, toda nemoremosikaj, da ine bi kranjsko vladno metodo, tega pogojzdovanja na tem mestu ožigosali.
Od ,kod pride denar, ki se vpo-rablja za pogojzdovanje Krasa? To je pretežna večina denarja, katera se nagromadi iz tisoč in tisoč krivičnih obsodb, katere izrekajo kranjske politične oblasti.
Po deset in desetletnih pravdah, katere so kranjski kmetje vodili ' proti knezu Windisch-graetz, so stale ogromnega denarja. Mnogo kmetov je prišlo vsled te tožbe, na “kant”. Odvetnik dr. Mosche v Ljubljani je zastopal kmete, oziroma gojzdne opravičence in grajščino, oziroma kneza, ¡dr. W'urzbach.
Odvetnika sta “zaslužila” sto-tisoče goldinarjev, gojzdni opravičenci pa svoje deleže gojzda.
Kakšne ¡krivice so se godile gojzdnjim opravičencem pri delitvi, ne bomo tu razpravljali, mar-\eč konistatujemo, da opravičenci so svoje gojzdne dele dobili, jih faktično posedujejo in od njih davke, naklade in druge bremena plačujejo. —
¡Slovenski, vsaj kmet na Notranjskim, bi s tem ¡bil dosegel svojo pravico, katera mu je bila zajamčena na podlagi državne u-stave iz leta 1849 in poznejših določb. Toda temu ni tako. Razne ministrjalne odredbe so naše o-pravičence podjarmile političnemu jerobstvu in kmet se v lastnem gojzdu ne sme niti svobodno ga-
niti. Ne samo to, marveč tudi ne sme vsaki čas voziti po starodavnih kolovozih, kateri vodijo skozi njegov gojzd. Zapriseženi gojzdni čuvaji — seveda, katere gojzdni opravičenci plačujejo, so direktno podrejeni politični oblasti (okrajnim glavarstvom) in dolžnost teh je, da vsaki najmanjši prestopek gojzdnih zakonov naznanijo. Kazni so često prav dra-konične in krivične, toda vera gre zapriseženemu čuvaju med tem, ko se obtoženčeve priče niti ne zaslišijo ; obsodba je gotova in v najmilejšem slučaju znaša globa 20 kron, a inajvišja pa 200 kron. Prizivi navadno nimajo vspeha, a prošnje za milost nekoliko ¡pomagajo, toda s tako prošnjo obtoženec indirektno prizna svojo “krivdo”, če prav v resnici ni kriv.
Tedaj, te kazni, ki obstoje navadno v denarju se vporabljajo za pogojzdovanje Krasa. Država ne prispeva nič, marveč edino kazno-j-ani kmet in to brez vprašanja, je li kriv prestopka ali ne.
S tem smo hoteli pokazati, da je Avstrija za Rusijo v tein oziru.
GROBAR.
Pred ne davnim, bili .smo vprašani kaj je to “Grobar”? —-
Daues nam je prilika dana, da odgovorimo na nam stavljeno vprašanje. Tedaj poslušajte:
“Grabar” se imenuje tiste vrste hrošč, ki rije in brba po mrlio-vinah, po telesnih odpadkih in strainiščah, kjer je neznosni smrad in nesnaga; tam je bivališče te ži-valice. Ta žužek je neumoren v svojem delovanju in posebno se odlikuje ¡v tem, ko se ga nobena reč ne prime. On rije in brba ¡po odpadkih in smradljivi mrhovini, za katero delo je ustvarjen.
In baš tej živalici je ves sličen slovenski v Ghicagi živeči jezuit-ček — dika slovenske duhovščine v Ameriki g. Sojarček.
Oglejmo si ga:
Na prvi strani Am. Slovenca od zadnjega tedna napada na zelo nesramen način g. E. Kristana, socialiste, svobodomiselce, z eno besedo vse, kar po kleriaklizmu me smrdi; — še celo “Glas Naroda” mu je odveč in pa za to, ker je v njem videl sliko g. Kristana. Da, slika g. Kristana v nekle-r i a 1 n e m u Glasilu Jugoslovanske Katoliške Jednote — to je že vrag!!
Toda. za vse te napade so drugi .poklicani odgovarjati in to temveč, ker imajo svoja glasila. Veselilo nas pa je, ko smo čitali, kako se Sojarček jezi in napihuje v dopisu na drugi strani istega lista. radi v Glas Svobode priobčene jezuitske prisege. — K jezuitom
—	milijonarjem pa 12. cesti in Blue Island Ave. v Chicagi se je šel podnosom i n z a u h 1 i mokri inkvizitor — would be
—	pritožiti iu milo prositi, da bi oni “panali” Glas Svobode! In v to njegovo brlozgo je po svoji podli navadi vplel tudi “Slovensko Sirotišnico”.
Da si tako zarobljen in neumen, ko pišeš: “da če dokažemo, da je ona prisega resnično' jezuitska prisega.” (Saj smo vendar v št. 37 Glas Svobode pisali, da- je pri nas original (izvirnik) in da ga po kažemo vsakemu dvomljivcu ergo ga tudi iSojarju pod nos pomolimo).
Mi dokazujemo pametno razumnim, a katoliškemu farju, posebno jezuitom in pa slovenskemu inkvizitorju ¡pa ne dokaže nihče nič, ra-zun batin v Glas Svobode.
En sam izrek je v dotičnem dopisu pameten in resničen, in to je: “Kdor laže, tudi krade.” In So-jar je največji lažnik; to so mu že raani dopisovatelji Glas Svobode dokazali, na katere dokaze pa So-jar še nikdar ni reagiral.
Glede Gregorčičevega spomenika, se pa naj Sojarjeva podlost obme ti a g. Kakerja v Milwaukee, Wise. Sojarja pa bodemo v kratkem nekaj druzega vprašali in radovedni smo na odgovor.
'Konečno naj še omenimo, da o-troci Kondave dvojice res niso krščeni; in ko to staro in obče zinano stvar ¡Sojar zopet pogreva, nam svedoči njegovo - notrajno razpoloženje.. Kakoršnje je ta zna-čajnež že dobil slišati oziroma citati, tedaj ni čuda, da je zmeden njegov “Verstandfcosten”. Ali je normalen ali ne, to ni naša stvar; vprašamo pa: Ali misli Sojar, da
bi Konda ¡dal kedaj -svoje otroke njemu krstiti? Ne, nikdar in nikoli ! Sojarjevi prsti niso čisti in njegove ¡molitve, katere brblja iz svojih nečistih ¡ust, so toliko vredne, kot če bi jih ¡brbljal v stranišču vdomačen “grobar”!
KLERIKALNI KRONANI ZAROTNIKI.
Deeemlbra meseca lanskega leta je “Humanite” poročala o dvorni zaroti proti portugalski republiki, katere sledovi so vodili v palačo bavarske princezinje. Imenovalo se je takrat ime soproge princa ¡Ludvika Ferdinanda, prin-cezinje Marije de la Paz.
Te vesti so takrat dementirali in izkazalo se je med tem, da v resnici niso odgovarjale dejstvom. Prince,zinja. Marija de la Paz ni bila pri celi stvari nič udeležena.
Monako vsko	social. glasilo
‘ ‘ Miinehner Post je med tem celo zadevo na tihem zasledovalo in preiskovalo in prišlo na ta način do točnih in zanesljivih informacij, ki razkrinkavajo zaroto pobožnih dvornih krogov, katera se je pletla med Bavarsko in Avstrijo.
Soproga rajnega vojvoda Karla Teodorja, Marija, vojvodinja bra-ganška, portugalska infantinja je tista, ki je tekom zadnjih pet let žrtvovala ogromno premoženje, skoraj celih deset miljonov za “sveto stvar” na Portugalskem.
Ko je živel še Karol Teodor, je mogla dajati princezinja le skromna sredstva. Vsekakor pa je že agent pretendenta Dom Miguela, grof Almeida dobival od princezi-nje v Monakovem precej finančne pomoči. Štirinajst dni pozneje je bil portugalski kralj in njegov sin umorjen.
Odkar pa Karla Teodorja ni več med živimi, uporablja njegova vdova kar vse rodbinsko premoženje, za rojalistično propagando na Portugalskem, za vzpostavo klerikalnega. kraljestva, vsekakor bi morala krona zato pripasti bra-ganški dinastiji.
Pretekli teden je spodeni kralj portugalski bival nekaj dni v Monakovem. Njegov prihod se je slovesno naznanjal. Princ-regent mu je poslal naproti svojega zastopnika. da pozdravi ekskralja v njegovem imenu.
Govorilo se je o tem, da bi se po posredovanju vdove Karla Teodorja obe vrsti braganške familje zopet sprijaznili s tem, da ibi Dom Manucl poročil hčerko Dom Migneta. Toda Manuel zasleduje finančne načrte. Zahteval je od vojvodinje še ostali del njenega premoženja. In tudi vplivne klerikalne osebe imajo pri tej kupčiji svoje prste vmes.
Sedaj postajajo razumljive ta-jinstvene besede, ki jih je 5. marca ministrski predsednik Hertling izpregovoril v bavarski zbornici:
“Lahko je mogoče, da gre v kaki drugi, republikanski deželi kaka monarhistična stranka za tem, da odpravi republikansko ustavo in vzpostavi monarhijo.”
Najpraktičnejši med vsemi je pač odslovljeni kralj Manuel: s svojim kraljestvom, ki mu je enkrat za vselej splavalo po vodi, baranta in svojo razbito krono prodaja po svetu: Kdor da več. Na. 'Portugalskem, kjer so se ljudje prepričali, da gre tudi brez kralja, ta šara seveda nima cene.
“Zarja”.
Ravnatelj: Dovolite mi, gospod profesor, vprašanje: ali se hočete res ločiti od svoje žene?
Profesor: Da — sem že ¡vložil tožbo.
Ravnatelj:	Gospod kolega, vi
ste vendar prirodoslovee in se spoznate tudi na dušeslovje. Ali se ne da stvar več poravnati?
'Profesor: Ne—ne—ne— ni mogoče ! Vse kar je prav. Potrpel sem mnogo, ali zdaj je konec. V nedeljo je moja žena sama sodu dno izbila. Pomislite, gospod ravnatelj! bel sem z njo na sprehod in zagledal krasnega metulja. Nekaj izrednega je bil ta metulj. Pri nas je čisto neznan. Bližal sem se mu z naj večjo previdnostjo — metulj je zletel proti moji ženi — in zdaj — pomislite! — moja žena je s soln-čnikom zamahnila, je metulja zadela in mu poškodovala krilo. S tako ženo vendar ne morem živeti!
'Knjigovez je dobil pismeno naročilo, naj preskrbi trak za žalni venec z napisom “Počivaj v miru! — Na ¡svidenje.” Čez dve uri je' dobil knjigovez brzojavko: “Prosimo dostavite k svidenju še v nebesih če je še kaj prostora”. Naslednji dan so pogrebci čitali na traku z zlatimi črkami: “Počivaj v miru! Na svidenje v nebesih, če je še kaj prostora.”
OPOMIN!
Vse brate društva št. 37 S. S. P. Z. opominjam, da redna mesečna seja ne bo kakor po navadi, marveč bo drugo nedeljo v mesecu 13. oktobra popoldne ob 2. uri v navadnih prostorih vršila. — Upam, da se člani polno številno seje u-deleže.
Z bratskim pozdravom (Adv.)	John Sire, tajnik.
POZOR PREMOGARJI!
'Farme obdelane in neobdelane v Illinoisu, premogovem okraju, nad 20 maju okoli, aker od $25 do $65. kiupi se lahko. Plača se takoj $50 in ostali znesek po $10 na mesec; vsa svota pa proti takojšnjim plačilu (cash) 5.% ceneje..
Tukaj lahko delaš po leti doma na farmi, po zimi pa v majni. Ako plučuješ mesečno za farmo, je komaj toliko, kot bi plačeval rent za hišo in čez par let boš imel plaćeno farmo ter ne bo Ti treba več hoditi v maj no.
Farme so po 10, 20, 40, 80 in 160 akrov.
Imam tudi zemljo v Texas in S. Dakoti, kjer je že več Slovencev naseljenih in jim gre dobro.
Obrnite se zanesljivo na svojega linijskega brata, ki pozna Vaše razmere, ker tudi jaz sem že 20 let vposlen pri rnajnah. Zadnjih 8 let delam vse poskušnje s kmetijstvom in tako sem izbral zemljo v najbolj pripravnih krajih, da vsalk lahko kupi in postane sam svoj gospodar.
Za pojasnila pišite na:
Math Gaishek,
R. R. No. 2	Nokomis, 111.
(Adv.)
Primankanje ali nedostatek železnih snovi v človeškem telesu.
Opazovalo se je že, da se zmanjšuje in izgublja v splošnih slučajih prsne ¡bolezni v prvi vrsti normalna množina železnatih snovi. Zatorej je potrebno na umetni način železo v človeško telo, to se dela v podobi ali takozvanem Sidro Ferrola.
Kaj je čital.
Mr. F. Ferlin, iz Joliet, UL, piše: “V neki Severovi knjižici sem čital opis obistne neprilike, ki je bila enaka moji. Po uživanju Se-verovega Zdravila za obisti in jetra (Severa’s Kidney and Liver Remedy) za nekaj časa kot. navedeno, je bolezen kmalu ¡prešla.” To zdravilo je posebno pripravljeno za zdravljenje obistnih, jetrnih, in mehurjevih neprilik. Cena 50 centov, večja steklenica $1. Prodajajo je lekarnarji. Navodila in knjižice v Vašem jeziku. Zagotovite se, da zavitek nosi napis:
W.	F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	(Adv.)
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah;
$10.36 		.... K. 60
$20.50 		.... K. 100
$30.85 		.... K. 150
$41.00 		.... K 200
$61.50 		.... K. 300
$102.50 			 K. 500
$204.50 			 K. 1000
$1020.00 			 K. 5000
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski
Ksspgr State Bank
1900 Bine Island ave., Chicago, H).
Tel. Cenil 1386	Dvorane za vse priložnosti.
VOIUK0V BUrFrT
1825 So. Loomis ST.
vogal 18; Pince. CHICAGO
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkerp.
15. marca 1910.
MAÜISOW, PENNSYLVANIA
GÜA.V1NI ODBOR:
PMBD8EIDINHK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. fAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. BAPISNH1KAR: Ivan Flere, Adamsburg. Pa. Box 12B. BLAGAJNLK: Alorij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NAOZOBNEKI:
liNTTON KLAjNIČAR, Arena, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
BLAŽ ČELIK, Adamabairg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZTXRAVMK:
D«. GEORGE BOEHM, Arena, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
KAJ JE VEKA?
Ingersoll.
I.
Trdi se, da je vstvaril neskončni bog vse stvari in vlada vse stvari in da mu mora biti stvarstvo pokorno in hvaležno. Trdi se, da zahteva stvarnik gotove stvari in da je človek, ki izpolnjuje te zahteve, pobožen. Ta vrsta vere je bila v podstavi splošna.
Mnogo sto let so verovali mnogi ljudje, da zahteva bog ¡žrtve in da ga veseli, ako vidi kri človeških otrok. Pozneje se je mislilo, da se zadovolji s krvjo volov-, jagnjet ter golobov in da daje bog za odmeno dež, solnčni svit in rodovitnost. Verovalo se je, da je pošiljal bog, -ako mu niso prinesli teh žrtvev, kugo, glad, povodenj in potres.
Poslednja stopnja te vere v žrtve je 'bila po nauku krščanstva, da je sprejel bog :kri svojega sina in da je bil s smrtjo svojega sina zadovoljen in ni zahteval več krvi.
V vseh tistih dobah so verovali vsi ljudje, da je bog slišal in uslišal molitve, odpustil grelih in rešil duše pravovernih. To je vera v splošnem pomenu besede.
Tu pa vstaja vprašanje, je li bila vera osnovana na kakšni znani resnici, obstoja li sploh kakšno ta-■ ko 'bitje kakor je bog, je li en vstvamik nas vseh, je li bila res kedaj molitev uslišana in se je li dopadala -bogu 'žrtev otroka ali vola.
Predvsem:	Je li vstvaril bog
človeka ?
Zakaj je vstvaril revne na misli?
Zakaj je vstvaril zločince, blazne in idijote?
More li neskončna modrost in bila nekako opravičiti velike pogreške v stvarstvu?
Imajo li take ponesrečene stvari kakšno dolžnost napram svojemu stvarniku?
Drugič; Je li neskončni bog reditelj tega sveta?
Je li odgovoren za vse načelnike, kralje, cesarje in kraljice?
Je li odgovoren ,za vse vojske, ki ¡so se vodile, za vso nedolžno kri, ki je bila prelita?
Je li odgovoren za stoletja su-ženstva, za hrbte, ki jih je razmesaril bič, za otroke, ki so bili pro dani od materinih prs, za rodbine, ki so bile uničene in razgnane?
Ali je ta bog odgovoren za verska preganjanja, za inkvizicijo in grozna mučilna orodja?
Je li ta bog dovolil, da uničujejo okrutni in zločinski ljudje mirne in poštene? Je li dovolil, da prelivajo tirani kri rodoljubov?
Je li dovolil, da mučijo in sežigajo njegovi sovražniki njegove prijatelje?
Kakšno ceno ima takšen bog?
Bi li pošten človek dovolil, ee more zabraniti, da njegovi neprijatelji mučijo njegove prijatelje?
Ali si moremo predstavljati tako bednega hudiča, ki bi dal svojim sovražnikom prednost pred prijatelji?
Ako ureja dobri in neskončno dobri bog ta svet, kako naj si razlagamo viharje, potrese, kugo in glad?
Kako si razložimo raka, mikrobe in tisočero bolezni?
Kako si razložimo divje živali, ki zrejo ljudi in strupene gade?
Kako si razložimo svet, kjer živi življenje od življenja?
Predstavite si žrtve! Predstavite si Niagaro krvi, ki grmi čez skale okrutnosti!
Ako se ozremo na ta dejstva, kaj je potem vera?
To je strah.
Strah stavi oltar in prinaša žrtve.
‘Strah zida katedralo in kloni glavo človeka.
Strah pripogiba kolena in jeclja molitve.
Strah zamenjuje ljubezen.
Vera uči suženjske lastnosti: pokornost, udanost, samozatajeva-■nje, odpuščanje, ne.protivljenje.
Pobožna in strahupolna usta ponavljajo s strahom: “In če bi ubil mene, jaz mu vseeno zaupam.’’ To je višek ponižnosti. Vera ne uči samozaupanja, neodvisnosti, možatosti, poguma in samoobrane. Vera napravi boga za gospoda in človeka za njegovega sužnja. Noben gospod ne more biti tako velik, da bi napravil suženjstvo sladko.
II.
Ako je takšen bog, kako naj vemo, da je dober?
/
Kako moremo dokazati, da je milosrčen in da skrbi za otroke človeka? Ako je takšen bog videl mnogokrat milijone svojih ubogih otrok, kako so orali polje in sejali zrna in ko je videl tudi vedel, da je odvisno njih življenje od pričakovane žetve in je v svoji neskončni milosti vendar zadržal dež. Pustil je vzhajati solnce in ukrasti zemlji vso vlago, ali dežja ni dal. Videl je, da se zrno, ki ga je vsejal človek, kazi in gine, ali dežja ni poslal. Videl je, kako gleda ljudstvo s strahom na ogo-relo polje, a dežja ni poslal. Videl je, kako uživajo po malem od tega, kar so si še prihranili in videl je, kako so se približali dnevi gladu, videl je, kako hujšajo, videl je njih gladne, upadle oči, slišal njihove molitve, videl je, kako žro mrhovino, videl je očete in matere, kako blazni od gladu ubija jo in jedo svoje polmrtve otroke, in vendar je bil nebeški obok nad njimi ko medovina in zemlja pod njimi kakor železo in on ni poslal dežja. Ali moremo reči, da je cve
Dajte zdelati avoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
s« CDDAVPni NP»<ŠT” EDINI ČEŠKI, LINIJSKI DNEVNIK Jr	V CDUtUJ I STANE 10C. NA TEDEN.

tela v sreni takšnega boga cvetka usmiljenja? Ali moremo reči, da je skrbel za človeške otroke? Ali moremo reči, da je njegovo usmiljenje večno?
Ali dokažemo, da je ta bog dobrotljiv, kef pošilja vihar, ki uničuje vasi in pokrije polja z razmrcvarjenimi telesa očetov, mater in otrok? Ali dokažemo njegovo dobrotljivost s tem, kar je odprl zemljo in ji dal ¡pogoltniti tisoče svojih brezsilnih otrok, ali ker jim je poslal vulkanske izbruhe s povodu jami in ognjem? Ali moremo iz takih resničnih dogodkov sklepati na njegovo dobroto?
'Bogoslovci trdijo, da bog ni vstvaril vse ljudi enake. On je postavil na zemljo plemena, ki se razlikujejo po razumu, postavi iu barvi. Ali je bilo v tem kaj dobrega. kaj razumnega?
Ali bi se morala višja plemena zahvaliti bogu, da niso nižja? Ali bi se morala nižja plemena zahvaliti bogu, da niso višja ali pa da so višja ko pa živali?
Ko je bog vstvaril tako različna plemena, je vedel, da si bodo višja podvrgla nižja in da' bodo nižja podjarmljena in uničena.
Ali je storil to bog in je li vedel, koliko krvi preteče, koliko muk se bo moglo pretrpeti, ali je videl nešteviina polja pokrita s trupli ubitih, ali je videl krvaveče hrbte zasužnjenih, kako so materam pokala srca. ko jim je ugrabil sovražnik otroke? In če je on to vse videl in o tem vedel, si moremo li predstavljati h udobnejšega nestvora ?
Zalkaj bi morali potem reči, da je bog dobrotljiv?
•leče, kjer so na vlažnih kamnih izdihali pošteni in plemeniti ljudje svojo dušo, od nedolžne krvi o-škropljena vešala, brezupni sužnji s zranjenimi in zbitimi telesi, v ognju se zvijajoči mučeniki, na natezalnicah	vzdihujoči častiti
ljudje, ki se jim je s kleščami trgalo meso iz telesa, bičana iu kr-vaveča telesa pravičnih, iztaknjene oči onih, ki so ljubili resnico, neštevilni rodoljubi, ki so se borili in poginili zastonj, onesrečene zbite in jokajoče žene, razmesarjeni obrazi nedoraslih otrok, pogubljeni milijoni ugaslih let, žrtve viharjev in valov, povodnji in plamenov, podzemskih sil, bliska, goreče lave, kuge iin dolgih boleznij, usta, iz kterih kaplja kri, zobje, ki zastrupljajo, zverine, ki razmesarijo in raztrgajo, vriskanje podlih brezznačajnežev, tiranska vlada zlobnih, krone, ki jih je nosila ukrutnost in sijajno oblečeni hi-pobrati s sklenjenimi krvavimi rokami, ko so darovali svojemu bogu za to, ker so pregnali svobodo z sveta, ti spomeniki grozne minulosti, te dosilhdob vladujoče grozovitosti, ta grozna dejstva se upirajo temu, da bi bil bog, ki i-ma voljo in moč, dati človeškemu plemenu življenje in blagoslov.
III.
Neka moč mas vleče k resnici.
Večina ljudi j kloni k nadnaravnim stvarem. Ako se odrečejo enemu 'bogu, si poiščejo takoj nove-ca. Ko »o odrasli bogu Jehova, go-’ crijo oi moči, ki nas vabi k resnici. Kakšna je ta moč?
Čilovek na ureduje s pomočjo svojih skušenj. 'Človek, ki želi priti do gotovega cilja, pride na križ-potje. On gre na levo in hodi v mnenju, da gre po pravi poti, dokler ne spozna, da je izbral napačno pot. Vime se in nastopi pravo pot in do j de do zaželjenega mesta. Ko pride drugič na križpotje, ne gre več na levo roko. Izvolil si jo je že prej enkrat in je videl, da ni prava. Izvoli si cesto na desno in bogoslovci pravijo takoj : Obstoja neka. sila, ki vleče človeka k resnici.
Dete, ki ga zvabi krasota plamena, zagrabi vanj s svojo ročico. Opeče si roko in se zanaprej varuje ognja. Ta moč, ki je poučila dete, mas vleče k resnici.
Združena skučenost celega sveta je sila in moč, in ona nam kaže pravo cesto. Ta moč je svobodna in ni odvisna od inteligence. Ona ni podvržena volji in tudi ne ciljem. Ona je posledica.
Tako se jih je trudilo tisočero dokazati boga s tem, da imamo tabo imenovani nravni čut ali vest. 11 bogoslovci in mnogi tako zvani filozofi trdijo, da je ta čut nrav nosti, dolžnosti, obveznosti imipor-tiran in da je vest eksotična stvar Izhajajoč iz stališča, da ni bil
vet var j en tukaj, da ni bi! vstva.r-jen od čioveka, izmišljujejo si boga, od kterega pohaja.
človek je družabno bitje. Živimo skupaj v rodbinah, rodovih in narodih. Člani, rodbine, roda, naroda, ki povečujejo blagor rodbine, rodu ali naroda, se smatrajo za dobre člane. Mi jih hvalimo, občudujemo in častimo. Oni se smatrajo za dobre ali nravne.
Člani, ki povečujejo bedo rodbine, rodu ali naroda, se smatrajo za slabe elane. Mi jih dolžimo, sovražimo. Oni se smatrajo za nenravne.
Rodbina, rod, narod postavci merilo nravnosti, oni določajo kako se moramo vesti. V tem ni nič nadnaravnega.
¡Največji človek je pravil: 'Vest se poraja iz ljubezni.” Čut dolžnosti in obveznosti je nastal na naraven način.
Človek je varal samega sebe. Narava je zrcalo, v kterem vidi človek svoj lastni obraz in vse nadnaravne vere temeljijo na men ju), da je bila podoba, ki stoji navidezno za zrcalom.
Recimo, da je bog — kaj moremo sitoriti za njega? On, ki je neskončen in nepogojen, ne more sprejeti ni dobro in zlo. Ne more imeti nobene potrebe. In vendar jih ima.
Predočite si sebičnost človeka, ki misli, da potrebuje 'neskončno bitje njegovo pohvalo.
IV.
Kaj je napravila naša vera? — Kristjani učijo, da so vse drage vere napačne in zato se ozrimo le nanje.
Ali se je krščanstvo izkazalo? Ali je napravilo ljudi plemenitejše, dobrosrčnejše, poštenejše? Ali so postali ljudje, ko je imela cerkev nadvlado boljši in srečnejši?
Kakšen je hil učinek krščanstva v Italiji, v Šnaniji, na Portugalskem, na Irskem? Kaj je napravila vera za Ogrsko ali Avstrijo? In kako je bilo povsod drugod? ¡Bodimo pravični! Ali hi mogle hiti te dežele 'brez vere na slabšem, ee bi imele dnjgo vero nego krščansko ?
Ali bi bil Torquemada grozmej-ši, če bi bil duhovnik Zaratustrov? Ali bi bil Kalvin krvpločnejši, a-ko hi bil vernik jnžnomorskih o-tokov? Ali bi bili Holandci neum-nejši, če bi bili zavrgli Očeta in Sina in Svetega Duha in častili trojico klobase, piva in zelja?
Kaj so napravili naši bojeviti nasledniki Krista? Kaj so napravili iz vere ljubezni in življenja? Sovražili so veselje in delo. Na vrata življenja so obesili znak smrti.
Z vero so poskusili povsod, ali ona se ni obnesla v nobeni deželi in v nobenem času.
Vena ni napravila človeka nikdar milosrčnega. — Spomnimo se samo inkvizicije.
'Vera ni prinesla človeku nikoli svobode, nravnosti, pridnosti in poštenosti.
So li kristjani bolj pošteni, zmernejši in nravnejši kakor divjaki?
Ti, ki verujejo v enotnost narave ne morejo sprejeti nadnaravne vere.
Ali morete vplivati z molitvijo na prirodo in njene lastnosti? Ali moremo odvrniti povodenj, ako se klanjamo? Ali moremo z žrtvo spremeniti viharje? Ali obogatimo s klecanjem? Ali moremo o-zdraviti bolezen s ¡prošnjami? Ali postanemo z obredi bolj pametni? In ako dajemo vbogajme, smo li radi tega že tudi pošteni ?
Vera sloni na misli, da ima narava gospoda in da ta gospod u-slišluje molitve, kaznuje in plačuje, da ljubi pohvalo in prilizovanje im da sovraži močne in svobodne ljudi.
JeJli došla že komu pomoč iz nebes?	Konec prih.
GROZDJE. Podpisani bi rad kupil en tovorni voz (vagon) dobrega grozdja za vino delat. Ponudbe je poslati na
Josip Žabjek, Livingston, 111.
FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA
Druga vrata zapadno od postaje.
Agent za Schiltz Milwaukee Famous pivo.
WITT, ILL.
AVSTROAMERIKäNSKÄ-LINIJA,
v
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


Argentina
Alice
PARNIKI PLUTE IQ IZ NEW YORKA:
23. oktobra
6. novembra
Martha Washington 16. nov. Laura	13. novembra
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri p,poldne iz pri.tanilia oush’s Stores, Pier No. I na koacu 50te ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanUSa najblizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje «e» SLOVENSKEM JEZIKU
SLAVNI ZASTON ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempf glavni last. nazapadu 120 N. Le Salle St. Chicago.
obleke in svršniki.
Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri
JELINEK in MAYER, imitelja
Blue Island Ave in 18 cesta
0'
M. A. WEISSKOPF, M. D.

ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt.
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. —3. uro popoludne in	od 4.—S. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8,—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEI8SKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
B-

ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
M LAOER | MAGNET ) ORANA f~~
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo ćes Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila,
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S S Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
s', s". Niagara	s- La Touraine
Glavnizatopna 19 State St., New York.	MAURICE W. K0ZM1NSKI.
r!*vai zastopnik za aap*lu, 139 N. Dsarburn St. Chicago, III
angleščina.
Poučujemo že peto leto angleščino im lepopisje potom dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes.
SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA.


Telefon: Canal 3014
NAZDAR1
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čifiča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARIIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, III.
DOPISI.
Pueblo, Colo.
Prvi slovenski pogreb 'brez cer-kveniih ceremonij!
©ne 22. sept. smo spremili k dnjem a počitku rojaka Antona Oražen, «e veliko let član društva spadajoče k "Kranjski Jednoti, ki ima svoj sedež v španski vasi Jo-liet. Ako je bil pokojnik res dober član društva in če je bil sobrat našega sv. očka Cirila, kateri spada k istemu društvu, ¡ne vem, vem pa da sv. očka ga ni kotel 'pokopati in še manje pustil ■prinesti v cerkev. iVizrok je bil sledeči:
Dne 20. septembra zjutraj so našli na poti, ki vodi iz mesta na tako imenovani 1 ‘ Grove” Antona Oražen mrtvega s prestreljeno glavo ld je v roki še držal samokres. V istem trenutku so slovenski backi zableketali, da si je Anton sam vzel življenje. To je zadostovalo pri inašemu vražjemu — o, pardon, — kristovem namestniku, da ga ni'hotel pokopati po kat. obredu.. Če prav je gospodin Čulig, desna roka Cirila zahteval, da se član društva sv. Jožefa mora po krščansko pokopat, ni vse nič pomagalo.
Anton Oražen, kateri je kot član spadal k “sveti” katoliški Jednoti, bil je prvi pokopan brez farskega rokus pokiusk.
Kaj bodo rekli društveniki sv. Jožefa, k kateremu društvu spada tudi sv. očka Ciril, mi ni znano, mislim pa da bo vse O. K., in to ker odborniki društva so vsi Cirilovi backi, ali boljše rečeno pe-tolizniki. Potem pa naj še kdo reče; da niso kranjski popi pravi namestniki Krista, kateri je rekel: “Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe”; a pueblski grešnik pa ne pusti prinesti v cerkev svojega sobrata!----
Člani društva sv. Jožefa! Odprite vendar enkrat oči in spodite od sebe gada, katerega hranite na svojih prsih, da se ne bo norca delal še v bodoče iz vas. Nad tristo članov vas je in med vami le nekaj Cirilovih petoliscev, ki vas vodi za nos. Izbacnite svetohlince iz društva in potem bodete i-meli mir.	N. V.
Indianapolis, Ind.
Kristovi namestniki in vaši služabniki menda ne boste zamerili, če vam nekaj resnice povem. — Že dolgo časa opazujem, kako se zavedajo Indianapoličani. Mi trpini se ubijamo kot nekdanji sužnji in to tem več, ko se z delom nemuremo nič kaj pohvaliti; ali delo se vendar dobi, kdor hoče delati,' toda plače so take kot n. pr. ‘armerski krompir.
(Po naprednih slovenskih časopisih čitam, da se rojaki-trpini zavedajo za svojo “Sirotišnico”.
Tukajšnjo dr. št. 22 S. S. P. Z. je dr. tajnik Mr. Markič pismeno povabil uradnike od vseh slovenskih društev, da bi se 'posvetovali f> “Sirotišnici”. Ali glejte čuda se godi! Le nekaj jih je prišlo in med temi tudi tajnik dr. sv. A-lojza. Čujte kaj je povedala ta modra glavica? On je rekel, da Am. Slovenec piše, da ne bo nič iz tega in bogsigavedi, kaj je še vse čvekalo to Sloveče! Sedaj si pokazal kaj delaš za narod v Indianapolisu. Jaz bi ti svetoval, da čitaš napredne slovenske ali delavske liste — to so Glas Svobode in Proletarec, in sprevidel bodeš, da govorim resnico ter sprevidel bodeš, da bo delavska zmaga.
Pusti fariško cunjo, ker smrdi kot največji gnus! Tako izobražen in mogočen se delaš v idejah, a vendar ne sprevidiš, da živiš v farško-hinavski temi. Nobeden napredno misleči ni pričakoval kaj tacega od — —; res sramota!!
Jaz dobro vem, da ako bi tebi dišalo, da bodo črno suknježi i-meli kontrolo nad “Sirotišnico”, potem bi bil ti prvi pospeševalni modrijan. Razumeš?
Vprašam te: Ali ne bi bilo boljše, ko bi bil stavil primeren predlog ali stvar razmotrival, kakor je to že tvoja navada, ljudstvo spodbujal za boljšo bodočnost ter k izobrazbi ? A ti modirjan pa ljudstvo od prekoristne stvari še odvračaš. Sram te bodi! No pa dobro je vsaj to, da sedaj znamo, kakšen ptič ,da si. Še to bi ti sveto val, da oblečeš črno bal jo in pojdi kozle past; pa ne tukaj marveč nazaj v farsko Avstrijo.
Vsaki dobro in napredno misleci človek razumi, da je “Slovenske Sirotišnice ’ ’ ¡silno potrebno in makari če se A. Sl. in naš “modrijan” še tako upirata.
‘Slovenska Sirotišnica” se ima ustanoviti na narodni podlagi! A-ko bi se imela postaviti pod farsko komando, potem sem jaz poslednji, ki bi le en cent prispeval. Potem pač ne bi bilo nikdar zadosti ; daj pa daj, če pa ne boš dal, bodeš pa proklet in izobčen iz ri-mo-katoliške cerkve in družbe, ter tudi sv. Peter ti ne bo pripustil viditi nebeška vrata.
Delavci združimo se že enkrat in pokažimo, da smo mi delavci, ki zdržujemo svet z enem prstom in povrhu pa še kapitalistične črno suknježe in nič vredne posto pače ter lenuhe. Kaj hi bilo, ko bi nas delavcev ne bilo in kdo bi delal? Milijonarji in farji še niso nikdar delali, da bi jim pot tekel po čelu kakor ubogemu trpinu. — Bojijo se naprednega delavca, kot hudič križa. 'Štejejo ure, kadaj da pride delavec do spoznanja in tresejo se pred istem časom, ker dobro vedo, da jim bo potem za vedno odzvonilo. Prišel bode čas, ko bomo z njimi tako pomeli kakor Krist, ko je v roke vzel bič in iz lempelna pognal farizejsko druhal ter izrekel besede: “To je hiša mojega očeta v nebesih, ne pa hiša razbojnikov.”
Oglejmo si še ne.kaj:
'Naš Rev. Čiček je pričel tudi budalosti uganjat ko je povedal, da kdor ne bo pošiljal svojih o trok v katoliško šolo, bode izključen iz katoliške cerkve in katoliškega društva. (Op. ur. Povejte g Čieeku, da se mu meša). In celo da pri spovedi ne dobi odveze (Op. ur. Naj drži!) Tedaj, kdor pošilja svoje otroke n. pr. v Public School, je fuč! G. urednik, ali ne tiči veliki zajec za tem grmom?
Vzemimo primero:
Stariši imajo 4 otroke od katerih eden hodi v. kat. šolo in stariši plačajo na mesec 50e; beračenje po hišah 50c;. beračenje po cerkvi vsako nedeljo, na osebo 15c — 60e; skupni najmanjši cerkveni stroški $1.60. Stanovanje $11.00; živež 6 oseb na mesec po $4.00 —-$24.00. — Stroški $36.60.
Zdravnik, obleka, kurjava in drugo ni všteto.
Tedaj, če navaden delavec zasluži $36 na mesee, koliko si zamore prihranit? in to ko gorejni račun kaže, da ima delavec več stroškov, kot dohodkov.
Premisli človek, kam peljaš in občuti kje te čevelj žuli. Vrhu vsega pa še bomo “ferdamani” in bogznaj kaj vse! Rad bi pa le znal, kam pojdejo farji, ko vsaki nezaslišano grabi denar? Nobeden noče biti reven, če prav je baje Krist rekel: “Pustite k meni revne in vboge, ker njih je nebeško kraljestvo”.
Povem vam da Public School je boljša od katoliške poneumnoval-nice in otroci ne bodo “ferdama-ni ” v tej šoli, pač pa neumni v katoliški.
Vi farizejci samo ljudi “farbate”, toda tudi temu bo kmalu konec.
Pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode”.
Napreden opazovalec.
pospravit in strnje je še večinoma za omlatit, pa je že sneg tu, Na farmah je res prijetno živeti, samo če je iv takem kraju, da kar človek seje, ima tudi čas za pospravit, kajti ko hitro angeli primejo za metlo, potem je težko kaj več dobiti pbd streho.
Sedaj pa moram nehati s to pisavo, ker prišel je list Glas Svobode za pričitat, kar tudi kaj marljivo storim, ker mi vedno prinaša kaj zanimivega. Tudi čitam o gosp. Kalanu; on je res siromak in menda ga bi popi najrajši iz kože slekli, ko bi se jim pustil. Gosp. Kalan ima prav!
K sklepu pozdravim vse čitatelje in somišljenike, ter želim da 'bi se vsak zavedem Slovenec naročil na list Glas Svobode, kateremu želim vspeh da bi izhajal dvakrat na teden.
John Kukman.
Prederick, Colo.
Akoravno nimam poročati posebnih novic, se vseeno oglasim v našem cen j. listu Glas Svobode. — Kar se tiče delavskih razmer, se nemorem pohvalit, ker tukaj druzega ni kot premogovniki, pa še le ti so večinoma farmerski, da premog edino na vozove nakladajo. 'Po zimi se še nekaj zasluži a po leti pa komaj za tohak; zato pa tudi Slovenci in Poljaki rajši gredo delat na farme, kjer se že toliko zasluži, da se pošteno preživi. Tukajšnji farmerji mnogo sejejo peso za sladkor in vsak farmer ima po eno rodbino, ki mu peso obdeluje in še dosti dobro plačajo. Obdelovanje je hudo in to temveč ker je tri mesece toliko komarjev, da si jih je težko obranit. Kadar človek dela, si mora glavo s robcem oviti in še pridejo do živega. Sedaj bo menda te živalice konec, ker baš danes 14. sept. že od ranega jutra sneži pa kadaj bo sneg nehhl, ne vem. Menda v nebesih mosijo sa-
Gilbert, Minn.
Prosim malo prostora v predalih Glas Svobode, da tudi jaz izrazim moje mnenje glede bodoče Sirotišnice.
Iz raznih dopisov se razvidi, da je stvar že v začetku jako kočiji \a, ter po mnenju nekaterih, kakor ena osebna stvar, ali ideja gotove sekte, katera misli s tem zavodom, priti v nekako ospredje med Slovenci v Ameriki. Toda to ni resnica in nemore biti, ker zavod bo za ¡vse nas, bo narodna stvar, v korist onemoglim nam bratom in sestram.
Vprašanje torej pride in je že, na kakšni podlagi naj bo zavod, ali na strogo katoliški, ali narobe, kakor eni pravijo socialistični; kar pa seveda nemore biti, ampak po moji misli, zavod naj bo na podlagi Svobode, vrata istega morajo biti odprta vsem Slovencem in' Slvenkam, ne glede na njih versko ali politično prepričanje, ker vsi smo eden narod, in kot takim, je naša dolžnost podpirati vsaeega brez izjeme.
Vzemimo, da bi zavod bil popolnoma katoliški, prvič bi se stem ustreglo samo nekaterim, in dosti je Slovencev, kateri 'bi nedal nič, ali če bi dal, in če pride noter, ali bi tak brat mogel biti zadovoljen? Ne tnikakor ne! Ker njegove misli se ne strinjajo z misli pristnega katoličana, torej bi se čutil kot tujec med domačimi, ter gledal kako bi bolj hitro prišel zopet ven, če bi sploh kedaj noter pri šel.
€e bi bil zavod zopet .popolnoma nekatoliški, in kakor si nekateri predstavljajo istega, češ, duhovnikom je prepovedano prestopiti prag zavoda, in vse kar diši po katoliškem ne spada v ta zavod, ustregli bi mogoče samo nekaterim; kar je spet nemogoče, ker večina Slovencev hoče imeti duhovnika, posebno pa še v bolezni, torej če bi to ne bilo dopuščeno, bi se godila krivica katoliško mislečim bratom.
Torej zavod naj bo na podlagi svobode, to je enakopravnosti, ter popolna last naroda.
Seveda se Slovenski duhovniki protivijo zavodu na tej podlagi, toda jaz nevem zakaj? Če gredo med divje ljudi, kjer niso še življenja varni, zakaj nebi hoteli iti obiskovati bolnike v Slovenski zavod? Saj je njih dolžnost, obiskovati bolne, jim deliti zakramente če zahtevajo in so pripravljeni iste sprejeti, in to če leži bolnik v cerkvi, v pristni katoliški hiši, ali v Chinese restaurant.
Torej dragi rojaki, dajmo in delujmo za “Slovensko Sirotišnico”, skličimo seje v vsakem mestu, ter ukrenimo kako 'bi najhitreje prišli do gotovosti tako potrebnega zavoda. In ob času volitve odbora si dajmo zbrati može vredne narodnega zaupanja, da bodo stvar čim najbolj mogoče dobro izvršili.
'Pozdrav vsem Slovencem v Združenih državah, in Canadi.
Jam.
¡Black Diamond, Wash.
Prosim ako vam je volja, da mi odstopite nekoliko prostora v listu Gl. Sv. da malo opišem tukajšne delavske in društvene razmere. — Kar se tiče složnosti pri društvah je še precej dobro; napredujemo in se tudi precej dobro medseboj-
nadolgo in široko opisoval tukaj-šnih društvenih razmer, ker to širno javnost me zanima toliko, sami tukajšnji rojaki jih ‘pa tako poznajo. Samo še spodbujam rojake, da naj pristopajo k podpornim društvam in se tako preskrbijo za slučaj bolezni in nesreče. Podpornih društev je dovolj tukaj na izbero; seveda med osem naj bolj priporočani društvo “Zastava Slave” št. 4 S. S. P. Z., ki daje za mali asesment naj večjo bolniško podporo in $500 usmrt-nine. Nadalje spodbujeni vse u-radnike in člane od dr. št. 4 S. S. P. Z., da naj agitirajo kar naj več mogoče za napredek društva in Zveze.
Kar se tiče delavskih razmer je po starem; delamo vsaki dan, zaslužek je pa odvisen od prostora v rovu. Nekateri zaslužijo še dosti dobro a drugi zopet bolj slabo ; delo je zelo nevarno, ker se v rovu nahaja veliko plina. Seveda vsled malomarnosti delodajalcev in po dobičkaželjnim kapitalom.
Konec avgusta je tudi potekla 2 letna pogodba med družbo in delavci, in skoz 5 tednov pogajanja med unijo in delodajalci se je podpisala za na daljni dve let zopet stara plačilna lestvica, s toliko priboljškom, da ako kopači premoga nikakor ne bodo mogli zaslužit dnevno $3.80, da jih družba vseeno mora toliko plačat. Spodbujam tudi štrajkarje v Renton, Taylor in Bain-o, da vstra-jajo, ki se bojujejo za priznanje unije; in druge rojake pa svarim, da se drže proč od gori omenjenih mest, kajti za garjavce kmalo me bo več nikjer prostora.	»
Omeniti tudi moram da je tudi tukaj veliko zanimanje za “Slovensko Sirotišnico”, in na seji društva “Zastava Slave” št. 14 S. S. P. Z. dne 1. sept. se je o stvari razgovarjalo in sklenilo, da se počaka, kaj da bode konvencija S. N. P. J. ukrenila o stvari; potem se še le bo začelo pobirat denar za isto. To omenim le toliko, da ne bo kedo mislim, da se tukajšnji rojaki za prepotrebno stvar ne za nimajo. Le toliko naj še omenim, da kdor se za prepotrebno stvar ne zanima, naj se skrije med mračnjake 'v temni kot, da ga nihče ne vidi; kajti tak človek ni za med civilizirani svet in vso zavedno ljudstvo bode s prstom kazalo naju. Ko sem še ravno pri pisavi, hočem še malo omeniti politične stvari. Volitve so pred .durmi in vprašanje je, kdo bode zasedel predsedniški stolec velike republike za prihodnje štiri leta? Nekateri seveda se ogrevajo za Tafta, drugi zopet za kričača Tedija in seveda se tudi še .'kateri najde da se zanima za Wilsona, ki; pa naj pomisli, da kdor se zanima za zadnjega, da se prišteva k najsla-bejem ljudem na zemlji; slabši kot Kitajec ali Japonc. Jaz pa pravim, ako se delavec voli za delavsko stranko, ki je edina ki se moramo zanašat nanjo. Bodi vsaki prepričan, da mi delavci itak nimamo nič za zgubiti, pač pa pridobiti. Delavci ako neboste začeli bolj trezno misliti se nam ni treba še kmalu nadjati boljših časov ; treba je nam vse drugih mož v beli hiši v Washingtonu, D. C. Pomislite tudi. da sam Debs, ako bi ga prav izvolili predsednikom, nam nemore veliko pomagati, treba je tudi večino v kongresu in senatu, da bodo napravili konec dragim in strli moč milijonarjev. In takrat si šele bomo mogli nadjati, da bomo vsi jednaki pred postavo.
Tora j delavci volimo za delavce, ikapitalisti naj volijo pa zopet kapitaliste in videli boste, da zmaga bo naša. Naj bolje pa je, ako vsak dobro pomisli predno odda svoj glas in ne ¡posluša ne bosa ne farja in ne onih, ko bodo po sa-lonah skušali nakupit za par gla-žev pive in kako smrdljivo smod-ko glasove.
Koncem dopisa pozdravljam vse svobodmiselne rojake in rojakinje širom Amerike tebi list pa želim .veliko uspeha.
Matt Petchnick.
no razumemo kar je pokazalo pri mo belo obleko, ko toliko belih j razvitje nove zastave od društva flik doli pomečejo, kakor po zimi.! “Planinar” spadajoče k S. N. P. Farmerji imajo še veliko krme za| J. dne 21. julija tega leta. Ne bom
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
It doesn’t pay to neglect
U	a i. m	FJ !V.. .".VT.TJkl fe e e o c ereTs
your
JtTt t e c111fH
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši boiečm, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. V si predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl St.. New York, N.Y.
ti	Dr. Richtarjovo Congo Pilule ol&jdajo. (25c. all 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1119 So. Centre Ive., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščln Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik
J. F. HALLER GOSTIL 3ST.A.
prve vrste, zel in gor&l
in importirani likerji. ° 'Tel. Canal 80Ô6
2103 Blue Island Av. cor. 2LSt
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakorsmosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A- J. Terbsrec & Co.
P. O. BOX 25, DENVER, COL.
Dobra Unijska Gostilna,
dobi
nrhÄr: Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
veliká Dvorana za druitvene in unijske sej«, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
eor. 19. Pleoo.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
Msie ii spila oboče.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Neraamch,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Streat
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
ii
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Boîicmio
»f
kjer se toči izborno impor tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia piro. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vlit iti stttodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18. ul.
Sadil Club Saloon
- Edina slovensk n tvrdka v mestu_
J, Klanc« in J. Pungeriiib
312 Garrison Ave.
lastnika in pro Ujalca likeriev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSAS.
The Komad Schieiei Co.
Sheboyg;att Wia.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
CARL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WA9H1N0T0N ST. CHICA00, ILL Tat. 3988 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav* in najvel v Žitka za par centov ■ biljardne mizo na razpolago. V*e to ee do%f v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chieage, IH.
Telefon Canal 1439.
“TheRoosevelt Saloon’
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
In trgovec z vinom, cigarami, mrzili pivom Itd. — Se priporoča Slovencem
"Mm CM” Salsi
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na trano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Col«
Tu dobiš vedno sveže Waíterjev pivo, ohioška vina, dobro domač žgjanje in najboljše smotke.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER, lastnik


ALI IMATE SLAB ŽELODEC?
Vam vročina in mrzla pijača škodi?
Tedaj vživajte Schefflo* že-lodečnl Kordljal, ki vam uravna želodec in dela apetit. Cena 60c. Zdeluje in prodaja lekarnar LOUIS SCHEFFEL,
20. cesta in Blue Island ave. CHICAGO.
trgovina s novodobnim obu valm*
Vat&novtjena let* 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
RAZNO IN DRUGO
1
J
»»—»A—«**—*—"
KRANJSKO.
Roparski umor. Dacar zakupnega društva p oston jakega, Ivan Blaznik, stanujoč v Št. Petru na Krasu, je bil v 10. ali 11. m. m. na drž. cesti med Veliko Pristavo in vasjo Ravne (občine Šmihel) u-morjen in oropan. Bil je v službi in se ve le, da je v konzumnem društvu v Šmihelu kasira! 20 K. Našli so ga dne 11. m. m. v strugi potoka; ki se vije pod državno cesto. Ima več ran na glavi. Denarja in uradnega pečata niso našli pri njem. Sodnijska komisija se je podala na lice mesta.
Samomor kmečkega fanta. Dne 9. m. m. se je v Rebru ustrelil 18-letni posestnikov sin Ivan Osolnik z lovsko puško, menda zato, ker mu ni hotel dati oče denarja za pot v Ameriko.
Samomor neznanca. Iz Zagorja ob Savi poročajo: Na Toplici se je ustrelil s samokresom 11. m. m. kakih petdeset korakov od rudniške pisarne okolo 25 let star možak, ki ima temno obleko, srebrno uro z verižico in robec, zaznamovan s črkama IM. B. Našli so ga šele proti večeru. Orožniki so poizvedovali o njegovi identiteti, pa niso mogli ničesar dognati.
Otrok je zgorel. Dne 6. m. m. se je splazil triinpolletni sinček posestnika Josipa Vidmarja v Benečiji pri Trebnjem v dolbino pod pečjo in se igral z žveplenkami. Pri tern se mu je vnela obleka in čeprav je njegov trinajstletni brat kmalu pogasil ogenj, je vendar dobil tako hude opekline, da jim je še tisti dan podlegel.
Detomorilka. Dne 8. sept. je v Gor. Kamenju povila 301etna Margareta Grimsie nezakonskega o-troka, ga vrgla na tla in mu stopila na glavo, da mu je zdrobila glavico. -Otroka je v mraku odnesla 100 korakov od hiše v leščev grm in ga pokrila z listjem.
Mlad ropar. 171etni Jože Hudo-rovae iz Hrvaiške, ki je delal nekaj časa pri železnici, je srečal 25. m. m. popoldne pri Gradacu 161etnega Matija Papiča iz Giršič št. 2 Hudorovac je Papiča s kolom (napadel in ga tako pretepel, da je obležal nezavesten. Potem mu je preiskal žepe in mu vzel 21 kron. Papiča so našli šele drugo jutro popolnoma nezavestnega. 0-rožnižtvo Hudorovaca zasleduje.
Tepež. V nedeljo, dne 8. m. m., so se sprli železniški delavci na cesti v Šmihelu; Jakob Mestele iz Škofje Loke je zagrabil steklenico od piva in udaril Stanislava Kikelj iz Ljubljane po glavi, da mu je prebil lobanjo. Nezavestnega so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
štajersko.
Podivjana fanta. Te dni je šel
živinski trgovec Karol Štritof, doma iz Zaboka na Hrvaškem, z neko Marijo Ostrelič iz Brežic proti Zverinjaku domov. Ko sta bila že blizu Zverinjaka, sta ju od zadaj napadla dva fanta, ki sta imela črno umazane obraze. Štritof je pogumno zbežal ter pustil Ostreliče-vo samo napadalcema. Ta dva sta jo z latami tako dolgo bila po glavi, da se je nezavestna zgrudila. Strla sta ji lobanjo ter so jo morali težko ranjeno spraviti v bolnišnico. Napadalca sta zbežala v temno noč.
Živa baklja. Strašne smrti je u-mrl v topilnici v Donavicu na zgornjem Štajerskem delavec Gra-bauer. Tekoče, žareče železo je už-galo njegovo obleko. V strašnih bolečinah je zdivjal kakor plamteča baklja skozi obratovališče in se slednjič zagnal pet metrov globoko. Obležal je z razbito glavo. Mrtvo truplo nesrečnega delavca so prenesli v ondotmo mrtvašnico.
KOROŠKO.
Požar s človeško žrtvo. V Labudu je pogorel mlin, žaga, kozolec in gospodarsko poslopje posestnika Josipa Kremžarja. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Pogorelo je vse, domači so si rešili komaj življenje. Požar je zahteval človeško žrtev. Sedemnajstletni učenec Kremžarjev Tomaž Kancjan je spal v svoji kamri, in se ni zbudil. Ko je ogenj že vdrl v njegovo spalnico, ga je hotel rešiti gospodar, toda bilo je prepozno in malo je manjkalo, da ni plačal poskaše-ne rešitve z življenjem. Ves ope-
čen se je vrnil s pogorišča fant pa je popolnoma zgorel. Ostanke, ožgane dele telesa ponesrečenega Kancjana so prenesli v mrtvašnico, gospodarja pa so izročili v zasebno oskrbo. Škoda je velika in le delno krita z zavarovalnino.
Žrtev poklica. — Kakor se poroča, sta se ponesrečila v ' Celovcu znana artista d’ Orvilles, zakonska Sommer. Med izvajanjem raznih vaj na vrvi, se je vrv utr gala in oba sta padla z znatne višine na tla. Žena je dobila lahke poškodbe, mož pa se bori v bolnišnici s smrtjo. Počila mu je pri padcu lobanja.
Obesil se je v Celovcu 561etni trgovec s premogom Josip Heilig. Vzrok je neozdravljiva bolezen. V Paternjanu pa se je obesil v domači drvarnici posestnik Juri Scherzer. Samomor je izvršil v pijanosti vsled slabih premoženjskih razmer.
Na paši, nedaleč od Št. Vida. je udaril konj 131etnega dečka Tomaža Beračnika s kopitom v tilnik in mu ga zdrobil. Dečka so odpeljali v brezupnem stanju domov.
Roparski umor in rop. Ne daleč od Mal. Sv. Pavla, v takozvanem Senčnem grabnu, je napadel zvečer neki neznanec gozdarjevo ženo Nejkartovo. Zalotil jo je pri ognjišču, kjer je pripravljala večerjo za soproga, ki bi se moral v kratkem vrniti. Vrgel ji je od zadaj vrv okrog vratu, jo potegnil k tlom in zadavil. Ko je bila žena odstranjena, je šel v stanovanje, kjer je‘s sekiro razbil in odprl vsa predala in pobral vse prihranke, ki sta jih že priletna zakonska prištedila za stara leta. Mož je prišel domov okrog 8. zvečer in je moral ropar malo prej zbežati, kajti truplo žene je bilo še mehko. Celo okolico je ta napad silno .razburil, kajti niti najstarejši ljudje v okolici me pomnijo podobnega zločina. Prebivalci in orožništvo so preiskali vso okolico, da bi ujeli roparja, toda zaman, dosedaj nimajo o njem še nobenega sledu.
PRIMORSKO.
Morilec očeta. Posestnik Ivan Rosič je živel že dve leti ločen od svoje žene, ker sta se vedno prepirala. Pri materi je bil tudi njegov sin 171etni Ivan. Fant je držal vedno z materjo in sovražil o-četa. Ko se je Bosič vračal cime 3. marca iz Rovinja k svoji ženi, ga je ¡počakal fant za zidom in dvakrat 'ustrelil nanj. Strela sta ga zadela in sicer eden v glavo, drugi v prsa. Rane so bile smrtne in mož je čez 10 minut umrl. Morilec je s prva' tajil, da je hotel očeta umoriti in je trdil, da ga je zadel le slučajno. Pozneje pa je priznal da je res ustrelil očeta, toda izgovarjal se je s silobranom, češ, da ga je oče napadel s kamenjem. — Toda tudi to se je izkazalo za neresnično. Morilec je čakal skrit na očeta in ga je >iz zasede ustrelil. Porotniki so vprašanje glede zavratnega uboja soglasno zanikali, potrdili pa so vprašanje glede u-boja in glede prestopka orožniškega patenta. Sodišče je obsodilo Ivana Rosiča na 7 let težko poostrene ječe.
Verska blaznost. V Quardeli je zblaznel 231etni Franc Jurič. Med molitvijo je bežal v spodnji obleki na ulico in tekel ma železniško progo, kjer se je vrgel pred vlak. — Njegov brat ga je potegnil s proge in spravil blazneža v opazovalnico mestne (bolnišnice,
Vklenjen jetnik v vodi. Tržaška policija je aretirala iz mesta izgnanega pekovskega pomočnika Karla Godnika. Ker se je aretaciji ustavljal, sta ga dva stražnika vklenila. Na potu na policijo je jetnik ma mostu čez Veliki kanal preskočil ograjo in skočil v vodo. Ker je bil zvezan, se je takoj potopil. Potegnili so ga iz vode; posrečilo se je, da so ga še oživili in prepeljali v (bolnišnico.
Gorečo petrolejko so prekucnili otroci v stanovanju uradnika Škordila v Trstu. Cela soba je bila naenkrat v ognju. Izmed otrok se ni ponesrečil nobeden, zgorelo pa je precej oprave in obleke.
Zopet poskusen napad na smod-nišnico. Z Reke poročajo, da je neki neznanec hotel izvršiti atentat na tamošnjo smodnišnico. Ko je neznanca stražnik opazil, ga je trikrat poklical. Toda neznanec se ni brigal za klice in je lezel naprej. Vojak je nato ustrelil, nakar je napadalec pobegnil. Vojaška ob-
last je odredila zaradi pogostih poskušenih atentatov na smodniš-niee jako stroge odredbe in svari občinstvo, da se po nepotrebnem, posebno še ponoči ne približuje smodnišnicam.
RAZNO.
Za smrtno kazen. Na Dunaju se je vršil shod nemških juristov in sodnikov. Na podlagi referata dr. Kahla iz Berolina so se udeleženci shoda izrekli s 470 proti 424 glasovom za smrtno kazen. Značilno za ta shod sodnikov im juristov je ¡pa, da je bil sklican za nemške juriste in sodnike iz Avstrije in Nemčije.
Grozen čin. Iz Krakova poročajo: V Lipniku je ondotni gozdar Sasonov ustrelil veleposestnika Adama viteza Lastowickega, ker mu je ta službo odpovedal. Poprej je gozdar ubil svojega otroka ter težko ranil svojo ljubico.
Zrakoplovstvo. Iz Pariza poročajo: Aviatik Föurni je v Etamp-su dosegel nov svetovni rekord. — Napravil je polet 13 ur 17 minut in 17 sekund. Preletel je 1010 kilometrov ; povprečna hitrost znaša 78 kilometrov.
Kolesar povozil svojo mater. Iz Koelna poročajo: V Stockungu je neki kolesar vozil zvečer brez svetilke po neki strmini navzdol ter povozil neko žensko. Ko je prižgal vžigalico, je videl, da je povozil svojo lastno mater. Žena je kmalu nato umrla.
Roparski napad. Iz Brna poročajo : V Drazovu vlomili v apnenico tvrdke Rossa in Malaček. Vlomilci niso mogli vlomiti v \ver-theimsko blagajmico in so nato vlomili v stanovanje žgalnega moj stra Štepanika. Skozi .odprta vrata so ustrelili Stepanikovo ženo ter nato oropali celo stanovanje.
Nesreča na vodi. Iz Nuernberga poročajo:	V Sehwandorfu se je
prevrnil neki čoln, v katerem je bil poročnik 11. bavarskega pešpolka Wuemschel s svojo prijateljico, gdč. Schwarz. Poročnik se je rešil, dočim je njegova prijateljica utonila. Poročnik je hotel dami pomagati ter zopet skočil v vodo. Pri tem je pa še sam utonil.
Povodnji in sneg. Iz Zagreba poročajo: Deževje, ki že več dni traja, je povzročilo povsod veliko škodo. Posebno v Zagorici je škoda v vinogradih zelo velika. Potoki in reke so vsled velikega deževja narastli ter stopili čez bregove. V Liki je v nekaterih krajih snežilo. Vrhovi Velebita, Kapele, Gorskega kota.rja, Okiča in Cmibera-ka so s snegom pokriti.
Hotela je priti v bolnišnico. V Budimpešti se je dogodil značilen slučaj. Devetnajstletna odgojiteljica Irena Pifkova je zbolela na težki želodčni bolezni in bi se morala dati operirati. V bolnišnico je pa niso sprejeli. Da bi pa šla v privatni sanatorij, pa ni imela potrebnih sredstev. Te dni je poskusila izvršiti samomor. Reševalna družba jo je prepeljala v bolnišnico. Tam je izjavila, da se je le zaradi tega poskusila umoriti, da pride v bolnišnico. Res, lepe «razmere.
Grofi — ponarejalci denarja. V
Rimu so prišli na sled večji družbi, kd je ponarejala denar in vrednostne papirje. Člani te čedne družbe so bili grofje, ki so navajeni dobro živeti, a nič delati, ter veliki trgovci. A niso imeli le v Rimu svojih delavnic, temveč policija je razkrila njihove “filijal-ke” tudi v Neapolju in drugih večjih mestih. Doslej so aretirali štirinajst oseb, med njimi tudi dve ženski. Družbo je izdal nje član grof Fazalcappa, ki je zapravil najprej ogromno doto svoje soproge in se potem preživljal z različnimi sleparjami. S tem, da je izdal policiji družbo ponare-jalcev, se je hotel ogniti, da bi ga ne prijeli kot sokrivca.
Vsled izgubljene igre ga je kap zadela. Iz Budimpešte poročajo: Posestnik Nikolaj Propper je izgubil pri bakar atu v debrecin-skem trgoskem domu naenkrat 2000 K. Od razburjenja ga je zadela kap in se je mrtev zgrudil s stola.
Nezgoda na jezeru. Iz Schwe-rina poročajo: Operni pevec Ru-dinger je napravil s svojo ženo, ¡sinom, svakom, svakinjo in dvema dečkoma na jadrnici izlet po Schwerinskem jezeru, čoln se je prebrnil in vsi so padli v vodo. Utonili so vsi razen Budingerja in enega dečka.
MLADI MÖZIE
k STARI MOŽJE
m MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljanje krvi ali sifilis, trlper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
_ _ 1 isoče mož je že r .dobilo perfektno zdravlje, telesno moc in pozivljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga zrianc-sti je, m vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trosite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dclt&te te knjižice, katera vam pove, od Česa ste zbo-leli m kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam gase danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Aus.301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME..........................................
NASLOV.......................................
mmmmm mmmm mm, mm m mmmmmmm
| Hranitev ljudstva j

:
V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. če je vaš apetit slab in prebava počasna, rabite
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino-
To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za:
ZAPRTJE,
BOLEČINE IN GRIZAVICO,
NEPREBAVNOST,
GLAVOBOL,
BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST,
ZGUBO TEKA,
SLAB POČUTEK PO OBEDU.
Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem!
Za dobiti v lekarnah in pri
j JOS. TRINER
® 1333-1339 So. Ashland A ve.	Chicago, 111.
§ •	mmmmmmmmmmmmmmmmmmm #8
G. \ OKOUN
14U W. i8th St., Chicago
V moji trgovini se dobe prve vr»te cigare, dobre svalčice n raznoličen tabak iz vseh debela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nica dežnikov in pip
Trgovina s pohištvom,pečmi in železnino.
V. KOBZINA
1849 - 1851 Blue f sl and Ave.
Tel. Canal 2054	CHICAGO
Rojaki podpirajte trgovino, ki podpira domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte se!
PENINSULA!)
IDOIPIiBX
Springfield, 111.
Tukajšnja Slovenska naselbina se nikakor ne more prištevati med jedne najveejih v Ameriki, a na političnem polju prekaša marsikatero Slovensko naselbino. Imamo pet društev ¡pripadajočih k raznim Jedinotam, dva pevska zbora in pred nekaj meseci ustanovljeno godbeno društvo ki v vsakem oziru izvrstno napreduje. Imenovano društvo je naredilo 22. septembra svoj prvi picnik, katerega so se izjemoma udeležili vsi tu-kajšni Slovenci, kar jim najlepša zahvala in se prosijo, da nam še ostanejo v prihodnje naklonjeni. Omeniti moram tudi da bode v soboto 12. oct. ob 8 uri zvečer v tukajšnji slovenski dvorani govoril Etbin Kristan, eden najboljših Slovenskih oratorjev na političnem polju. Vabijo se vsi Slovenci tukajšnji in iz bližnih naselbin, kajti ¡kaj tacega ,se tne sliši vsaki dan. Po shodu bode prosta zabava in ples.	Naročnik.
Kimberly, Nev.
Prosim malo prostora v listu Grl, Sv., da sporočim, da se tukaj nekaj govori o 'štrajku. Delavci zahtevajo $4- za osemurno delo. Pital sem v G. S. dopis iz Winter-quarters, kateri je podpisan samo z dvema črikama J. Z. in v katerem pravi, da jaz žalim njih sredinsko ro'žico. Ako ji bode moje “žalenje” povzročalo velike težave v njenjim novem stanu, tedaj bodo zelo vesele 4j§ne urce tega sveta.
Besedo “Grinarje” nazaj vzamem za nektere, me pa za vse. Organizacije ni prav nič pri vas, kar g. J. Z. sami veste. Ko sva jaz in moj prijatelj J. Rihtar prišla v vašo skabovško naselbino, imeli ste ravno neko veselico pri J. Samu v Scofieldu. Povabil naju je J. Brezovar na to veselico ter da pristopiva v vašo družbo; kar sva tudi storila. V veseli družbi ste tudi imeli godca na meh, kar je mojemu prijatelju zelo ugajalo in šel se je parkrat zasukat. V družbi ste imeli pa enega z imenom P. B., kateremu to ni bilo po volji, ko je ividel plesati mojega prijatelja im pričel je druge fante ščuvati, naj ga. kateri udari, toda ker so ¡bili oni ¡bolj pametni, je bil njegov trud brezvspešen. Iz tega lahko izprevidite, da v tem je že bilo nekaj zelene trave.
Pri veseli družbi sva tudi povpraševala, kako obstojijo delavske razmere in tiste ste nama vsi pohvalili. Drugi dan sva šla takoj vprašat za delo in sicer je moj prijatelj vprašal superintendenta
T.	J. Parmleya, kateri mu je pa precej delo odrekel, a dan po tem naju je izpraševal od kot sva prišla in zakaj sva pustila zadnjo delo. Tudi je naju vprašal, če sva kedaj že bila v uniji. Seveda, imela sva silno dolgo izpoved, da, še daljšo kot v starem kraju “veliko izpoved”. Konečno se je odrezal, da ne dobiva dela in da nama ni potreba hodit več za delo vprašat. Tako sva žalostno odišla in še tri tedne ¡hodila k Bishopu na dom gledat za delo. Po preteku treh tednov se naju je vendar vsmilil. V tem času ko sva midva delo iskala, prišlo je veliko Grkov, a ker niso znali za delo vprašat, so imeli tolmača, ki je za nje govoril in so vsi dobili delo. Prišla sta iz starega kraja tudi dva Slovenca, ki ista takoj delo dobila. Tedaj, to so pač “zeleni” bili, in so prej delo dobili kot pa midva. Dobila sva plac na 6 off 12 in delala en mesec ter dobila $35 za 12 urno delo. Po preteku tega meseca — februarja — dobila sva boljši plac na 3 off 11, kjer sva vsaj za kruh zaslužila.
'Naj še povem, da sem nekemu Slovencu pokazal unijsko regali-jo, a on mi je rekel, naj jo hitro skrijem, da če kdo vidi, moral bom v spremstvu ven iti. Ta rojak je molčal dokler sva imela slab plač, ko pa sva boljšega dobila, je pa že pričel okoli pravit, da naju bo ven spravil, ker sva union mana. In ker nisva hotela s spremstvom ven ¡hoditi, sva rajši sama kvitala, ko v takem kraju kjer so sami scabi, nisva hotela živeti.
Miha Zimšek še je tudi zelo trudil, da bi naju spravil iz placa 3 off 11. Bosu je menda po kranjsko klatil in lagal, da neznava delati, a ker je boss Anglež ga ni ra-
zumel. Zato so šli njegovi zeleni vspehi v koš.
In vi g. J. Z. tudi vprašate, zakaj da nisem jaz delavce v organizacijo spravil? Na vaše vprašanje je nebroj odgovorov, tedaj odgovarjam le poglavitno. 1. Ker možje bi pograbili krampe, žene pa burklje in mene ven podili; to je če bi mogel uteči, če ne me bi pa linčali; 2. ker je svet preveč zaspan, se nobeden nič ¡ne briga' za dobre liste. Veliko število vas je tam Slovencev, ali redki ste, ki se zanimajo za najpotrebnejši list Glas Svobode.
Jaz še nisem dolgo v Amriki, pa tacih ljudi še nisem videl nikjer. Kadar ima eno čašico pive preveč, potem pa nož v roke in tuli po cesti auf, auf! in pa “kršen duš”, to se sliši skoraj vsako nedeljo. Toda fantom jaz ne bi toliko zameril, ali vmes pridejo tudi “žandarji” to je M. Z. Kadar vam ;ne bo glavar ugajal, vam ¡priporočam P. B., ob priliki pa imate K. Fende.
Pozdrav vsem organiziranim delavcem in delavkam.
John Zuzek.
Nova Zelandija.
Ker je bil moj zadnji dopis pomanjkljiv, hočem danes istega dopolniti.
Dela je tukaj razne vrste. V bosti je plača od $2.50 do $3.00, in v premogokopih haš tako; kompanijski šiht se zasluži od 4 do 4 in pol dolarjev. Ker je trdo delo je samo 6 ur dela, a vnanje pa 8 ur. -5-
Tukaj imamo zimske čase, ko o hudem mrazu nič ne vemo, in tudi snega pade bas toliko, da se ga vidi. O druzih razmerah pa ne-moretai pisati, ker ¡nisem zmožen angleškega jezika.
Pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike.
George Werčie.
Biwabik, Minn.
¡Redkokaterikrat — pa naj velja, da kadar pišem, pišem samo resnico in nič druzega in to temveč, ker naši prijatelji so polni'natolcevanja, češ “cajtunga” vse laže. Tega pa ti preroki nočejo, da bi primili za to lahko orožje (pero) in napisali samo resnico in nič laži. Moj smoter je drugi; jaz rad ne pišem, a vsejedno kadar, takrat resno.
V zadnjih štev. ¡N. Vest., Gl. Sv. in Am. Slov. pisalo se je tu iz naših naselbin od dvejih nesreč, katere so res pretresljive, ali resnici na ljubo, da ni polovice resnice, ker Angleži so zmeraj krivični poročevalca in se s tem povzdigujejo kot promptni dopisuni.
Deklica Franca Pezdirca, katera je bila proklamirana za mrtvo, se nahaja v popolnoma dobrem stanju v neki Minneapolis bolnici, od koder jo st-ariši v kratkem zopet ¡zdravo domu dobijo.
Drugo poročilo o neurju, katero je povzročilo ¡hudo nesrečo za 3 družine in ravno tako nič manje za Comp. Ob tej priliki naj popišem imena nesrečnih žrtev in njih zapuščenih sirot: 1. Črnogorec I-van Špadjer; 2. Dominik Serafi-no, Napolitan in 3. Dominik Sesano rodom Piomonteš. Črnogorec zapušča v tem kraju ženo, 3 otroke in stariše. Serafino zapušča ženo in 7 nedorastlih otrok in Sesano ženo in enoletnega sinčka; ponesrečeni so pa do danes — ko to pišem — vsi trije v ¡blatu in kamenju, tako da se ne ve, bodo prišli do njih v par tednih ali ne.
Kakor hitro bom zvedel, da so jih našli, hočem Vam poročat in nikar ne verjeti ang. novinam.
Jama se imenuje Rudi Mine, ne pa Ruddy.
¡Spoštovanjem
J. Delak.
POSLANO.*)
Barberton, O.
Miho Železnikarja boli zob. — Splezal je zopet izpod klopi in prinesel nove laži na dan. V Ameri-kaneza.rju št. 42 se je zopet spravil nad me in ■ socijaliste in hoče oblatiti s svojo gnojnico vse naokrog. Mihec kruli, da sem jaz pripoznal, da sem kupoval člane za društvo “Triglav” , po $5.00 komad. Tako laž si upa trositi samo še kak Mihec, zastopnik A ve
*) Za vsebino tega dopisa je odgovoren pisatelj sam.
Marija in tajnik dr. sv. Jožefa. Rad bi pa videl, da bi mu Mihec imenoval osebe, katere sem jaz kupil. Mihec, pjleg vse svoje kun-štnosti je še jako rogat; tisti ro-gli, ki jih je prinesel seboj v A-meriko, se ga še zmirom držijo, dasi je tu ¡že nad 3 leta. In ko je prišel iz domovine k svojemu bratu se je kmalu vpisal v društvo sv. Jožefa in kmalu na to tudi v Narodno društvo. Seveda pri narodnem društvu ne bi mogel priti do nobetne časti, zato je z vso ener-žijo nastopil pri nazadnjakih in res — posrečilo se mu je priti do tajništva in zastopništva jolietske plahte, v kateri laže kar navkriž. In ta Mihec — robae — se sedaj laže, da sem jaz kupoval člane, da sem imel $200.00 nalašč za to pripravljenih in da sem ga jaz prisilil, d;a je vstopil v narodno društvo. Kaka budalost, ltedo more enega siliti, da pristopi k društvu proti svoji lastni volji.
Mihec nadalje čveka, da mi je jezik na mapačno pot zašel. Dobro ! ¡Še ¡boljše hi pa bilo, ko bi Mihec vračal svojega prašička in pustil ptuje na miru, da sam sebe ne vgrizne. Mihec le polah k o, le polahko. Čemu ponovno lažeš, da sem jaz govoril v neki gostilni koliko denarjajmam za nasprotovati. Kedo bi vendar verjel katoliškemu lažniku, ki svoje lastne društvene brate nosi po zobeh drugih ljudi?! In čemu ne bi molčal o dotičneui članu M. P., kajti o mjem nam je bilo dosti pojasne-no od vsih varih elanov. M. P. vendar sam najbolje bo vedel, kako je bilo in kako ni bilo in da John ni dobil nobene po ustih od dotienega elana. Veš Mihec, zatrobim ti na obe useši in kakor si dolg in širok, da tebe sama laž vkup drži. Ne bom se spuščal v stvar, povem pa le toliko, da ko se je tista stvar godila sem bil jaz zraven poleg mnogo drugih vaših članov in stvar je bila vsa drugačna, kakor pa ti pišeš v Amerikane-zarju. če je kedo prišel radi tega v javnost, na.j se huduje nad Mihcem, ne pa nad menoj.
Ta zlobnež vtika svoj rilec povsod, kjer ga ne bi bilo treba. — Predibaciva mi, da bi jaz rad dobil kak boljši urad pri društvu Triglav, pa da ne znam pisati. To je tudi dobro. Ne rinem se v o-spredje, kot se on, a toliko pa že pišem, da se mi ni treba bati ¡Mihca. Temu človeku so socijalisti velik trn v peti in rabi mazila. Jaz mu ¡bi priporočal, da se namaže s šmirom, ki manj stane kot maslo in tudi nekaj zaleže, kedar razliva svoj (žolc 'nad popolnoma nedolžnimi družinami njemu neprijetnih oseb,
Od kod prihaja to, da se mi od gotove strani namiguje, da naj mirujem pri K. S. K. J.? Kaj mene briga vaše društvo in vaša Jed-nota! Omenim pa naj na tem mestu, da članom društva sv. Jožefa ni treba meni nič groziti s pretepom ali špehkainbro in tudi ne mojemu prijatelju, ki vam je v zacbnjem dopisu zlil malo vrele vode na iyaše maslene buče. Z grožnjo ne bodete ničesar dosegli in se mi zdite podobni onim iua-rinetam, ki plešejo brez muzikanta.
Mihec zakaj pa ne poročaš to kar se je sam vaš predsednik izrazil, da imate v vašem društvu št. 110 tnarjaščka, da se ne morete pri sejah pošteno pogovoriti in da se takorekoč pretepate med seboj, da eden vpije: “jaz sem bil soldat, jaz tudi nekaj vem,” in zopet drugi: “jaz sem bil v Ljubljani, sem v šolo hodil;.jaz nisem ¡noben bacek itd.” Ali ni to vredno, da se priobči; ali ni vredno, da se posvari take člane; ali mislite, da dajate komu lep zgled?!
Izposodil bi si rad tudi Tartove-ga Joikelna, tistega zastavonošo, za katerega vsak ve, da sline cedi, zato se ga tudi ogibljejo, pa se ga ¡bom tudi jaz ognil to pot.
Halo! Kako pa vi kaj, kmečki očka, drugi dopisnikar, s skisanimi možgani, katerih ni ves žegen ohranil prav normalnih. Le povejte kaj veste o Kristanu, toda pazite, da ne zlezete preveč iz vreče, ker zmabiti, Ja bi vam svitloba škodovala in da se vam maslo, ki ga imate res veliko na glavi, ne stopi.
Za danes: Good ¡bye, Koeinarjev Pepček 1
Ob enem naznanjam, da sem prevzel zastopništvo za list Glas
Svobode in da ¡bom v kratkem obiskal vse tiste rojake, ki še niso naročeni na list.
Pozdrav na vse čitatelje.
John Balant.
PRODAM
40 in 80 akrov kos ravnine najbolje zemlje v Ameriki in jaz posekam vse na 30 ali 40 akrih, obkle-stim veje, da se hitro vse požge v letu dni.
Cena $30.00 aker. Zemlje izključno v gozdu ne prodajam veš Slovencem, ker je ne znajo čistiti. Po mojih skrbnih študijah le na gorenji način, je vsakemu obstoj iu blagostanje zagotovljen. Dam vsakemu 40 akrov zastonj (meni proste roke kar hočem saditi) kateri mi pokaže zemljo v Ameriki, ki bode več plačala aker, ko ta. Kmetijstvo ali sadje. Garantiram vsakemu 15% obresti na njegov denar letno, kdor hoče na gorenji način zemljo kupiti in da jo jaz prodam dalje v 2 letih.
Slovenci ne 'kupujte nikoli zemlje od ljudi, kateri kriče kaj se napravi na zemlji, sami si ne upajo živeti med Vami. V vsih slučajih se prodaja zemlja pod lažmi in neresničnimi podatki.
Človek, kateri kriči, da bodete takoj obogateli in sam si ne upa živeti med naselniki, je za Tvojim denarjem in ne Tvojim blagostanjem. Agent, kateri raje živi tisoče milj proč od svojega paradiža, laže o zemlji, njegov princip je Tvoja mošnja. Vse podatke, strogo resnične po večletnej lastnej skušnji na razpolago.
F. GRAM, Naylor, Mo.
11—5	(Adv.)
------o------
ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ
in reši se iz rok svojih mučiteljev in suženjstva ter postani sam svoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, temveč pripravi svoji družini in sam sebi boljšo bodočnost.
Kupi si kos zemlje, ki jo moreš kupiti danes še zelo poceni, za malo naplačilo in ostanek na lahke obroke. Prodam ti v Cri-vitz, Wisconsin, na kateri rastejo vsakovrstna žita, kakor rž, pšenica, koruza, oves, ječmen, proso, ajda, detelja, milet trava, krompir, sadje in vsakovrstni poljski pridelki in ki dobro obrodijo. Kjer je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda in lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lep dobiček. Cena akru je od $8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam na prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, Wis., kjer so lepe cerkve, šole, trgovine, par tovarn in veliki hoteli za letovišenike in lovce. Tudi so dobra vozna pota in železniška postaja od Chicago, Milwaukee & St. Paul R. R., na kateri se dnevno .12 osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nimajo dela na svoj zemlji, dober zaslužek zagotovljen.
Pridite in oglejte si ta krasni svet, ¡predno bode razprodan! Kupcem vožnjo povrnem. Za na-taneneja pojasnila pridite osebno ali pa pišite na:
A. Mantel,
2026 Blue Island Ave.,
(Adv.)	Chicago, 111.
Slabotni ljudje.
Dva nemška zdravnika sta napravila znanstvene poskušnje z namenom, da določita glavno smer telesne slabosti in prerano padanje moči. Po več letnem trdem delu sta prišla do prepričanja, da bi morali jesti več take hrane, ki vsebuje apno. Mi smo vedno priporočali mešano jed, katera je po našem mnenju bolj tečna in več zaleže vsakemu delu našega telesa. Glavni pogoj vsemu pa je dober in zdrav apetit. Če nimate apetita, vživajte Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino, ki vam bo kmalu pomoglo. To izvrstno zdravilo bo reguliralo dele vsih tistih organov, ki imajo kako opravilo pri prebavi hrane. Isto je velika pomoč pri boleznih v ¡želodcu, jetrih in črevah; isto ho sčistilo kri naravnim in lepim potom, bo ojačilo živce, oblažilo notranje bolezni in preprečilo za-ortje. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 ¡S. Ashland Ave., Chicago, 111..	(Adv.)/
BERNARDOVA VNM
rit? y?TMr> mh >> tt?
in veletrgovina
fe Californijisikimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na
1903 Blue Island ave. — Tel. ¡Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina.
Specijaliteta:	asiancbe Ghampagne.
Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD,
1903 Blue Island ave.	Chicago, Ul.
Možje ozdravlj eni v 5 dneh
STALNO OKREVANJ E
VARICOCELE HYDROCELE
brez noža
......¡^' BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuiri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni ti-o.Lh se molkih. Pri lite k nam vsi, ki ste se ne^speš o zđra ili p i drug’1 h zdravnikih. Moja 15 letna pr *ks vano j* na razpolago in jamči uop lino Otdravljenie. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZIV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene one-moglasti, slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchitis, srčne bolezni In pljučne zdravim po moji najmo-vejšl metodi.
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183	Chicago
Odprto od 8 <1 citra J do 8 zve6»r. Ob nedeljah od8z]utr.do4 oop.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJENJE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlšče, luclje, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
Pilsen Auditorium
Restavracija iti Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r- —*■ rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.	cuno na
TELEFON CANAL 4250.
(Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svele, mogoče še popolnoma zdrave zobe ? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
jjj Pijte najboljše pivo
g
g Peter Schoenhofen Brewing Co. i
Hrani danes!
Da boš ¡mel jutri! Prični še nocoj!
Ni Vam daleč do nas, pridite! ,pb sobotah veier ina-mo olprto od 6. do 8 ure.
INDUSTRIALS4VINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Varnost, priročnost in vljudnost.
I
I
22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.