Poštnina plačana v gctevivl. NaroCnfna znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letao 60 Din. «Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO"^"UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. Stev. rač. poštne hran. 12.549 Szha|a vsako nodello III. LETO Srh Murska Sobota, 7. januarja 1934. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraiajo ŠTEV. 2 V novo leto. Nekaj dni je že preteklo odkar smo stopili novemu letu naproti, čigar prag smo prestopili z željo po temeljitem izboljšanju časov. Kritične razmere v svetovnem gospodarstvu, negotov-nost mednarodnega političnega položaja v Evropi to in še marsikaj drugega nas plaši. Negotovost v vsem zadeva ob nas, za to si le eno želimo : ven iz tega stanja, ki se nas drži kakor oklep. Predsednik Massaryk je pred dnevi izrekel značilne besede : Vsak mora začeti pri sebi, tu je izhodišče, preosnovanje in začetek boljših časov. Kako pa naj začnemo pri sebi ? Z vero in zaupanjem, z jasnim mišljenjem, s skromnim življenjem. Ta zdravila so kaj preprosta in že zdavnaj preizkušena. Predvsem nam manjka svet-loglednosti, optimizma : Ni še dolgo odkar smo se spominjali 15 letnice našega osvobojenja. Marsikdo je malodušno vzdihnil : tedaj in pa sedaj. Taki maloduš-neži niso za današnje težke čase, ki zahtevajo od človeka jeklenih živcev, prav kakor vojna doba in če bi še naši državniki, ki stoje na državnem krmilu zapadli takemu razpoloženju, bi lahko v jutršnjem dnevu že gledali ruševine naše državne stavbe. A v njih je volja do dela in obrambe, ki ni nič manjša od želje po mirnem, udobnem pristanu dobrih časov. V preteklosti se je naučil naš narod potrpežljivosti, trpljenja in požrtvovalnosti za občo usodo. Kaj so današnji časi v primeri z dobo, ko je divjala svetovna vojna, ko je glad prešal po kotih, ko so naši sinovi in očetje čakali smrt v strelskih jarkih in smo morali biti vsak dan pripravljeni na vest, da so med tisoči poginili tudi naši najdražji. To so bile razmere, ki so bile neprimerno slabše od najhujše danes mogoče krize. Dobro bi bilo če bi se vsi, ki nosimo vsak po svoje težo današnjih razmer, pogosteje zamislili v preteklo usodo našega naroda in prišli bi do spoznanja, da so današnje težkoče in bolesti malenkostne v primeri z velikim trpljenjem celih rodov v preteklosti. Naj butajo ob našo svobodno narodno državo mednarodna nasprotstva in kriza, mi se tega nesmemo ustrašiti in današnji rod bi globoko grešil zoper svoje prednike, če bi se v minljivih težkočah, kakor nam jih prinaša splošni položaj Evrope in sveta, le za hip udajal malodušju. Iz tisočerih globokih izkušenj se je v narodni duši ohranila vera v Boga in v pravico. Naj nas ta vera vodi tudi novemu času nasproti ! POLITIKA Veliko zborovanje JNS se je vršil te dni v Zagrebu. Glavni govornik je bil minister na razpoloženju g. Juraj Demetrovič, ki je v obširnem govoru orisal prilike v državi ter delo vlade in Narodnega predstavništva. Svoj govor, ki so ga sprejeli navzoči z viharnim odobravanjem je zaključil s pozivom na složno delo v novem letu. Predsedništvo senata je iz svojih prihrankov dalo za siromake 200.800 Din. Od teh je dobila Ljub-Ijana 10,000 Din razen tega še ljubljanska univerza posebej 5000 Din. O položaju Sovjetske Rusije je podal poročilo ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Med drugim je dejal : Velikega pojitičnega pomena ie razvoj gospodarskih in kulturnih odnošejev med Rusijo in Poljsko, kakor tudi praktično sodelovanje z Francijo. Z Nemčijo so se odnošajj ohladili in dokler bo politika Nemčije zasledovala take cilje kot do sedaj, je vsako prijateljstvo med obema državama nemogoče. Glede Japonske pa je Litvinov povdaril, da mora Ru sija biti pripravljena proti vsakršnim napadom in zapletljajem. Trgovinska pogodba med Ru- sijov in Francosko bo podpisana še te dni. Rusija bo takoj na to naročila v Franciji blaga ze 3 miljone funtov šterlingov, Društvo narodov je bilo v zadnjem času v veliki nevarnostt da postane plen nekaterih politikov, katerim je bilo to važno mednarodno društvo ovira za uresničenje njih sebičnih načrtov. Francija je iz vsega početka stopila med branilce D. N. in slednjič je tudi izšla kot zmagovalka iz boja. Z vsem poudarkom je izjavila za Ženevo in za nadaljevanje razoro-žitvene konference v okviru Društva narodov. Z tako odločnostjo je Francija veliko pripomogla k ohranitvi svetovnega miru. Njej so se pridružile še Anglija in Amerika in je sedaj krog narodov pri D. N. dovolj močen, da kljubuje vsem intrigam. AmeriSka vlada zahteva od vseh zasebnikov, da dajo vladi na razpolago vse svoje zlate zaloge. Izvzeto je ie zlato, ki imajo starinsko vrednost, ki se rabi v industriji i. t. d. Albanija se hoče otresti italjan-skega varuštva, za kar so posebno značilni zadnji dogodki. Mnogo pozornosti je zbudila odpoved italjan-skega stomiljonskega posojila v Albaniji. V državi se opaža gibanje albanskih nacionalistov zoper pdlitiko, ki naj bi ustvarila v celoti Protektorat Italije nad Albanijo. Lanskoletna zarota proti kralju Zogu je imela svoj izvor baš v tem pokretu proti italjan-skemu vplivu. Od takrat naprej se opaža, da zavzema albanska vlada proti Italiji vedno bolj odklonilno stališče, ter se v ničemur noče več pokoriti Rimu. Visoko grško odlikovanje sta sprejela naš ministrski predsednik in naš zunanji minister. Trgovinska pogodba med našo državo in Romunijo je podaljšana za prihodnjih 6 mesecev. Atentat na romunskega ministrskega predsednika Duca, ki se je smrtno zadet zgrudil pod revol-verskimi streli nekega dijaka na postaji Sinaji, je poostril notranji politični položaj v Romuniji. Umor ministrskega predsednika je bilo delo fašistične organizacije „Železna fronta", za to so bili tudi aretirani vsi njeni voditelji. Vlada je sklenila, da bo z vso odločnostjo obračunala z njimi, kajti preiskava je dognala, da se je pripravljala cela vrsta atentatov ter da so bili streli v Sinaji samo znak za početek teroristične akcije. Da se ohrani mir in red v državi je vlada izdala izredne ukrepe ter proglasila nad vso državo obsedno stanje. Do sedaj ni prišlo do nikaklh nemirov. Na pokojnikovo krsto je položil odposlanec našega kralja krasen venec. Pri pogrebu je bilo tudi navzoče odposlanstvo našega Narodnega predstavništva. V Bolgariji je prišlo na sil-vestrov večer do hudih spopadov med policijo in komunisti. Slednji so imeli neko zabavo na kateri je neki govornik hujskal navzoče k uporu. Ker se niso hoteli raziti je prišlo do streljanja med policijo in komunisti. Pri tem je bilo več ljudi ubitih. 0-krog 100 ljudi je bilo aretiranih. Carinska vojna se obeta med Francijo in Nemčijo, ker bo v kratkem odpovedana nemško-francoska trgovinska pogodba. V tem primeru bo Francija 75% dosedanjega nemškega uvoznega kontingenta razdelila na one državo, ki se bodo zavezale, da bodo v zamenjavo za podeljene kontingente uvozili francosko blago. Poplave v Bosni. Nastopajoče južno vreme je povzročilo v Bosni nenadne hude poplave, razen tega je v noči na nedeljo divjalo silovito neurje. Voda je zalila vasi in nepregledne bosanske ravnine. Prebivalstvo je preživelo strašne ure ne toliko zaradi imetja, kakor v skrbi za lastno golo življenje. Dospele vesti upravičeno vzbujajo bojazen, da je ne samo uničeno miljonsko premoženje temveč, da so poplave zahtevale tudi človešk žrtve. V petek, 5. Jan. 1934 igrajo P REH M UR 5 KI d HUDE MIRI v SOKOLSKEM DOMU KAPEL in ANA» drama v 4 dejanjih, Spisal LEONHAD FRANK. Režija: VLADIMIR ŠKRLAK Vstopnice po IS, IZ, 10,8 in stolltti po 4 Din so g pPBdprodBji pri gg. DITTHICH in HflHH. Smrt radi tihotapstva. Zadnji teden je naletel služ-bojoči graničar na madžarski meji na dva tihotapca, ki sta hotela vtihotapiti na Madžarsko večjo količino žganja. Ker nista obstala na klic „stoj", se je graničar poslužil puške in oba smrtno zadel. Upamo, da bodo taki slučaji vendar spometovali drzne tihotapce, ki vegajo dan za den svoje življenje. „Ena noi brez skrbi" S. K. Mura 1. 2. 1933. 9>U Hlt?M ,sdl?!'f Et'C SJ * t* •('HtHt': OÌ5lfttft{] (] | imilU .twOuiV , $ . Jt> :. Ti*rv PTtf] Murska Sobota — Pomladek Rdečega Križa v Murski Soboti pripravlja uprizoritev mladinske operete „Desetnik in sirotica". Po pripravah sodeč bode uprizoritev nad-krilila vse dosedanje prireditve v našem kraju. Z ozirom na dobrodelne namene prireditve, je pričakovati veHke udeležbe. Režija je v rokah predsednika P. R. K. g. Kramberger Joška. Pri opereti sodeluje tukajšnji sokolski orkester pod vodstvom g. profesorja Ubalda Justina. — Javna dražba zaplenjenega orožja. Dne 22. januarja 1934 ob 9. uri dopoldne se bo vršila pri tuk. sreskem načelstvu javna dražba zaplenjenega orožja in municije. Opozarjamo vse reflektante oziroma licitante, da imajo pravico licitirati samo one osebe, ki bodo imele nabavno dovoljenje. Pri licitaciji za lovske puške je potrebno še posebej, da bo imel licitant izkaznico o članstvu pri Slovenskem lovskem društvu. Kdor hoče licitirati, naj si takoj preskrbi nabavno dovoljenje, ker se brez tega dovoljenja nikdo ne more udeležiti licitacije. — Silvestrovanje v Sok. domu. Letošnji Silvestrov večer tukajšnjega Sok. društva je privabil toliko članov in prijateljev v dvorano, da je kmalu postala pretesna. Na sporedu so bili razni šaljivi nastopi, pevske točke, kupfeti in enodejanka v kateri je g. Verhovec žel salve smeha. A tudi ostali igralci gdč. Wolfaxt in Peček, ter gg. Kramberger in Zrim so skrbeli, da je igra žela popolen uspeh. Po polnočni alegoriji se je ob sviranju društvenega jazz-orkestra razvila animirana zabava, ki je trajala do prvih jutranjih ur. — V tukajšnji bolnišnici so umrli v mesecu decembru sledeči: Šumi Urša 63 1. prevžitkarica iz Brezovice; Košti Alojz 45 1. zasebnik iz Logarovci ; Copot Štefan 23 1. sin m. posestnika iz Dokležovja; Hill Gizela -18 1. služkinja iz Murske Sobote ; Ko-dila Vilma 7 1. posestnlkova hči iz Brezovcì. N. v m. p. — Karel in Ana, drama v 4 de janjih, spisal Leonhard Frank. Prek murski akademiki stopijo pred našo javnost oficielno prvič z dramatsko uprizoritvijo. Tokrat nastopajo pod okriljem .Meščanskega doma", vendar jé ta nastop le priprava za bodočnost, ko bodo stopali pred našo javnost kot samostojen kulturni fak tor. Psihološka drama »Karel in Ana* spada v serijo povojnih del svetov nega sloftsa, kakor so roman „Na eapadu nič novega", drame .Vest", »Konec poti", .Grob neznanega ju neka" in tako naprej. Prikazuje du-ievno življenje štirih biti), dveh vo| Bih ujetnikov, ki kopijeta tri leta Mi jarek, gledala st mu je najtapleje zahvalil. Občni «bor ne določi na dan i4.fan. Ob 4aj prilHö m je izvoli} na predipg *t*dsetf»*a z« I. «ptfzac']*«» tajnika g. Beloglavec Vilibald. Dnevni MED TEDNOM DOMA V Gračac je prispelo pred dnevi 50 vojakov iz Knina kjer so odslužili vojaški rok. Radi velikega mraza in snežnih žametov so trije vojaki na potu omagali in zmrznili v bližini Zrmanje. Prav tako je zmrznil blizu Obrovca orožnik Andro Došen. Nekaj časa je hodil skupaj s svojim tovarišem Rupčičem, zaradi snežnega viharja pa sta se naenkrat nehote ločila drug od drugega. Rupčič se je z velikimi težavami izkopal iz snega in se rešil. Pred dnevi se je pripetila na železniški postaji v Dugem selu železniška nesreča. Trčila sta skupaj dva tovorna vlaka. Več oseb je bilo ranjenih, 14 vagonov pa poškodovanih. Žena trgovca Tešanica iz Prije-dora se je v namenu, da se segreje, preveč približala peči. V hipu so pia meni vneli obleko, a kljub takojšnji pomoči je dobila tako hude opekline, da je kmalu na to umrla. V vasi Martunoš je železniški čuvaj Bogoslavljevič razkazoval svojo puško svojemu najboljšemu prijatelju Harkanji. Harkanja je vzel puško v roke a ko jo je hotel zopet vrniti se je nenadoma sprožila in strel je pogodil Bogosavljeviča v prsi, ki je podlegel rani. Ponarejeni srebrniki so zopet pričeli krožiti po kamniški okolici. Nekaj ponarejenih 10 dinarskih novcev so že zaplenili. Falzifikat je prav lahko spoznati po barvi in teži. Najmlajši župan občine v državi je Z. Marjanovič iz Drnjašice, srez rumski. Star je šele 25 let. Po odloku vlade se je 600 tisoč dinarjev razdelilo med siromake za božičnico. V Beogradu je umrl Konstantin Phaitrijevič Kalfov, ki se je tudi po-tcjtjrfi za carski ruski prestol. M*» JMMlfelfe« v JUF-šincev j* m* #*WJ f#ojea» 4 * ga pastirčka prisilila da je šel bos kidat sneg. Pri tem so mu zmrznile noge a neusmiljena ženska ni poklicala zdravnika, temveč je siromačka zaprla, da ni mogel nihče do njega. Šele ob praznikih ko je prišel oče nesrečnega dečka na obisk, ga je ta odpeljal v bolnico, kjer pa je revček umrl. Pred okrožnim sodiščem v Stru-mici se je pričel proces proti vsem članom davčne uprave iz Radovišta, ki imajo na vesti raznovrstne sleparije »n poneverbe izvršene tekom več let. V bližini Slovenjgradca st je smrtno ponesrečil nek kmečki fant, ki se je hotel smučati. Med vožnjo po klancu je tako nesrečno padel, da se mu je palica zarila v trebuh. DRUGOD Nemški profesor Gerii eh je iznašel topovski naboj, ki leti z brzino 4 km na sekundo. Naboj prebije najmočnejše jeklene plošče. Rane, ki jih povzroča ta izstrelek, so hujše kot od »dum dum* izstrelkov. število smrtnih pri strahoviti železniški nesreči v bližini Pariza se je povečalo na 217. V bolnici je umtlo 15 hudoranjenih, a nadaljnth 20 se še vedno bori s smrtjo, tako da niti to strahotno visoko število smrtnih žrtev še ni dokončano. Štirje neznanci so zabodli v armenski cerkvi v Newyorki nadškofa Turjana v trenutku ko je stop J pred oltar, da opravi mašo. Prošle dni so izpustili v Budimpešti na svobodo enega izmed morilcev grofa Štefana Tisze, kemika dr, Marcela Gärtnerja. V Moskvi delajo poskuse z lesenim letalom „Dvoživka", ki ima to prednost, da se lahko dvigne v zrak na suhem na vodi in v snegu. Rusija ima miljon mož, ki so natančno poučeni v ravnanju v primeru zračnega napada. Ruska liga za zračno obrambo šteje 12 miljonov članov. Neka američanka je napravila testament v katerem je odredila, da prejme njen pes Jank po njeni smrti znatno vsoto 5000 dolarjev. Iz obresti te vsote naj bi skrbeli štirinožnemu dediču za hrano in vse udobnosti. Sovjetska vlada je prodala britanskemu muzeju rokopis sv. pisma» ki spada med najstarejše. Napisan je bil v 4 stoletju. Britanski muzej je plačal za rokopis 100.000 funtov. Svetovno razstavo v Chicagu je dosedaj posetilo 22 miljonov ljudi ter so zabeležili 37 miljonov dolarjev dohodkov. Stroški za razstavo so znašali 38 5 miljonov dolarjev. Otok Mitilene je postal žrtev viharja s točo, ki je silno upostošH njegovo ozemlje. Razbitih je na miljon opek na strehah in poškodovanih je 35 hiš, tako da ni mogoče v njih prebivati. Po najnovejših statističnih podatkih ima Anglij* 2000 slepcev iz svetovne vojne. ¥ fitìfini Predeala v Romuniji je nefc» iflejfiJIka èws^Mcfc pod katero j« bii« papeljen? cev B&epc-trolejske družbe, razletela. Plini kfso izhajali iz pokvarjene cevi so se v čuvajnici vneli v trenutku, ko je hotela čuvajeva družina zakuriti v peči. Eksplozija je bila tako silna, da je raznesla stene hišice daleč narazen, čuvaj je bil ubit, člani družine pa težko ranjeni. Zahvala. V Pertoči je bil dne 28. dee. 1933. težko ranjen posestnik Recek Anton iz Večeslavci. Po nesreči so ga prenesli v bližnjo hišo g. Kousa kamor je takoj prihitel poklicani župnik g. Varga Stefan, ki je ranjenca ob. vezal, mu nudil prvo pomoč ter ga sprevidel s tolažili sv. vere. Iskreno se zahvaljujemo č. g. župniku za njihov trud in posebno za lepi vzgled ljubezni do svojega bližnjega. Janez Recek. SPORT Prekmurski sport v preteklem teta. Stara navada je, da pogleda človek ob začetku novega leta, kaj je storil v preteklem letu ter si sestavi et svojih uspehih in neuspehih bilanco. Prav je, če pogledamo tudi mi na naie lanskoletne športne uspehe. Prekmurski športniki so se lansko leto javno udejstvovali v glavnem le v dveh panogah, v nogometu in table tenisu. Ce pogledamo malo na nastope naših športnikov, opazimo velik napredek v kvaliteti in kvantiteti. Športnemu življenju v Prekmurju je dal nov inpulz ustanovitev športnega kluba Panonije, ki je poleg Mure edino regularno športno društvo v Prekmurju. Qb pogledu na lanskoletne rezultate naših športnikov opazimo, da so oni od tekme do tekme boljši in naša kluba sta dosegla najboljše uspehe ob koncu sezone. Upamo, da bosta kluba ohranila to formo tudi v spomladni sezoni in priborila za nas mesto, ki ga zaslužimo po svojem znanju. Podrobni rezultati so bili v časovnem redu sledeči. Mura je igrala proti Mariboru 3 6, Čakovcu 0:9, Svobodi 5.4, Gradjanskemu 3:3, Ptuju 4:2 Mariboru 1:4, Jugoslaviji 3:3 in 3:2, Železničarju 2:7, Mariboru 7;0, Panonip 8.0, Gradjanskemu 4:2, Rapidu 2:1. Ptuju 4:1, Dravi 3:1, Svobodi 0:1, Gradjanskemu 0:3, Panoniji 8:0, Dravi 6:1. Panonija pa je igrala proti Jelačiču 2 4, Železničarju 2.4, Mufi 0.8, Ptuju 1:4 Gradianskemu 1:7, Svobodi 1:3, Dravi 3:2, ter Muri 0:8 Torej kakor je iz gornjega razvidno, Pol stoletja na poštnem vozu. V syojem poklicu je jubllantka preži--vela dosti bridkih uric Snežni viharji, nevihte In druge vremenske neprilike so ji začrtale marsikatero gube v njen obraz Nekako 1 teden dni pred katastrofalno poplavo v Prekmurju leta 1925 je na jjoti srečala autobus od katereg» so se konji «plašili ter jo vrgli v jarek. Pri padcu si je «fpmila roko. Morala sj je iskati zdravniške pomoči v bolnici. Ta čas jo je nado-meatoval hlapec, ki je nekako tegea dni po njegejp Jftdcu peljal pošto proti Cankovl. Ko je voi pripeljal do RanJžovci je prihrumela po vodenj, ki. je *02, konja in hlapca podrla na Ha v jarek Pri tem. je prišel je igrala Mura 19 tekem, zmagala je 11-krat, zgubila 6 krat in 2 tekmi je igrala neodločene. Panonija pa je zmagala 1-krat, zgubila 7-krat. Mura je zabila 64 golov, dobila je 50 Panonija je pa zabila 10, dobila pa je 40 Druga panoga, kjer smo bili Prekmurci zastopani je bil table tenis. Muraš Nemec Ludvig je bil član ju goslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Badenu, na istem prvenstvu nas je zastopala tudi Cim-perman Marica. Na prvenstvu Dravske banovine v Ljubljani sta brata Nemca dosegla za Muro moštveno prvenstvo banovine, ista igralca sta bila v singlu druga oz. tretja, tei sta zmagala v moškem dcublu. Na turnirju za prvenstvo Celja, kjer so igrali vsi močnejši igralci države, je bil Nemec Ludovik prvi, Nemec Janez pa drugi. Poleg omenjenih panog naši športniki v drugih niso nastopali. Sicer je Stankovi č B., član Mure dosegel v tenisu državno prvenstvo akademikov, toda on ni zrastel iz naše sredine in se tudi ni vzgojil pri nas za tekmovalca. Taki so bili torej lanskoletni uspehi. V nogometu smo na višini drugih podeželskih klubov, v table tenisu smo pa še zmerom med vode» čimi v državi. Upamo, da bo novo leto prineslo našim športnikom nove uspehe ter bo tudi število aktivnih športnikov naraslo. KMETIJSTVO Katere vrste krompirja bomo sadili ? Sresko načelstvo je sklicalo na dan 23. dee. pret. 1. anketo. Ugotovila naj bi, katera vrsta krompirja naj bi se razširjalo v tukajšnjem sre-zu. Dosedaj so se skozi več let priporočale razne vrste tako, da je že itak prvotni mešanici prišla še nova. Uprav radi tega je napravila kmetijska podružnica vlogo na Kral. ban. upravo ter jo prosila, da se tudi za tukajšnji okoliš določi, katero vrsto krompirja naj bi sadili. Na sestanku je zastopal Kralj. ban. upravo ing. Sadar. Oba ostala obmurska sreza sta zastopala sreska kmetijska referenta. Skoraj vsi povabljenci iz tuk. sreza so se ppvabilu odzvali, kljub slabemu vremenu. Po običajnem ^Q^kavu. je zastopnik ban. uprave ing. Sadar poročal o svojih praktičnih izkustvih ter opisal glavne vrste krompirja, katere imamo v banovin). Skoraj v vseh ———gfiaa»«—— hlapec in konj ob življenje, voz z pošto so pa šele 1 teden dni kasneje našli v jarku, ko je voda že odtekla. Njeni roki se je ju-bilantka imela zahvaliti, da ni on^ postala žrtev razbe8nelih poplav. To je bil za njo hud udarec, vendar ni klonila. Ko je postala roka za silo dobra je že zopet sedela na vozu ter ponosno držala v rokah bič, ki je enak strahu konjem. Kljub temu, da je imela velike svote denarja na vozu se ni nikdar bala na vozu. Naj je bilo že popolnoma tema, ona bi se zH zaupane jI poštne pošiljke spoprijela z samim Čarugom. • Zadnja leta, ko s» jo začele mpči za puščati se je morala umalraiti mlajšim močem, a vendar aß miruje. Pol ure pred pošlje svojega uslužbenca na pošto, d* se ».red« naloži ha,poštni vpz. Večkrat jo vi- srezih se je vdomačil „Oneidovec", ali kakor se tudi imenuje „Družbar", ker je dober za trgovino, je odporen in roden. Med ostalimi vrstami je o-menil tudi Schneeflocke, po naše mu pravimo kresnik, tudi ta se je ponekod dobro obnesel. Ker želi predavatelj, da tudi navzoči povedo svoja mnenja in izkustva, poda direktor semenogojske postaje v Beltincih ing. Mikuž lep pregled o poiskusih z raznimi vrstami krompirja, ki jih je napravil na postaji. Take-le povprečne pridelke je dobila semenogojska postaja: 1) oneidovec 119 q na ha 2) rožnik 199 q „ „ 3) pamasija 106 q , , 4) Woltman 192 q „ „ Semenogojska postaja pa je vsako leto odbirala krompir. Za seme se je odbral le krompir iz Grmušljev, ki so imeli najmanj 15 gomolov z najmanjšo skupno težo 1 kg. Na ta način se je pridelek One-idovca izboljšal od 103 q, kakršen pridelek je dal v prvem letu, na 141 q v tretjem letu. Najlepše uspehe s tako selek-fcijo pa je imela postaja z Rožnikom. Žal, da semenogojska postaja ni dobila tudi Kresnika, da bi imeli tudi o njem že izkušnje. Tudi ostali udeleženci se poročali. V splošnem so vsi hvalili One-idovca (družbarja) ter Rožnika pa tudi „Kresnika" — o katerem so trdili, da se v tukajšnji zemlji najmanj izrodi. Po vsestranskem dobrem preteh-tanju je anketa sklenila: 1) Radi lepih pridelkov bomo za dom sadili Rožnik. 2) Za prodajo pa začasno Družbarja (oneida) ter Kresnika (Schneeflocke), obe vrsti pa samo toliko časa, dokler ne bomo imeli točnih podatkov, katera vrsta se boljše obnese. Po treh letih pa se bomo mogli že odločiti za eno izmed obeh vrst. Predsednik, kmet. podružnice g. Kühar se je zahvalil v imenu kmet. podružnice, Kralj. ban. upravi za veliko pozornost, ki jo obrača tudi na naše Prekmurje, h krati omenja svoje letošnje izkušnje, ki jih je imel z nakupom* lempira "za kmet- družbo. Zastopnik sreskega načelstva pa se zahvali vsem udeležencem za številni obisk. Vsem naprednim kmetovalcem priporočamo, da že to leto napravijo poskuse z Družbarjem ter Kresnikom. dimo kako pride kontrolirati voznika, kako poboža konja in pregleduje voz ako je dobro namažan. K koncu še jokaje pripomni, da bj brez pošte ne mogla živeti, skrb da se v redu izvrši prevoz pošte ji je sveto kot evä-gelij. Domu grede sem še premišljeval o vsem. Stara grča je, ki klub svojim 71 letom vrši svoj podedovani poklic Iz ljubezni, v K njenemu zasluženemu jubileju ji želimo kar vse najboljše in da bi nun še veliko let prevažala teč dobrih nego bridkih' novic. Pošteo upravo pa tem potom m-prošatno, da *e ji za njeno požrtvovalno delo oddotoži z priznanjem. • • SV. - r J — (Koaec) TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v MURSKI SOBOTI Fponcišha Goal : VERONIKA Predstav« s« vrli jot V SOBOTO, dne 6. januarja ob pol 4. uri pop. in v NEDELJO, dne 7.jan ob Vj4 uri, in zvečer ob J/29 uri. Občni zbor. Savezna streljačka družina v Murski Soboti ima svoj letni občni zbor dne 21. januarja 1934 ob 11. uri dopoldne v mali dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom : 1) Nagovor Predsednika, 2) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 3) Poročilo tajnika, 4) „ blagajnika 5) „ gospodarja, 6) „ revizorjev, 7) Določitev letne članarine, 8) Volitve, 9) „ preglednikov računov, 10) „ delegata za okrožni občni zbor in 11) Slučajnosti. Občni zbor sa vrši točno ob napovedanem času. Za slučaj, da prvi občni zbor ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor brez ozira nato ali je sklepčen ali ne. Udeležba ua občnem zboru je za vsakega člana strogo obvezna. Za dobro volio. •p Spanje. „Ali spiš?" je vprašal prijatelj skopuha, dremajočega v gostilni. „Ne t" je odgovoril skopuh, »Bedim" ! «Posodi mi torej dvajset dinarjev" »Spim, prijatelj, ne morem 1" Hudomušno vprašanje. Gost : „Povejte, gospod oštir, ali ne bi mogoče vedeli tu v bližini z* kako gostilno, kjer bi lahko dobi' kozarec dobrega vina ?" Enostavno. Bolnik: „Gospod doktor, ali poznate kako sredstvo proti zaspanosti ?" Zdravnik : „O pač, postavite se na glavo, pa vam oči ne bodo mogle skupaj zlesti !" Zaradi krožnika. Gostu, ki je v gostilni jedel klobaso, se je približal krčmarjev psiček ter se jezno zaletaval vanj. ' «Prosim, odstrani pia !" pravi končno gost. v . „Ne zamerite, gospod," se za odgovor oglasi 5-letpa krčnuvjeva pusti, da jedel z njego- vega krožnika !"