izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, flaca in tozi se v Ljubljani. Uredništvo ir> uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri nohtni hranilnici št 14 1<<4 masaBam Podtalna Čas zori, žalostno pa je, da zori v smer in na način, kakršnega si noben pošten Slovenec in iskren Jugoslovan ni mogel želeti. Mesto idejne borbe, ki bi morala biti plezneniia tekma vseh najboljših narodovih sil za blagor skupnosti, se pojavljajo izbruhi najbolj divjega sovraštva. Sovraštvo v politični borbi pa je vedno nekaj razdiralnega in v svojem jedru nekaj blazno nesmiselnega. Javno vprašamo gospodo, ki se zateka k takim nizkotnim in kulturnega človeka nevrednim sredstvom politične borbe; Ali se v političnem delovanju bori človek s človekom, torej oseba z osebo, ali tekmuje v borbi ideja z idejo? Za vsakega dostojnega in moralno še ne propadlega človeka je jasno, da v tej borbi ljudje kot osebe izginejo in stoji v boju ideja proti ideji. To ve pri nas vsak še tako preprost kmet, to ve vsak delavec in jima za to ni bilo treba nobenih šol. Ta dva stebra našega naroda sta namreč ostala poštena in ju doslej še ni mogla okužiti gniloba iz tistih vrst človeške družbe, ki bi po svoji izobrazbi in položaju morale biti narodu svetilnik, pa so mu v resnici le strupena mlakuža. Človek pa, ki je v resnici kulturen, človek, ki je prehodil vse socialne stopnje sedanje družbe, od vajenca in delavca do državnega suverena — mislimo namreč pravkar umrlega prvega predsednika Češkoslovaške Masaryka — ta človek je z vsem svojim delovanjem in s svojimi nauki odločno zastopal načelo morale v politiki. Mislimo torej, da se sklicujemo na dovolj velikega vzglednika, če isto stališče v imenu slovenskega kmetstva branimo tudi mi. Podtalna kuga Zakaj smo tako naglasili pravilo, ki je prav za prav samo posebi razumljivo in bi moralo biti povsod veljavno? Zato, ker se je pri nas razpasla klika, ki to temeljno pravilo nesramno tepta in v političnem življenju vsaki dostojnosti strupeno in umazano bije v obraz. Pravimo klika, ker ne moremo verjeti in tudi ne verjamemo, da bi za takim početjem mogli in hoteli kdaj stati odgovorni in resni Slovenski politični ljudje. Možato zato tudi izjavljamo, da take podlosti ne moremo pripisovati nobenemu resnemu polfličnemu nasprotniku. Smo namreč še vedno toliko pošteni, da v svojih političnih nasprotnikih cenimo in spoštujemo ljudi, spoštujemo v njih tudi resno volio in pošteno stremljenje. Ločijo nas sicer načela, politična morala pa, ki se nam zdi prav tako neobhodno in še bolj potrebna kakor morala v zasebnem življenju, nas sili k veri, da v svojem končnem stremljenju vsaj po lastni zamisli tudi oni hočejo dobro. Naši nazori, naša pojmovanja in vsakdanja »kušnja nam pa pravijo, da so oni v zmoti. Proti tej zmoti se torej tudi borimo, ne pa proti osebam. Toliko bolj nas preseneča izpad nekih neznanih elementov, ki so si ga privoščili pred nekaj dnevi. Šele iz dnevnega časopisja smo spoznali vsebino nekega letaka in hkratu izvedeli iz raznih komentarjev, da ga nekateri pripisujejo nam. Vsakemu otroku je znano, da je povsod pri nas razširjeno podtalno delo. Ali smo ga mar zakrivili mi? Noben list toliko ne piše o komunistih, kakor vprav »Slovenec« in »Domoljub« s priveski, ki spadajo v njih krog. Vsako kritiko, vsak izraz nejevolje in sleherni krik bede proglašajo ti ljudje za komunizem. Kdo jo iferiv ? Tega seveda nismo krivi mi, ampak razmere. Težaven gospodarski položaj v zvezi z vsemi neugodnostmi in težavami izziva kritiko, ki je mi ne moremo preprečiti in do tega tudi nismo upravičeni. Sami smo namreč prepričani, da je pametna in utemeljena kritika zdrava in urejevanju javnega življenja samo v korist. Bridke, marsikje naravnost kričeče socialne razmere vzbujajo nejevoljo, ki se izraža najbolj glasno tam, kjer je gorje največje. To je neizbežna nujnost, ki je nikdar ni in je nikdar ne bo odpravila s sveta nobena sila. Edino zdravilo za to bi bila pravična ureditev vseh socialnih družabnih vprašanj. Nihče pa naj ne pričakuje in ne zahteva od ljudi, da bi tisti, ki lačen, zgaran, komaj v žakljeve cunje za silo zavit mora klečati na trnju — blagroval onega, ki se v brezdelju, sit in odet v svilo, žamet in škrlat valja po pernicah! Vemo sicer, da so socialne razlike že zaradi različnosti človeških natur in sposobnosti vedno obstojale in jih nihče ne bo mogel nikoli popolnoma izenačiti. S trpečimi pa tudi mi občutimo kot krivico, da mora tisti, ki najbolj in najhuje gara, dati vse sadove svojega dela pijavkam, ki jim je izmozgavanje delovnih množic poglavitni smisel življenja. Take razmere, pa naj se javljajo kjerkoli na svetu, izzivajo v narodu potrebo po javnem obravnavanju. Narod zahteva, da se o tem govori in piše, da se o tem izjavljajo vsi sloji in tako v skupnem obravnavanju vprašanja najdejo najbolj učinkovita sredstva za njegovo rešitev. To vendar ni nič protizakonitega, nič protidržavnega, ampak po našem mnenju vprav nasprotno. Kjer pa možnosti takega obravnavanja najbolj perečih vprašanj ni, tam se naravno pojavi podtalno, ilegalno delo. Da to delo ne pozna potem mej, da se vrinejo vmes temni elementi, ki položaj skušajo izkoristiti v svoje posebne razdiralne namene, je tudi vsakomur znano. Vprašanje je le, kdo nosi za tako delo moralno odgovornost. S svojimi zdravimi kmetskimi možgani, ki jih še ni okužila zvitost prevejanega intrigantstva in špekulantstva, ne moremo reči drugega kakor to, da so za tako delo odgovorni tisti, ki so ga s svojim postopanjem izzvali. Zavedamo se, da je tako delo strupena podtalna kuga, še bolj strupeni pa so vsi tisti, ki s tako kugo hočejo uničiti svoje idejne nasprotnike in imunizirati lastno pokvarjeno kri! Politična steklina Kakor marsikje, preplavljajo tudi naše kraje razni letaki. Zakaj, smo omenili že v prednjem delu teh razmišljanj. Največkrat nihče ne ve, odkod prav za prav izvirajo. Naravnost neverjetno podlost pa zagreše vse tiste znane in neznane struje in strujice, ki s takim nekontroliranim tiskom razburjajo narod in skušajo b k. t i ti naše pošteno kmetsko ime. Letak je podpisan »Slovenska katoliška obramb a«, naslovljen pa je: »Slovenski možje in fantje!« Letak je v celoti objavil »Slovenec« i dne 22. t. m. in ga 3 tem tako rekoč — po zakoniti poti izročil javnosti. Vsebina tega letaka je tako zlobno zavita in slog tako prevejano preračunan v neke prav prozorne, za to pa ne nič manj nesramno ogabne namene, da se mora ob njem zdrzniti in zamisliti vsak količkaj trezno presojajoč človek. Mi se ne bi s to rečjo niti pečali, ker se nam zdi, da je pri nas še vedno na razpolago za rt z-govor dovolj zakonitih možnosti. Iz »Slovenca« z dne 22. t. in. pa smo spoznali glavno vsebino tega letaka in rečemo samo, da nas je iznenadila. Mi seveda nismo poklicani, vršiti na slovenskih tleh policijsko službo. Tu naj samo nasla-simo, da nam bližnja in daljna politična zgodovina ni neznana in da tudi doliro poznamo stari pregovor, ki pravi, da je neka zvestoba prav za prav nezvestoba. Š tem opozorilom naj samo še ugotovimo, da smatramo tako početje za — politično steklino, ki se mora tudi samemu satanu gabiti in studiti. atentat na M.usselinija ? V Monakovem so baje prijeli štiri italijanske teroriste, ki da so pripadali neki pariški teroristični organizaciji. Z njimi vred je nemška policija v bližini monakovskega kolodvora aretirala še 100 drugih oseb. Baje so nameravali ti štirje protifašistično usmerjeni ljudje izvršiti atentat na Mussolinija, kar je bilo seveda z aretacijo preprečeno. Vest zveni precej neverjetno in skoraj tako, kakor da jo je policija spustila v svet za svojo reklamo. Oba diktatorja sta namreč za varnost poskrbelk tako lemeljito, da je že misel na atentat nemogoča. X Blizu vasi Gotalova so v rokavu Drave lali kmetje Pavle Petrovič, Štefan Večenaj, n Lovkovič in cestar Andrija Lovkovič. V iu je bilo prostora le za 3 osebe. Narasla reka čoln odnesla s seboj in valovje ga je pre-ilo. Pri tem se je rešil samo cestar, vsi trije etje pa, ki so bili mladi in dobri gospodarji, utonili. X Hudi viharji, ki so zadnje dni divjali, so 'zročili obilo škode in tudi več težkih nesreč, d drugimi se je na Babnem pri Celju nevarno lesrečil 421etni Gregor Srebotnik, doma iz il pri Velenju. Stopil je pod bližnje gospodar- > poslopje, ki ga pravkar gradi posestnik An- Fazarinc. Medtem je vihar gospodarsko po- pje podrl. Streha, na kateri je bilo 8000 opek, je vdala in vsa teža je pokopala Srebotnika i seboj. Njegove poškodbe so smrtnonevarne, udi posestnik Fazarinc ima okrog 40.000 din >de. X Mlad pokvarjenec je 171etni Ivan K. iz šakov. Da mariborski Kalvariji je pred kratil skušal onečastiti hčerko nekega maribor-?ga zdravnika, ki se je tamkaj sprehajala z «> svojo tovarišico. Dekle je bilo v obrambi ;o krepko in odločno, da je fantalinu grda na-na spodletela, sodišče pa mu bo seveda za jstaštvo odmerilo potrebno kazen. X Bolezni fižola, kakor pršica in rja na ju in strokih sta letos povzročili mnogo škode. ?dsedstvo občine naroča, da morajo vsi, ki se iajo s pridelovanjem fižola, poruvati stebličje, irati odpadlo listje in vse skupaj sežgati. Samo o se je mogoče do gotove mere zavarovati ■d škodo v naslednjih letih. Zelo uspešen popek je tudi kolobarjenje,* to se pravi, da je ba prihodnje leto saditi fižol na drug prostor ima otroka. Ni ga pustila v cerkev in mu je sla brati kaj gorke litanije. ■ Šele policiji se posrečilo izgladiti ženinu pot v zakonski un! auer Dolfe: Miha Vošniak — oče slovenskega zadružništva (Nadaljevanje.) In tako se je na severu drobila naša na-aa posest in prehajala v roke tujca, ki je v vedno večjem številu naseljeval na i zemlji in izpodrival Slovenca-dcmačina. Tudi na našem jugu, na Goriškem in morskem, gospodarske razmere našega /eka niso bile ugodne. Tudi tam so se etje morali zadolževati pri privatnikih, ki njihovo denarno stisko izrabljali in se po- 10 okoriščali na škodo našega življa. Jasno je, da se gospodarsko odvisni člo-ni mogel navduševati za narodne ideale, vendar ni smel nasprotovati nazorom svo-a gospodarja oziroma onega, od katerega sil gospodarsko odvisen. Da pa nazori sled-a niso bili v skladu s slovenskim politič- 1 programom, je pa tudi popolnoma ranljivo. Zato je akcija, ki jo je znani na-ni delavec Raič formuliral z besedami: išivši Slovenca tvarno, rešil si ga dušno«, ostala za nas življenjskega pomena in dobivala od dne do dne več uvidevnih stašev. Vprašanje je bilo le, kakšna oblika orga-acije bi bila najprimernejša za naše raz-re. To vprašanje pa je srečno rešil eden iagilnejših tedanjih naših političnih de-cev, dr. Josip Vošnjak, ko se je 11 leta 1868. s Češkega; kjer je imel pri-> spoznati in proučiti že zelo dobro delu- 2 zadružne organizacije, ustroj in delova- Gibalo skoraj vseh velikih procesov v Rusiji, Krilenko, je bil pred kratkim iz neznanih vzrokov odstavljen. X Nenavaden samomor je izvršila posestni-ca Jožefa Lulikova v Skakovcih. Privezala si je okoli vratu velik kamen in skočila v sosedov vodnjak, odkoder so jo potegnili, seveda mrtvo. Vzrok samomora so menda bili bolni in raz-strojeni živci. X Svinjski sejem v Maribor. Na svinjski sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 283 svinj. Cene so se gibale: Mladim prašičem 5—7 tednov 75—100 din, 7—9 tednov 85—110 din, 3—4 mesece 130—170 din 5^7 mesecev 210—340 din, 8—100 mesecev 350—440 din, 1 leto 630—780 din, za glavo; 1 kg žive teže 6—7*50 din, 1 kg mrtve teže 9—11 din. Od prignanih 283 glav je bilo prodanih 101. X Lepa bloiulinka je izginila. Pri mariborski policiji se je ves zaskrbljen zglasil sprevodnik Ivan Koprivnik iz Kejžarjeve ulice in prijavil, da je že pred 14 dnevi neznanokam izginila njegova 161etna hčerka lepa blondinka Marta. Ker so dekle ljudje videli v družbi neznanega moškega, se oče boji, da se Marti ni kaj nje čeških »založen«. S pisano in govorjeno besedo se je dr. Vošnjak zavzel za to, da bi tudi Slovenci organizirali zadruge, češ: »Ne zadostuje, ljudstvo samo buditi po veselicah, razgovorih na taborih itd., ker navdušenost za vsako novo idejo trpi samo nek čas, kateremu treznost sledi. Obstoječe je samo to, kar materijalno stanje naroda zboljša in vsakdanjim praktičnim potrebam ljudstva pomaga.« Dobi golega navdušenja za narodne ideale je sledila doba gospodarskega pokreta. Prizadevanje dr. Vočjnjaka je polagoma le obrodilo sadove kljub močnemu nasprotovanju z raznih strani, že leta 1872. so daleko-vidnejši narodni delavci ustanovili posojilnico v Ljutomeru in prihodnje leto tudi prvo slovensko zadrugo na Koroškem in sicer v Sv. Jakobu v Rožni dolini. Ti dve posojilnici, kakor tudi ona od Moravana Jan Horaka leta 1855 v Ljubljani ustanovljeno »Obrtno pomožno društvo v Ljubljani« so bili prvi slovenski denarni zavodi in so brez dvoma igrali v slovenskem narodnem preporodu odlično vlogo. Leta 1873. je izšel novi zadružni zakon, ki je znatno olajšal ustanavljanje zadrug. Zlasti važno za nas je bilo. to, da za ustanovitev zadruge ni bilo treba nobene oblastvene odobritve kot dotlej za denarne zavode, ki so jih ustanovili v obliki društev. S tem je bila odstranjena ena glavnih ovir, saj je bila taka oblastvena odobritev popolnoma odvisna od dobre ali slabe volje odločujočih upravnih faktorjev, ki so bili vse prej kot slovenskim težnjam naklonjeni, radi česar tudi ni čudno, da je bila odločitev tolikokrat neugodna. Dasi so bili torej formelni pogoji za ustanavljanje zadrug po uveljavitvi zadružnega hudega pripetilo. Policija skuša pojasniti skrivnostno izginotje mladenke. w X Ne razvajajte otrok! Kmetovalec Dušan Vukadinovič v Našičkein Gradcu pri Osijeku je imel edinega Slavka. Deček je bil hudo razvajen in so mu starši oprostili vsako nerodnost. Končno je pa oče le spoznal, da to ni prav, in mu je ondan temeljito premeril zadnjo plat. To je 161etnega sina tako razburilo, da je pobegnil z doma. Ko so ga našli in pripeljali nazaj -domov, si je pa prislonil na prsi očetovo lovsko puško, sprožil in se zadel naravnost v srce. X Tragična smrt starke. Ko je nesla 671etna perica Marija Razpotnikova pred dnevi vrečo fižola na gospodarsko poslopje posestnika Jagra v Vrbju pri Žalcu, je padla v temi skozi odprtino za basanje hmelja v globino. Pri padcu je dobila težke poškodbe, ki jim je kmalu podlegla. X Kar v bolniški obleki jo je popihal iz mariborske bolnice kaznjenec Štefan Godec, ki je bil zaradi več vlomov in tatvin obsojen na daljšo zaporno kazen. Možak bolega za traho-mom in je tudi kot tak nevaren okolici. Star je 48 let. Pazite se ga! X Nehote ubil prijatelja. V Garčinu pri Slavonskem Brodu so iineli v torek žegnanje, na katerem je bil tudi 171etni Ivan Babič s svojimi tovariši. Na povratku je hotel Babič kupiti samokres in Gjuro Kolbaš mu je pokazal, kako se ravna z njim. Samokres je bil nabasan in Kolbaš je fanta na to opozoril. Toda v naslednjem trenutku se je samokres slučajno sprožil in krogla je zadela Babiča v sence, da je bil takoj mrtev. X Brzovlak je povozil 141etno deklico. Blizu Slavonskega Broda se je pripetila v torek zvečer težka nesreča. 141etna Margareta Heinz je ostala pred dvema letoma brez staršev in služila je pri posestniku Franju Glišiču. V torek je nesla domov mleko in ko je šla čez železniško progo, je privozil tovorni vlak. Počakala je, da bi vlak odpeljal mimo in bi potem lahko prekoračila železniško progo, pa ni opazila od druge strani prihajajočega brzovlaka. Lokomotiva brzovlaka jo je zgrabila in razmesarila. X Ženo je našel z ljubčkom, ko se je vrnil iz Amerike. Premožni kmet Marko Sajič iz vasi zakona zelo povoljni, vendar pri nas ni prišlo do živahnejšega zadružnega gibanja. Manjkalo je pač sistematičnega dela na zadružnem polju, pogrešali smo delavca, ki bi se ves posvetil zadružništvu, a ne samo delu in procvitu ene same zadruge, marveč da bi vodil celokupno slovensko zadružno gibanje. Tak požrtvovalen in idealen propagator zadružne misli je postal Mihael Vošnjak. Mihael Vošnjak je bil rojen dne 18. septembra 1837 v Šoštanju, malem mestu v slo-venjgrajskem okraju na slovenskem štajerskem. Po dovršeni tehniki je vstopil v železniško službo. Služboval je kot inženir na raznih zelo odgovornih mestih, že 1. 1879. je stopil radi bolehnosti v pokoj ter se -naselil v Celju. Ni mu bilo pa usojeno, da bi v miru in brezdelju užival svoj zasluženi pokoj! Zelja, da bi po svojih najboljših močeh pomagal svojim rojakom pri delu za gospodarsko osamosvojitev, ga je napotila, da se je ves posvetil zadružnemu delu. Ko je Miha Vošnjak po svoji nastavitvi v Celju proučil naš tedanji gospodarski položaj, se je lotil dela popolnoma po načrtu, ker je kot gospodarsko dobro naobražen člo^ vek, v§del, da le tako delo prinaša sadove. Najprej je smatral za neobhodno potrebno, da se v narodnem središču slovenske štajerske ustanovi močan naroden denarni zavod, s pomočjo katerega bo zasnoval svoje nadaljno delo za osamosvojitev Slovencev na kreditnem polju. Po velikem trudu in požrtvovalnem delu se mu je posrečilo ustanoviti posojilnico v Celju, saj so ustanovitvi posojilnice nasprotovala celo oblastva, ki so smatrala, da morata kapital in inteligenca ostati tudi v bodoče nemška. (Konec prih.) Doma in drugod Vprašanje sporazuma še vedno ni zaključeno. Beograjska združena opozicija, v' katere rokah se trenutno vsa stvar nahaja, še vedno seje in razpravlja ter sestavlja končno besedilo sporazuma. Po mnenju »Hrvatskega dnevnika«, glasila dr. Mačka, se beograjska opozicija predolgo obotavlja. Z zavlačevanjem izgublja rešitev vprašanja sporazuma na svoji udarnosti in pomembnosti. Zato jo bodri k hitrejšemu -postopanju. Dr. VI. Maček se vrne sredi tega tedna iz Rogaške Slatine v Zagreb. Istočasno se pripeljejo v Zagreb tudi delegati beograjske opozicije, ki bodo predložili dr. Mačku besedilo sporazuma v odobritev ter skupno z njim določili dan svečanega podpisa. Sporazum in JRZ Sporazum med beograjsko opozicijo in dr. VI. Mačkom ne da mirnega spanja gospodom okrog JRZ. Razumljiva je njihova nervoza in razumljivi njihovi stalni napadi na beograjsko in zagrebško opozicijo. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« stalno napada sporazum in njegov repek ter glasilo katoliške akcije v Ljubljani »Slovenec« mu zvesto pomaga, čeprav se je še nedavno ustil, da je njegova politika istovetna s politiko dr. Mačka. -L >/ Pel&r Živkovič predsednik JNS je potoval pretekli teden po Srbiji in v neštetih' krajih priredil sestanke. Na njih je poročal o političnem položaju in se informiral od ljudi o razmerah in dohodkih v dotič-nih krajih. Konferenca demokratov se je vršila preteklo nedeljo v Beogradu. Na konferenco so prišli Zaupniki Ljube Davidoviča. Razpravljali so o sporazumu s Hrvati in o demokraciji, ki se je ves čas potiskala v ozadje. Csem milijonov za vodovode Za položitev vodovodnih cevi v Dalmatinski Zagori in za gradnjo črpalnih postaj in drugih objektov je gradbeno ministrstvo določilo 8 milijonov dinarjev. Gradbeni minister je tudi odredil, da se takoj začno dela pri zajemanju vode iz jezera Torka in gradnja črpalne postaje in rezervoarja v drniški občini. Ta vodovod bo oskrboval z vodo železniške %staje Drniš, Žitnik, Unesič, Perkovič, Vrhpolje, Suvi, Dolavc in vse vmesne stražnice. Ker bo to tehnično delo velikega pomena za socialne, gospodarske in zdravstvene razmere v vaseh dalmatinske Zagore, bodo temeljni kamen za črpalno postajo in rezervoar v Pokrovniku položili s posebno svečanostjo 8. oktobra t. 1. ob 11. dopoldne. Zemljoradniki in sporazum Predstavniki zemljoradniškega gibanja iz Bosne so prepričani, da sta dr. Maček in hrvatski kmet za Jugoslavijo in da bo tudi sporazum med Beogradom in Zagrebom dokazal, da je hrvatsko kmetsko gibanje za močno in enotno jugoslovansko državo. Dr. Milan Gavrilovič, zemljoradniški prvak iz Beograda in tvorec znanih predlogov o postopanju za preureditev države pa je na nekem shodu izjavil, »da Hrvati, posebno hrvatski kmetje, niso proti skupni državi, temveč da so pripravljeni boriti se ramo ob rami s srbskimi kmeti za svoje pravice. Edina pot do zadovoljive rešitve je sloga vseh kmetov.« TVaša vojska — naš p© nos V nedeljo so bili z veličastno revijo čet zaključeni letošnji veliki vojaški manevri, doslej največji izza obstoja Jugoslavije. Kljub silno neugodnim vremenskim razmeram so manevri potekli izborno in so čete dokazale izredno veliko odpornost in izvežbanost. Ves potek manevrov nas zato vnovič potrjuje v zavesti, da je naša vojska — naš ponos. V Metliko, kjer se je vršil impozantni mimohod čet, je prihitelo iz vseh krajev Slovenije Le poglejte ovenčanega fanta trobentača, kako veselo oznanja konec sijajnih jugoslovanskih manevrov! Naše korenine so se res držale tako, da so popolnoma zaslužile priznanje in cvetje, s katerim jih je povsod obsipalo navdušeno občinstvo. in Hrvatske mnogo ljudstva, ki je z navdušenjem pozdravljalo svojo narodno vojsko. Vse edinice so se v mimohodu držale strumno in vzorno disciplinirano, tako da so pred tujimi gosti, domačimi dostojanstveniki in pred vsem občinstvom ponovno utrdile ponosni sloves naše armade. Na svečanem obedu v Dolenjskih Toplicah je minister vojske, armijski general Ljubomir Maric, v svojem govoru poudaril vdanost in vernost celotne naše armade mlademu Nj. Vel. kralju Petru II. in domovini. Zvesta svoji prisegi se bo vojska oddolžila kralju vitezu Aleksandru I. Zedinitelju in vsem onim, ki so svoje življenje darovali na oltar domovine. Za ministrom Maričem je v imenu vseh tujih gostov spregovoril češkoslovaški vojni minister Malinik, ki je med drugim dejal, da se svet še spominja sijajnih vojaških vrlin, ki jih je srbska vojska pokazala v teku zgodovine. Ob sedanjih manevrih so gostje imeli priliko občudovati vse te sijajne lastnosti tudi pri jugoslovanski vojski. Zadnji je govoril Nj. Vis. knez namestnik Pavle. S pohvalo in priznanjem je ugotovil, da v naši vojski žive še iste vrline kakor za časa kralja Aleksandra I. Zagotovil je vojski, da jo bo vedno podpiral v njenem stremljenju po izpopolnitvi. Z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in vojski je knez namestnik zaključil svoj govor. V ponedeljek popoldne so čete, ki so se vračale v svoje garnizije, prikorakale v Ljubljano, kjer so jim Sokolstvo in narodne organizacije priredile svečan sprejem. Icpei silne poplave v H Strašna naravna katastrofa je pogoltnila celo mesto Rabaul v Novi Britaniji (Amerika). Najprej so mesto presenetile silne poplave. Morski valovi so čez vse mesto pljuskali s tako silo, da so porušili več hiš. Dva dni za tem jo nastal silovit potres, ki je povzročil strahovito razdejanje. Kar je ostalo, so uničili požari. Naposled je začel bruhati še ognjenik Matupi. Neznanske množine lave so v kratkem času zasule mestne razvaline in vso okolico ter spremenilo poprej cvetočo pokrajino v strahotno puščavo. Pri katastrofi je našlo smrt okrog 1000 ljudi, število ranjenih pa sploh še ni ugotovljeno. ■ Črna kuga je začela kot zvesta tovarišica ostalih vojnih grozot divjati v Mandžuriji. Doslej so ugotovili že več sto primerov te strašne bolezni, ki pozna edino rešitev, namreč — smrt. ■ Stekel pes je te dni vdrl v občinsko bolnico v Bukarešti in ogrizel 24 bolnikov, ki se jiin je zaradi ran in prestanega strahu stanje seveda močno poslabšalo. ■ Kolera je pobrala 219 ljudi v Šanghaiu; bolnih je pa bik) 374 ljudi. Kolera divja dalje. Kaj se podi po svetu Iz dneva v dan postaja človeku bolj jasno, da »vet drvi v prepad, iz katerega danes še menda nihče ne pozna rešitve. Društvo narodov 'y Ženevi je mednarodna ustanova po zamisli velikega človekoljuba, pokojnega predsednika Združenih držav Wilsona. S to ustanovo je mož, ki je proti koncu svetovne vojne na svoj prapor sprejel geslo o »samoodločbi narodov«, hotel svetu enkrat za vselej prihraniti nove vojne grozote in ponovno prelivanje krvi. Ob ustanovitvi te institucije je svet mnogo in menda celo premnogo pričakoval od nje. ^Včlanjenih je bilo lepo število držav z vseh petih V hudi suski se danes vsa kitaj»Ku «iu.i okrog svojega prezidenta Linsena, ki ga vidimo na naši sliki. delov sveta in idealisti so pričakovali, da se bodo odslej reševali spori med narodi brez prelivanja krvi na diplomatskih konferencah za zeleno mizo. Kmalu in le prekmalu se je seveda pokazalo, da so imeli najbolj prav tisti, ki v to niso verjeli. Nekatere velesile so občutile obveznosti Društva narodov samo kot: zavoro pri svojem imperialističnem vozu. Zato so izstopile in se niso več brigale za ženevsko ustanovo. Tako sta šli zlasti Japonska in Nemčija. Prva zato, da bi imela prosto pot za svoj imperializem proti Kitajski in Rusiji, druga zbog lažje in spretnejše borbe za kolonije in tiste cilje, ki jih Nemci kljub svetovni volji in vzlic porazom niso nikoli zatajili. Na drugi strani se je pokazalo, da so države, ki so verjele in zaupale v Društvo narodov ter pri njem iskale pomoči, redno postale igrača diplomatske borbe. Tako se je zgodilo Kitajski, tako Abesiniji, tako se danes godi Španiji in podobno se je zgodilo še marsikomu. V tej poplavi preziranja in udarcev je naša Jugoslavija odrezala še kolikor toliko srečno, čeprav še danes v vsakem Jugoslovanu zavre kri, ko se spomni, kako je Društvo narodov nastopalo pred leti ob zločinskem umoru našega mučeniškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Mednarodni parlament Kljub vsem tem slabim in skoraj svarilnim skušnjam, ki jih imajo zlasti male države ali pa države z nezadostno obrambno organizacijo z Društvom narodov, smo vendar le ostali pristaši njegove zamisli. Sicer si danes ne vzbujamo o njem nobenih utvar in vemo, da nam ne bo nihče pomagal, če si ne bomo pomagali sami. Kljub temu pa vendar še vedno vidimo v Društvu narodov nekak mednarodni parlament, vsaj senco demokracije in, dejali bi, nadzirajočo vest, ki vsaj kolikor toliko zadržuje požrešnost raznih imperialističnih narodov. Hkratu nudi prav ta ustanova priliko za zbližanje in sporazumevanje med vsemi tistimi državami, kjer vsaj v načelu še prevladuje demokracija, čeprav so po moči različne in po zemljepisni legi morda močno oddaljene druga od druge. Tak je torej položaj, v katerem zaseda Društvo narodov. Zato je čisto razumljivo, da ne bo moglo nobene naloge rešiti in tega tudi nihče več ne pričakuje od njega. Nad vse značilno za vladajoče razmere, da je francoski zunanji minister temu položaju v svojem ženevskem govoru vzdel ime: Kriza miru To milo ime za sedanjo dobo zveni skoraj smešno, če pomislimo, da se še ni posušila kri na vročih afriških tleh; da že tretje leto krvave v Španiji poleg domačinov sinovi malone vseh evropskih narodov in da je na Daljnem vzhodu japonski imperializem s svojim divjaško roparskim vojnim pohodom zahteval že krvave tisoče človeških žrtev. V takih razmerah govoriti o »krizi miru« se pač pravi, zavijati trdo resničnost v mehko cvetlično odejo. Ali bo ta diplomatska spretnost in obzirnost kaj pomagala, je vprašanje, na katerega ne moremo odgovoriti mi, ampak bo dal nanj odgovor samo čas. Prav resno pa se bojimo, da ta odgovor ne bo pritrjevalen. 0 f & tflMft Najvplivnejši nasprotnik nasilja in diktatur je predsednik Združenih držav 11 o o s e v e 11. Ob 1501etnici ameriške ustave je v svojem velikem govoru odločno branil demokracijo in dejal, da so diktature zakrivile ves današnji nered na svetu. Nemci in njim podobni so mu odločne besede seveda hudo zamerili, mi smo jih pa veseli, ker nam pričajo, da tudi v velikih državnikih še živi pošten ljudski duh. Odločna beseda Medtem ko se je italijanski ministrski predsednik Mussolini podal v Nemčijo, da utrdi zvezo obeh fašizmov, sta Francija in Anglija spregovorili v Rimu odločno besedo. Takoj po Mussoli-nijevem odhodu sta odpravnika poslov imenovanih dveh držav izročila namestniku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana posebno noto, v kateri francoska in angleška vlada izjavljata, da sta pripravljeni pričeti pogajanja o vseh vprašanjih, ki jih je sprožil grof Ciano v diplomatskih razgovorih. Zlasti želita Francija in Anglija, da bi se pogajanja nanašala na naslednja vprašanja: 1. Vzpostavitev varnosti na Sredozemskem morju. 2. Vzpostavitev statusa quo na Balearih, v španskem Maroku in v sami Španiji. 3. Umik tujih prostovoljcev iz Španije. Zlasti važna je zadnja točka. Anglija vztraja na tem, da se krvava igra v Španiji konča in da tujci odidejo z njenega ozemlja. V kratkem bo angleška vlada izdelala poseben načrt o odhodu tujih prostovoljcev iz Španije. Načrt bo nato v obliki posebne note, kateri se bo priključila tudi Francija, poslan v Rim. O njem je za enkrat znano le, da bo Anglija kot nevtralna sila prevzela kontrolo nad umikom vseh prostovoljcev iz Španije. Kakor se da sklepati iz teh poročil, se na evropskem zapadu vendarle vsaj nekoliko jasni in si je demokracija toliko opomogla, da si UDa zopet spregovoriti odločno besedo. Pred odločitvijo v Rusiji Te dni se vrše v Moskvi važna posvetovanja. Razpravljajo- o možnosti ruske intervencije v kitajsko-japonskem sporu. Struja, ki je za takojšnjo vojaško intervencijo, je zelo močna. Na čelu te struje je maršal Bliicher, vrhovni poveljnik sovjetske vojske na Daljnem vzhodu. Bliicher je prispel v četrtek v Moskvo ter je imel dolgo konferenco s Stalinom. Pozneje so posvetovanjem Največji indijski pesnik Rabindranat T a -g o r e , ki je pred leti obiskal tudi našo državo, leži na smrtni postelji. Njegova visoka starost ne daje več upanja v okrevanje. prisostvovali tudi namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin, maršal Vorošilov ter komisar za vojno industrijo Ruksiniovič. Maršal Bliicher meni, da bi bil sedaj najprimernejši čas za obračun z Japonci, ker je vojska na Daljnem vzhodu popolnoma pripravljena in že zbrana vzdolž kitajske in mandžurske meje. Vorošilov za sedaj še nasprotuje oboroženi intervenciji, ker smatra, da inozemstvo še ni dovolj pripravljeno zanjo. Kar se tiče tehnične strani, je tudi Vorošilov mnenja, da bi bil sedanji trenutek ugoden za spopad z Japonsko, vendar pa meni, da politično stvar še iji zrela. Stalin si je pri-držal krajši rok, da stvar premisli, in se bo šele nato odločil. Maršal Bliicher se je takoj po konferenci zopet .vrnil na Daljni vzhod. Nad 10.000 vlagateljev štejemo v svoj delokrog. Od 3-5% Vam obrestujemo prihranke, ki jih naložite pri nas. Kratkoročna posojila dajemo pod ugodnim! pogoji. Za vse naše obveznosti jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. n RANILNiCA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA___ Kmeiska adina Mladi sadjarji na delu Sv. Bolfenk pri Središču. Nedelja 19. septembra je bila za naš kraj sadjarski praznik. V šoli smo imeli II. sadni ogled, z razstavo sadja, grozdja in povrtnine, ki ga je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet s sodelovanjem članov Podružnice kmetijske družbe. Vsa razstava, ki je bila urejena s srečno roko po zamisli in vodstvu neumornega predsednika tovariša Joška Tomažiča, je nudila obiskovalcem lepo, zanimivo in pestro sliko: jabolka, hruške, orehi, grozdje, vkuhano sadje, vrtni pridelki, lan, konoplja in njega izdelki, cvetlice, strokovna literatura, dalje umetna gnojila, orodje in zati-ralna sredstva proti škodljivcem, vse na pravem mestu v harmonični razdelitvi barv prepleteno z zelenjem in reklamo. Obisk in zanimanje je bilo dosti večje, kakor za I. ogled v letu 1935., znak, da je' takrat vsejano seme padlo na rodovitna tla. To nam je pobuda za nadaljnje delo. Obiskovalci so pazno ogledovali posamezne vzorce, se zanimali za imena, poreklo in lastnosti sort in si o vsem delali beležke. Istočasno sta bili strokovni predavanji: »Racionalizacija sadjarstva« in »Ravnanje z moštom ob trgatvi«; .ki jih je z njemu lastno strokovno prakso podal gošp. Jakob Žtridafič iz Središča. Dobro uspeli sadni ogled je dal pobudo, da si v prihodnji zimi tudi pri nas ustanovimo lastno strokovno organizacijo: »Podružnico sadjarskega in vrtnarskega društva«, da bomo tako združeni mogli tembolj intenzivno delati za interese sadjarstva, ki je pri nas poleg goric važna gospodarska panoga in ohraniti našemu sadju oni sloves, ki ga po vsej pravici tudi zasluži. I. Š. Ljubečna pri Celju Poročil se je član Društva K. F. D. Ljubečna, tovariš Ivan Brecl s tovarišico Faniko Arčan. Ivan je bil večletni član Društva K. F. D. Ljubečna in tudi podnačelnik sokolske čete Trnov-lje-Ljubečna. Pogrešali Te bomo, dragi tovariš, v naših vrstah, a upamo, da nas tudi sedaj ne boš pozabil in opustil našega pokreta. V zakonu Ti želimo zadovoljstvo in obilo sreče! Zborovanje preganjancev V nedeljo se je vršilo v Beogradu veliko zborovanje onih žrtev, ki so bile že začetkom svetovne vojne najbolj goreči pristaši jugoslovanske ideje ter istočasno najhujši sovražniki avstro-ogrskega nasilja. Te ljudi so avstrijske oblasti brezobzirno preganjale in zatirale. Zapirale so jih v taborišča kjer so kužne bolezni redčile njihove vrste, streljale po prekem sodu in jih mučile na najgrozovitejše načine. Plačane avstrijakantske organizacije in stranke so opravljale podlo ovaduško delo in pomagale zatirati jugoslovansko misel, kjerkoli se je ona pojavljala in naš Suhi bajer je zgovorna priča teh izmečkov naroda. Tam trohni mnogo nedolžnih žrtev samo zato, ker so že 1914 leta in med svetovno vojno imeli korajžo povedati to, kar so čutili vsi resnični nacionalisti: da je naš narod vreden svobode in da je to svobodo mogoče doseči samo na ruševinah Avstrije. Med preganjanci in interniranci je veliko število Slovencev. Nekateri izmed njih so se tudi udeležili nedeljskega zborovanja v Beogradu. Na zborovanju je bilo mnogo »Sokolov«, čet-nikov, vojnih dobrovoljcev, udeležilo se ga je fm tudi večje število najodličnejših prestavnikov našega javnega življenja. Zborovanje je otvoril profesor beograjske univerze dr. Corovič. Govorniki so se v svojih govorih spominjali težkih časov suženjstva in trpljenja a tudi veličastne zmage našega naroda nad tisočletnim tiranom. Z velikim odobravanjem je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. V ponedeljek so odšli zborovalci na Oplenac, kjer so položili venec na grob pokojnega Vitež-kega kralja Aleksandra I. Matic Cvetke. nai&atihfra katoliškega dnevnika Plitva učenost 22. sept. »En del kapitala je Masaryk pridobil s s svojim nastopom v procesu Rosenbaum, ko je nastopil proti ritualnim umorom.« Ta je pa dobra do dna! Oo toliko renomi-rani učenosti pri »Slovencu« in pa radiu bi že morali oboji vedeti, da Masaryk ni in ni mogel nastopati proti ritualnim umorom, nego je nastopil zoper vraže in laži, da Žid je v ritualne svrhe uporabljajo kri krščanskih mladeničev. In kdo je širil in utrjal te vraže in laži. to bi naj »Slovenec« in radio rajši povedala. Kateri del, tiska mu je ostal zato vedno hvaležen? Samo tisti, ki je bil hvaležen Emilu Zola za nastop v •korist- Dreiiussa. Na kateri strani je btl takrat tisk Katoliške zdaj Jugoslovanske tiskarne1?? Za &wl(>i6-sb {e sv. listna Glasilo Kat. tiskovnega društva v svoji vsestranski iznajdljivosti ne izbira z nobenimi zdravili. Poleg tavžentrož, ajbeža in kamilic priporoča nekemu svojemu živčnemu naročniku kot uspešno zdravilo sv. pismo. Recept priporočam zlasti vsem zdravnikom, da si ga zapomnijo in se glasi#takole: »— R, — P. Živčnost v obliki raztrese-nosti, nemirnosti in slabe volje vas začenja skrbeti, zlasti z ozirom na življenje v bodočem zakonu? Ker ste iz trdne družine in živite zdaj redno — glede mladostne zablode, če je res opuščena, bodite brez skrbi — potem ne bo resnih težav, da spravite živce v ravnotežje. Poleg poklicnega dela Vam treba razvedrila, poprimite se pametnega društvenega in, če se da, zlasti športnega udejstvovanja; tudi v vašem bivališču je dovolj priložnosti za daljše sprehode in izlete po pokrajini, ki je vendar zelo zanimiva. Treba vam tudi notranje ureditve. Kot samotarju v tujini vam priporočam predvsem sv. pismo nove zaveze, ki je po splošnem mnenju knjiga vseh knjig, bolj vredna prebiranja, ko vse druge na svetu. Brskajte po nji, v njej najdete več kakor vam treba za popolno uravnoteženje. Morda ne mine niti eno leto, ko se usposobite za zdravo in srečno življenje v dveh ali večili.« To je samo en primer živčnosti, ki bo nastopila brez dvoma tudi še pri drugih čitaMjih in naročnikih Katoliške akcije. ^Tk. Odiali nai komanda Pa me pot zanese v nedeljo ob lepem vremenu v šentpetersko faro v Sav. dol. Ko takole počasi premišljujem in prebavljam letošnjo hmeljsko kupčijo, stojim naenkrat pred šolo v prijaznem drevju, in pred šolo gruča fantov. Prijazno jih vprašam, kakor imam navado, kaj to pomeni. Vsevprek mi hite pripovedovati, da se že drugič zbirajo, pa z obvezno telesno vzgojo nikamor ne pridejo. »Ja, kako pa je to?« jih hitro pobaram. In veste kaj so mi povedali. Da z obvezno telesno vzgojo tako dolgo ne bo nič, dokler se g. vaditelj, ki so že 10 let preje nekje turnali, ne bodo odločili za komando. Ali naj bo to vojaška komanda ali slovenska bodo gospod povedali prihodnjo nedeljo, ko bodo fantje zopet prišli v šolo na uro gledat. Od korajžnih fantov sem se poslovil, jo mahnil naprej, pa sem si misli: Ce se bojo gospodje še dolgo obotavljali in premišljevali, bo pa mogoče kdo drug odločil komando za to telesno gimnastiko. Dopisi Hmeljarji — slffsvelijc nam zveztle... Znano je, da je v Savinjski dolini najvažnejši pridelek — hmelj. Od cene hmelja je tudi odvisen ves tukajšnji gospodarski razvoj in napredek. Ves čas. od zgodnje pomladi do prve polovice septembra, je najvažnejša skrb vsake kmetske družine delo v hmeljišču. Pridelovalni stroški za 1 kg suhega hmelja znašajo najmanj din 18.—. Kaj pa prodajna cena? Naravnost sramotno: od 10"— do 26'— din plačujejo razni prekupčevalci, tako inozemski kot domaČi, ki imajo sklenjene pogodbe s tovarnami piva. Kmeta kot pridelovalca nihče ne vpraša, ali je zadovoljen s ponudeno ceno, al' ne. Prodati moraš, če hočeš plačati davke, /.avarovalnino, poravnati dolgove za nabavljeno .'alico in bakreno apno in še za celo vrsto drugih preparatov, s čimer smo bili hmelj škropili in varovali proti peronospori, rdečemu pajku in zato, da je savinjski hmeij dobil na svetovnem trgu ime — prima! Kjflžšno »prima« ceno so za savinjski hmelj dosegli razni'znani do: rotneži, pa kar ponatis-■n»mo celjsko - Novo dobo«, ki pravi: »Pogumne napovedi dobrih hmeljskih cen se doslej še niso uresničile, četudi je hmeljarst-o v zadnjih dveh letih tako napredovalo v pogledu novih strokovnjakov. Tudi hmeljski vzorčni sejem v Žalcu ni nič pripomogel k izboljšanju cen našemu lepemu pridelku hmelja. Na tem sejmu smo pa vsaj čuli enkrat pravo besedo, kdo ima največje zasluge za savinjsko hmeljarstvo. Nismo vsi skupaj še vedeli in smo v svoji staroi^opitnosti vedno govorili le o Hausenbichlerju Robleku in drugih zaslužnih možeh, pa tudi o Hmeljarskem društvu in Hmeljarni. Sedaj pa vsaj vemo že za nove glasnike in zvezde na področju hmeljarstva, samo nekam slabo svetijo. Kljub cenam, ki ne zadovoljujejo, bo prodana že nad polovica pridelka ...« Čas bi že bil, da bi hmeljarji vsem takim zvezdam enkrat odredili kje in kod je njihova pot, cene pa sami določali. Tk. Kmef zope! zid&ipf&m Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani z dne 28. VII. 1937 No. 2811-2 so bile razveljavljene vse olajšave glede pregleda klavnih živali in mesa in je bilo odrejeno strogo izvrševanje pravilnika za pregled klavnih' živali z dne b. septembra 1925, št. 6749. Na bivšem Štajerskem in v Prekmurju je precej močno razvita svinjereja. Kmetje prodajajo plemenske svinje največ na sejmih pršutar-je in rejene svinje pa trgovcem, oziroma mesarjem v domačem kraju, ker imajo s takšno prodajo najmanj stroškov. Če bi moral vsak manjši posestnik ali sploh gospodar peljati svoj.o žival vsako posebej v Maribor ali Ptuj, bi imel s takšno prodajo občutne stroške. Kfjti plačati bi moral voznika in zamuditi skoraj dva dni. Posebno težko bi bili prizadeti oni, ki so oddaljeni do 40 km od mest, kjer se lahko tako blago proda. V teh krajih imamo mesarje in trgovce, ki pokupijo svinje in teleta ter jih zakoljejo doma in jih nato peljejo po več kosov skupaj v Maribor na mestno klavnico. Na klavnici v Mariboru, kakor tudi po drugih mestih, vsak zaklani komad živali strogo pregledajo veterinarji^kljub temu, da je že doma pri kmetu pregledal živo žival občinski živino-oglednik, potem pa še občinski mesooglednik, kateri pobira tudi visok davek na poslovni promet. Za eno žival je menda to dovolj, če jo pregledajo trije gospodje. Zadnji odlok pravi, da bi moral vsako zaklano žival pregledati še sreski veterinar. S tem bi se povišali stroški na komad zaklanega teleta ali svinje do 30 din. V letnem Času stanejo teleta 3 din za t kg žive vage. Če tele tehta 50 kg bi zneslo 150 din. Če vračunamo stroške sreskega veterinarja, klavnico, davek in druge stroške v oddaljenem kraju, bi lahko dobil kmet 52 din za tele, drugo pa vse ljudje, ki niso nič trpeli z živaljo. Že iz vojnega časa vemo, da je žival več vredna kakor človek. Takrat niti en zdravnik ni pogledal človeka, zdaj pa morata kar po dva veterinarja pregledati teleta. Ker mi kmetje ne moremo zastonj prodajati naše živine, prosimo kr. bansko upravo v Ljubljani, da odlok spremeni. Drugače ne bomo mogli več rediti živine, posebno pa ne drobnice, ker drobnica ne prenese teh visokih dajatev. slalov* viv dtohodfhov Nov stalen vir dohodkov nudi našemu malemu človeku reja angorskih kuncev. Kdor ima količkaj prostora na razpolago in še poleg malo vrta, naj si nabavi te lepe bele kunce s fino dolgo dlako, ki jo imenujemo kratkomalo — an-gorsko volno. 3 odrasli kunci dajo letno 1 kg te volne v vrednosti 250 din. Njih prehrana je kaj enostavna: zelenje, mrva, oves, korenje itd. ter vedno dovolj vode. Kletke morajo biti vedno znažne. Glavno opravilo pri teh kuncih pa je česanje dlake, kar opravljamo najmanj 2krat na teden. Načesano volno, očiščeno vseh smeti, spravljamo v škatlje iz lepenke in jo shranimo v suhih prostorih. Ko imamo vsaj 'A kg volne, jo lahko takoj prodamo (Zveza). Ustanovila se je prva domača predilnica za predenje te vrste volne in plačuje prvovrstno volno po din 300'— za kg. Za popoln obrat te predilnice je potrebno letno najmanj 3000 kg angorske volne, medtem ko dosežemo danes komaj 150 kg letno. Rejo angorskih kuncev moramo zvišati 20kratno, vendar pri vsem tem še ne bomo zadostili potrebam trga, ki uvaža stalno tako volno iz inozemstva. Z ustanovitvijo domače predilnice se je odprl našim domačim rejcem angorskih kuncev nov vir stalnih dohodkov v oblažitev socialnih razmer v naših slovenskih družinah. Vsa navodila o reji angorskih kuncev in pridobivanju te volne so v knjižici: Angorski kunec, cena din 10'— in se dobi pri Zvezi, Ljubljana, Karunova ul. 10, kjer dobite tudi vsa pojasnila glede nabave živali itd. ftlaš izvoz losa V prvih osmih mesecih letošnjega leta je dosegel naš izvoz lesa in drugih gozdnih proizvodov vrednost nad 750,000.000 din nasproti 401,000.000 din v istem razdobju preteklega leta. Od tega izvoza je šlo letos v osmih mesecih v Anglijo 13.803 tone v vrednosti 159'8 milijona dinarjev, v Italijo 18.162 vagonov v vrednosti 138 milijonov din, v Nemčijo 9575 vagonov v vrednosti 112'2 milijona din, v Madžarsko 8646 vagonov v vrednosti 51'9 milijona din in v Grčijo 3873 vagonov v vrednosti 28'1 milijona din. Po količini smo največ izvozili v Italijo, po vrednosti pa največ v Anglijo. Ako ne pride vmes do kakih nepričakovanih ovir, bo dosegel naš izvoz lesa do konca leta 1 milijardo din, kar bo ugodno vplivalo na našo izvozno trgov, bilanco. J f s [ E i- 'a llilili S tako močno kolono protiletalskih topov se hrabri Kitajci krepko branijo proti nenasitni grabežljivosti vsiljivih Japoncev. Dr. Vladimir Murko: davčne o&voslilvo in olajšavo Privatni ^docent ljubljanske univerze doktor Murko je izdal pred kratkim omenjeno knjigo, ki pomeni zelo zanimivo obogatitev naše gospodarske literature. Knjiga obravnava na 309 straneh sprva način dajanja in obrazložitev davčnih oprostitev in olajšav in kaže zlasti, kako različne namene zasledujejo države in ostale javne korporacije z davčnimi oprostitvami in olajšavami, katerih opažamo vedno več in ki se razlagajo z vedno naraščajočimi posegi države v gospodarsko in ostalo življenje. Drugi del knjige je namenjen praksi in navaja jugoslovanske predpise o neposrednih davkih, zlasti besedilo zakonov,-pravilnikov, številnih razpisov in sodnih odločb, ki se tičejo oprostitev in olajšav. Poleg tega so navedeni tudi odbitki, ki so dopuščeni pri določanju davčne osnove za posamezni davek (zlasti za pridobnino in družbeni davek), pogoji za prestanek davčne obveznosti, pogoji za odpis davka, zastaranje, odlog plačila, pravna sredstva zoper odmero davka itd. Knjiga vsebuje tudi celo vrsto vzorcev prošenj, ki so potrebni davkoplačevalcu. V dodatku so navedeni predpisi finančnega zakona za 1. 1937/38., ki se tičejo neposrednih davkov. Ker vsebuje knjiga še najnovejše predpise do maja 1937, je aktualna in bo ostala aktualna tudi zato, ker obeta avtor izdajati pozneje po potrebi dodatke. V zadnjem dodatku so navedeni pogodbe in sporazumi, sklenjeni s tujimi državami, ki vsebujejo predpise o obdavčenju in so važni za vsakogar, ker naštevajo te pogodbe tudi druge predpise (iz državljanskega prava itd.). Knjiga bo dobrodošla davkoplačevalcem, trgovcem, obrtnikom, industrialcem, denarnim zavodom, zadrugam, strokovnim šolam, javnim oblastvom, odvetnikom, notarjem, hišnim posestnikom in vsem, ki se pečajo z gospodarskimi vprašanji. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah ali pa pri piscu (Ljubljana, Prešernova 3). Cena za broširano knjigo din 60'—j za vezano din 70'—s Domači dogodki X V Razvanju je pred kratkim pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Štefanu Dre-geriču. Žrtev plamenov so postale tudi 3 svinje in 40 kokoši. Škoda znaša okrog'50 tisoč dinarjev. Ogenj je bil bržkone podtaknjen in oblasti vneto iščejo zločinca, ki na tako nizkoten način uničuje ljudsko premoženje. X Srce si je prebodel, ko je v Breznem vrhu padel z visokega oreha llleten posestnikov sin Ivan Škurnik. Dečku se je namreč pri padcu iz višine 12 metrov zarinila v srce odlomljena veja, radi česar je bil seveda takoj mrtev. X V Ptuju so cigani vlomili v hišo posestnika Jakoba Goloba, ko sta bili doma samo obe Golobovi hčerki. Starejša hčerka se je ciganu, ki je zahteval od nje denar, postavila v bran z očetovo lovsko puško. Medtem ko sta se'dekleti borili s tem ciganom, je ostala ciganska drhal pokradla po hiši, kar je dosegla. Končno se je vrnil gospodar s sosedi. Skupno so pognali cigane v beg, ujeti jih pa niso mogli. Zdaj zasledujejo drzne roparje orožniki. X P o 300"— din plačamo 1 kg prvovrstne angorske volne. Potrebujemo nujno 200 kg volne, kupimo jo vsako količino. Pošljite vzorce z navedbo količine na naslov: Zveza, Ljubljana, Karunova ulica 10. Vsa podrobna navodila so v knjižici: Angorski kunec, cena din 10'—. % Sleparski »kontrolor«. V škofjeloški in kranjski okolici nadleguje gostilničarje slepar, ki se izdaja za banovinskega uradnika od kontrole mer ter proti taksi 40 do 120 dinarjev pregleduje in žigosa ziasti četrtlitrske steklenice. Opozarjamo podeželske gostilničarje, naj goljufu nikar ne nasedajo, ker je njegovo žigosanje seveda neveljavno. Kjer se ta »kontrolor« pojavi, ga izročite orožnikom! X Orjaški medved se je pojavil v občini Pa-zarič blizu Sarajeva. Zver je tehtala 250 kg in povzročila kmetom ogromno škodo. Končno se je medved ugonobil, kakor trdijo kmetje, sam s svojo požrešnostjo. Pravijo, da se je preveč najedel sveže koruze in se nato napil vode ter tako poginil. Oblasti seveda sumijo, da so kmetje mrcino zastrupili. Naj bo kakor koli, škode ne bo delala več. X Praznik vseh svetih se bliža! Počastimo spomin rajnkih na pokopališčih s petjem na-grobnic! Opoiarjamo na nove nagrobnice, ki se dobe v knjigarni Glasbene Matice, v Jugoslovanski in Učiteljski knjigarni: A. Jobst: Tri nagrobnice (4 din), Z. Prelovec: Vse mine (3 din), Gozdič je že zelen (3 din), Žalostinka (Zvonjenje) v založbi Hubadove župe (1'50 din), Zadnje slovo (1'50 din), Nad mojim grobom (1*50 din), J. Pav-čič: Gozdič je zelen (2 din), St. Premrl: Blagor mu (1'50). Cene vsem nagrobnicam so tako skromne, da se res ne izplača not razmnoževati. Pevci, naučite se novih nagrobnic! Sedaj je še čas, da na grobovih zadone nove žalostinke. X Peter Jereb: Osem zborov. Založila in izdala Hubadova župa JPS v Ljubljani, Cena zvezka 10 din. Ob 701etnici priljubljenega ljudskega skladatelja se ga je spomnila naša pevska organizacija ter izdala v priročni obliki lepo li.togra-firanih 8 Jerebovih moških in mešanih zborov, ki bodo gotovo v veselje vsem našim zborom. Saj so melodiozni, pevni, za izvajanje lahki. Priporočamo jih v nakup in izvajanje. Razpošilja jih knjigarna Glasbene Matice, včlanjena društva pa naj jih naročajo neposredno v Hubadovi župi JPS v Ljubljani. X Strašna tragedija se je odigrala v Per-hovci blizu Čakovca. Kmet Ivan Szabo je prišel pred leti iz Amerike v to vas in si tam kupil posestvo. Njegov sin Anton se je oženil in žena mu je povila dva otroka. Pri drugem mu je umrlo. To je Antona tako potrlo, da si je končal življenje, starega očeta pa je to tako presunilo, da se mu je omračil um. V takem stanju je svoji ženi malone čisto odsekal glavo, oba vnuka in sebe pa ustrelil. $fefspenl -plfmmhi kige Mnogo smo že doživeli v slovenskem javnem življenju grdobij, nesramnosti in natolcevanj, toda zadnji čas se zdi, da hočejo slovenski »najboljši«, to se pravi slovenčevci in domoljubovci celo same sebe prekositi. Nič jih ne moti, ko trdijo »uradno«, da oni zastopajo Kristusov nauk: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« V svojem tisku so vzlic temu nauku jeli kopičiti toliko podlega sovraštva in grdega zavijanja resnice, da bi se zgrozil celo ljudožrski divjak, ko bi spoznal to krščeno podlost. Hkratu, ko govorijo o miroljubnosti in obsojajo nasilje, pozivajo naravnost na pokolj in poboj, delo torej, ki se dovolj krepko obsoja že samo po sebi. Poslušajte, kaj piše" »Domoljub« z dne 22. t. m. v svoji 38. številki na uvodni strani: »Naj nas nihče ne razume napačno: mi smo načelno proti kakršnemu koli nasilju v političnem življenju, vendar je zelo značilno za nas Slovence, da že izza kmetiških pun-tov ne poznamo nobenega upora, beta 1848. je bilo ponekod nekaj neresnih razgrajanj in leta 1917. je poskušal majhen del naših »Janezev« v Judenburgu z uporom, a to je pa tudi vse. To je značilno in čeprav mi — kakor smo dejali — načelno obsojamo vsako nasilje v politiki, torej tudi upore, moramo vendarle priznati, da je to naša zelo šibka Črta, kar je dokaz naše neodločnosti, naše strahopetnosti. Le poglejmo v hrvaško, v srbsko ali v katerokoli drugo politično zgodovino. Poljaki, Francozi, Rusi, Srbi itd. so priredili celo vrsto krvavih revolucij, v katerih so šli tisoči in desettisoči v smrt za svobodo in za boljšo bodočnost svojega naroda, pri nas se pri Kramer-PuCelj-Maruši-čevih volitvah nihče ni znal postaviti resno v bran nasilju, ki ga je mala ne^ica izvajala nad večino naroda. Ali pa poglejmo znamenito dobo Žerja-vovega »orjunaštva« in Jevtičevega »pofov-stva«. Sto orjuncev je z lahkoto razbilo shod, na katerem je bilo do 3000 naših pristašev, in ducat pofovcev je teroriziralo nemoteno celo občine, čeprav bi jih bilo s par gorja-čami prav lahko ozdraviti. Vprašamo, če bi se upat srbski poslanec, ki bi tako opljuval svoj narod, kakor ga je opljuval naš Mravlje že ponovno v belgrajski narodni skupščini, sploh še kdaj prikazati med srbsko ljudstvo? Dvomimo, kajti kaj takega Srbi in menda noben narod na svetu ne bi tako mgvžarsko oogoltnil, kakor smo pogoltnili mi. Ali se moremo potem čuditi, če ne pridemo nikamor nanre: p se po naši slovenski zemlji svoboauo sprehajajo in izzivajo ljudje, ki naš narod sovražijo, in nemoteno izhajajo listi, ki naš narod tajijo.« S podobno, samo malo bolj za gospodo preračunano zlobo se košati »Slovenec« z dne 23. t. m., ko v 01«a ni«e v uvodniku med • drugim ..^.».v.ji oo se sami izdali ne samo s pozivom »Slovenske katoliške obrambe« na krvavo revolucijo, ampak tudi z ogorčenimi besedami, s katerimi ta »katoliški odbor« pomiluje Franca Ferdinanda, o katerem pravi, da je bil »pokrovitelj našega Orla«, kar je seveda podla laž, ki jo je lani prosluli Mravlje, bivši poslanski kandidat komunistične stranke Jugoslavije, izustil tudi v parlamentu. Ne moremo trditi z matematično gotovostjo, iz katerega političnega tabora opozicije je izšla ideja tega letaka, ki s takimi kar otipljivo bedastimi in zlobnimi sredstvi operira zoper večinsko slovensko stranko, na vsak način pa si morajo primerno razdeliti odgovornost zanj vsi, ki stopnjujejo opozicijo proti bivši SLS, sedanji slovenski JRZ, do skrajne stopnje.« Prav za prav se nam zdi, da na take reči niti ni treba odgovarjati. Ptiča spoznaš po petju, človeka pa po njegovih delih. Kljub temu čutimo dolžnost, braniti tovariša poslanca Mravljeta. Le s čim je oblatil v parlamentu slovenski narod? Ali mar s tem, da se je zanj ves čas, odkar je poslanec, vneto in nesebično zavzemal? Ali morda s tem, da se bori za vsakega zatiranega in ponižanega, pa naj bo to njegov političen somišljenik ali nasprotnik? Ce pa je poslanec Mravlje v parlamentu v podkrepitev svojih izvajanj citiral neki list, ki je nekoč imel mnogo veljave, ni to vendar nikaka iaž, ampak samo spoštovanje zgodovine. Ostre besede nam silijo pod pero, pa jih ne bomo zapisali Povemo naj samo, da je resnica tista hčerka božja, ki je ni nikdar mogoče za-sramovati in zatirati brez kazni. V tej neenaki pravdi, v katero smo bili brezobzirno in proti naši volji izzvani, bo gotovo končno zmagali niča. Takrat se bo tudi pojasnilo, odkod tiskovina, zavoljo katere je nastalo toliki kaznovanega viharja. Ko izrekamo svoje popolno zaupanje vanju in borbi poslanca Mravljeta, izražan mo še željo, da bi radi čim prej kaj izve preiskavi in uspehih glede skrivnostnega l zbog katerega je bilo treba lopniti po našr varišu poslancu Mravljetu Javnosti vseh in struj, vseh strank in kakršnih koli sve nazorov bo s tem brez dvoma ust režemo, simo naj, da s svojimi besedami nočemo gar izzivati, nočemo nikomur ničesar očitat pak želimo samo jasnosti. Prepričani smo, da je v pravni in u državi to poštenim državljanom dovoljeno tudi nam ne bo odrečeno. lbe> pel. Glede plačila 1. obroka kmetskih dolgov so doslej znani takile podatki, ki govore dovolj bridko, kaj čaka kmeta v bližnji bodočnosti: Približna vsota anuitete znaša nekaj manj nego 230 milijonov din. Do 18. septembra pa je bilo plačanih na račun prve anuitete 74'2 milijona din, to je 32o% vsote, ki bi jo morali kmetje plačati. Anuitete je plačalo 271.450 dolžnikov od skupnega števila 651 155. Tu je odstotek nekoliko večji in je poravnalo prvo anuiteto 41'5% vseh dolžnikov. Na področjih centrale in posameznih podružnic so rezultati različni, kakor je razvidno iz naslednje primerjave o plačilu prve anuitete (v oklepajih odstotki celotnega števila dolžnikov odnosno celotne vsote prve anuitete): število dolžnikov plačane vsote milij. Din Beograd 129.277 (400%) 40"0 (348%) Ljubljana 37.521 (69'0%) 152 (35'1 %)■ Zagreb 75.166 (57o%) 15'2 (34'6%) Sarajevo 29.488 (20'6%) 3'2 (tO'9%) Pri centrali v Beogradu in pri podružnicah v Zagrebu in v Ljubljani je bilo doslej plačano okrog 35% anuitete, le pri podružnici v Sarajevu je znesek zelo majhen in predstavlja le slabih 11% anuitete. Odstotek plačila je vsekakor na področju ljubljanske podružnice za malenkost večji nego na področju beograjske centrale in zagrebške podružnice. Še večja pa je razli številu dolžnikov. Na področju ljubljans! družnice je plačalo anuiteto 69% vseh dol/ na področju zag-rebške podružnice preko na področju beograjske podružnice 40% področju sarajevske podružnice le slabih Iz tega se vidi, da je pri ljubljanski p niči plačalo prvi obrok skoraj 70% dol odstotek vplačanega obroka pa znaša koma To pomeni, da so manjši dolžniki po poravnali anuiteto, večji dolžniki pa so plačevali. To je docela naravno. Znano plačajo kmečki dolžniki do 25.000 din ai na podlagi na polovico znižanega zneska medtem ko morajo ostali dolžniki zaenkr čati anuiteto (10%) od celotnega nežni dolga. Razumljivo je, da ti dolžniki čak. rešitev prošenj za znižanje dolga, ki so diščih, kajti čim je dolg znižan, jim je tre1 čati anuiteto le od znižanega zneska dolg Odkod se bo letos vzelo ostalih 65%, je zlasti spričo letošnje letine uganka, k znamo razvozljati. Zdi se nam pa, da se b ničila groza, na katero smo že večkrat op< in smo se je kot poznavalci naših gospo< razmer bali: Pel bo boben in kmetje b svoji zemlji samo še najemniki. Dvomimo, da bi to zaslužilo ime — k zaščita. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki zadržujejo normalno dozorevanje grozdja in provzroča, da grozdje letos izredno gnije in propada, je izdala kr. banska uprava za letos splošno dovoljenje za slajenje vinskega mošta. Nabavo trošarine prostega sladkorja je finančno ministrstvo že dovolilo. Na 1 hI mošta se sme dodati največ 4 kg sladkorja. Sladiti mošt od samo.rodnic je prepovedano. Zaradi zbiranja prošenj za nabavo trošarine prostega sladkorja veljajo naslednja navodila: Občine zberejo od vinogradnikov prijave za slajenje moštov v dvojniku po obrazcu A, kakor ga predpisuje pravilnik k vinskemu zakonu ter jih pošljejo za ozemlje bivše ljubljanske oblasti kletarskemu nadzorniku pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za področje bivše mariborske oblasti pa pomočniku kletarskega nadzornika pri sreskem načelstvu «.a Maribor, levi breg. Istočasno pa morajo predložiti občine tudi skupne prošnje na finančno direkcijo v Ljubljani za izdajo trošarine prostega sladkorja. Tem prošnjam, ki morajo biti kolkovane z 30 Din za vsakega prijavljenca, je priložiti seznam vinogradnikov z navedbo količine pridelanega mošta v litrih, kar mora potrditi občina, in pa množino sladkorja, ki ga rabi posamezni vinogradnik za slajenje mošta. Ker je treba v prošnji navesti, od kod naj se občini trošarine prost sladkor doba' ročamo, da sta prevzeli razdelitveno akc verjeni od državne tovarne sladkorja v Kmetijska družba v Ljubljani in Gosp< zveza v Ljubljani. Obe omenjeni zadrug izdali občinam še posebej potrebna navo IPcsžoe uredbe Gospodarsko - finančni odbor minisi razpravljal o važnih uredbah in drugih darskih vprašanjih. Seje so se te dni nada Na dnevnem redu je tolmačenje davčnih za Francosko družbo borskih rudnikov, predlog za spremembo uredbe o lik kmetskih dolgov, ki so ga stavile zadruge ; tijski kredit. Nadalje je v razpravi načrt o povišanju uradniških prejemkov ter uredbe o samoupravnih hranilnicah. Ko v razpravi vprašanje olajšav za tiskarsl jetja po prošnji Združenja lastnikov listo' Vdiha elpužittsfccs. Ivaegeelijet K Vsa družina v tragično smrt. Na Pc se je v pokrajini Jasni v vasi Volici p nenavadna družinska tragedija. Triletni je padel v vodnjak. Njegova še ne 121etna ga je hotela rešiti, a je tudi omahnila v in z bratcem vred utonila. Ko sta oče i videla, da jima je smrt ugrabila dva otre še sama obupala nad življenjem. S koso prerezala vrat in izkrvavela.. f. Priseka na Hrvatskem je odpotoval leta 1927. v Ameriko, ženo Maro in eno leto starega otroka je pa pustil doma. Ženi je pridno pošiljal denar do leta 1932., potem se pa ni več javil. Šele letos sredi januarja je pisal, da je bil bolan in da ji zato ni mogel pošiljati denarja. Žena si je pa ta čas doma poiskala ljubčka Ivana Mrčiča. V ponedeljek se je Sajič vrnil iz Amerike in ko je zvedel, da ima žena ljubčka, si je kupil samokres in se priplazil ponoči k svoji hiši, kjer je ženo težko ranil, njenega ljubčka in sebe pa samo obstrelil. X Smrtno sc je ponesrečil v Celju raznašalec peciva Ivan Kranjc, ki je s kolesom po napačni strani ceste hotel prehiteti hlapca Ivana Dober-ška, ko je ta peljal voz peska proti Gaberju. Kranjc se je zadel v voz. Njegovo kolo je odletelo na cesto, on sam pa je prišel pod voz in mu je kolo šlo čez trebuh. Sicer so ga takoj prepeljali v celjsko bolnico, vendar mu ni bilo pomoči in je v strašnih bolečinah kmalu izdihnil. Hmeljsko zadruga poroča, da se vkljub obsežnemu prevzemanju in odpravi že nakuplje-nega blaga nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka. Pri sicer nekoliko bolj mirni tendenci so ostale cene v glavnem neizpremenjene in se slejkoprej plačuje za res izbrano prvovrstno blago 25—26 din, za prvovrstno 24—25 din, za dobro srednje 23—24 din, za srednje 21—23 din, za slabo srednje 19—21 din in za slabše do 19 din za 1 kg. Prodanih je doslej iz prve roke že nad 80% letošnjega pridelka in je zlasti boljše blago le še v bolj čvrstih rokah. Več povpraševanja je predvsem za srednje in najboljše blago. v Š^ivinshi sejmi Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 16 konj, 17 bikov, 160 volov, 516 krav in 27 telet; skupaj 736 komadov. Cene so bile sledeče za 1 kg žive teže: debeli voli 4'50 do 5'75 din, poldebeli voli 3'75 do 5'—, plemenski voli 3*30 do 4"50, biki za klanje 3'30 do 4"50, klavne krave, debele 375 do 4'80, plemenske krave 3'20 do 4'—, krave za klobasarje 2'20 do 3'50, molzne krave 3'25 do 4'—, breje krave 3'— do 3'50,- mlada živina 3'70 do 5'—, teleta 4'50 do 6"— din. Prodanih je bilo 423 komadov. v Mieelhgs.iije Tobačnih srečk Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 14. septembra t. 1., so bile amortizirane sledeče serije: 46,114, 210, 440, 453, 484, 545,564,707, 710, 921, 1058, 1217, 1278, 1281, 1338, 1447, 1902, 2011, 2025 3216, 4306, 5919, 7209, 8318, 9063 2306, 2605, 3410, 3587, 4426, 5926, 7277, 8331, 9047, 4654, 5928, 7291, 8409, 9541. 2804, 3653, 4723, 6089. 2919, 3701, 4931, 6233, 3027, 3086, 3877; 3973, 5599, 5814, 6302. 6575, 3153, 4227, 5900, 6864, 7751, 8063, 8068, 8153, 8176, 8544, 8587, 8679, 8953, 8997, Večje dobitke so zadele naslednje serije: ser. 9030 št. 59 din 75.000; ser. 3279 št. 33 din 2.000; ser. 4492 št. 56 din 500; ser. 4763 št. 32 din 500. Po 10 dinarjev so zadele naslednje serije: ser. -1186 št.' 2; ser. 1660 št. 69; ser. 2466 št. 71; ser. 2777 št. 15; ser. 3182 št. 54; ser. 3411 št. 18; ser. 3923 št. .48; ser. 6337 št. 38; ser. 8319 št. 34; ser. 8731 št.'23. Po 50 dinarjev so zadele naslednje serije: ser. 310 št. 95; ser. 1227 št. 63; ser. 2402 št. 83; ser. 2427 št. 68; ser. 2723 št. 52; ser. 3128 št. 26; ser. 3838 št. 98; ser. 5136 št. 40; ser. 5220 št. 73-, ser. 5410 št. 58; ser. 7038 št. 65; ser. 7144 št. 3; ser. 7491 št. 47; ser. 8112 št. 84; ser. 8485 št. 42; ser. 8486 št. 95; ser. 8635 št. 74; ser. 9202 št. 9; ser. 9785 št. 26; ser. 9824 št. 28. Važnegša radio predavanja 0(1 3. do 10. oktobra 1937. Nedelja, B. oktobra. 17.00: Gospodarska navodila za kmetovalce. Ponedeljek, 4. oktobra. 18.00: O boleznih sploh in njihovem nastajanju. — 19.30: Bokelj-ska vstaja. Torek, 5. oktobra. 11.00: Obramba in zaščita našega živalstva. — 18.40: Davčne oprostitve in olajšave; — 19.30: Balkanski sporazum. Sreda, 6. oktobra. 18.00: Oktober v naravi. — 18.40: Industrializacija Slovenije. Četrtek, 6. oktobra: 19.30: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Petek, 8. oktobra. 11.00: Pridelovanje hmelja v Savinjski dolini. — 18.00: Slovaška žena, njeno delo in življenje. — 19.30: Dolina slovenskih pisateljev. Sobota, 9. oktobra. 18.40: Poglobitev ljubljanskega kolodvora. — 19.30: O kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. — 20.00: O zunanji politiki. Seiml 3. oktobra: v Sp. Gorjah, Bohinjski Bistrici, pri Sv. Barbari v Halozah; 4. oktobra: v Žalcu, Jurkloštru, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Kostanjevici, Litiji, Selcih, na Jesenicah, v Turnišču, Kranju, Konjicah, Gor. Logatcu, Novem mestu, Ormožu, Slovenjem Gradcu, Slovenskih Konjicah; 5. oktobra: v Metliki, Zagorju ob Savi, Kamniku, Ormožu, Ljutomeru, Ptuju, Dolnji Lendavi; 6. oktobra: v Motniku, Zdenski vasi, Ljubljani, Tržiču, Trbovljah, Brežicah, Celju, Hrastniku-Dolu, Mariboru, Ptuju, Pišecah; 7. oktobra: na Prevaljah, v Toplicah, Črnomlju, na Vrhniki, v Mokronogu, Slivnici, Turnišču; 8. oktobra: v Št. Vidu pri Blokah, Mariboru, Ptuju, Rakičanili; 9. oktobra: v Tržiču, Domžalah, Kamniku, Škofji Loki, Poljčanah, Hrastniku - Dolu, Brežicah, Celju, Sevnici, Tržiču, Mariboru, Prevaljah, Trbovljah, pri Sv. Krištofu, v Št. Janžu pri Dravogradu. Vrednost denarja 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 avstrijski šiling 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira 1 francoski frank Din 43'40 Din 17'53 Din 840 Din 10— Din 216'20 Din 1'52 Din 2'30 Din 1'50 reg, zadr. z neomejeno zavezo ¥ IjUbljaN, UllCB 1 Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Daje kratko- 1 ročna posojila Izvršuje ostale denarne posle ^ * - o** 0 o V' „ «0vo „ o ^ A° S* Zaupaite denar domačemu zavodu! TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne. Sašo— piše, knjige, večbarvni tisk hitro In pocenil TISKARNA MERKUR LjSIBLJAIA, GREGORČIČEVA ULICA 23 TELEFOM ŠIEV. 25-52 r. z. z o. z. , Koisdvsrska ulica 7 (v lastni hiši) Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor; pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vac«, Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke.