303
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Začetkom druzega tedna meseca oktobra ima se po novejših poročilih pričeti državni zbor, ter se ima nadaljevati tudi med zborovanjem delegacij. O zborovanju deželnih zborov čuje se, da se prične krog srede meseca decembra ter imajo trajati do zadnjih dni meseca januarija prihodnjega leta. — Kot znamenje značaja Danajčanov omeniti je, da je poslanec dr. Krona-wetter v volilnem shodu med glasnim odobravanjem svojih volilcev ojstro obsojal ravnanje naučnega ministra Gautsch-a nasproti Čehom in izrekoma nasproti Slovencem. — Ako uže nam nikdar prijazni Dunajčani o ravnanji ministrovem tako ojstro sodijo in nas duševno podpirajo, potem se stvar sama uže dosti obsoja, in smemo pričakovati, da bode tudi dejansko obsojena.
Omeniti nam je tudi še enega pomenljivega glasu o čeških razmerah. Glasilo unanjega ministerstva „Frem-denblatt", pri katerem pa imajo nasprotniki sedanje dr-žavnozborske večine odločilno besedo, kateri se zato tudi ne privošči nikdar prijazna beseda. — piše o najnovejši izjavi dr. Riegerjevi o spravi z Nemci na Češkem : dr. Rieger je v tej izjavi pokazal ključ, po katerem bi se inogle razmere predrugačiti v soglasno delovanje obeh narodov. On hoče ustanoviti varstvo zoper žaljenje pravice po večini glasov nasproti manjšinam. Ako bi tedaj z glasovanjem po kurijah (narodnih oddelkih) tudi ne odstranilo vseh težav, pa vendar-le bi se moralo razpravljati to vprašanje. Terjatve Nemcev so se zadnji čas tako narastle, da jih uže ni prav spoznati. — Ako Nemci nočejo pripoznati češkega državnega prava, jim tega tudi ni treba, ker to ni o državnem interesu. — Kouečno prigovarja ta list, opustili teoretično pravdanje, ali bolj opravičeno to ali drugo nasprotno prepričanje, temveč razprave omejiti na praktična vprašanja razprave.
Ogerska. — Velike vojaške vaje nadaljujejo se tukaj in se obračajo sedaj proti Erdeljski. Cesar, ki je ves čas pri vajah navzoč in se osebno prepričava, koliko
304
redna vojna, koliko honvedi (ogerska deželna bramba) pešcev in konjikov zna in premore, takoj na mestu izreka svojo sodbo s pomočjo vojaških strokovnjakov ter pohvali, kar je hvalevrednega, in, ako ne kara, vsaj ne pohvali javno, kar je pomanjkljivega in napačnega. Prejšnja leta se je iz zaupnih virov vedno culo, da so honvedi malo prida in da je cesar vojaškim krogom nasproti očitno izrekel, letos si prizadevajo vsaj ogerski listi hvaliti honvede, kako so urni v svojem premikanji od kraja do kraja bodi-si peš ali na konjih.
Nemška. — Cesar vrnil se je s Stettina nazaj v Berolin, ne da bi se bila z ruskim čarom videla. — Iz za kulis si politiki šepetajo, časnikarji pa to skrivnostno naznanjajo, da to pomenja zmago ruske politike zoper Nemško, oziroma nevspeh Bismarkov nasproti Giersu. — Gotovo je, da si je Bismark prizadeval, oba cesarja neki spraviti skupaj, da bi se zagotovil bodisi prijateljstva Ruske, ali vsaj preprečiti zvezo Ruske s Francosko. Ruska pa, ki je ravno to poletje prejela toliko udarcev od Nemške pri vrednosti in trgovanji s svojimi državnimi obligacijami, ki še ni pozabila razlike med St. Stefansko in be-rolinsko pogodbo, odgovorila je tihoma, pa glasno, da si hoče ohraniti po vsem prosto roko svojega dejanja, to je: ako treba, zavezati se tudi z nasprotniki Nemške.
Trst. Angleška vojna mornarica, ki se je tukaj nekaj dni mudila, bila je pozdravljena z veliko presrč-nostjo, enako v mestu Tržaškem, kakor v Postojni in Ogleju. Da pa angleški politični krogi teh pozornosti nimajo samo za navadno uljudnost, kaže sodba veljavnega angleškega lista „Times", kateri omenjajoč prijaznega sprejema trdi, kolikega pomena bi bila v gotovih slučajih zveza Angleške z Avstrijsko in Laško, izrekoma glede političnih prememb v bližini izhodnega dela medzemeljskega morja.
Francoska. — Glavar naravnih dedičev francoskega kraljestva — grof Pariški se je zopet oglasil z manifestom, ki ima skromni naslov: poduka za monar-niške poslance francoske zbornice. — V manifestu kliče kraljevi sin Francozom: ljubite svojo domovino, ne prizadevajte republikanski vladi nikakoršnih zadreg. Skušnja pa nas uči, da republika ne najde zaveznikov, da bi prišla kedaj do v Evropi ji pristoječe veljave. Zato povrnila se bode zopet s splošnim pritrjenjem francoskega ljudstva po neizogibnem prevratu monarhija. — Ta manifest Orleančana prišel je kot blisk iz jasnega neba francoski, pa tudi drugim državam, izrekoma Nemški. — Francozi prepričali so se izrekoma preteklo zimo, da si Bismark igra s francosko, kakor mačka z miško, on jim narekuje vlado, ministerske spremembe, on je pri dogodbi Schnaebele pokazal, da sam sme vse, in da je Boulanger, vročokrvni vojni minister, moral zapustiti svoje mesto, je bilo Bismarkovo delo, enako skrbi on za to, da francoska nikdar ne pride do stalne vlade in do moči.
K temu vsemu pripomore mu republikanska vlada. Da Bismark nikakor noče francoskega „kralj estva", ker bi postala v tej Francoska premogočna, ker bi si tako lahko dobila pri druzib evropskih državah zaveznikov; to pokazala je neovrgljivo znana pravda zoper nemškega poslanika grofa Ar nima.
V očigled sedanjih razmer na Francoskem, kjer se ministerstvo mora opirati na 200 glasov monarhistov, bil je v resnici utis manifesta velikansk.
Bolgarska. — Vriš prvega naskosa nasprotnikov sedanjega vladarstva polegel se je nekoliko, nasprotni listi nehali se izhajati in domoljubne izjave ponavljale so se povodom obletnice združenja izhodnje Rumelije z Bolgarsko. — Poskušnja, ruskega generala Erenrotha poslati v Bolgarsko, je videti premagana. — Z Nemško imela je Bolgarska nekaj zamere zarad razžaljenja njenega konzula v Ruščuku, pa ta stvar je sedaj uže srečno poravnana. — O tem, kar ima Bolgarska za prihodnje pričakovati, sodi se, da se javno nobena vlast ne bode mnogo brigala za njo, nevarni bi ji bili samo notranji nemiri, in ako bode vlada znala te zabraniti, dobil bode Coburžan dosti časa, pokazati svojo vladarsko spretnost.
Ruska. — Povodom godu ruskega čara podeljene so bile odlikovanja tamošnjim, deloma tudi politično pomenljivim osebam, tako med drugim tudi bivšemu kandidatu za bolgarski prestol knezu Nikolaju Minigrel-skemu.
Car namerava še čez polovico druzega meseca ostati na Danjskem.
Turški poslanik Schakir paša podal se je za štir-najst dni v Krim.
Politični krogi sodijo, da Ruska namerava sedaj Turško zopet ojstro potirjati za piačanje še vedno dolžne vojne odškodnine iz leta 1877. — Morebiti bode potem bolj ubogljiva proti Ruski.