Mir t orožji. Lepo je za sosesko, v kateri je ljubi mir doma Vaak gre lehko ia hodi tudi z necim veseljem za avojim delom, ako ve\ da mu nibče Be zavida, če mu to vrže dobička. Eaako je tudi pri državah, teh velikih soseskah. Njih vsaka ima dovolj opravka in dovolj skrbi za to, da si vredi razmere med prebivalci tako, kakof deae ajej, državi in njim, prebivalcem države dcoro in dela na občno korist. SreČBa država, ki ima v tem proste roke ter je v tej ajeai skrbi nibče, aobeaa soseska ne zavera! Ali take države so le redke, skorej vse so si v aecem strahu in treba jiai je skrbeti za to, da si držč sovražnika zuaaj svojib mej, to se pravi, vsaka država je še skorej le dotlej varna, dokler seže ajeaa vojaa sila. Zato pa tudi štrli cela Evropa orožja. vse države iu državice, kar jih aosi stara Evropa, stoje' v orožji in to stane veliko denarja ia veliko moči se odteguje drugemu, koristaišemu delu. Tudi naae cesarstvo in to še morebiti bolj kakor druge države v Evropi, čuti težo, ki jo dela vedua skrb za to, da ne oataae za drugimi državami, kar se tiče vojue sile. Leto za letom shajate se delegaciji, avstrijska ia ogerska ia ajiji ae čaka drugo delo, kakor da privolite skupui vladi potrebea deaar, naj nam spravi ali vzdrži one sile, na katerih sloai — mir cesarstva. In ai malo, kar se požre1 deaarja. Letos bode treba aič manj, kakor 136,224.880 gld., 113,035.634 fl. je v tem rednih ia 23,189.246 fl. izredaih stroškov. Cariaa ali davek na blago, ki se izvaža iz cesarstva ali pa iz drugih držav v našo privaža, vrže na leto 39,698.314 fl. Državi je po takem še treba spraviti 96,526.034 fl. 68 kr. Tega deuarja plača 1,930.531 fl. 22 kr. ogeraki državai zaklad, avstrijaka skupina dežel pa 66,217.224 fl. 28 kr. in ogerska 28,378.810 fi. 40 kr. Mala ai ta svota, vendar pa ate jo delegaciji dovolili skupni vladi, ne da bi ji bili čeaa oporekli. To ate pač storili, ker ste razpozaali, da ni niogoče drugače. Ako čemo, da bode država uiočBa ter odbije a krepko roko vsak napad, naj pride potlej od katere že koli straai, treba je, da dobi potrebaih moči in teh ai brez deaarja. I)obro, delegaciji ste svoje delo koačali in skupaa vlada ima pravico do deaarja ia ai dvoma, da ne bode, predao mine leto, niti krajcar več tega deaarja. Ali pa aam ohraBi niir, tega ne zaa nihče, veadar pa smemo reči, da je v tem bipu obzorje jaano ter ne kaže nič aa bližajo vojsko. Toda kaj vemo? Struae so jako aapete ia to akorej v vseb državah, Bi torej nemogoče, da kje katera poči in vojake aum razaese se v hipu po vaej zastareli Evropi. Resaica pa je zatem tudi to, da mir, ki terja toliko orožja in tedaj toliko deaarja, kakor ae gode"va to doslejleto za letom, — tak mir ai veliko vredea. Človeku ae dozdeva, da bi že bilo skorej, ko bi se prijelo eakrat za orožje ter bi se pokazalo, katera država ali kateri narod bi aaj ostal aa vrhu, bolje, kakor pa dosleaji mir, ki požira toliko denarja in ne da pride stvar kedaj do kraja. Za dolgo to pač ne more in ae sme trpeti, kajti tak mir nas spravi vae aa kant, tišči aas v vedao večje dolgove.