GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA72 maj / veliki fravon 2000 J leto VII MENGSAN KN^ICA DOMŽALE UUBUANSKA58 1230 DOAČALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 GO-PRES trade d.o.o. Blatnica 3A 1236TRZIN KURILNO OUE VEDNO NAJUGODNEJSE CENE KURILNEGA OUA 162 18 16 162 22 40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo s certifikatom. ... in zeblo vas ne bo ••• TRGOAVTO K O P E R Trgovina BURNIK Mengcš, Prošcrnova 3, tcl./fax: 061 737 785, mobitel 0609 64» 422 AKCIJA MAJ 200 • SKUTERJI PIAGGIO IN CILERA ■ STARO ZA NOVO v račun vzamemo kakršnokoli motorno kolo ■ ludi samo okvir - zo 30.000,00 SIT •KOIESA ROG -10% POPUST ZA PLAČIIO Z GOTOVINO • KOLESA FIELD -5% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO •KOLESA ATAtA -5% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO • SKUTERJI PIAGGIO IN GILERA -3% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO • SKUTER SANZONG ■ PLAČILO Z GOTOVINO 299.990,00 SIT •AVTO PLAŠČI SAVA: SAVA EXACT -25% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO SAVA EFECTA -18% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO AVTO PLAŠČI PNEUMANT ■ PLAČAŠ 3, DOBIŠ 4 BREZPLAČNA MONTAŽA •KOSILNICE - DYNAMAC - 4 TAKTNE -10% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO •MOTORNA KOSA ■ NA NI I KO 'M 990,00 SIT •ELEKTRIČNE SKARJE ZA 2lVO f/V/; TI! 15,000,00 511 4-TAKTNI AGREGAT ZA ELEKTRIKO 99.900,00 SIT ROČNA ELEKTRIČNA VRTALKA f STEMANJE 8.990,00 SIT ELEKTRIČNI KOMPRESOR 8 BAR/24124. 999, 00 SIT GARNITURA LIBEL ■ 3 KOM 2.990,00 SIT GARNITURA SVEDROV + VLOŽKI PVC 999,00 SIT OTROSKOKOLOFROG16 13.990,00 SIT AKUMULATORJI SOLITE 1 2V - 44Ah 5.200,00 SIT AKUMULATORII SOLITE 1 2V - 55Ah 6.400.00 SIT VEDNO NA ZALOGI: REZERVNI DEI.I ZA OSEBNA IN TOVORNA VO/IIA - PLOĆCVINA, ZAVORE "LUCAS", DISKI BREMBO, IZPUHI "ASSO" ■ 2 I.ETNA GARANCIJA, AVTOtLLK. "HELIA", SATURNUS, ISKRA, OUA, FILTRI, AVTOKOZMETIKA, DODATNA OPREMA, PRTLIAŽNIKI FAPA, PRTUAŽNIKI ZA KOLESA ITD., RETERVNI DELI ZA KOLESA IN SKUTEP.JE PIAGGIO IN GILERA, HOBI OROD|E:CIRKUIAR|I, BRUSILKE, VRTAI.KE, KLIUČI, GEDORE ITD. MO2NOST PLAČILA S ČEKI 1+2, KARTICAMI ALI KREDITOM OD 1 DO3 LET BREZ POLOGA IN TOM + 0% OBRESTI DAIJE. TRGOVINA ODPRTA OD 8 DO 19 URE, SOBOTA OD 8 DO 12 URE. OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE O PESTRI IN KONKURENČNI PONUDBIMI K/l RO INZKNIRINC, d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 738 036,738 015 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, S0I5 9.00-12.00 ZN ia obmoije M23 ■ ob Opckarni Mengei Inleresenle /d n.ikup za/idljivili panel v Meniju obveši'amo, dd snio Au'.eli s poslopki /a i/dc!avo in sprejem /a/id.ilnegd n.iat.i /.i (jlimo('j(: M 2 i - Ob Opekarni Men;;eš. Obmo<")e je namenjeno /,1 sl.tnov.mjsko |;rad- njo in sloritvene dejavnosli, V oIiiikk'jii bo a 00 fk> 1000 iti^, Uodoa.1 \\h\- cJitcljfr v lem o!nno('jii v,i!)imo, d.i se vkljućijo v sitov.injc l(:j;-i flokuinciiU h\ v /,i('clni f-i/i i/dcLive idfjiic /jisnovf! tircflilvc ol)(no('j,i. Prodamo* ■ V blizini Mcng^i prod.uno /d/klljivo p.iic.flo, ravno, soik'mo, vs.t konuitiiiLi je iircjciij, cciid iif;odn,i. ■ V v.isi Cio/d ti'id K.iitiilikom Aizid. parcelo jjovršinr Adi) m2, tirojciiii lok. dok. /a sl.in. hiso \M'< \i\2. - V Vinjiili pri Dolu pfod.uno p,ir( cio <. pn»vn()r> u\2. - V Vidmu pri I ukovir.i profl.imo /.i/irlljivo p.irt cio, r.ivno, ,i',f,iltir,ini duMop, površine l'.A') in2. - V okolit i I ukovirc vc<' /,iziflljivih p.HTcI; p.irclc so ivivnc, .isl.illiii dovo/, soiK'ti.) lr(;,i, l)li/in,i .ivloccslc. - Vodice, okolici - pdrccl,! M2 w2 n.i i/redni lokdfiji, sonni.i Icjj.i, ;isf\>>vLuskini |>osl. skup.ij ali lovino n.i p;irc. )2AU \n/ (7J9 m2 i 707 m^). - Kridomljc - Vok'ji ftottjk y<>\\ \yt\\-'>i <\ ■.(■ nck.ij enol dvojrkov s |XJvrSino (pun) I.'UJ m^, n(i pdrccLili do MT> \\\2, /f;rdjene do poddljšdnc III. j^radlK-nc f.i/e .ili n.i ključ ccn.i up/idiid. - lilefl ■ n,iprod.)j sl.irejš.i sldiiovdnjsk.t liiŠ.i n.i p-irc.cli Wi() ni2. - Vinjc - Dolsko, sl.inov.injsko litšo, /^rdjeno do |xxlriljSrino III. f|rddlx'nc f.uc. - ŠenlurŠkd gor.i [kkJ Krvdvceni - novejšo Manovdiijsko \\\k) (vikendi, opremljeno / vsem invenlarjem, 160 n\2 skupne neto |xwKinc Iktpfin), nd pdreli 700 \\)2, - Kdmnik ■■ Duplim - poslovni prosior, r>(> \\)2, v rivch el.i/.ih, nov, ujiodu.i (cn,i. - V Moriju odddino vf("ji j;oslinski lok.il v obr.ilov.inju: olivc/cn je odkup invcnl.irjii. - V Mcngiiu ob Slovenski (c,ti odd.itno vcr'ji poslovni proslor (pis.ime); mo/n.i kombin.u ij.i s sl.inov.injf-m, pslovf)i prostor (fri/erski salon, mokrio ludi slanovanjc) velikosti A) \\\) s piip.id.ijo("im /cinljisa'm 64 ni2, ugodno prodamo. UVODNIK Drage bralke, spoštovani bralci! Kdor je bral slovenske časopise v zadnjem času, se ni mogel izogniti občutku, da je slovenska levica nadvse samozavestna in lahko dela kar koli hoče, pa ne bo zgubila primata na slovenski politični sceni. No, takoj po prvomajskih praznikih, 3. maja so v parlamentu glasovali o kandidatu za mandatarja dr. Bajuku (tretji krog) in dr. Bajuk je bil izvoljeti! Če se spomnim voditeljev levih strank, ki so jih intervjuvali takoj po volitvah, so bili njihovi obrazi več kot šokirani. Posebej presenečen nad izidom se mi je zdel poslanec ZLSD - Pahor. Ne bom izražal zadovoljstva ali žalosti zaradi zmage desne opcije. Izražam zadovoljstvo, da v Sloveniji vendarle imamo demokracijo, ki napakc enega političnega pola lahko kaznuje z zmago drugega političnega pola. Sevcda pa bo morala desnica (če bo vlada potrjena) vladati modro, če hoče kaj dljc ostati na oblasti. Sedaj se mi zdi verjetnost, da priđe do preobrata, kaj hitro uresničljiva... Urednik KAZALO ŽUPANOV UVODNIK 4 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ W Glasilo ureja uredniški odbor: Matjaž Konci I ja - odg. urednik (041 661 517, e-mail: maljaz.koncilja@siol. ncl), Alojzij Janežič, Maleja Jemcc, Ana Jernejčič, Terezija Poločar - Korošec, Tatjana Sivor Slrmšek, Majda Trobec »I Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena PodborSek, to!. (01) 7247 106 ►M Tehnična urednica in oblikovanje: Sabirni Kompare, lel. (01) 72.H0 903 >H Lektoriranje: Lili Epih »I Realizacija: Nagdj rl.o.o. GKAFIČNI STUDIO HERLE lel. & fax: (01) 7213 074 »l Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos- podinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. ►>l Distribucija: Primož Kržan, tel. 7237 296 ■ ■■ ^ ^ "i ■■ ^m ■■ m ■■ ^m ^m ■■§ ^ PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot "samo tekst/text only"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasnejedo 8. maja. VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODCOVARJA Odgovori na vprasanje elanov občinskega sveta OBČINSKA UPRAVA 6 Vodooskrba 113 POLICIJA 11 PODJETNIŠTVO 12 POLITIČNE STRANKE 13 DRUŠTVA 13 Odpstje razstave -• ECCE HOMO KULTURA 18 170-letnica rojstva Janeza Trdine ŽUPNIJA MENGEŠ 19 Klepet z -, . Ludvikom Zabretom NAŠA ŠOLA 21 IZ PRETEKLOSTI 22 ŠPORT 22 OFF ROAD DUNLOP 2000 VAŠA POŠTA 26 ZDRAVJE IN LEPOTA Crni bezeg Nenavadni recepti MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK D' * aT y . rage oocanke, spoštovani občani! ■ Šestnajstl uvodnik pišem po praznikih, kl so bili aktivni in delavni, v prlčakovanju dogodkov ob občlnskem prazniku 29. maju, ko borno praznovall petič po ponovni potrditvl samostojne občine. ■ Sedaj smo tuđi podpisali dogo- vor o sodelovanju med občinaml vodice, Komenda, Cerklje, Pred- dvor, Kranjska Gora in Mengeš. Za našo občino bo pomemben pred- vsem segment obnove komunalne infrastrukture. Pričakujemo poče- nitev stroškov priprave postop- kovnih aktov in delno tuđi projekt- ne dokumentacije ter prenos izkušenj Kranjske Gore na držav- nem nlvoju in iz Evropske unije. Predvsem pa borno zadostili bist- venima pogojema za nepovratna sredstva in ugodne finančne dogovore: sodelovanje In velikost projektov. ■ Zadnji mesec sem se največ ukvarjal z vodooskrbo. Z dolo- čanjem dolgoročne rešitve za zdravo pitno vodo v regiji s kamniškim in krvavšklm vodozblrnem in vodooskrbnem področju ali regiji smo se le uspeli dogovoriti za strategijo. Bilo je preveč zakulisnega in ozkointeresnega, k sreči nestrokovnega, lobi- ranja. Sedaj največ pričakujemo od države - da naredi red (predpise in njihovo spoštovanje) in jasno ločl med vodovarstvenimi območjl, vodo- zbirnimi območji, vodnim! viri, transportniml (glavnim!) cevovodi in sistemi kot celote • ki pač v glavnem ne poznajo občlnskih meja. Strategija je naslednja: 1. Takoj se priključiti na Kamniškl sistem in uredi- ti zanesljiv, varen in vlsokokvallteten lokalni vir (ml Imamo že v proračunu denar za eno globlnsko črpališče). 2. v kamniškem sistemu Izboljšatl vire z ureditvl- Jo sedanjih oz. novih. 3. Obnoviti kamniški sistem; po tem ali med tem se odločiti In izvesti sanacijo in ureditev krvavškega vodovarstvenega območja ■ ali pa se dolgoročno odločiti, glede na ekonomiko In pomen zdrave pitne vode in ohranjanja tega naravnega vira, za ukinitev urbanizacije in vseh motečlh aktivnosti na območju ■ slednje je strošek oz. obveznost povzročiteljev. Za- vedati se moramo, da nadaljnja degradacija tega območja lahko ogrozi celotno regijo In tudl globlnska zajetja (morda čez sto ali dvesto let). Po odločitvi borno pristopili k urejanju virov in krvavškega sis- tema. Za te vire in njihovo financiranje pa bi morale biti zainteresirane tudl ostale občine, predvsem pa Ljubljana zaradi krltlčnega stanja podtalnice. Tako urejena sistema bi se medsebojno dopolnjevala sku- paj z ostaliml zdraviml viri in bila trden temelj za zdravje in kakovost življenja. Upam, da borno v tem tudl uspeli v današnjem svetu hltenja za samo mate- rialnlml dobrlnami z nespametnim preprlčanjem o civiliziranosti in napredku. ■ za zaključek tuđi tokrat misel Iz koledarja podjetja LEK za leto 1999 (prirejena na naše občlnske razmere ■ okoliščine): TRADICIJA: Tisočletna zgodovlna s plsnlml viri, pre- malo poućarjena, znana In spoštovana. Spoznanja in že pridobljene izkušnje so pomemben del In temelj uspešnostl v prlhodnje, ker so plod dolgoletnega, načrtnega In sistematičnega dela luspehov In napak) in Iz tega Izhajajočlh tradicionalnih spoznan] In pri- dobljenlh Izkušenj. Naša občina In njena okolica Ima bogato tradicijo, kl Jo moramo spoznati in ustrezno kritično upoštevatl. Prav lep pozdrav! Tomaž štebe Na sliki je šest županov podpisnikov dogovora o sodelovanju (od leve): lože KOTNIK, Anton KOKALJ, Franc ČEBUL), Tomaž ŠTEBE, Tomaž DROLEC, Miroslav ZADNIKAR in novinar dnevnika DELO. Vsem želim aktivno udeležbo in veselje na prireditvah ob petem prazniku naše občine, ob deveti obletnici državnosti in proslavah pred nastopom poletja. 4 MENGŠAN VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJAiflaa ODGOVORI NA VPRAŠANJA ČLANOV SVETA Vprašanje g._An d reja ŠkrI epa Na pokopališču so se v zadnjih dnch ob ccrkvi in ob poteh k Pšati nabrali kupi odpadkov. Ljudjc odpadkc odmctavajo predvsem na mcsta, kjcr so prej stali zaboj- niki za odpadke. Zakaj ni več omenjenih zabojnikov? Ce gre za spremembo lokacije ali načina zbiranja tch odpadkov, dajem pobudo, da se na prcjšnja mesta namestijo obvestila o novih mestih, kjcr ljudjc lahko odložijo odpadke. Zakaj so zamcnjani veliki kontejnerji za odpadke, ki so v primerjavi s starimi zelo neugledni in zato neprimerni za uporabo na pokopališču. Odgovor Zabojniki za odpadkc so ravno lako ob po- kopališču, kol so bili prej, ko je smeli odvažalo Komunalno podjelje Kamnik. Zdaj smeli odvaža )KI' Prodnik iz Domžal. Nameslili borno lepše zabojnike na obeh meslih, in sicer enega za bio odpadke za kompost, drugoga pa za odpadke za odvoz na odlagališče. Vprašanje g. Andrcja Škrlepa Ali je kakšna možnost, da bi na določenih mestih v Mengšu skozi vse leto stali zbiral- niki za odpadkc, kot so med pomladansko čistilno akcijo? Prepričan sem, da bi s tem še zmanjšali število divjih odlagališč v na- ravi. Odgovor: Na območju občine Mengeš borno postavili več zelenili olokov za ločeno /biranje odpadkov in s lom omogočili odlaganje različnih vrsi odpadkov na več meslih naše občine. ^Brojanje g. Andreja Škrlepa FIT-TOP za svoje parkirišče vedno bolj upo- rabna makadamsko, novo nasuto parkirišče °b objektu. Za dovoz do njega stranke upo- rabljajo drevored, ki je zato v slabem stan- ju in neprimeren za pešce (luže, zdrobljeni robniki, promet...). v občinskem interesu bi moralo biti, da drevored ostane namenjen pešcem in da se uporablja asfaltirano parkirišče, ki je zad- nje čaše prazno. Dajem pobudo, da se znak *a prepoved prometa prestavi na začetek drevoreda, da se s prijaznim pismom obvesti FIT-TOP, naj stranke uporabljajo asfaltirano parkirišče in, da naj si uredijo servisno in intervencijsko pot ob robu gozda. Po ureditvi razmerij naj se sanira ta dcl drevoreda. Odgovor: Dogovor je, da se preslavi znak, na drugi sirani - zdaj že urejenega - drevoreda pa se pot zaključi z dvignjenim robnikom, tako da ne bo več prometa z osebnimi vozili, intervencijska pol pa bi še vedno ostala. Prav tako je slališče občine, da se lahko uporablja ludi makadamsko parki- rišče. Vprašanje g. Marka leriča Kaj je z zemljištem na gmajni, kjer je igrišče (čigava last je trenutno, kakšni in v kateri fazi so postopki v zvezi z lastništ- vom, če še ni občinska last)? Odgovor: KS Mengeš je v I. 1992 s KPC Jable sklonilo zakupno pogodbo za trajni najem za zcmljišče, na kalerem je obstoječe nogometno igrišče. Zemljišče je bilo kasneje s pogodbo preneseno na Sklad kmetijskih zcmljišč in gozdov RS. Občina si je in si še prizadeva predmetno zemljišče pridobili in se ustrezno vknjižiti kol lastnik v zemljiško knjigo. Vzporedno Občina pripravlja idejni projekt za večnamensko ploščad in objekl v naselju Loka pri Mengšu, ki bo služil kot podlaga pri izdelavi Proslorsko ureditvenih pogojev (PUP) za predmolno območje. Po spre- jelju uslreznega Prostorsko izvedbenoga akla (PIA) bodo izpolnjeni pogoji za pridobivanje lokacijske dokumentacije (LD), izdelavo projek- lov (PGD, PZI) in pridobivanje gradbenega dovoljenja. Vprašanje g. Marka jeriča Kakšni so realni roki za začetek investicije na igrišču, za katerega je rezervirana postavka v proračunu Občine Mengeš? Odgovor: Pogoj, ki še ni izpolnjen, je ureditev laslnišlva in je zaradi lega praktično nemogoče napovedati začetek investicije. Vprašanje g. Marka leriča Kdaj bo možno sprejeti kakršno koli odlo- čitev v zvezi z GDD (gasilsko društvenim domom)? Odgovor Ko bo končana studija, ki bo pokazala najbolj smotrn način rešitve lega vprašanja. MENGSAK PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu. I shranjeno kot "samo tekst/text only"), J rokopise, fotografije (tiff ali jpg), oglase | ter drugo gradivo za naslednjo številko > Mengšana lahko posijelo na naslov: , Slovenska c. 30,1234 Mengeš ali oddate J osebnov sprejemni pisarni Občine Mengeš, * najkasneje do 8. jUni|a. ' Odgovor na javno vprašanje gospe Katarine Sršen Mengšan, mali traven 2000, stran 23 Spošlovana gospa Sršen, iskreno mi je žal za nesrečen dogodek, ki se Vam je pripetil. Birokratsko in formalistično gledano je pol občinska last, ni pa še opredeljena kot javna površina, kar borno storili v kralkem. Podobno brez dokumentacije je tuđi skakalnica! Vse bo še potrebno urediti, scveda po predhodno urejenem lastništvu! Tuđi opozorilna tabla, ki je usmerjala sprehajalce po obhodni poli, naj bi bila po zago- lovilih smučarjev skakalcev dovolj opazna in zadoslna. Menim, in to sem že zahteval od skakalcev, da bi morali to stalno pol posuti ali pa odstranili led po koncu sezone, lo je po odstra- nilvi ograje z vrvjo, ki pa ludi ni bila vedno postavljena. Prizadevamo si, da bi lahko preselili skakalnic.o na uslreznejše mesto na območju sankaške proge. mag.Tomaž Šlebc, dipl.ing., župan OBČINSKA U PRAVA KRVODAJALSKA AKCIJA ZA OBČANE MENGŠA bo v torek, 30. maja 2000. Pridite v čim večjem številu ob 8. uri pred Godbeni dom, kjer vas bo čakal avtobus. 5 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Tri občine smo podrobno pregledale dokumentacijo prvih dveh mejnikov studije dolgoročne oskrbc s pitno vodo. Moram se pohvaliti, da skoraj izključno v naši občini - s pomembnim prispevkom mojih sodelavcev v delovni skupini: Ivana Župana, Janeza Roglja, Bogomirja Brezigarja in Vida Krcgarja. Povabljeni so bili tuđi predstavniki občin Komende, Vodič, Kamnika in v. d. direktor Prodnika. Scveda pa smo podrobno predelali vsebino vsi trije "prizadeti" župani, ki smo morali opraviti trde in na trenutke mučne pogovore z izvajalcem. Vsem sodelavcem in kolegoma Tomažu Drolcu in Antonu Kokalju se za dosedanje prizadevanje in sodeiovanje zahvaljujem. Vod opskrba V soboto 13. maja sva s sošolcem iz gimnazije Vidom Kregarjem, nekdanjim predsednikom jamarjev Slovenije in poznavalcem gora, kamnin, rastlinstva in živalstva, prehodila ves Brezoviški graben in nazaj grede še spodnji del Lukniškega grabna. Posnete slike kažejo na degradacijo in civilizacijski prispevek v tem glavnem vodozbirnem območju, iz katerega se z drenažo napaja 60 % krvavškega vodovoda. Strokovnjaka iz Prodnika d.o.o. sta nama temeljito predstavila zajetja (podjetje je upravljalec vodovodnega sistema Krvavec). Tomaž Štebe 6 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA ČIŠĆENJE VODOVARSTVENEGA IN VODOZBIRNEGA OBMOČJA VODOVODNEGA SISTEMA KRVAVEC Vabilo V soboto 17, j u njja 2000 s za četko m ob 8. uri na zgornji postaji žičnice Krvavec, vabim vse okoljsko ozaveščene na prostovoljno čistilno akc^lioL^gor njega d e I a Brezoviškega grabna na Krvavcu v dolžini okoli 500 m. Prijave posredujte na Občino Mengeš (tel. 7237081), da borno lahko organizirali prevoz. Odhod izpred Občine Mengeš predvidoma ob 7.30. VABLJENI! mag. Tomaž ŠTEBE, dipl. ing., župan 7 MENGŠAN O B Č I N S K A UPRAVA INDUSTRIJSKA CON A MENGEŠ TOPOLE Sodclovanjc pri nakupu POSLOVNI CENTER MENGEŠ Soinvestiranje v izgradnjo poslovnih prostorov JAVNO POVABILO Ponovno vabim vse zainteresirane gospodarstvenike, podjetnike in druge zasebnike in posameznike, da v pismeni obliki posredujejo svoj resen namen: - za nakup lastncga stavbnega zemljišča za gradnjo objek- tov za proizvodnjo in storitve na območju bodoče Industrijske cone Mengeš Topole M28/2 (trikotnik pred SCT Jamo - 23400 m2) oziroma na območju M28/3 (pra- vokotnik med Hidrometalom / Mapisom in Hidrotehni- kom - 32700 m2). - za soinvestiranje v gradnjo poslovnih prostorov v Poslovnem centru Mengeš (na zemljišču skoraj 7OOOm2 levo od dovozne ceste v SCT jamo z glavne ceste Mengeš-Kranj). Pridobiti želimo podatke za določitev izhodišč za izdelavo zazi- dalnega nacrta in skupen organiziran nastop za nakup zemljišč, pravilno izvedbo vseh formalnih postopkov in komunalnega opremljanja obeh območij, kar bo omogočilo pridobilev potrebnih dovoljenj do končnega uporabnega dovoljenja za opravljanje poslovne dejavnosli. Predstavitev oz. informativni pogovori bodo ob petkih, 2., 9. in 16. junija leta 2000, vedno od 17.00 do 18.00 ure na Občini Mengeš. Pisne vloge posredujte na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš za zadevo: "Industrijska cona, Poslovni center Mengeš Topole". V vlogi obvezno navedite površino slavbne parcele, dimenzije, neto koristno površino in dejavnosli v predvi- đenih objektih ter ceno, ki ste jo pripravljeni plačati za zemljišće. Vloge sprejemamo do 20. junija 2000. Mag. Tomaž Štebe, dipl.ing., župan Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil (Uradni vestnik Občine Mengeš,št. 4/2000) Občina Mengeš objavlja RAZPIS UGODNIH STANOVANJSKIH POSOJILIH I. NAMENI, ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Posojila so namenjena za: - nakup slanovanj, slanovanjskih hiš na območju občine Mengeš, - stanovanjsko gradnjo na območju občine Mengeš, - prenovo in revitalizacijo stanovanj, slanovanjskih hiš na območju občine Mengeš. II. VISINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek posojil je 9.600.000,00 SIT z obrestno mero TOM + 1%, dobo vračanja 10 let. Celolni stroški priprave, obdelave, vođenje kredila in priprave doku- mentacije za zavarovanje kredita so o,5% od zneska odobrenoga kredila oz. najmanj 12.000,00 SIT. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja. III. RAZPISNI POGOJI IN VISINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le lisli občani, ki z nakupom, gradnjo ali pren- ovo stanovanja oz. stanovanjske hiše prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje na območju občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v Občini Mengeš, - kupujejo ali gradijo stanovanja oz. stanovanjsko hiš«, - imajo sklonjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gro za nakup novoga ali slarejšega stanovanja ali slanovanjske hiše, ki finančno še ni realizirana (sklonjeno v času, določenem z razpisom), - imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjsko hiše in so laslniki oz. solaslniki nepremičnine oz. če predložijo soglasje laslnika (izdano v času določenem z razpisom), - imajo potrdilo o priglasitvi dol prenove oz. revitalizacije objekta, katerega lastniki oz. solastniki so v Občini Mengeš (izdano v času, določenem z razpisom) oz. če predložijo soglasje lastnika. Za prosilca lahko kandidirajo lastniki oz. solaslniki - inveslitorji gradnje, prenove, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja. Posojil«, ki pripada upravičencu, znaša največ do 40% vrednosli pri- mernega stanovanja. IV. KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL Pri ocenjevanju vlog hodo upoštevani naslednji kriteriji: - primornosli in kvalitete sedanjega stanovanja, - socialnega in zdravstvenoga stanje prosilca in njegove družine, 8 MENGSAN O B Č I N S K A UPRAVA - namembnosti posojila, načina razreševanja slanovanjskega problema in faze gradnje, - drugo. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: - mlade družine, - družine z večjim številom olrok, - razširjene družine, - enostnrševske družine, - mladi, - družine / manjšim številom zaposlenih, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. z olrokom molenim v telesnem in duševnom razvoju, - prosilci z daljšo delovno dobo, - prosilci z daljšim bivanjem v Občini Mengeš. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo vloge skupaj s prilogami: - opis namena, visino in vrslo porabe posojila, - potrdilo o državljanstvu za vse f lane družine (lahko fotokopije), - doka/ilo o statusu stanovanja, v kalerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogod- bo, zemljiško knjižni izpisek in potrdilo o premoženjskem stanju), - notarsko overovljeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklonjeno v letu 1999 in 2000 (v primeru nakupa), - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - polrdilo o priglasilvi dol (v primeru prenove ali revitalizacije), Slovenska 30, Mengeš maltcc Uostla jetri po naročtlu DELOVNI ĆAS: BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACIJA: PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEDEUA IN PRA2NIKI2APRTO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL 737-237 - zemljiško knjižni izpisek , ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, - polrdilo o šolanju vzdrževanih olrok za srednje, višje ali visoke sole, - polrdilo o času slalnega bivanja prosilca in družinskih članov v Občini Mengeš, - dokazilo o enostarševski družini, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaravanje o lelesni okvari prosilca oz. družinskega člana, - dokazilo o molnjah v duševnom in telesnem razvoju ali trajni nes- posobnosti za delo. Občani, ki želijo pridobili posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo do 23. junija 2000 na naslov OBČINA MENGEŠ, Komisija za dodelitev slanovanjskih posojil, Slovenska c. 30, MENGEŠ, s pripisom - "Stanovanjsko posojilo - ne odpiraj". Odpiranjc vlog bo 26. junija 2000 ob 15. uri. Vse dodatno informacijo dobite na lol. 724 7106, ga. Irena Podboršek. Vloge bo obravnavala 5 članska Komisija za dodelitev stanovanjskega posojila, ki jo imenuje župan. Na predlog komisije bo župan s sklepom obvestil vse udeležence razpisa o znosku dodeljenega posojila. OBČINA MENGEŠ Župan, mag. Tomaž Šlebe, dipl. ing. Občina Mengeš na podlagi 7. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju z znižano obrestno mero na področju malega gospodarstva, kmetijstva in turizma v Občini Mengeš za leto 2000 (Uradni vestnik Občine Mengeš, št.4/2000 ) objavlja RAZPIS za ugodne kreditiranje z zniiano obrestno mero in odlogom platila glavnico na področju malega gospodarstva, kmetijstva in turizma v Občini Mengeš za ohranjanje, pospeševanje in razvoj dejavnosti 1. Predmet razpisa so kreditna sredstva v visini 39 milijonov z obrestno mero TOM +1%, dobo vraćanja 5 let in enolelnim moratorijem na vračanje glavnice po izbiri kreditojemalca. Celotni slroški priprave, obdelave, vođenja kredita in priprave dokumentacije za zavaravanje kred- ila so 0,5"/> od zneska odobrenoga kredita. Krediti se odobrijo kreditoje- malcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja, ki odloča o krodilni sposobnosti kredilojemalca in prevzoma vse tvoganjo za vračanje kredita. Zavaravanje kredita se izvode v skladu s politiko izvajalca kreditiranja in v dogovoru s kreditojemalcem. Izvajalec kreditiranja lahko zahtova dodatno dokumentacijo za oceno kreditne sposobnosti in za zavaravanje kredita. 9 MENGŠAN O B Č I N S K A UPRAVA 2. Pogoji dodeljevanja - prosilec lahko vloži vlogo za kredit v visini najmanj 500.000 Sit, praviloma visina odobrenega kredita ne srne presegati 50% predračunske vrednosti investicije; - prosilec mora zavaravati prejet kredit po bančnih pogojih; - investicija oziroma naložba mora biti na območju občine Mengcš. 3. Pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo: - poslovni subjekti (podjetja in družbe z največ do 50 zaposlenimi) s področja malega gospodarstva, kmetijslva in turizma s sedežem v občini Mengeš; - fizične osebe (samostojni podjetniki, zasebniki in drugi) s stalnim pre- bivališčem v občini Mengeš; - lastniki kmetij z vsaj enim članom kmečkega gospodinjstva s statu- som kmeta s stalnim prebivališčem v občini Mengeš. 4. Nameni, za katere se dodeljujejo krediti: - uvajanje kakovostnejše, donosncjše in tehnološko zahtevnejše proizvodnje, izdelkov in pridelkov ter storitcv in dejavnosti na območju občine Mengeš; - pospeševanje kmetijstva in turizma na območju občine Mengeš; - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje in izdelkov, ki zmanjšujejo negativen vpliv na okolje ali so okolju prijaznejši na območju občine Mengeš; - izgradnjo, adaptacijo, razširitev, nakup proizvodnih, poslovnih objektov in prostorov v občini Mengeš; - nakup opreme, patentov, blagovnih znamk, tehnologije; - izdelavo dokumentacije zahlevnejših in razvojnih projeklov; - nakup kmetijskega zemljišča, zemljišča za graditev, dogradilev, razširitev ali preusmeritev dejavnosti na območju občine Mengeš. 5. Prednostni kriteriji za dodelitev kredita Krediti se prednostno dodelijo prosilcem, ki na območju občine Mengeš: - z investicijo v proizvodnjo zagotavljajo zahtevnejšo profitabilno proizvodnjo in storitve; - uvajajo sodobne tehnološke postopke, okoljevarslveno ali zdravstveno neoporečne procese ali izdelke, - investirajo v organiziranem proizvodno industrijskem, skladiščnem in storitvenem območju v občini Mengeš (Industrijska cona Mengeš - Topole, Poslovni center Mengeš); - uvajajo in dopolnjujejo proizvodne programe, storitve ali izdelke ostalega gospodarstva v občini Mengeš; - uvajajo deficitarne storitvene dejavnosti v občini Mengeš. 6. Vloga za dodelitev kredita mora obsegati: - Opis namena, visino in vrsto porabe posojila; - Potrdilo o stalnem prebivališču za fizične osebe; 6.1. • Splošne podatke o fizični osebi (samostojni podjetniki, zasebniki in drugi), poslovnem subjektu (podjetja in družbe), ki naj vsebuje opis, dejavnost, število zaposlenih in popoln naslov. • Fotokopija sklepa sodišča ali druge organizacije o registraciji in fotokopija vseh sprememb. • Fotokopija obvestila o identifikaciji razvrstitve po dejavnosti Statisti- čnega urada RS. • Posestni list za celotno posestvo in potrdilo o statusu kmeta. • Fotokopija dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti. 6.2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; - fizične osebe: potrdilo RUJP - izpostava Domžale; - pravne osebe: BON 2 ali BON 3 oziroma potrdilo, da še nišo pričele poslovati; 6.3. dokazilo, glede za namen posojila: - predračun ali račun za nakup opreme, patenta in blagovne znamke,tehnologije; - overjeno kupoprodajno pogodbo ali pogodbo za nakup poslovnega prostora, zemljišča, in podobno; - gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglašenih delih za gradnjo, dograditcv ali preusmeritev dejavnosli s projektom m. gradbeno dokumentacijo in predračunom investicije, skupaj z zemljiškoknjižnim izpiskom oz. dokazilom o lastništvu; soglasje o adaptaciji; pogodbo o najcmu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacije v najelih proslorih; pri okoljevarstvenih vlaganjih mora biti podano ludi mnenje ustrezne inspekcijske službe; - poročilo oziroma oceno Kmetijske svetovalne službe o usmerilveno razvojnem programu kmetije. 7. Rok za oddajo vloge Vloge z vso potrebno dokumentacijo morajo prispeli v vložišče najkasne- je do 14. junija 2000 do 15.00 ure, v zaprti kuverti z oznako "ugodno kreditiranje-razpis 2000" na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Odpiranje vlog bo izvedla komisija 14. junija 2000 ob 17.00 uri v sejni sobi Občine Mengeš. 8. Najkasneje do 28. julija 2000 bodo izdani sklepi o dodelitvi posojil. Dodatne informacije (Ana Bosti«:, tel. 061 724710»). Občini] Mengeš mag. Tomaž Štebc, dipl.ing., župan AVTO ŠOLA Trdinovtrg 14, MENGEŠ Tel.: 061/7239-621 in 061/7215-321 > poučavanje cestno prometnih prciipisov , organizacija in i/vedha prve pnmoOi (ludi /a k.'inditUle drupih avioiol) poufcviinjc praktične vo/nje A, B in H kategorije (krmiu ludi C in F, k R kategorije) ■ organi/iruino /driivniške preglede tečaj CPP za A, B in II kategorijo se prione 29.05, 05.06., 12,06,, 19,06,, 26.06. ob 16. uri |DAEW00 OPEL VW YAMAHA URADNB URE: PONT.Df-X.mK 17.00 - 19.00 TORUK. 10.0(1- 13.00 SRP.DA 17.00-14,00 ČETRTI'K 10.00- 13.00 PETEK 16.30-18.30 !!!! SMO NAJVEČJA AVTO ŠOLA V TEJ REGIJI !!!! potrebno učno gradivo dobite pri nas dijakom in studentom nudimo popuste 10 MENGŠAN «1 13 P O L I C I J A Kronika dogodkov Intervencija 1.4.2000 ob 13.40 uri so pollclstl PP Domžale intervenirali v zasebni hlšl v Mengšu. Ugotovlli so, da Je prišlo do spora In pretepa med M.L, M.M., M.s. In L.c. zoper vse udeležence so podali predlog sodnlku za prekrške. Prometna nesreta 4.4.2000 ob 17.30 uri se Je na Šolskl ulici v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznlk osebnega avtomoblla M.T. In voznlk osebnega avtomoblla B.u. Do nesreče Je prišlo, ker sta oba voznlka vozila po sredini voziš- ča, zato so pollclstl obema Izdali plačllnl nalog. Vlom v osebni avtemebil 8.4.2000 ob 8.30 uri Je S.M. obvestlla PP Domžale o vlomu v osebni avtomobll. Pollclsti so z ogledom kraja In zblranjem obvestll ugotovili, da Je nez- nanec ponoći na Kolodvorski cesti vlomll v osebni avtomobil In odnesel kozmetike za neznancem in predmeti pollclstl še polzvedujejo. Vlom v osobni avtomobll 8.4.2000 ob 14.30 uri je L.S. obvestil PP Domžale o vlomu v osebni avtomobll. Pollclstl so z ogledom kraja in zblranjem obvestil ugotovlli, da Je nez- nanec ponoći na zavrteh vlomil v osebni avtomo- bil In odnesel avtoradio. Za neznancem In pred- meti policlstl še polzvedujejo. Prometna nesreia s pobegom 10.4.2000 ob 9.30 uri se Je na Clavnem trgu v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena vozlk osebnega avtomoblla V.E. In voznik tovornega vozila m.l. do nesreće je prišlo zaradi nepravilnega premlka voznlka v.E., kl Je s kraja nesreče odšel In Je bil izsleden na avtoservl- su, kamor Je vozilo prlpelal popravit. v.E. so Pollcisti izdali plačllnl nalog, prav tako bo moral Pojasniti sodniku za prekrške, zakaj Je zapustil kraj nesreće. Vlom v osebni avtomobil 10.4.2000 ob 17.30 uri je J.T. obvestlla PP Domžale o vlomu v osebni avtomobll. Pollclsti so z ogledom kraja In zblranjem obvestll ugotovlli, da Je neznanec ponoći na Rašlškl cesti vlomll v oseb- ni avtomobll, vendar Iz vozila ni nlćesar odnesel Za neznancem policlstl še polzvedujejo. ■ntorvenciia 11.4.2000 ob 9.10 uri so pollclstl PP Domžale Intervenirali v zasebni hišl v Mengšu. Ugotovlli so, da je prišlo do spora In groženj med s.M. In S.J. Zopr s.j. so pollclstl podali predlog sodnlku za prekrške. april 2000 Ponare|en bankovoc 17.4.2000 ob 10.45 uri so pollclste PP Domžale iz Banke Mengeš obvestill, da so prejell ponarejen bankovec. Policisti so ugotovlli, da Je bankovec za 10.000,00 SIT, ser. št. AA711980 med Izkupičkom pri- nesla podjetnlca. Bankovec so zasegli. Pollclstl za neznanim ponarejevalcem še polzvedujejo. Prometna nesrefa s pobegom 19 4.2000 ob 7.20 uri se Je na Glavnem trgu v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila GA. In voznica osebnega vozila B.M. Do nesreče je prišlo, ker je voznica C.A. vozila na prekratki varnostnl razđaljl, zato so Ji policisti Izdali plačllni nalog. Vlom v osobni avtomobil 22.4.2000 ob 22.15 uri Je J.D. obvestil PP Domžale o vlomu v osebni avtomobil. Policisti so z ogledom kraja In zblranjem obvestll ugotovlli, da Je nez- nanec ponoći na Trdlnovem trgu vlomll v osebni avtomobil in odnesel torbo z medicinskim! prlpo- močkl. Za neznancem In predmeti pollclsti še polzvedujejo. Policisti PP Domiale belezijo povezane itevilo vnoviitev ponarejenih banlcov- cev za 5.000 SIT, zato obiane opozar- ja|o na providnost pri prometu s temi bankovet. Policisti naproiajo vse, kl bi kar koli vedeli o nerazreienih primerih, na| informacije sporoc~i|o na PP Domiale, tel. it. 7241 218 ali na anonimni brezplaini telefon 080 1200. Pollclstl PP Domžale _PR_0_M ET _ _ s kolesi in kolesi z motorjem f\o prldejo toplejšl devi, se naši otrocl In mladoletnlkl zaželljo voziti s kolesom. Da bo vožnja s kolesi prijetna In vama, se Je potrebno zavedatl prometnih predplsov, kl urejajo promet koles In koles z motorjem. bamostojno lahko vozi kolo otrok, kl je star najmanj 8 let In je opravll kolesarskl izplt, ali po dopolnjenem 14. letu starosti, prej pa samo v spremstvu polnoletne osebe. Kolo z motorjem lahko vozi otrok, kl je star 14 let in Je uspešno opravil tečaj iz cestnoprometnlh predplsov. INolesarjI, stari do 14 let in voznlkl koles z motorjem, morajo med vožjo nositi predpisano homologlrano zaščitno oz. vamostno čelado. Iredpogoj za vožnjo s tovrstnlml prevoznlml sredstvl je tehnlčna brezhlbnost vozll: luči, zavore, odsevnlki, naprave za dajanje zvočnlh slgnalov. Kolesarjl za vožnjo uporabljajo kolesarsko stezo, pot ali pas, kjer pa teh ni, pa cesto, vendar ne već kot 1 meter od roba ceste. Voznlkl koles z motorjem morajo voziti po cesti In ne smejo voziti več kot 1 meter od roba ceste. be otrok ali mladoletnlk krši cestnoprometne predplse z denarno kaznljo za tovrstnl prekršek kaznujemo starše, ki so opustili dolžno skrb ali nadzorstvo. Voznlke koles z motorjem opozarjamo na morebltne predelave koles z motorjem, pri čemer se spremlnjajo tehnlčnl normativi proizvajalca (povećanje hltrostl). V navedenem prlmeru policlstl kolo z motorjem zasežejo in ga pošljejo na pooblaščen servis, kjer vozilo predelajo, tako da ustreza normativom proizvajalca, stroške popravila pa plača lastnlk. Če teh stroškov ne poravna v treh meseclh po končanem popravnu, vozilo prodajo. b skupnimi močml se potrudimo, da bo mladost varnejša In brez hudih posledic. Policijska postaja Domiale 11 MENGŠAN PODJETNIŠTVO Novi čaši. Fabia. Novi razred. Nova škoda. Fabia je petvratna kombillmuzina s strmo nagnjen- Im zadnjim steklom In odsekanim zadkom. Dolžina fabie je 396 cm. Širina 165 cm, viši na pa 145 cm. Medosna razdalja 246 cm ob kompaktnih zunanjlh merah nudi obilo notranjega prostora. S temi meraml Je fabia namreč za neka] centimetrov večja od najbližjlh tekmecev v razredu kompaktnih avto- mobilov, teh nekaj centimetrov pa je opaznlh prav pri notranjl prostornosti. Prednja sedeža se pomakneta daleč nazaj oz. naprej, kar Je pomembno predvsem za visokorasle voznike, ki se v majhnih avtomobilih običajno ne počutijo najbolje. Daljšo medosno razdaljo bodo opazili tuđi potniki na zadnji klopi, saj je prostora za noge zelo veliko za ta avtomobilski razred. Prtljažnik je z 260 litri velik in sodi v sam razredni vrh, pomemb- na pa je tuđi uporabnost prtljažnika, kateri v prid so nizek nakladalni rob in oglati robovi. Prtljažnik je seveda mogoče tuđi povećati: s preklapljanjem naslonjala zadnje klopi največ na 1.1016 litrov. Ražen različic classic imajo vsi ostali paketi opreme po tretjl- ni deljivo naslonjalo zadnje klopi, kar še kako prav priđe pri prevozu posameznih daljših kosov prtljage ozlroma tovora. Armatuma plošča je narejena v stilu fabljlne zunan- josti, oblikovana je sodobno in lepo, a hkrati tuđi uporabno in pregledno. Pod nadstreškom armaturne plošče sta dva velika merilnika za motorne vrtljaje in za hitrost, poleg njih pa merilnik temperature hladilne tekočine In količine goriva, ne manjka pa tudl obvezna digitalna ura Na novo zasnovana prednja sedeža nudlta udobje in dobro bočno oprijemljlvost, vzorec sedežnih prevlek pa dodatno pozivi notranjost in je na voljo v različnih barvnih odtenkih, odvino od paketa opreme. K dobremu sedenju In počutju za volanom pripomore tuđi pri vseh različicah serijsko nastavljiv volanski obroč in to po višlnt ter globini. Čvrsta in stabilna karoserija nove fabie tvori dobro vamostno osnovo za morebitnl prlmer trka: v nosu in zadku Ima vgrajene posebne zmečkljive pločevinaste dele, kl prevzamejo velik del sile, kl se sprosti ob trku. Poleg tega so podbojl vrat še posebej ojačani, vrata sama imajo trojne ojačltve, motor pa Je vpet tako, da v primeru trka ne prodre v potniško kabino. Tudl ped- ali se ob trku zamaknejo stran od nog voznika. K pasivni varnosti seveda štejejo avtomatski varnostnl pasovl z zatezalnlki spredaj in po visini nastavljiv! zglavnlkl tako spredaj kot zadaj. V razllčicl classic je Pnislorniiiif (nllja/nil-ii: ,^>O I. s pR'klopljenim /iklnjim sakvcm 1.OI6 I serijsko na voljo voznikov varnostnl meh, pri ostalih različicah pa tudl sovoznikov. za doplačllo sta na voljo tudl bočna varnostna meha. Najprej bo fabia na voljo z dvema 1,4-litrsklma bencinskima motorjema In z 1,9-litrsklm dlzlom. Šibkejši od dveh bencinsklh motorjev zmore 50 kW ali 68 KM, njegov navor pa znaša 120 Nm že pri 2.500 vrt- ljajih na minuto. S tem motorjem zmore fabia 160 km/h največje hltrostl, do 100 km/h pa pospeši v 15,5 sekunde. Pomembna je tudl varčnost: po novih EU normah Je poraba goriva pri mestni vožnji 9,4 1/100 km, pri izvenmestni 5,5, pri kombinirani vožnji pa 6,9 1/100 km. Močnejša različlca z 1,4-litrskim motorjem, kl Ima po štirl ventile na valj in dve odmlčnl gredi v glavi, zmore 74 kw ozlroma 101 KM, to pa že prinese precej športnlh užitkov. Največja hitrost fabie 1,4 16V je tako 185 km/h, pospešek do 100 km/h pa le 11,5 sekunde. Kombinirana praba goriva po EU normah pa je za ta motor kljub vsemu prijetno majhna in znaša toliko, kot za šibkejšo različlco, torej 6,9 1/100 km. za okrogla dva litra goriva manj na 100 km (natančneje 4,7i porabi fabia z 1,9-litrsklm dlzelskim štirivaljnikom z oznako SDL, ki zmore 47 kw oziroma 64 KM In ki ima vgrajeno tehnologijo neposrednega vbrizga goriva. Fabia SDi pospeši do 100 km/h v 18,7 sekunde, največja hitrost pa je 152 km/h. Kasneje bo motorna paleta razšlrjena še z 1,0-lltr- skim bencinsklm motorjem s 50 km, 1,4-litrsklm bencinsklm motorjem s 75 KM. vrh ponudbe pa bo predstavljal 2-litrski štlrivaljnik s kar 120 KM, k obljubl- Ja prave dlrkaške zmogljlvostl. Dlzelska ponudba bo razširjena z 1,9-litrskim TDI motorjem najnovejše tehnologije, ki bo zmogel 98 KM in kar 220 Nm navora. Vsi motorjl so serijsko na voljo s petstopenjskim ročnim menjalnikom, ki je s prestavno ročlco povezan s pletenicami, za ljubitelje avtomatike pa je na voljo tuđi štlristopenjskl avtomatski menjalnik z elektron- skim nadzorom delovanja. Tudl podvozje fabie Je na novo zasnovano: spredaj fabia slonl na McPhersonovIma vzmetnima nogama, kl se naslanjata na trojni pomožnl okvir, kl prlnaša več natančnostl pri vođenju in predvsem več udobja na slabi in luknjasti cesti. A tuđi sicer z vođenjem ne bi smelo biti težav: vse različlce, ražen najšibkejše z lltrsklm motorjem (k nam prlde nekaj kasneje) so opremljene z elektrohldravličnim servo volanom, ki Je zelo natančen in prijetno lahkoten. ABS zavornl dodatek je na voljo za vse različlce, ražen za najšibkejše, kasneje pa bo ABS na voljo tudl v kombi- naciji z napravo proti zdrsavanju pogonskih koles ASR, elektronsko zaporo diferenclala EDS ter elek- tronskim nadzorom nad stabllnostjo ESP. Skratka, fabia je popoln avto v vseh pogledlh, s svojo obllko, prostornostjo, tehnološko sodobniml motorjl, udobjem In ergonomijo pa je resnlčno novi razred, ozlroma razred zase! škoda fabia 12 škoda fabia. MENGŠAN fi SE IZDELUJEMO: cvetlična korita, fontane elemente za ograje elemente za brezine tlakovce, plošče robnike tople grede, kompostnlke kamine, umivalnike mulde, galanterijo NUDIMO TUĐI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 rar^ PRIMER INFORMACIJE PODJETNIŠKEGA ZDRUŽENJA MENGEŠ - PRIPRAVA ZA USPOSOBITEV IN USKLADITEV DELA S KEMIKALIJAMI Pođalamo prlmer svetovanja podjetnlku za usposobltev In uskladltev dela v skladu z zakonom o kemlkalljah in o prevozu nevamega blaga (Izpit delavca za prldobltev uporabnega dovoljenja). Vse podatke za podjetnlka iz Mengša smo v tem primeru lahko pridobili kar preko Interneta. Dostop nam je omogočila Občlna Mengeš ■ tokrat Je to delo opravil kar župan, tuđi podpredsenik PZM Mengeš. To gradivo v obllkl datoteke Je na voljo! Določen Imamo reden tedenskl termin, praviloma vsak delovni petek od 18.00 do 19.00 v društveni sobi oz. na Obćlni Mengeš. Obljubljena nam je usposobltev prostorov bivšega MlAmlgo v sklopu čltalnlce In manjše dvo- rane nad knjižnico Mengeš. Ponovno obveščamo, da je bila sestavljena posebna skupina članov za sodelovanje z obćino In lastnikl zemljlšč pri realizaciji industrijske cone in Poslovnega centra, kl Jo vodi Rudi Jauh (tel. 7J7276I. POLITIČNE STRANKE LDS Ob Trdinovcni dnevu, ohčinskem prazniku, Čestitamo vsem občaiikain in občanom naše občine. OO LDS Mengeš DRUŠTVA KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ Foto: Peter Škrlep LIKOVNA DELAVNICA IZDELOVANJE PIRHOV V sredo 12.aprila smo se mladi in slari zbrali v res velikem šlcvilu v proslorih Kullurnega društva Franca Jelovška Mengeš in skupaj izdelovali pirhe na različne načine. Barvali smo jih, krasili z volno, rezljali sličice v j.ijuio lupino in podobno, jajce pa smo se naučili tuđi spihati, saj so bili izdelki tako lepi, da bi bilo marsikaterega škoda pojesti. LIKOVNA DELAVNICA IZDELOVANJE ŽE6N0V oz. BUTARIC Kol vsako Iclo smo se v petek pred Cvelno nedeljo (14.aprila) zbrali skupaj in vsak je naredil svoj žegen. Clani Kullurnega drušlva Franca jelovška Mengeš so nabrali bršljan, resje, brinje, pušpan in leskove šibe (pa ne da bi koga tepli z njimi) ler priskrbeli obarvane oblancc. Vsi izkušenejši so učili druge in tako se je zgodilo, da so otroci učili starše, saj so mnogi redni PODJETNIŠTVO 13 MENGŠAN DRUŠTVA V Galeriji Mežnariji smo v soboto 15. aprila odprli prodajno razstavo del slikarke Marte (akopič-Kunaver z naslovom Ecce homo. Kulturni program ob odprtju je oblikovala dekliška skupina mladinskega pevskega zbora Sv. Mihaela, besedo avtorice je prebrala Irma Klanjšek, povezovala pa je Ana Sitar. ODPRTJE RAZSTAVE ECCE HOMO MARTE JAKOPIČ-KUNAVER udeleženci likovnih delavnic. Ker pa žegne izdclujcmo žc vrsto let, delavnica ni potckala Ic v atriju župnišča, ampak ludi na mnogih domovih. Marta lakopič - Kunaver: ECCE HOMO - Pričevanje slikarke ECCE HOMO je tema iz sakralne umetnos- ti, ki je najbolj občutljiva in zahteva subtil- nega kritika, sposobnega poglobitve ne samo v skrivnost trpljenja, ampak posebno v skrivnost Kristusovega zastonjskega darovanja. Ko som premišljevala, komu naj zaupam pisanje o tej temi, ki zahteva najprej globoko poznavanje odrešenjske drame, veliko sposob- nost empatije, da ne govorim o najspošlljivejšem odnosu do vere in Kristusa, sem spoznala, da je umetnostni kritik takega formata naši sakralni umetnosti nujno potreben, ker ga na žalost med priznanimi kritiki ne poznam. Morda je napočil tuđi čas, ko borno morali posebno občulljive teme vzeti sakralni umetniki kar v svoje roke in jih tuđi najbolj avtentično razložiti. Kajli kakor vsa sodobna umetnost je tuđi sakralna potrebna vsaj delnega razkrilja v umetniško delo vpele simbolike in razlage novih slikarskih prijemov tištim, ki so navajeni stoletja stare realistične umetnosti. Ta je bila zlahka prepoznavna ćelo umetniško ne preveč izobraženemu gledaleu. Drugače od tega se mora ljubitelj sodobne umet- nosti dali vodili po še ne odkritih poteh simbo- like, kar zahteva od njega nekaj energije in volje, domišljije in predznanja. Kakor reka ne teče nazaj, tuđi sodobna sakralna umelnost ne more već nazaj v banalno realistične vode. Vemo, da so bili umetniki vedno korak pred drugimi, ker pa umetnost ni sama sebi namen, si vsak umet- nik želi približati svojo umetnost Ijudem. Svojo umetnost najbolj prepoznam v vzdevku, ki ji ga je kakor naslov k razslavi zapisal slikar Malej Metlikovič: Mavrični slapovi božjega otroštva. O načinu, kako ustvarjam, je zapisal: "Lahko bi rekli, da živi to, kar slika, in slika to, kar živi." In naprej: "Ob vsakem duhovnem naboju in pravljično religiozni razprtosti podobe Kuna- verjeve nišo izraz kakšne eterične privzdignjcnos- ti ali megleno pastelne nabožnosti - scela so utemeljene na najbolj kakovostni moderni slikars- ki tradiciji. Slikarka skoraj mrzlično raziskuje sam medij in njegove raznolike možnosli, šega po različnih materialih, na katere polem nanaša barve. Na te nosilce, ki pogosto niti nimajo pravil- nih formatov, z značilnimi kretnjami nanaša risbo, barve, zliva luše, premazuje površine, prek njih lepi papirje, preslikuje, vgneta gostejše namaze, vanje nalo s trelim koncem čopiča vrisuje like, ornamente, obraze, rože, ptice ... Skupna značil- nost njenega slikarskega dela je nedvomno radosl in veselje do igre!" In polem ko nastoje moje naj- pogostejše teme, nadaljujc: "Sledijo upodobitve trpečega Krislusa (bičanega, zasramovanega, križanega in umirajočega) vsc do podob Vstajenja, ki preraščajo v abstraktno komponi- rane, pretežno krožne kompozicije - v slikarska viđenja Sv. Rešnjega telesa kot izvira vse mavrične luči in oživljajoče harmonije." Prav posebno poglavje v mojem umetniškem ustvarjanju so križevi poli. V eni svojih najtežjih življenjskih preizkušenj sem slikala dotik mrtvega Sina z Materjo, ki v nemi grozi prozi roke v objem. Ta slika na platnu je še precej realistična o/iroma ekspresionistična in je leta 88 visela na razslavi sodobne slovenske sakralne likovne umetnosti v La Pigni v Rimu. Zbudila je pozornost ital- ijanske kritičarke Francc Marie Vacante in pisala še o njej v Losservatore Romano. Slika je zdaj Iri- najsta postaja križevega pota v novi cerkvi v Portorožu. Kasneje, že po modernejšem prije- mu, sem naredila križev pot v mešani tehniki na kartonu za kapelo doma oslarelih v avslrijskem Leibnizu. In moj naj- novejši križev pol, slikan na platno v mešani tehni- ki, je razstavljen tukaj. To je prvi križev pol, pri kalerem sem za ozadje uporabila modrino, ki predstavlja upanje. Vsak križev pot končam z vstajenjem. O mojih križevih polih so pisali razločni umel- nostni kritiki. Maruša Avgušlin ob razslavi v Šivčevi hiši v Radovljici, kustos Goruškega muzeja Marko Vuk, že omenjena Franca Maria Vacanle v Losservalore Komano, profesor Ivan Šluhec ob razstavi v galeriji Anteja Trstenjaka v Ljulomeru in Taras Kermavner z naslovom Križev pot: umelnosl in vera leta 1989 v Tretjem dnevu. Preveč snovi, da bi jo mogla v celoli obdelali. Naj citiram le misel Tarasa Kermavnerja: "Namesto spačenega destruktivnega človekove- ga lika (obraza, telesa), ki zaznamuje crtanje in odsotnost Božje duše, srečamo na slikah kršćanskih umetnikov spet lep človekov izgled. Takšen izgled pa je mogoč le zato, ker ni več igra videzov - slepil - in ražen tega nič; ker ne odse- va zgolj človeka ... Naj končam s še eno mislijo Tarasa Kermav- nerja ob mojem križevem polu: "Kdor slika danes križev pol, moči oMobjo in svet diabolije, ki je 14 MENGSAN DRUŠTVA Teden Rdečega križa Slovenije 2OOO - leto novega tisočletja Ob Međnarodnem dnevu Rdečega križa, 8. maju in Tednu RK od 8. do 15. maja, vsa nacionalna društva Rdečega križa počastljo največji humanitarni praznik z različnimi manlfestacijaml, delovnlml akcijami, sprejemom novih Clanov, z oceno uspešnostl humanitarnih programov v preteklem letu In s sprejemom prioritetnih nalog za naprej. Mednarodnl dan Rdečega križa pomenl tudl prlložnost, da se tudl Insti- tucije In organizacije, kl sodelujejo z nacionalnim društvom, same države In tudl civilne družbe, zazrejo v svoje aktivnosti na humanltarnem področju In skupno ugotovijo, kakšne so razmere In pogojl za dobrodel- nost, solidarnost, pomoč sočloveku. Med takšne aktivnosti sodijo tuđi letošnje priprave na Teden Rdečega križa v Sloveniji. Z letošnjlm Tednom se končuje enoletno obdobje za vsa nacionalna društva vstopa v novo tisočletje. To je priložnost za preverjan- Je lastnih naporov In prlzadevanj pri Izvajanju sprejetlh sklepov In usmeritev Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, o Izvajanju nalog na področju pomočl prlzadetim ob naravnih In drugih nesrečah, prlzadetim zaradi vojn, beguncem In razseljenlm osebam, starejšlm, invalidom In otrokom. V Sloveniji slcer beležlmo ugodno gospodarsko rast, saj se naša država za deset tlsoč USA dolarjev na prebivalca uvršča med razvite države, zato Izgublja status za dobivanje pomočl In se uvršča med donatorje. Podobno velja tudl za slovenski Rdečl križ. A kljub temu ugotavljamo, da Je v Sloveniji vse već ljudi, kl potrebujejo pomoč. Sodalne stiske so vse večje. Sanacijo Škode zaradi naravnih nesreč In nuđenju pomoči prizadetim vse težje zagotavljamo. Pogajanja socialnih partnerjev o plačah, o zagotavljanju minimalnih žlvljenjskih pogojev, o ohranjanju in vzdrževanju primernega standarda zaposlenih In upokojenih so vse bolj mučna. Zato lahko z upravlčenostjo ugotavjamo, da kljub ugodni gospodarski rasti vse več ljudi potrebuje pomoč. Slovenski Rdečl križ zato pospešeno uveljavja In Izvaja programe za Pomoč Ijudem, hkratl pa vpeljule nove oblike in Išče možnostl za pridobi- vanje potrebnih sredstev za te programe. Odzivnost ljudi, posameznlkov In gospodarskih družb ter instltuclj za pomoč raste. Saj se na akcije Rdečega križa, kot so Nikoli sami, Zldak dobre volje, Rt mladosti In nekatere druge, odzove letno preko dvesto tlsoč donatorjev. Javnomnenjske razlskave o poznavanju vloge Rdečega križa, o prlpravljenostl sodelovanja In podpore programov, so zelo ohrabrujoče, saj se preko 70% anketiranih prebivalcev Slovenije pozitivno opredeljuje do te naše največje humani- tarne organizacije. Če vlada na nekaterlh drugih področjlh apatija In zaskrbljenost, potem to ne velja za humanitarno področje. Ljudem, kl so na robu preživetja, ki so prlzadeti zaradi naravnih in drugih nesreč, kl z lastnlm delom in dohodkl težko prežlvljajo družino in rojevajo vse manj otrok, ni mar za politične Zđrahe In boj za oblast. Težijo jlh vsakdanje tegobe In življo v upanju, da Jlm bo družba pomagala prebroditi pomanjkanje. Rdečl križ jlm prav gotovo stoji ob strani in jlm pomaga. Pomaga jim vse leto, ob Tednu RK pa postane kot vest družbe tudl za ostale Institucije, da so pri nas Ijudje, potrebni Pomoći. Mirko Jelenič generalni sekretar Taborniske novice Taborniske novice so tokrat bolj bogate. Mesec maj in prihodnji meseci so čas naših največjih aktivnosti. Med njimi so bile: - Bičikleta žur. Dve ekipi sta se udeležili orientacije s kolesi, ki je potekala v Izoli. Osvojili sta 11. in 12. mesto. - Pohodni tabor. 7 PP-jev je prišlo iz Meng.ša v Bohinj v tlveh dneh in pol. Bilo je zelo zanimivo in ludi naporno. - 18. maja je v letnem gledališču potekal Živ-žav za otroke v okviru občinskega praznika. Organizirali smo ga skupaj z mengeškim vrtcem. Reportaža bo v naslednjem Mengšanu. - 20. maja je bilo območno tekmovanje v mnogoboju pred OŠ Mengeš. Reportaža bo prav tako v naslednji številki Mengšana. - Potekajo pa že priprave na letno taborjenje, ki bo letos od 3.8. do 13.8. v Bohinju. Vabimo vse osnovnošolske otroke, da se ga udeležijo. Več infor- macij dobite v naši oglasni omarici pred kulturnim domom. - Obiščete nas lahko tuđi na internetu. Dobite nas na naslovu: http://www.geocities.com/rod_menges/rup.html Še vedno poleka akcija pridobivanja finančnomaterialnih sredstev za prenovo let- nega gledališča Mengeš. Verjetno vam je znano, da smo mengeški taborniki z novini letom prevzeli v upravljanje dokaj zapuščeno in zanemarjeno letno gledališče. V prvi fazi želimo obnoviti in usposobiti osrednji objekt, tako da bo služil naši društveni dejavnosti, pa tuđi kulturno-zabavnim prireditvam. Naši člani so vas verjetno že obiskali ali pa vas še bodo. Že vnaprej se vsem iskreno zah- valjujemo za kakršno koli pomoč. Obrnili smo se tuđi na podjetja, podjetnike posameznike in ob tem naleteli na dokaj ugoden odziv. Srčno upamo, da borno uspeli zamisel o oživitvi I.etnega gledališča v Mengšu v približno dveh letih pripe- Ijali do konca ali vsaj usposobiti za že navedene namene. Ob tej priložnosti vabimo tuđi sedanje "obiskovalce" Letnega gledališča, da se nam pri teh naših namerah pridružijo. Razbite steklenice, odvržene pločevinke, vrečke, polomljene elektro omarice vam prav gotovo nišo v ponos. Vabimo vas med nas, ludi drugače je možno sproščati energijo. Taborniki in krajani vam bodo za lo hvaležni. To bi bilo za ta mesec dovolj. Pri pisanju članka mi je pomagal starešina Lojze (del o letnem gladališču). Lepo vas pozdravlja vaš dopisnik iz RUP-a Urban. Z naravo k boljšemu človeku! 15 MENGŠAN DRUŠTVA 50. OBČNI ZBOR V petek, 14. aprila so se v avli Kulturnega doma v Mengšu zbrali številni člani AMD Mengeš na jubilejnem občnem zboru. Vse zbrane je pozdravila Matoja lemec, ki je poudarila, da je za vsako društvo petdeset let dovolj dolga doba, da se pokaže, će je društvo zares zaživelo in preživelo vse preizkušnje, ki jih prinese čas. Nato je povabila sedanjega predsednika društva, gospoda Ivana Ošepa, da bi orisal zgodovino dela tega društva. Predsednik Ivan Ošep se je na začetku spom- nil nedavno preminulih članov Slaneta Mušica in Marjana Skoka. Njun spomin so počastili z minutnim molkom. Sledila je še formalna izvolilev delovnega predsedstva. Predsednik AMD Mengeš Ivan Ošep je nalo spregovoril o zgodovini društva. V letu 2000 mineva petdeset let od njegove ustanovitve. V tem času je imelo društvo zelo razvejano dejavnost širjenja tehnične kulture na področju varnosti in vzgoje cestnega prometa. Vsa ta leta pa je bila zelo pomembna naloga ludi večanje šlevila članov. Ob ustanovilvi je društvo štelo petindvajset članov, danes pa jih šteje okrog petsto petdesel članov. Na ustanovnem občnem zboru AMD Mengeš je bil za prvega predsednika izvoljen gospod Stane Modec, ki se je udeležil tuđi 50. občnega zbora, Ivan Ošep pa se mu je zahvalil za začelo delo v tem društvu. Za petdese- ta in prvo polovico šestdesetih let je bila značilna pogosta menjava predsednikov društva. Zamenjalo se je kar sedem predsednikov. Pomemben podatek za to obdobje pa je tuđi ta, da je bilo število vozil tedaj silno skromno. Društvo je usposabljalo člane za izpit A kategorije, kmalu za tem pa tuđi za 13 kategorijo. Tehnično vzdrževanje vozil je bilo zelo zahtevno, prva nova vozila pa je društvo pridobilo v začetku šestde- setih let. Od takral pa do srede osemdesetih let je bil naval na avlo sole zelo velik. Takrat sta največ svojega časa prispevala gospod Marko Hribar in )ože Žargi. Solo sta skupaj vodila kar pelindvajset let. Društvo pa se ni ukvarjalo samo z avto solo. Od leta 1958 dalje so bile organizirane ludi različne športne prireditve. Zadnja leta je število takšnih prireditev uplah- nilo zaradi visokih stroškov, ki so povezani z organizacijo le leh. Do leta 1980, ko je društvo praznovalo svojo trideseto obletnico, je moralo gostovati v različnih prostorih. Takrat (1979) pa so uspeli uresničili željo po lastnih prostorih in kupili 150 kvadratnih metrov površin na Trdinovem trgu 14, tri garaže in približno 800 kvadratnih mol rov parkirišča / zeleni- cami. Kupljeni prostori ob nakupu nišo bili primerni za društveno dejavnosl. Obdobje obnove in adaptacijo je trajalo kar dvajset let, kar jasno pove, s kakšnim trudom so uslvarili to, kar danos imajo, pri tem pa vsa dela še nišo končana. Ostala jim je še obnova fasade. Društvo je avlo solo ukini- lo leta 1993, vzrok je bila vse hujša konkuronca na trgu, predpisi so se zaoslrovali, cena ure avlo sole ni već pokrivala slroškov. Žalo je bila upravičena odločitev organov društva, da ukine avto solo. Prostore so odd- ali v najem in z /branim denarjem vzdržujejo in obnavljajo, kar je mogoče. Prihodnosl pa je nejasna, ker sla dva najemnika žo odpovedala pogodbo in se izselila iz prostorov, novih najemnikov pa še nimajo. Na koncu se je predsednik AMD Mengeš gospod Ošep zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri dolu društva v leh lelih. Sledilo je poročilo blaga- jničarke drušlva, nadzornoga odbora. Verifikacijska komisija jo ugolovila, da je število prisolnih zadoslno za legitimno delo in sprejemanje sklcpov. Sledila je razprava. Predslavik AMZ Slovenije je vse zbrane pozdravil v imenu novoga generalnoga sokrolarja gospoda Matjaža Gabrška. Poudaril jo, da je društvo v Mengšu glođe štovila članov manjšo, po dolovnih rezul- latih pa spada med pomombnejše colice AMZS. Župan mag. Tomaž Šlobe je povedal, da sla se s prodsednikom Ošepom že pogovarjala o problemih drušlva. Občina pomaga vsem aktivnim društvom, vendar pa bi AMD Mengoš moral razmislili o vsebini dolovanja v scdanjcm času in poiskali nove vsobino. Nalo so k razpravi povabili prvega predsednika AMD Mengeš gospoda Stanela Modeca, ki se je začolkov društva spomnil kot zelo skromnih. Dejavnost avlo- moto društva se mu zdi nadvse potrebna, saj so je prevažanje z molornimi vozili silno razširilo, društvo pa z vzgojo lahko pripomore k zmanjšanju promolnih nosroč, ki jih je žal vse provoč. Raspravljali so ludi drugi, kasnojši predsodniki AMD Mongeš, ki so so spominjali šlevilnih tožav pa ludi lepih tronulkov. Spomnili so se, da so imeli v društvu že več kot tisoč članov. Predsednik Ošop je povodal, da je 16 MENGSAN D R U Š T V A vzgojo v zadnjem 6isu prevzela Komisija /a pre- venlivo in vzgojo v ccslncm prometu in lako AMD glede izobraževanja polisnila nekoliko v ozadje. Drušlvo iz občinskega proračuna ne pre- jema nikakršnih dotacij. Ves dohodek morajo uslvariti sami. Sledila je polrdilev poroci I in kul- turni program, ki ga je izvede I moški komorni zbor Mengeški zvon. »olilvo so i/brale nove člane upravnoga in nadz- ornoga odbora, predsednik Ivan f)šep in župan mag. Tomaž Šlebo |)a sta podelila drušlvena priz- nanja sledečim članom: Stane Modec, Ivan Vidrih, Marko Hribar, Niko Belšak, Vinko Vahtar. Priznanja za lekmovanja v imenu AMD Mcngeš so dobili: Martin Dolinšek, Aloj/ Leb, lože Hroval, Rudi |avh, Srećo Hribar, Jernoj Kušar, Anton )ercb, Anton Tomelj, Anton Ručigaj, lanez Šijancc, Miro Habal, Majda Ipavec, Marko Lipovšek, Peler Kimavec, Anlon Ipavec. Priznanja sponzorjem: Franc Zorman, )anez Mohorič Priznanja za dolgoletno sodelovanjc: AMD Kamnik, AMD Cerklje, AMD Domžale, AMZS Ljubljana, Semesadike Mengeš, LFK Mengeš, TRAK Mengeš, FILC Mengeš, ETA Kamnik, OŠ Mengeš, OŠ Trzin, Občina Mengeš, PGD Mengeš, KD Svoboda Mengeš, Godba Mongoš. Sledila je podelitev re|)ubliških priznanj, ki jih je podelil sekretar AMZS gospod Lađo Rutar: - časlni znaki AMZS: Marija Colnar, Marko Bregar, Miha KerSit", Brane Vrhovnik, Renalo psolnik, Stane Benkovič, Rafko Urbancl, Rado Skofic - bronaste plakete AMZS: Mirko Zrim, Andrej Smoralc, Franc Mušič ■ ^ala plakola AMZS: Tone Zorman ■ posebno bronaslo priznanje: lože Žargi - posebno srebrno priznanje: Ivan Ošep ■ priznanje 50-letnemu delovanju društva AMD Mengeš Tuđi PGD Mengeš se je AMD Mengeš zahvalilo Za sčni zbor smo zakjučili z zakusko. Matjaž Koncilja 3. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE MENGEŠ TretJI obCnl zbor gasltske zveze Mengeš je bil sktican v soboto, 6. maja 2000 ob 19. uri v sejnl sobi gasllskega doma v Topolah. V pozdravnem nagovoru je gospod Jože Žargi pozdravit vse zbrane delegate, goste In udeležence občnega zbora, posebej pa še regljskega poveljnlka czs tovarlša Samsa, župana občlne Mengeš mag. Tomaža Štebeta, predstavnika CZ Kamnik gospo- da Oblaka In Prelesnlka, Ivana Hlade In Andreja Cašperlina, Janeza Brecelnika Iz Domžal, gospoda Markovška Iz Lukovice, Janeza Učakarja in Toneta Boleta Iz Moravč, Iz Vodlc Franca Šuštarja In Alojzlja Laknerja ter ravnatelja OŠ Mengeš gospo- da Liparja. Z minutnim molkom so počastili spomln na vse v zadnjem letu preminule člane društva. Sprejell so dnevni red In Izvollll delovno predsedstvo ter začell s poročlll dela organov zveze. Jože Žargi Je v poročllu ugotovil, da Je bilo zastavljeno delo opravljeno v celotl. uspešno Je bilo organizirano Izobraževanje In razna tek- movanja, obletnlca gasllstva na Slovenskem, razna posvetovanja, podplsall so pogodbo z Mobitelom In podellli več nagrad In priznanj. Casilska zveza si prlzadeva biti pripravljena poma- gati in varovatl ljudi In premoženje tudl v novem tlsočletju, več pozornosti želi namenltl mladim In veteranom In z Izobraževanjem na področju informatike posodabljatl delovanje. Poveljnik Janez Koncilija Je povedal, da je bilo preteklo leto Jubllejno, ko so praznovall 130. obletnlco organlzlranega delovanja na Slovenskem, hkratl pa so z geslom "Casllcl pripravljeni v novo tlsočletje' vstoplll v leto 2000 Mlnllo Je tretje leto samostojnega delovanja gasllske zveze Mengeš. Obravnavali so naloge, kl so jlh dobili z republiškega nlvoja in Izvedu več nujnlh akclj. mtervenclj Je bilo 34, kar Je sta- tlstlčno gledano okrog 40 % manj. Poveljnik Je posebej pohvalll delo PCD Lek, ki morajo biti v stalni pripravijenostl In so v preteklem letu tudl dostlkrat uspeSno Intervenirali. S PCD Lek se CZ Mengeš dogovarja za sodelovanje, posebej v dopoldanskem času, ko je veliko gasilcev na delovnlh mestih In se težje odzovejo, koje nujno. Posebej pomembna dejavnost CZ Mengeš Je Izobraževanje. Zadnji tečaj Je uspešno opravilo 11 tečajnlkov, pri tem pa so uspešno sodelovall tudl s tečajnlkl Iz Lukovice, uspešni so bili tudl v drugih programlh izobraževanja. Organizirali so tekmovanja In vaje. Poskušajo pridobiti čim več mladih, žal pa njihov odzlv ni zadovoljiv. Casllcl se srečujejo tuđi z nekaterlml drugimi problemi, kot je nabavljanje tehnlčne opreme, za katero so sredstva omejena, plačevanje DDV-Ja čeprav so registrirani kot humanitarna organizacija in težave pri dogovar- Janjlh z delodajalcl, da delavce - gasllce oprostljo delovnih obveznosti, ko jih potrebujemo kot gasllce. Sledilo Je poročllo tajnika: imeli so sedem sej (tri seje predsedstva In štiri seje poveljstva), udeležba je bila 88 %. Veterani so Imeli eno sejo ozlroma srečanje. Mladinska skupina začenja z delom, častno razsodišče ni zaseđalo, prejell In Izdali so številne dopise. Župan mag. Tomaž štebe Je povedal, da je bila gasllska dejavnost v lanskem letu v celotl izvede- na, za kar se je zahvali) svetnikom Občine Mengeš. Ker pri obravnavi proračuna v zvezi z gasllsko dejavnostjo nišo imeli nikakršnih pripomb, so bila tako predviđena sredstva kmalu odobrena uporabnlkom. župan je omenll tudl pobudo za oceno potresne ogroženostl v občini Mengeš In zaplet, ki se Je zgodil pri povezovanju Občine in industrije pri nabavi motorne lestve. Tudl v Amerlki imajo prostovoljna gasllska društva in potrebno bo razmisliti, kako motivirati mlade za to dejavnost. Casllstvo mora v našem okolju postati tudl oblika za zaščlto In reševanje. Tehnologija se spremlnja in župan meni, da je pozlvnike treba zamenjati s sodobnejšimi pripo- močki, saj so ti predragi In zastarell In jih Občina ne želi več soflnandrati. Poveljnik Janez Koncilija Je povedal, da se Je z uvedbo brezplačne naročnlne na mobitel, število gasilcev silno povećalo. Tako Imajo sedaj veliko članov, kl jlh redko kdaj vldljo ali pa sploh ne. Poudaril pa je tudl, da so v Amerikl gasilcl drugače stimulirani In usposabljanl. (nadijevanje na naslednji strani) 17 MENGSAN DRUŠTVA Nadalje je gospod Samsa predvsem razpravljal o pridobivanju In preprl- čevanju mladih za gasilske aktivnosti In o zakonskih spremembah in predpisih v zvezi z gasllstvom. Razmišljal je o bonltetah, kl bi jlh morali dobiti deloda- jald, če ima)o zaposlenega gasilca, Izrazil strlnjanje z županom, da so pozivni- ki zastareli, da se ne razvljajo in izpopolnjujejo, mobiteli pa so v zadnjem času moćno napredovali. Sledilo je poročilo blagajnika, nato pa so z govori pozdravljali predstavnik! sosednjih gasilskih društev in gostje. Ob koncu so bili sprejetl dokumenti za delo v naprej, pripravili pa so tudl zakusko. Matjaž Koncllja Planinsko društvo Janez Trdina Mengešt program izletov ^ Datum Tura vodnik Informacije 3. Juni] pokljuka - TošC Boštjan Borštnar 011602 296 10. junlj veliki vrh (Košuta) Cašper Mahnič 061512 62 71 17. JunlJ Međveđja Jama pod Mokrico Mina Skok 061 737 373 24. Juni] Pođvolovljek - Korošlca UrošGradlšar 061815179 2.JUIIJ ........... veliki Rogatec jože Hribernlk 064 332 218 . JUIIJ OJstrlca Ana Skok 061 737 373 22.-30.JuHJ Mladinski tabor koprlvna MO 061727508 avgust Brana Ana Skok 061737 373 26. avgust KokrSko sedlo Maks prelovšek 061712 973 2. september Olševa Marjan Lužar 061 727 508 9. september Suhađolnlk-kokrško sedlo i Boštlan BorStnar 041602 296 16, september Trlglavska Jezera iztok vrhovnik 061 152 4468 23. september Vršič-Zavetlšče pod špic. Jože Hribernlk 064 332 218 1. oktober Vodnlška tura Jože Hribernlk 064 332 218 7. oktober Kraljeva Jama na Rašlcl Janez Slokan 041 742 231 .29. oktober Krempa MarjanLužar 061727 508 I2.november Kolovec-Palovše uroš Gradlsar 061815179 KULTURA 1 70-letnica rojstva Janeza Trdine Portret Konec maja Občina Mengeš praznujc svoj praznik, ki ga je poimenovala Trdinov dan. In prav ta dan borno praznovali tuđi 170- letnico rojstva mcngeškega rojaka, siccr pa pisatelja in etnologa Janeza Trdine. Zdi se, da je janez Trdina poslal v zad- njih lelih malo pozabljen, vsekakor la Irdilev drži za naš, gorenjski konec, ko se vsako lelo v Mengšanu le morda najde kak zapis o njegovem delu in življenju. Razstava ob 90-letnici njegove smrti, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Kranca jelovška Mengeš, je bila že pred pet I mi Icli in kljub prizadevanjem nekalerih posameznikov, da bi bilo leto 2000 laliko tuđi Trdinovo jubilejno leto, se slvari še nišo premaknile. V lolu 2005 borno praznovali 100-lclnic.o njegove smrti, morda ne bi bilo napak, če bi bolj poglobljeno začeli razmišljali o tem prazniku že sedaj. Dolenjci na drugi strani pa Trdinov spomin obujajo z rednimi objavami v Dolenjskem lislu, kjer se večkrat pojavijo krajši odlomki, imenovani Iz Trdinovih zapisov. Sicer pa o delu janeza Trdine lahko marsikaj izvemo ludi na spletnih slraneh. To je gotovo pridobitev za tište malo mlajše računalniške navdušence, ki laliko kakšno igrico zamenjajo z brskanjem po internetu. Po odlipkanem iskalnem geslu Janez Trdina, se pred nami pojavijo najprej Irije zadelki. Eno je že elek- tronska oblika najbolj znane Trdinove knjige Bajke in povesti o Gorjancih, tako lahko njegove zgodbe prebiramo tuđi na ta način, čeprav je knjiga tako priljubljena, da jo je potrebno vsakih nekaj lel ponalisniti in mnogi med vami jo imajo golovo na knjižni polici. Druga dva zadetka nas popdjela v eleklronsko galerijo Kulturnega društva Franca jelovška Mengeš in pa v Kulturni center janeza Trdine iz Novega mesta. Tišti, ki jim vse to ne zadosluje, pa se lahko odpravijo na iskanje knjižnih zan- imivosli v zbirko Cobiss. Tu se pred nami odpre prava paleta najrazličnejših izdaj, saj najdemo kar 90 zadelkov. Seveda gre tukaj za posamezne knjige in prispevke, ki jih je napisal Trdina sam ali pa so o njeni pisali drugi, predvsem znanstveni raziskovald njegovoga dela. Leta 1980, ob 150-lelnici njegovoga rojstva, je namreč izšel ludi poseben Trdinov zbornik, v kalerem so janoza Trdino predstavili kot človeka, ki se je v svojom življenju ukvarjal z mnogoleri- mi stvarmi. Manj znano obdobje njegovog« življenja je poučevanjo na Hrvaškem, ki jih je Trdina naslovil Bachovi husari i Ilirci, profesorsko godino u I Irvalskoj. S svo- jim nalančnim opazovanjem ljudi okoli sebe in zapisovanjem ljudskih n.ivad in običajev, pa je poslal conjen vir gradiva za etnologe. Njegovo zbrano delo jo prvič izšlo že za časa njegovoga življenja, to je v lolu 190.), kasnejc pa so sledile še druge izdaje njegovoga dola, predvsem izbori njegovih pripovedi. V peldosolih lelih jo drugič izšlo njegovo zbrano dolo, ki danes obsega kar 12 knjig (no, rekorder jo seveda Ivan Cankar, ki ima prek .!() knjig v svojem zbranem delu). V njem najdemo tuđi članke in polemične razpravo, ki so ga na Rcki stale prisilno prezgodnje upokojitve. Po upokojitvi pa sejeposvetil "preljubim Dolenjcem". Občina Mengeš je pobratena z novomoško občino. Naj ju Janez Trdina, ki si ga obe ponosno lastila, zopet poveže in obogati njuno sodelovanje ludi na področju odkrivanja Trdinovega dela. Ne moremo namreč reci, da jo bilo o Trdini povodano žo vse, kar se o njom povedali da, kajli lo bi pomenilo, da smo v sobi zalrli nemirni duh. Prav ta pa nas lahko vodno znova preseneli in naredi naše življenje bolj zanimivo. Matcja Jemcc Ture sekcije Lek Sekcija upokoi«ncev: Prvi Izlet bo 10. maja, nato pa vsako drugo sredo. izlete vodi Angelca Krian. tel. 061 737 296 10. juni] janzevskl vrh (Pohorje) Marlčka Benda Lubnlk, crna - Klsovec, 24. juni] Kraljeva špica (Italija) Slavlca Pavlin Golica, Trdinov vrh, Kum, Crna prst, DobrCa, Krvavec 15.JUIIJ Poeltal (Austrija) Marl]a Comlk Planina pri Jezeru -29 julij oedno polje - zemarlca Janez župan Krštenica, Porezen, 14. oktober Nova vas ■ grad Sneznlk Bozo Breznik Vel° P°'Je, vršlć ■ Sleme, H.november v neznano PeterRolc viSevnik (Pokljuka). Kriški podl (dvodnevnllziet) 18 MENGŠAN ŽUPNIJA MENGEŠ Klepet z LUDVIKOM ZABRETOM Ludvik Zabrct, salczijancc laik se je rodil 9. avgusta 1923 v Topolah pri Mengšu. Pred 53 leti je odšel kot misijonar v Indijo, v Madras. Te dni pa je na dopustu v Sloveniji. »'■■njegovo delo v Indiji je bilo obilno blagoslovljeno, tako pri pridobivanju zaupanja med tamkajšnjimi Ijud- ml kakor tud! pri obdelavi zemlje, saj mu je uspelo iz puščavske parcele, velike 100 hektarjev, ustvariti rodovitno oazo. Gospod Zabret je poudaril, da misi- jonar ne more prepričati ljudi, če dobiva pomoč Iz domovine. Lahko uporabi samo tlste možnostl, kl so dane v danem okolju, jlh neguje In vzgaja. Razmere za delo in življenje v Indiji pa so zelo težke. za veliko množico ljudi primanjkuje hrane, obstajajo pa tudl sovražni posameznlki In skupine, saj se hitro zgodi, da koga ustrelijo ali polijejo z benci- nom in zažgejo. Pogoste pa so tuđi naravne nesreće - Potresi, povodnji. Kriminal je povsod prisoten, pred- vsem pa na državnem nivoju. S tega nlvoja prihajajo tuđi negativni posegl do človeka posameznika, kot je sterlllziranje ljudi, pogosto pri ženskah brez narkoze, na boleč način. Tuđi v Indiji imajo premožni malo otrok, revni pa veliko. Revnim Ijudem otroci pomagajo prežlvetl. Mednarodne organizacije za človekove pravice poskušajo preprečltl zaposlovanje otrok, In to je svo- Jevrsten konflikt med civiliziranim svetom In življen- jem za prežlvetje. Otroci delajo zaradi eksistence, to ni podjarmljenje. V mestlh Imajo civilizacijske prido- bitve, kot Je kino In podobno. Ljudem iz podeželja se zdl življenje v mestih lepše in lažje, zato se priseljuje- Jo. Ko pridejo v mesto, pa so sooćeni s krutostjo ome- Jenosti prostora in prežlvetja. Barakarji stanujejo tik ob železnlcl. Oblast se Je odločila, da bo ta naselja Počistila, a Je na koncu ta nacrt opustila, saj bi morala dati Ijudem alternativne možnosti. Revežl se najpogosteje preživijo s trgovino. Kupijo recimo banane na groslstlčnem trgu In jlh potem pro- dajo. Čudovito Je, da množice ljudi živijo tako rekoč Iz rok v usta, pa nihče ne umre zaradi lakote. Leta 1955 Je Ludvik Zabret pri lokalnih oblasteh zaprosil za indijsko državljanstvo. Prošnjo so mu odklonili z izgovorom, da Je ljudi preveč, hrane pa premalo. No čez nekaj letjlm Je dokazal, da Je mogoče na puščavski parceli prldelati 4.000 vreč riža, 3.000 vreč arašldov, krave in mleko, kokoši, jajca. Na ta način se je boru z lokalno upravo, saj Je moral vsako leto prositi za dovoljenje za bivanje. To je počel, ker Je bil misijonar. Kako se je odločil, da gre ravno v indijo? Leta 1944 Je postal salezijanec. Obiskoval je solo v Torinu v Italiji. Takrat (1947) je prišel italijanskl misijonar in vabil mlade, naj gredo z njim. Za vernega človeka je zelo pomembno, da pusti vse in se zanese na Boga in mu zaupa. V tem Je vzrok za uspeh In prebrođene prelz- kušnje v Indiji. Seveda so mu tuđi pomagali. Dobll je traktor iz Angiije in črpalko na motor, voda je bila že pet metrov globoko. Domaćini so radi pomagali. Njihovo delo Je plačal. Delavcev je bilo na voljo, kolikor je hotel. Njegov trud Je spodbudil tuđi druge, tako da so danes tuđi sosednje parcele zelene. Prldelke prodajajo na trgu. Za Evropejce je podnebje težavno, v puščavi, kjer je delal, pa Je bilo še posebej težavno, saj niti Indijci nišo zdržali tam već kot leto dni. Njega je tam obdržala gorenjska trma. Težavno življenje v polltičnem smislu Je bilo zanj na začetku, danes ga iz Indije nihče već ne preganja. Kršćanstvo se Je razširilo, tako da Imajo sedaj tuđi vse pomembne cerkvene funkcije v rokah Indijci. Je pa res, da se kršćanska načela pogosto le površinsko dotikajo tamkajšnjih ljudi, nišo pa prežeti z njimi. Mnogi Indijci so zelo zamerljlvi in zamere dolgo časa ne pozabijo. Matjaž Koncilja ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdlnov trg 8 • Telefon: 061 738 977 Pisama in skladište sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure. • ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98 DRUGI SINODALNI DAN DEKANIJE DOMŽALE Odločitev za človeka, za dialog, za občesivcnost in za novo evangelizacijo so štirje poudarki prvega zasedanja slovenske sinode z geslom Izberi življenje, ki je bilo novembra lansko leto. Kol prvi nadaljnji korak v smeri prenovljenega delovanja Kaloliške Cekrve na Slovenskem potekajo v teh mesecih po Sloveniji 2. dekanijski sinodalni dnevi. V dekaniji Domiale, ki v glavnom obsega iupnije nekdanje velike domialske obilne,bo2.dekanijski sinodalni dan V SOBOTO, 3. JUNIJA 2000 OB 15. uri V KULTURNEM DOMU V MENOŠU. Po uvodnem bogoslužju božje besede bo nagovor člana tajništva sinode, p. Lojzeta Cvikla. Zalem bodo predstavniki župnij predstavili ugotovitve in sklepe zasedanja sinode glede na področja krščanskega delovanja, kot so: družina in zakon, kateheza, šola, mladina, kršćanska dobrodelnosl in biti kristjan v družbenem okolju. Prav tako bodo predstavljeni /.apisniki sinodalnih pogovornih skupin, ki so po župnijah potekale v nedeljo, 2. aprila 2000, z namenom: priti do konkretnih predlogov in rešitev za prenovljeno pastoralno delovanje Cerkve. V vmesnem, kulturnem delu programa bosta nastopila igralska skupina in Mešani pevski zbor Kultumega društva Groblje. Ob 19. uri bo v mengeški cerkvi sklepna sv. masa z nagovorom p. Lojzeta Cvikla, poje Mladinski pevski zbor iz Mengša. Dobrodošli v*l verniki! Janez Kvaternik, dekan 19 MENGŠAN ; Ž U P N JL^L-A™^ M E N G E Š "Se želite uresničiti? Želite biti uspešni? Želite narediti kariero?" V času, v katerem živimo, postaja uspeh merilo kakovosti življenja in dela. Ne slepimo se: ujeti smo v pogubno kolesje! Mladi in (ne)uspeh SODOBNI MITI Sodobni čas je izdelal vrsto mitov, ki plitvijo naše življenje. Recimo: mit o idealni ženski postavi, mit o vseh tistih lepoticah, ki nas s prebadajočimi očmi spremljajo s plakatov ob cesti ali iz kioskov, mit o podobi srečne in zadovoljne družine in še in še. Vsak tak mit izdela seveda povsem določen stereotip, h katcremu mnogi nesrečni težijo. Koliko najstnic, na primer, trpi in obupuje, ker nikakor ne morejo doseći za lepoto "predpisanih" centimetrov in kilogramov? Dopovedovanje, da ne boclo resnično ljubljene zaradi enega centimetra več ali manj, zaradi enega kilograma več ali manj, jili seveda ne prepriča. Stvar, ki je pravzaprav samo modna muha, jili dela globoko nesrečne, načenja njihovo samospoštovanje, jih napolnjuje s strahom. Sodobni miti torej storijo, da nismo nikoli zadovoljni s tem, kar smo in kar imamo, ter da nikoli prav ne vrednotimo sebe in svoje resnične vrednosti. V nas vsajajo občutek prikrajšanosti, ogoljufanosti, hkrati pa smo negativno razpoloženi, za razliko od tistih, ki jim "uspeva", ki so "lepi", "vitki", "srečni". V serijo sodobnih mitov sodi tuđi mit o uspehu in o uspešnem življenju. Cilj vzgoje, ki smo ji danes priča, je v tem smislu jasen: spodbuditi mlade, da bodo uspešni, pomagati jim, da se bodo uresničili. K temu zelo jasno teži že storilnostno naravnana šola. Otroci in mladi so obremenjeni s kupom informacij in znanja, ki ga morajo vsrkati vaše. Že zelo zgodaj delujejo hudi kriteriji selekcije, ki po svoje in neizprosno uravnavajo pot mladostnika. Samo najboljši se prebijejo skozi. K uspešnosti svojih otrok težijo pogosto tuđi starši, ki vpisujejo svoje otroke v vse mogoče in nemogoče interesne dejavnosti, kajti vse lx> lahko v določenem trenutku pomagalo k uspehu. Interesne dejavnosti otrok postajajo statusni simbol staršev. Nekateri starši so kar nesrečni, če se ne morejo pohvaliti pred prijatelji, da "gre otroku v soli zelo dobro, je pa zelo uspešen tuđi v glasbeni soli, karateju, računalništvu in angleščini". ŽIVLJENJE JE MOZAIK USPEHOV IN NEUSPEHOV Izkušnja nam pove, da se v življenju ne moremo izogniti neuspehu. Neuspeh je - preprosto rečeno - del življenja. Ne samo sestavni del življenja: neuspeh je bistven del življenja. Kakovost našega življenja namreč še zdaleč ni odvisna samo od obdobij, v katerih nam gre vse kot po maslu; ravno tako je odvisna tuđi od olxlobij, v katerih čutimo vso težo življenja. V logiki krščanstva imata neuspeh in poraženost posebno mesto. Neuspeh je trenutek križa, ki postaja rodovitno polje živl- jenja; je trenutek smrti semena, ki nosi v sebi obljubo bogatega sadu prihodnosti. Neuspeh je trenutek, ko je človek bol) odprt delovanju Božjega. Vzgoja je poklicana, da pripravlja mlade ludi na to, da bodo znali prav živeti trenutke uspeha, ki jih bodo dosegali, kakor tuđi trenutke neuspeha, s katerimi se bodo nujno srečali. Mladim je potreb- no pomagati, da si privzgojijo tisto notranjo svo- bodo, ki jim bo pomagala ohranjati življenje v zdravem ravnotežju. V dneh okoli slovenskoga kulturnega praznika se je na Slovenskem, še prej pa na svetovnem medijskem nebu pojavil jezuit p. Marko Rupnik. Ko sem mu čestital za Prešernovo nagrado, mi je skromno dejal: Veš, to dogajanje okoli mene, živim kot menih, z odmaknjenostjo, me ne prizadene, se me ne dotakne. Vesel som pa, če mi daje to priložnost, da spregovorim Iju- dem o Bogu in ljubazni. VZGAJATI ZA (NE)USPEH Ob zgoraj zapisanom mi prihaja na misel nekaj drobnih misli, ki bodo lahko vzgojiteljem v spod- budo pri njihovom v/.gojnem delu. • Mladi nišo poligon naših neuresničenih želja. "Mi nismo mogli, nam ni bilo omogočeno, zato bom to omogočil svo- jim otrokom!" Namera je sicer plemeni- ta, žal pa pogosto ne upošteva otroka, njegovih resničnih nagnjenj, želja. Da, omogočajmo otrokom vsestranski razvoj njihovih sposobnosti, toda še prej mu znajmo prisluhniti. Ne dovolimo, da bi bil zaradi številnih dejavnosti preobre- menjen, kajti lahko se zgodi, da se bo začel izgubljati v množici stvari, izpred oči pa bo izgubil celoto življenja. • Uspeh je več, kot se vidi na zunaj. Otrokom in mladostnikom je pomemb- no vcepiti v srce, da uspeh ni vedno viđen in merljiv navzven. K resničnemu uspehu sodi tuđi vse tisto, kar se navzven ne vidi in se ne bo nikoli vide- lo. K resničnemu uspehu nujno sodijo tuđi vrednote, ki si jih človek privzgoji. • Uspešne otroke vzgajati za solidarnost. Nekateri otroci resnično zelo hitro pokažejo dobre rezultate. V soli ni ma- jo težav, v vedenju so odlični, živijo pozitivne odnose z drugimi. Navidcz jim gre življenje zelo gladko od rok. Njim je potrebno privzgojiti odprtost in čut solidarnosti do ljudi v stiski. Kajti naravni darovi vzgoje, ki so jih bili deležni, nišo namenjeni samo njim. Namenjeni so skupnosti, da jo obogatijo, namenjeni so ubogim, da jim prinesejo upanje in spodbudo. • Stati otroku ob strani v trenutkih neuspeha. Otroku je potrebno stati ob strani posebej v trenutkih njegovoga neuspeha. Le-ta otroka navadno zelo prizadene. Če ob neuspehu otrok čuti, da so tuđi starši ali vzgojitclji nad njim razočarani, mu to zagotovo ni v nikakršno spodbudo. Odrasli moramo s svojim ravnanjem dati otroku prvi vedeti, da posamezen neuspeh ne pomeni polomije življenja. Je samo priložnost za novo sintezo, za nov korak, za bolj kakovostno ravnanje. V vzgoji torej ne smonio bili neučakani. Vsi si želimo sadov, želimo videti, kako mladi ob nas dozorevajo v odgovorne osobnosti. Vzgoja je tek na dolge proge. V smislu slovenskoga pregovora "kdor se zadnji smoji, se najslajše smeji" zaključimo: na koncu naj vsem ostane v srcu nasmeh, mladim in vzgojiteljem. Martin Lisec (Chnck je v/.cl i/, clvomcscčnikn Snlc/ij:mski vestnik, imrcc-:ipril 2000 J 20 MENGŠAN NAŠA ŠOLA Hiša (nadaljevanje pesml) Ko se hiša zbuđl. si z zavesaml pomane oči, da ves dan lahko prebedl. Po obravnavi pesmi Dancta Zajca Hiša so učcnci napisali svoje nadaljevanje pesmi o tem, kako se hiša prebuja. Sestavili pa so tuđi pripovedke na to temo. Rok PleSe, 4. b 4. b razred OŠ Mengeš Neko* je iivela hiša, ki je imela roke U noge in je znala hoditil Zjutraj je sklenila, da se bo odpravila okrog sveta. Hodila je ve£ let, dokler ni prišla do prepada. Ker jo je toliko zanimalo, kaj je spodaj, je skočila. Ne- kaj dni po skoku se je zavedala, da plava v vesolju. Ni se mogla resiti. Čez nekaj let pa je rake- ta tržila v hišo. Hišo je odneslo na Zemljo. Pris- tala je tam, kjer je že bila. Sklenila je, da se nikoli ve£ ne bo odpra- vila na pohod., Ah HIŠA Kako se hiša zjutraj prebudi Ko se hiša prebudi, si pomane oči, steče v kopalnico in si umije zobe. Nina Zobavnik, 4. b Ponoći hiša zaspi, zjutraj pa se zbudi. Opoldne lelovodi, da zvečer v spanje zopel plane. Hiša ima usta, nos, oči in klobuk. Skozi usta vslopamo mi, skozi nos hiša diha, skozi oči se vidi in da na glavo rdeči klobuk. Gašper Lukan, 4. b HIŠNA PRIPOVEDKA BREZ KONCA Živci je mož, imel je lepo hišo. Pa se je zgodilo, da je bil potres in hiša se je podrla. Mož je hiši naredil lep spomenik, in nanj napisal: Zdaj pa preberi vse skupaj od začetka. Matic Celnar, 4. b Hiša se zbudi zaradi otrok, kl Igrajo zjutraj nogomet, rlšejo, plšejo, kričljo, gledajo televizijo, se učijo. in še marslkaj. Vsako Jutro. Boštjan Mlklavčlč, 4. b Sreća Nekoć je bila hiška, ki je bila najlepša v mestu. V njej je stanovala dru/ina Frank: oče Franci, mama Francika, sinček Francko in ličerkica Francka. Bili so srečna družina. Hiša je bila vesela do dne, ko so zgradili novo hiško. Ta je bila lepša od nje. Bila je zelo Ijubosumna. Toda njena lepola ni večno trajala. Ko je bil polres, se je hiša podrla. Polem je bila najlepša v mostu in ćelo na svetu. Res jo je dolelela prava sreća. Sabina Musič, 4. b Hlsa Ko se hiša prebudi, si odgrne zavese. Pogleda v svet, da vldela bi, kako se sonce prebudi. Živa Kumer, 4. b Slovenska 28, Mengeš Telefon: 738 988 ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDEUAH IN PRAZNIKIH OD 17.OO DO 21.30 URE. NOVO V VIDEOTEKI Asterix A Ob«lix Verou« Caesar (Asterix & Obclix proti cezarju), pust. kom. Igrajo: Gerarđ Depardieu, Christian Clavier, Koberlo Benigni Po Slirideselih Iclih, odkar je iz5cl prvi strip o Asterixu, je pred nami prvi igrani film o pogumnih Galciti in njihovih večnih sovražnikih Rimljanih. Izredno zabavno in izvrstna koslumografija. Deep Blue Seo (Cloboka medrl- na), grozlfivka Igrajo: Samuel L. lackson, Safron liurrows Ko tropski vihar poplavi podvodni laboratorij Aquatico sicer lahko plavale, toda pred morskim psom se ne morete skriti... Film, ki ne bo puslil, da si ga ne bi pogledali do konca. Zajemite sapo in se potopite. Instinct (Istlnkt), triler Igrajo: Anlhonv Hopkins, Giba Gooding |r., Donald Suthertand Človek je floveku popolna skrivnosl. Ne zamudile ogleda tega provokalivnega trilerja, ko v zaporu za psihifno bolne kriminalce, fudaški antropolog Powell (Hopkins) poslane predmet preučevanja mlađega psihiatra Cauldcra (Gooding). Toda, to je Sele začetek... Star Wars, EpUode 1 (Voja zvezd Epizoda 1, Grozeča prikazen), (ant. Igrajo: Liam Neeson, Evvan McGregor, Jake Lloyd Vsaka generacija ima svojo legendo... Vsako potovanje ima svoj začetek... Vsaka saga ima svoje rojstvo... Vrnitev v oddaljeno galaksijo, v prvo poglavje sage Vojna zvezd... KMALU V VIDEOTEKI: Generalova h(vir triler, John Iravolta HiJa strahov, grozljivka, L. Neeson, Calherine Zeta-)ones Austin l'owers 2, komedija, Mike Myers 13. bojevnik, akcijski, Antonio Banderas 21 MENGŠAN IZ PRETEKLOSTI MUZEJ <' orHicN 023 D0v2jdX Roman Kurmanšek Bogdan Osolin Spožtovani gospod urednik! Nekaj me tlšči, pa bi se rad Izpraznll. Omenll sem vam že, da naslovna stran Mengšana ni prlmema, sedaj bom bolj krltičen. Bivši urednici sem predložll naslovno stran Mengšana Iz leta 1930, da bi tako oblikovala prvo stran za Trdinov praznik. Števllka 19 Je bila opremljena tako, da Je bila fotokopija natisnjena na zadnji strani letnika 1995. S številko 29 do 49 se je pisalo Mengšan na zeleni podlagi, tako kot Iz leta 1930. Nato ste začeli ton zelene barve spremlnjati, sedaj pa imamo že skoraj vse llščkove barve. Mislim, da bi morali spoštovati svojo lastno tradicijo vsaj toliko, da bi obdržall neokrnjen napis Iz leta 1930. Tudl grb ni bll tako obešen na napis, vse do števllke 29 je bll natisnjen ločeno na levem robu. predlagam prvot- ni napis, tak kot Je bil. Grb pa bi morali ločitl od napisa Mengšan, ker če že je, mora biti v celoti vlden, ali pa ga ni treba. Lahko bi bil na notranjl tretjl strani. Naslovne slike zadnjih nekaj števllk spomlnjajo na nekakšno revijo Vrtičkar. Barvnh slik cvetja In rožic Imamo na vsakem koraku dovolj, na koledarjih In strokovnlh llstlh. Izžlvljanje mlađega in zagnanega fotografa Škrlepa bi bilo treba preusmeriti, da bi prva stran postala stvarnejša. V Mengšu, Lokl In Topolah, pa taudl na Dobenu, predvsem pa v Mengšu, imamo toliko stare arhitekture, teh podrobnosti pa ne znamo uporabltl za naslovno starn. Prlmer: gradovi, stare hlše, še iz časov tržnih prav- Ic, hišnlh portalov, starih od 300 let naprej, vrata na teh portallh z mojstrsko ročno izdelanimi gavtrl, dvo- jni In enojnl še lesenl kozolcl, stare škrinje, kolovrati m drugo. VAŠA POŠTA 26 MENGŠAN VAŠA POŠTA Vse to bi morali Imeti na prvih straneh Mengšana kot kroniko. Fotograf, ki bi se s tem ukvarjal, bi prav kmalu lahko izdal knjigo taklh posnetkov. Mislim, da bi morali biti predvsem črnobeli. Tudl neka] spomenlkov bi lahko vključill v ta namen. Franc Ropret, znani rez- bar je imel dvorlščnl portal ozaljšan s kipom Prešerna In Trdine. za obnovo v bronu je za to poskrbel Muzej Mengeš z direktorjem Janezom Škrlepom, kl mu gre vsa zahvala za to delo. Tuđi Ropretova dela bi lahko uporabili za naslovno stran, za majsko števllko ob Trdinovem prazniku predlagam za prvo stran kip z đelom obnovljenega portala. Za novembrsko števllko Pa kip Prešerna z delom portala ob Prešernovem rojstnem dnevu. Menda za rojstni dan Trdine ne bodo vljollce na naslovnici! Tudl o oglasnem delu imam kaj prlpomnlti. Preveč enollčen je. SaJ Je druga stran vedno enako neraz- 9ibana, neučinkovita. če potrebujete kakšen material v zvezi s Trdino, ml sporočlte. Predlagam, da bi objavili v nadaljevanjlh Pisma, kl jihje na njegovo željo pisal kaplanu Koblerju "0 Mengšu In Mengšanlh" leta 1887/1888. DosleJ so bila objavljena le v brošuri 800 let Mengša leta 1954. občan Stane Lutar Društvo Mihaelov sejem In Mengeška godba vabita vse občanke in občane na IV. Festival koračnic, ki bo v sebete, 27.5.2000 ob 1 8.OO uri v letnem gledalištu v Mengšu. Če bo slabo vreme, bo prircditev v Kulturnom domu. Festival koraniic ho v okviru občinskega praznika. Naslopillo bo šest godb iz raznih krajev Slovenije. Godbe se bodo ob 17.00 uri zbrale pred Kullurnini domom, nalo boclo v povorki odko- rakale poTrdinnvem trgu proii Muljavi, na parkirni prostor preci l;il-Topoin, kjer nam bo vojaška godba popeslrila program in izvedla svoj show-program. Nato borno odkorakali v Letno gledališče, kjer bodo naslopale godbe v obveznem programu. l'o končanem obveznem delu godb lio slavnoslni govor gospoda župana mag. Tomaža Šlebe- ta in podelilev občinskih pnznanj. l'o končanem slavnoslnem delu bo vsaka godba izvedla še polurni prošli program. Vse naslopajoče godbe bo oeenjevala tuđi strokovna komisija. Njihovi člani so gospa Irma Kauh, gos- pod Krviti llarlman, gospod Vinko Šlrucl, gospod prof. Alojz Župan. Vse ljubitelje godb vabimo, da pridejo uživat ob poslušanju te zvrsti glasbe. Vse do polnoči nam boclo igrali godbeniki. Na prireditvi bo za jedačo in pijaco skrbel kolektiv Kuhinja Topole. Obenem prosimo lastnike avtomobilov, ki uporablj.ijo parkirni prostor pred I'it-Topom, da ga omenjeno soboto, 27.5.2000, ne zaparkirajo. Vabijo vas člani Društva Mihaelov sejem in Mengeška godba. PRI SOSEDIH Moravski upokojenci na trimskem pohodu Drušivo upokojencev Moravče (planinska sekcija) vsako lelo organizira Trimski pohod Kašica. Tako je bilo ludi v sobolo, 15. aprila 2000. Skupina Pohodnikov je začela pri avlobusni postaji Trzin, končala pa pri planinski koči (hribu Cobavica - 433 m). Morda se bo kdo, ki bo šel po naši poti, še kdaj vrnil v Mengeš, si ga želei nalančno ogledati in spoznali. Če bo za lo priprav- ljen žrtvovati nekaj već časa, mu svetujemo, da to naredi lako, kot so Moravski upokojenci, vsnko leto na Irimskem pohodu. Iz kraja pa so zanimivi idioti proti Gorcnjski v Komendo, do knjižnice Pelra Pavla Glavarja in drugih zanimivosti ali pa čez hrib proti Šinkovem Turnu, v čudovilo deželico, ki je središče I3ukovice. Lahko pa se napolimo ludi če/ Drnovo proli nekdanjenut 8radu Križ in od tam v Kamnik. Na vrhu Gobavice stoji planinska koča, ki jo je zgradilo PD lane/ Trdina Mengeš, ki vsako leto organizira Irimski pohod. Na lem kraju se v neokrnjeni naravi vsako lelo zbore veliko pohodnikov iz Milili krnjev. Tu je cilj za vse udeležence tega enkralnega in ne preveč težavnega pohoda z zadnjim kontrolnim žigom. Organizatorji poskrbijo ludi Za lačne in žejne pohodnike. Tako so moravski upokojenci - planinci opravili krožno pot od Trzina, preko Dobenn, Kašice s kratkim poslankom z zanimivim posnelkom pri sP<'meniku z odtisnjenimi žigi. Po končanem opravilu so pot nadaljevali po Markirani poti, skozi gozd, do našega cilja na Mengeško kočo. Imeli smo srcčo. Takoj, ko smo prišli, je začelo deževati (ploha), potem smo imeli lepo P°poldne, ko smo se vračali domov. Vsako leto se srečujemo z znanimi upokojenci - planinci iz sosednjih clruštev, P;l ludi navežemo nove prijateljske stike. To je tuđi naša zaveza, da se borno še vnaprej udeleževali organiziranih trimskih pohodov. lože Novak AVS AUDIO VIDKO SKKVIS 1234 Mengeš, Hribarjcva 38 tcl,fax.: 061/738-409 pooblaščeni servis: SHARP KENNVOOD servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.-12. in 15,- 18. ure sobota: 10.- 12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENW00D ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP; ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISKI znamke KENW00D MIHAELOV SEJEM 27 MENGSAN N A S V E T I fjSVCT Popravila v kotlovnici I. del Kljub temu, da je najbolje, če kotel in pripada- jočo opremo popravlja in vzdržuje za lo pooblaščena in usposobljena oseba, se včasih zgodi, da moramo kakšno napako odpraviti sami. Zato sem v naslednjem sestavku opisal morda nekaj koristnih nasvetov. Kako izključimo centralno ogrevanje Za prekinitev delovanja kotla najprej izključimo električni lok. Zaradi varnosti je električno stika- lo največkrat pred kotlovnico (plinska napelja- va). Pri večjih in starejših izvedbah centralnih kurjav s tem stikalom izključimo oljni ali plinski gorilnik. Črpalke izključimo s posebnim slika- lom. Izključitev črpalke je zelo pomcmbna, saj se lahko le-ta pri prostcm obratovanju zelo poškoduje. Varovalno slikalo je opremljeno s sig- nalno lučko, ki gori, kadar je naprava vključena. Ko je električni tok izključen, obesimo na vsa stikala opozorilne listke. Črpalko izključimo tuđi, ko je npr. spomladi zunaj tako toplo vreme, da zapremo vse radiatorje. Tuđi v tem primeru črpalka deluje na suho. Pri plinskem ogrevanju najprej izključimo vžigalo za plin. Glede na različnc sisteme plin- skih naprav najprej pregledamo, s kakšno napra- vo imamo opravka. Polem zapremo glavni ven- til, ki je ponavadi blizu kotla. Ogrevalne naprave, pri katerih uporabljamo za gorivo koks, začnemo popravljati sele teclaj, ko je gorivo pogorelo. Če pobiramo iz kotla še goreč koks, ne pozabimo, da ta oddaja zelo stru- pene pline, ki so zdravju škodljivi. Starejše naprave so pogosto opremljene s tcrmostatom, ki vžigajo gorilce ali črpalke. Slikalo termostala naravnamo na "O". Ko ponovno vključujemo centralno kurjavo, pazimo, da pravilno nar- avnamo izključene termostate. To je zlasti pomembno ledaj, kadar so termostati povezani s slikalnimi urami. Kako izprazniti centralno ogrevanje Orodje: matični ključ, klešče za cevi, gumijasta cev z nastavkom. Iz centralne ogrevalne naprave spraznimo vodo pri ventilu na kotlu. Na ventilu je navoj, na katerega privijemo gumijasto cev (z nastavkom 1/2"). Drugi konce cevi vstavimo v kanalizacijski odtok. Voda iz kotla je umazana, zato je tcžko očistiti tla (ploščice, ipd.). Skoraj vsi odtočni in dotočni ventili na kotlih imajo četverorobnik z zarezo. Če je zareza postavljena prečno na cevovod, pomeni, da je ventil zaprt. Ventil odpremo ali zapremo, če ga zavrtimo za četrt obrata. Odpiramo in zapiramo ga samo z matičnim ključem, ker bi ga s cevnimi kleščami preveč poškodovali. Tuđi mašivko privijemo samo toliko, da lahko četeverorobnik še pre- mikamo. Pri pražnjenju sistema odpremo vse ventile na ogrevalih, da lahko odleče vsa voda. Če so na ogrevalih odzračevalni ventili, jih od- premo s posebnim ključem, da priđe v omrežje zrak in pospeši odlekanje vode. Termostatske ventile naravnamo na toplo, mešalni ventil pa odpremo. Če želimo ledelno izprazniti omrežje, preverimo na merilcu vodnega stebra (hidro- metru), ki je v blizini kotla, koliko je še vode v omrežju. Pri ogrevalnih napravah s črpalko so včasih nekatere cevi nižje od kotla, posebno za radiatorje v kleteh. Zato vgradimo v najnižje ležečem radiatorju ventil, s katerim izpraznimo ta del omrežja. Tuđi na la ventil nalaknemo cev, po kaleri voda odleče v kanalizacijski kanal. Pri razvejanem omrežju lahko v nekalerih delih ostane še nekaj vode, zato pred popravilom skrb- no pregledamo, ali je omrežje res prazno. Prav tako pazimo tuđi na hidrometer, ki se lahko sčasoma pokvari in ne kaže dejanske visine vode. V večjih omrežjih so vgrajene zapore, ki omogočajo izpraznjenje samo dela omrežja. Tuđi posamezne dele omrežja izpraznimo z ven- lili, ki so podobni onim na kotlih. Pri slarejših napravah pa moramo biti šc posebej pozorni in paziti, kjer teh zapor ne moremo vedno zapreli dovolj lesno, da voda ne prileka iz lislega dela omrežja, ki je še poln. Zamenjava ventila za polnjenje in pražnjenje na kotlu Ventili so največkral iz medenne ali rdeče litine. Žal, pogosto ludi strokovnjaki pri delu uporabljajo klešče, s kalerimi pokvarijo četverorobnik. Sčasoma se pokvari tuđi tesnilo na ventilu, žalo ob pražnjen- ju omrežja zamenjajmo ludi ventil. Ventili imajo normiran navoj 1/2" ali 3/4" in jih odvijemo s kolla s kleščamo z obraćanjem v levo. Preden navijemo na navoje vcnlila predivo, z žaginim lislom naredi- mo sicer gladke medeninaste navoje nekoliko grobe, da se predivo bolje uleže in se ob privijanju ne iztrga iz navojev. Predivo, ki smo ga navili na navoje, rahlo premažemo s kilom. Premažemo ludi obojko, v kalem borno privili ventil. Sedaj z vrlen- jem v desno s ključem privijemo ventil, četverorob- nik naj bo po možnosti obrnjen navzgor, tako da dobro opazimo zarezo, ki označuje, ali je ventil odprt ali zaprt. Uravnavanje in zamenjava hidrometra Manomeler in hidrometer moramo večkrat zamenjati. Manometer je instrument, ki kaže tlak v omrežju. Hidromeler je instrument, ki kaže visino vodnega stolpca. Tlak in visina vodnega stolpca sta torej v medsebojni odvisnosti. Hidrometer je bolj natančen, zato ga uporabl- jamo pri odprlih sislemih cenlralnih kurjav. Po določenem času se lahko tako manomeler kol hidromeler pokvarila in ne kažela več točno. Zaradi kontrole vgradimo pred armaturo poskus- ni ventil, s katerim kontroliramo, če je naprava še uporabna. Preden vgradimo nov instrumenl, moramo izpraznili poskusni ventil, da se v novem instru- mentu ne nabere umazanija. V vsakem instru- mentu sta rdeč in črn kazalec. Kdcčega je potrebno naravnali na dejansko visino vodnega stolpca. Visina vodnega stolpca šega do gladine vode v kondenčni posodi in na to visino naj bo naravnan rdeči kazalec. Tuđi pri manomelru je podobno, kjer delovni I lak v omrežju ne sine bili nižji od dovoljene meje, pri kaleri je crni kazalec vedno na zelenem polju. Zamenjava živosrebrnega termometra Pri cenlralnih kurjavah slarejših izvedb se za merjenje lemperalure vode najpogosteje upo- rablja termomeler z živosrebrnim polnilom. Čeprav je lermometer zaščiten z medeninaslim ohišjem, ga pri udarcu lahko poškodujemo. Zamenjava je zelo enoslavna. Ležišče nama- žemo z oljem. Za zamenjavo ni potrebno izprazniti cevi. ESP Domžalc-Kamnik Ivan Kcnda, uiv. (lipi. inž. Z D R A V J E CRNI BEZEG (Sambucus nigra) To cenjeno rastllno so včasih zaradi števllnih zdravllnih lastnostl Imen- ovali kar "zdravilna skrinji- ca kmečkih ljudi". Crni bezeg Je grm ali majhno, do 6 metrov, včasih ćelo do 10 metrov visoko drevo. Lub Je na deblu spodaj svetio rjav, višje zgoraj pa sivo bel. Stranske veje poganja ponavadi te zelo blizu tal. Stržen je bel In zelo lahek. Neparno peresasto, 20 do 25 cm dolge liste sestavlja 3 do 9, po dolgem okroglastih, jajčastlh listlčev zostrlm vrhom In kot žaga nazobčanim robom. Ima bele do rumenkasto bele, Izredno prljetno dlšeče cvetove. Izcvetov pa se razvljejo sprva zelene, nato rjavordeče In končno crne, majhne Jagode. Bezeg raste ob hlšah, plotovlh In zldovlh, ob robovlh gozdov, polj In vrtov ter ob potoklh. Vedno se ml je 28 MENGŠAN ZDRAVJE IN LEPOTA zdelo zanimlvo tuđi to, kar lahko opazite tuđi sami. Če se namreč ozrete po polju, boste opazili, da ima vsak steber za električno napeljavo svoj bezgov grm. Učinkovlne v bezgu so: kalljev nitrat, saharoza, sam- bucin, saponlni, eterična olja. V Sloveniji poznamo bezeg tuđi pod raznlmi ljudskim! imenl, kot so: ba- žovina, beza, bezdjlna, bezg, bezga, bezgov, bezgovec, bezgovina, boz,... Bezgove cvetove nablramo v času cvetenja, to Je od maja do Jullja. Njegove plodove oziroma Jagode pa sep- tembra. Bezeg Je rastllna zlzredno široko uporabnos- t]o. Njegovi cvetovi in plodovi dajejo hrano, pijaco, zdravlla in barvila, uporabljamo pa jih tuđi v kozmetlki In za zatiranje mrčesa. Zdravilne lastnostl bezga (poparek izcvetov) borno s pridom uporabni predvsem pri tistlh prehladnih obolenjih, kl se najhltreje pozdravijo s pomočjo poten- Ja. Pospešuje pa tuđi Izločanje seča. ToreJ borno čaj Izbezgovih cvetov pili pri prehladu, gripi, bronhitisu, kašlju, hudem nahodu, pri težavah zdihanjem, revmatičnlh boleznlh, vnetju mehurja. Pili ga borno torej pri vseh boleznlh, pri katerlh želimo s potenjem ali odvajanjem seča dosečl izločanje bolezensklh snovi. Čaj izbezgovih cvetov borno pripravili kot poparek Izene do treh čajnih žličk posušenih cvetov na sko- delico vode. Pijemo po eno skodelico, dva- do trlkrat na dan. zaradi njegove čudovite arome, ga lahko malo dodamo tuđi drugim zdravilnlm mešanicam, kl so nam neprijetne in s tem izboljšamo njihov vonj In okus. V kozmetiki pa za zunanjo uporabo velja bezgovo cvetje kot dobro krepčilo za vse vrste kože, zlasti za starejšo ali za kožo nezdrave barve. Slovi kot sredstvo, kl rnehča kožo, gladi gube, posvetli sončne pege in Pomirja opekline. • Nekoć Je bilo zelo priljubljeno bezgovo vino. kl ga Imenujemo sabesa. Cvetje moramo nabrati v suhem, sončnem vremenu, ker se kvasovke nahajajo pred- vsem v cvetnem prahu. Potrebujemo: • 700 g sladkorja, ■ 4,51 vode, ■ sok In tenko olupljeno luplnlco ene limone, ■ 2 žlici Jabolčnega ali vlnskega klsa, ■ 12 bezgovih cvetov. Najprej zavremo vodo, nalljemo jo v sterilizirano posodo, dodamo sladkor In premešamo, da se raz- topi. Ko se ohladi, dodamo sok In luplnlco limone, kis ter bezgove cvetove. prekrijemo znekaj krpaml in pustimo stati 24 ur. Skozi krpo precedlmo v stek- lenlce. Pijaca Je gotova čezdva tedna. Ponudimo dobro ohlajeno. • zelo priljubljen, posebno pri otroclh, je tudl bez- gov sirup, vzamemo: • 30 bezgovih cvetov, • 31 prevrete in ohlajene vode, ■ 3 kg sladkorja. Vse to zmešamo In pustimo stati 3 dni. po treh dneh precedlmo, dodamo 4 dag vinske klsllne, dobro premešamo, še enkrat precedlmo in napolnlmo stek- lenlce. • Na koncu pa poglejmo še meni najbolj priljubljen pripravek oziroma Jed. Pripravimo testo za palačinke, le da Je malo bolj gosto. Vzamemo bezgove cvetove, Jlh namočimo v testo In spečemo na olju zobeh strani. Na koncu Jih samo še posujemo s sladkorjem v prahu In tople serviramo. Cisto preprcsto, mar ne? Škoda le, da tako kratko traja obdobje, v katerem si jih lahko privoščlmo. Torej ga le izkorlstimo. V teh čudovitih dneh, ko vse v naravi cveti in dlšl, se ozrlmo po okolici in ko opazimo vabljivo dlšeče bezgove cve- tove, se jim kar pustimo zapeljati. Marija Koncilja Pomlad prchaja v poletje in način prehrane boramo prilagoditi letnim temperaturam in času, namreč 'j koristno je več časa preživeti v naravi kot pa v kuhinji. Ponujam vam nekaj preprostih in morda malo nenavadnih receptov: Tunizijska solata za 4 osebe IJ°lrcbujoim>: 30 dag kusktisa (dobile ga v vsaki večji samopostrežni trgovini) I kumnm 3 paradi/nike 1 čebulo I šopek peleršilja 7 šopek sveže poprovc mele 1 Umorio 4 /ličke olivnega oljn sol, pofier, cuny Kuskus namočimo v sklcdo za cea. 15 minut v '■' dl vodu. Med lom kumaro zrežomo na rez i ne ln Panidižnik na kocko. Čobulo, peteršilj, melo Pa drobno /rožemo. Nalo vso seslavinc mešamo in prelijemo z oljom, limoninim sokom n Začimbami. Okrasimo z lisli melo in rezinami "mone. Krompirjeva solata s korenikovim prelivom Potrebujemo: 60 dag krompirja korijander, ml,iddu župniku Male/u Zevniku za cerkveni obred, gospe dr. Marti Kižuar-Bregar za izkazano skrb in zdravniško pomoč ler vsem, ki stejo pospremili na njeni zadnji zemaljski poli. Hvala. Vsi njeni Lepa roža Mati božja, 0, Marija, sedem žalosli Zahvala Po kratki in huci i bolezni je tiho odšel od nas ljubljeni mož, oče, stari oče, tast, brat in stric PAVEL VEIDER Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in jnsna sožalja, podarjeno cvetje, svece in dar cerkvi. Zahvaljujemo se ludi dr. (iahrijeli-Mohar in palronužvi sesiri Ivi, ki sla mu slali ob sirani v času njegove bolezni. Lepa zahvala ludi dr. Marjanu Lobodi, ki mu je lajšal zadnje trenutke. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Matcju Zevniku in gospodu Stanelu Kerinu za lepo opravljen jmgrcbni obred. Lepa hvala ludi pevcem Mengeškega zvona in mešanemu cerkvenemu /K'vskemu zboru za zapele žaloslinke. Hvala vsem, ki ga bosle obranili v tepem spominu. Vsi njegovi AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO PETER HUBAT s.p. Dobene 75, 1234 Mengei Tel.: O61 737 473, 041 617 355, O6O9 617 355 Znižali smo ceno kurilnemu olju in še vedno ga lahko plaćate s čeki od 3 do 6 obrokov. V vrtnariji pa vam nudimo pestro izbiro enoletnic - nove gvineje, begonije, tagetes... SE PRIPOROČA AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT! KLEPARSTVO KROVSTVO ! TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ fortunalo Berganta 3,1240 Komnik Telefon/faks: 061 8312 355, GSM 041 6B9 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine: •BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE «™»fflM»«»l NAJAMEM garsonjero ali manjše stanovanje od 1.6.2000 dalje za sprotno plačilo brez posrednikov, cena 40.000 SIT, vključeni tuđi stroški. V zamenjavo nudim skrb za stanovanje. Možno pri- poročilo dosedanjega najemodajalca. Tel. 061 132 20 37 ali 132 74 00. PRODAM garažna vrata in 3 balkonske ograje. Linhartova 2, Mengeš Telefon: 739 042 31 strfp VEZENJE VERONIKA Wiegele Veronika s.p. GSM: 041 744 599 • vwiegele@tris-a.si Naprošamo vse, ki bi želeli postati pokrovitelj stripa, da to sporočitc odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517). AstroloSko svetovanje, terapije in tečaji. Ucrcskcp OVEN 21.03. - 2O.O4. Delovall boste boli agresivno In bolevlto. Hoteli boste ujetl in narediti vse, kar vidite, v strahu, da boste nekaj izpustlll. Glejte, da ne pretiravate, ker se lahko pred ciljem zlomlte. Skušajte svoje cll|e postaviti bol] racionalno In v mejah svojih možnostl. previdnost pri veCJih denarnlh transakcijah. S partnerjem se sku5a]te pogovorltl o novih odločbah in planlh. Clelte tudl z drugega zornega kota In presenećeni boste, kaj prepuščate. Mentalne napetosti. BIK 21.04. ■ 20.05. Naenkrat vam nlč ne bo prav. Stari način razmišljanja In delo- vanja vam ne bo već ugajal. SooCenl boste z čisto in drugačno resnlčnostjo. Vldeli boste, kako Je lahko materlalna varnost včaslh neresnična. če Imate željo po zamenjavi službe, to lahko mirno storlte. Ne zaostrujte medsebojne odnose, temveč skušajte biti bol] mehkl in uvidevnl. Dlrektnost Je čudovita last- nost, ampak samo, če Jo uporabljamo s pametjo. Več gibanja v naravi. DVOJČKA 21.05. - 21. O6. vaš čas Je nastopll In ga skušajte dobro Izkorlstltl. Poslovno boste še bol) aktivni, ampak ne boste popolnoma zadovoljni s spremembaml. Ko spremlnjate stvari, ne hitite, ker vam nlć ne bo ušlo. vztrajajte pri svojih odločltvah. Dobro premlslite pre- den se odločite za vlaganja, ker ni vse tako rožnato. Će imate nestanovltno zvezo, potem se bo hitro pretrgala. vezani skušajte vzetl čas za svoje najbllžje in se soočiti s problemi in nesporazumi. Naredite kaj za sebe. RAK 22.O6. - 22.O7. Nekoliko bolj boste gledali samo svoje cllje, kar je prav. Povećali boste svoj občutek samozavestl In odloćanja. Nlč vam ne bo težko narediti, zato ne obupajte ob prvih manjšlh pro- blemlh. Razčlšćevall boste medsebojne odnose, zato naj vam ne bo žal, če boste spoznali, da to ni pravo "prijateljstvo". v družlnskem krogu boste želeu spremenltl dom, ali ga obrneti na glavo, ker ste se že naveličall starih stvari. Pazite na svojo težo. od 25.05. do 25.06. LEV 23.07. - 22. 08. Nevihta še ni mimo, zato skušajte biti maksimalno prevldni tudl v prlhodnje. PosebeJ v medsebojnlh odnoslh na delu, pri finančnlh vlaganjih, pri delltvi premoženja, In novih posllh. Navidezno se Je vse blokiralo, ampak lahko počistite stare zadeve, pospravite paplrje v red, ali razmišljajte o novih načinlh poslovanja in delovanja. vzemite si čas za svojega žlvljenjskega sopotnlka-co In naredite nekaj čisto "odštekanega". Pazite na srce in kontrolirajte prltlsk. DEVICA 23.08. - 11. 09. Trđoglavo se oklepate starih vzorcev, čeprav veste, da to ni dobro. Težko ]e spremenltl stare navade, a včaslh Je tudl boleče. Bodlte moćni in odločnl, naj vas navezanosti na ljudi in stvari ne obremenjujejo preveč. Nove ideje prevldno speljlte v resnlčnost, ker imate dovolj sposobnosti in stojite trdno z nogaml na tleh. Strah Je odvečen. v družlnskem krogu ni vse rožnato. Potrebno je skrbetl za svoje najbllžje, zato uporablte svojo potrpežijivost. Meditacija lahko sprošća, poskuslte. TEHTNICA 23.09. - 22.10. v mesecu maju ste razrešill le del problemov. spremembe, kl ste Jih naredili, bolj počasl pušćajo svoje sadove, zato imejte potrpljenje. Ne bodite pohlepni, ker vam to lahko škoduje na razllčnih podroćjih. Finančno se bo začelo razpletatl. Skušajte prevldno 'zamasltl" denarne luknje preteklega obdobla. To Je odločujočl čas za vašo zvezo, da obrnete plošćo in prlnesete več svežlne v skupno življenje, v katerl lahko vsi uživate. Planirajte dopust In počltek. ŠKORPIJON 23.10.-21.11. Še naprej vztrajajte in Imejte potrpljenje, ker Je to novo obdob- |e na katerega se je težko navaditl. Trmasto In IJubosumno boste čuvali In zastopali svoje Ideje In lahko naletite na večje probleme s svojlml sodelavcl In nadrejenlml. če ste finančno povezani in delujete kot poslovna partnerja, se pripravite na težave In boleče razreševanje. Napetosti v zvezl In zakonu se bodo počasl začele sproščatl, zato ne pokvarite vse z svojo Iju- bosumnostjo. Stres. pLanetARij Ljubljanska 91. i?30 Dnmžulc, Slovoma - Europa lel./fax: +386 61 713-f>5d, GSM: +306 41 713 619 IMe. Ami IAII0N STATUS Wi IH MEDICINA AL1 LHNA1 IVA Tili; OP'LN INTFFlNATIONALUNIVhHSirV (OH COMCLEMrTNTAflV MEDICINCS STRELEC 22.11. - 2O. 12. Težko prenašate komande In nenehne zahteve, da naredite več In več. Blizu ste eksploziji. Brzdajte svoja čustva In se skušajte ograditi od brezpredmetnlh nakladanj. izogibajte se napetih sltuaclj In naj vsak sam počisti svoje zadeve Iz pretek- lostl. Finančno se stanje počasl stabilizira, zato ne skrbite. Vezani lahko Imajo manlše napetosti In probleme. Rešujte Jlh tako), samskl, počakajte, prihaja vaš čas za ijubezen. Pazite na hrbtenlco In več se gibajte. KOZOROG 21.12. - 19.O1. vaše ambicije se počasl uresničujejo. imate dobre In zdrave Ideje, ampak ne dovolite, da đelate in vlečete za druge. Vodite še naprej tako vestno svoje posle kot do sedaj, a ne bodlte pohlepni. 2 nekaterlmi sodelavcl boste zakopali bojno seklro in boste vldeli, da nlso tako slabi, kot ste sprva mislili. Flnanćno ste naredili prave korake In naveze, potrebno je počakati, da se zadeve udejanjljo. Doma boste našli enkratno rešltev, tako da nobeden ne bo prlzadet. Žlvčnost. VODNAR 2O.O1. • 18.02. imate željo vse strgati, razrušltl in spremenltl vse od temeljev navzgor. Imeli boste ogromno gonllne energije In moči, ampak bodlte prevldni, da ne zapadete v skrajnost, katera vas lahko unlčl. Ne dovoljujete nikomur, da vam kroji obleko, ampak dobro bi bilo prlsluhnlti kakšnemu pametnemu nasvetu vašega prijatelja. Finančno malo več "šparajte". Spremembe doma vam bodo koristile. Vlagajte več energije in časa za svoje najdražje. umlrjajte se In negujte potrpežijivost. RIBI 19.O2. - 2O. O3. Spremembe počasi delujejo, venđar ne boste zadovoljni z novo situacijo. Potrebno se Je z več volje In energije postaviti za sebe In vztrajatl, da zadeve speljete do konca. Neodločnost vam ne koristi, temveč vas spravlja v nejevoljo. Medsebojnl odnosi se spreminjajo, pazite, da se ne zapletete v konflikt, kl nlma nlč opraviti z vaml. Večjlh sprememb v družlnskem krogu ne bo. Manjše napetosti bo potrebno razrešltl s pogovorom in razumevanjem. Pazite na dlhala. 18.6.2000... NEKJE V 5P/VNIJI... (ZARADI LAŽJESA RAZUMfcVANJA SO DIAL06I V SIOVEIMŠČIMI) DEJ PRŽSI TV! N0S0METNA TEKMA SE ZAČENJA! J 1 SEVEDA! A BOVA ' VSAKIČ, KO SE ZATRESE NASPROTNIKOVA MREŽA ODPRLA EN ŠAMPANJEC? ČEZ 45 MINUT... ŽIVELI-W?NAŠI!! JEEE!! M-rfF RES DOBR.'bA SVA PREŠAL.TALA NA KoŠ... ;HX*-','...ARKO! Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratne križanke, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30,1234 Mengeš do 8. junija 2000. Sreča bo med prispelimi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrade Restavracije TRDINOV HRAM Mengeš, Slovenska cesta 30, in sicer: 1. nagrada: gostinska usluga v vrednosti 3.000 SIT 2. nagrada: gostinska usluga v vrednosti 2.000 SIT 3. nagrada: gostinska usluga v vrednosti 1.000 SIT Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki. Naprošamo vsc, ki bi želeli prispevati nagrade za naslednje križanke v glasilu Mengšan, da to sporočite odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517). Pravilno geslo križanke v aprilski številki Mengšana: "OCTAVIA, FELICIA, FABIA" Žreb je izmed številnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: Pavla Žibcrt, Matijc Tomca 4, Domžale 2. nagrada: Brcda Martinčič, Murnova 14, Mengeš 3. nagrada: Veronika Jernejčič, Kolodvorska 2b, Mengeš Slovenska 30, Mengeš ^Hd^^J^% mnhcc, lui-jiln, %W9^ jebi yo nnročilu * SESTAVIL MARKO BOKALIC "SRoTST NARAST LINAH ZARADI MRAZA DESCICE ZAPOKRI VANJE STREH IVAN OMAN NAS JUŽNI SOSED "OTSvT" PO JOHNU LENNONU (Y0KO) AKTIVEN HAVAJSKI VULKAN (MAUNA) OSLOVA SAMICA OEORO TRAKL SOLSKI SVETO-VALNI fiELflyi£ NEROOT NOST. NEPRIPRAVNOST ZLATA OONJA-NpVlC TANĆIĆN/ TKANINA IORALEC VALLONE PRIMOR. RDECE VINO 8LAVKO OSTERC CAS OD JUTRA DO VEČERA IRIOU AKTI-V1STKA, Kl DELUJE PODTALNO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL: 737 237 9.maj DOBE SEDNI NAVEDEK TENISAČ AOASSI NUSA TOME STEBLO PRI OOBI tmmmm TOMAZ HUMAR ZRAK PO LATINSKO POKOJNI NORV. ITAL. TENORIST CARUSO BARO-METER OHISJE IKNJIZ.) OLAVNO MESTO AVSTRA-___UJE HITER MELOOIC. OKRASEK KRAJ PRI POLJ-CANAH DRŽAVNI SEKRETAR PIRK-MAJER CVETICA MED ŽITOM 3FICIR ZA SKRBO OKAY TENISU o SREDINA RIM. MES^CA, 1 TOMAZ DOMI-CELJ URAVNAL KONDENZATOR TROJICA PREDEL RIJEKE •EVEC GAR-UNKEL FINSKO JEZERO SKATLICA ZA DRAOO-?ENpST) DEKRET F SLOV. IORALEC IJANEZI RAD.NOVI NARKA »TUL/)R. T LAK 12 HRVNE-V DROB-JENCA KRAJ PRI PRED-DVORU VDOLBINA V STENI. NIŠA OLAVNO MESTO TURCUE 0/ -t BARVNI O0TEN6K K KONSKI VOJVODA A JAPON8K6M V 1REDNJEM VEKU ORAMATIK KONCEN-TRACU. LOOOR V ITAL. OKOUU IORALKA OARDNER K i SUMA. SESTEVE* KNJIOA ZAFOTO-ORAFLJE 12 VNIĆU RA2ZA EMCA NAUKO BISTVU STVARI ZNAK ZA CINK N VRSTA VRBE UPANJE O OJ6NA ORSKA OUKA KUKALO M 8K VAREN PREDAL ZADENAP M AM. FILM. IO RAL KA ILINDAi V9O.LETIH POPUL.AR. BRAZPLES J EDVAR0 R/VNIfSA19 NICK NOLTE TOLA2BA PO BURJI ZNANO MESTO VHRV. PRIMOKJl BEL POSIP ZA KOZO DEL STOPALA ZNAK V NASLOVU ZA ELEKTRONSKO POSTO OKUSNA PRIKUHA PRI JEDI VELIKA ZABAVNA P&I&EDITEV OB 0. OBLETHKI D&ŽAVhOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE ^mi Slovenija MENGEŠ GLASBENO MESTO MESTO NA DEZELI S PESMIJO V SRCU POKROVITELJ: OBČINA MENGEŠ S00MAMZAT0INI: P