Jubilej REZKE JAVOR- ŠKOVE Rezka Javoršek iz Zelene jame je te dni praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan. Ob tako pomembnem prazniku je prav obrniti pogled v njeno preteklost in bežno preleteti življenjsko pot naše jubilantke. Rezka Javorškova izhaja iz napredne delavske družine. Njen oče je bil rudar v trboveljskem rudniku. Sodeloval je v naprednih rudarskih organizacijah. Udeleževal se je rudarskih štrajkov in zaradi teh je izgubil delo - pa ne samo v rudniku, daleč naokoli ni mogel najti službe, tako kot številni njegovi sodelovci. Primoran je bil iskati kruha zunaj svoje domovine. Na pot s številno diužino pa je bilo zelo težko, zato je mo-rala Rezka, najstarejša od otrok, ostati doma. Komaj dve-letno dekletce so jo vzeli tuji rejniki, ki so jo sicer imeli radi, vendar je kljub temu tako zelo pogrešala ljubezen in topline svojih staršev, posebno matere! Leta 1908 se je s svojimi rejniki preselila v Zeleno jamo. V tem delu proletarskih Most je Rezka hodila v šolo in spo-znala nove ljudi, ki so se prav tako bojevali za svoj vsakdanji kruh in pravice delavcev kot tisti, ki jih je poznala v Trbovljah. Tu je pravzaprav doumela krivice kapitalističnega sistema, ki je pognal tudi njenega očeta iz domovine. S svojim možem je postala del njih, saj je nad vse cenila in podpirala njihova prizadevanja in boj za socialne pravice delavcev. Ko je leta 1941 fašistični okupator pregazil našo domo-vino, je bila Rezka s svojo družino med prvimi sodelavci organiziranega odpora proti tujemu zavojevanju. V njenem stanovanju so se zbirali funkcionarji OF in KP, ki so pri-pravljali terenske ilegalne organizacije upora. Tudi Rezka je postala članica teh organizacij. Pomagala je pri zbiranju sani-tetnega in drugega materiala za partizane in kmalu je pre-vzela funkcijo kvartne intedantke. Zaupanaji je bila naloga terenske blagajničarke SNP, bila pa je tudi članica teren-skega odbora AFŽ. Za hrambo ilegalne literature, za orožje in drug zbrani material pa so bili potrebni prostori. Takoje dala del svojega stanovanja preurediti v skrivni prostor za te potrebe, namenjen pa je bil tudi za zatočišče ilegalcem. Težko je v nekaj vrsticah opisati njeno delo, ki ga je oprav-ljala po nalogu OF v Zeleni jami. Toda njena aktivnost ni ostala neopazna okupatorju in domačim izdajalcem; zato ni ostala na prostosti. Že spomladi leta 1943 je bila izdana, da sprejema in raz-širja ilegalno literaturo. Še koje prestajala težka zaslišanja in mučenja, da bi povedala kdo so bili njeni sodelovci, je že sledilo drugo izdajstvo. in sicer skrivnega biinkerja v njenem stanovanju. Ko so italijanski vojaki pridrveli v njeno hišo in odkrili steno, za katero je bil omenjeni skrivni prostor, so žimnice in ostali material metali kar skoz okno, da so tako napravili večji hrup, ki naj bi zastrašil okolico. Zares smo se bali represalij, ki se bodo zrušile na Rezko. Pritisk nanjo, da bi izdala sodelavce, je bil velik, prestati je morala mučenje. Vendar je vse vzdržala in ni izdala nikogar. Obsojenaje bila na 11 let zapora. Kazen je prestajala v itali-janskihzaporih. Po kapitulaciji Italije se je vrnila domov, a je bOa že po nekaj tednih ponovno aretirana in odpeljana v taborišče Ravensbruck, od tam pa na delo v Barth, od koder se je vrnila avgusta leta 1945. . Tudi njen mož Janko je trpel po koncetracijskih tabo-riščih; zaradi posledic je kmalu po osvoboditvi umrl. Njen sin Albert pa je bil borec NOV in nosilec spomenice 1941, V povojnih letih srečamo Rezko Javorškovo v prvih vrstah neutrudnih družbenopolitičnih delavcev terenaZelenajama. Bila je zgled drugim pri prostovoljnih akcijah, za kar je pre-jela pohvale in priznanja. Ob volitvah jo najdemo na volilnih komisijah, pobira razne članarine, obvešča za sestanke in še polno drugega, sicer drobnega, pa vendar pomembnega te-renskega dela se nikdar ne odreče. Bila je dalj časa pred-sednica terenskega odbora OF, sekretarka osnovne organi-zacije ZK, od leta 1958 pa je tudi članica krajevne organiza-cije Zveze borcev. V tem odboru vodi sekcijo za sociaba vprašanja borcev, sodeluje pa tudi v invalidski sekciji. Koliko bolnih članov Zveze borcev in invalidov je letno deležno hjenih obiskov, njenih toplih in tolažilnih besed! Bolniki, njihovi svojci in daigi družbenopolitični delavci smo ji za njena humana dela zelo hvaležni. S pravo neklonjenostjo in širokim poznavanjem Ijudi na terenu, s svojim delom v navedenem odboru in njegovih sekcijah veliko pripomore, da so naloge,kijih opravlja orga-nizacija Zveza borcev, čimbolj opravljene! Številnim čestitkam, ki jih je Rezka Javorškova prejela v svojih jubilejnih dneh, se pridružujemo tudi družbenopoli-tični delavci iz Zelene jame. T. F.