Te O VjA 1 A&: - f Ao-A-fev: kvidU/fj, /cfV’'/. - iii ■ £55/3-6/3 2?xip®"vodjaa. pesem, -v 2C2C. opovlh.. Zložil .Te FrunkolMki. C4 'n bo1 Petrovska Mati božja. Pripovedna petem v XX. spevih. — Zložil J. Frankolski. I. spev. l o polji se Savinja, reka bistra, vije. Maline goni, plave nosi njena moč; Krepkejši Čuti se, kdor njeno vodo pije, Postane zdrav in močen v ujej se .kopajoč". Ob reki Širi se obljudena dolina Savinjska; je Slovencev mili zavičaj. O lepše nima moja sladka domovina, Podobna Švici, zemlje štajerske jo raj! Kdo ve, od kedaj rod slovenski tu prebiva, Tu s potom kruh si služi, dela in trpi ? Kdo ve koliko že junakov tu počiva, Ki so za domovino dali svojo kri? Kdo ve, koliko bilo je solza prelitih, Ko grozni Turk je tukaj palil in moril? Kdo ve, koliko je ostalo svetu skritih Junakov, ki so branili svoj dom premil ? A kje iskali ti junaki so pogum obilni? Kaj vnemalo jim dušo, hrabrilo jim dlan, Ko duh feudalni tri svobodo je morilni, Pomen ko rodoljubja redkim bil je znan ? To cerkve so — Marijini so kipi bili, Prededom mojim priljubljeni kraj, Kjer se pogum, visoki čuti so budili: Preliti kri za vero, sladki zavičaj. K Mariji, božji porodnici, so hodili Slovenci davno že v Petrovče, lično vas Pri Žalci. Njej so tam svetišče lepo- bili Postavili, zvonovom vbrali mili glas. Marijini je kip izrezal mojster slavni Slovenski, ga v prestol umetno rezljan del -t Oltar darilni je umetno vdelal glavni, Na steno krasno pridižuico je pripel. Naslikal grozd je Fidias umetno tako, Da je izvabil zobat ga bil tičic roj. Marijino podobo zrezal je jednako Umetno, poln ljubezni božje mojster moj. Ovil jo je v divotno veličastvo božje, Ljubezen materinsko vtisnol jej v oči, Krilatce pa nebeške del jej je v podnožje, V naročje božje dete, polno milosti. Petrovške orgije, mojstersko so tudi delo • Kako izražajo čutila dušna prelepo: Kedar je god Marijin, divno in veselo, Na Božič milo, a na Dušno žalostno. V opasnem času jim trepeča melodija, Kakor da čutile bi dušni strah in žal. Z množico prosijo: pomagaj nam Marija! V nebo kipi „Te deumM, nježnih zvokov val. lz leče kliče govor dušnega pastirja Množici zbrani: da zelč je sveta reč — Ma vera božja, domovina mila tirja, sveti križ, za dom prijeti rezki ineč; Ha jako slavno je za te svetinje vmreti, ^a narod in za svojce žrtvovati kri, V spominu poznih vnukov kot junak živeti, ^ nebesih večno pa plačilo vlivati. Hi tt-daj mar v svetišči plam ne buhnil živi1/ ^a vero v Krista ne oživil se pogum? Hi mar ne oinladeli udi, vlasi sivi, Kedar vihra toliko v boj junaških trum? Hod ščitom varnim vzvišene nebes kraljice Kdo zmage zvest bi hrabro se ne bojeval? Kdo bi za milo deco, ljubljene ženice Ne išel v boj, in v sili ne življenja dal! II. spev. Premine vse. Ostrožuogorske ni graščine, Samo vlastuik še v pesni narodni živi. Hranitelj hrabri domovine ne premine, Prej gora zibue, mesto v prah se razvali. Železne spomenike časa zob razruši, Naslov in dostojanstvo črna smrt požre. Slovenec stavi branikom spominek v duši, Ki z narodom živi in nikdar ne umret Ne zibue Milivoj Slovencem iz spomina, Pasi že davno več njegovih ni kosti, Hasi sledu ni več, kjer stala je graščina, Kjer se rodil, preživel mlade srečne dni; Od koder je Slovence v hude vodil boje. Ko Turk je teptal domovine svete vlast; Od koder je v Petrovče d are nosil svoje Mariji, božji porodnici, v večno čast. On tje je hodil, — tje k Mariji deček mali, In nosil njej cvetlice, sam najlepši cvet — Zarana že, ko so roditelji še spali K Mariji bil njegov je dneva prvi let.' Zaupno je razkrival srca tajne želje, Potoževal je njej mladostni bol in žal; Pri njej najslajše čutil čisto je veselje, Ko je na citre vbrane v njeno čast igral. Pa! tje k Mariji hodil rad je mladič vrli, Ko bil pričel se njemu je življenja boj; Ko toki strasti so v njegovih prsih drli, Ko svet mu blišč mamljivi kazal svoj. Da! tje k Mariji hodil je mladeneč čili, Daši je škripal led in tulil je vihar. Kedar drugovi slastno so se veselili, S solzami močil on Marijin je oltar. Marijo ljubil Milivoj je neizmerno : Vseh misli in dejanj mu bila je uzor. Marijo ljubil je goreče, ljubil verno; Nji - daroval imetje bil bi, lepi dvor, Za njeno čast in slavo šel bi v ljute boje, Za njo prelil bi kri, za njo bi žitje dal, Na žrtvenik položil ujej bi ude svoje, Za njenega bi Sina rad se daroval. lu ona, vzvišena, za Bogom prvo bitjo, Nebeščanov kraljica, ljubila gorko Milivoja; sladila mu a slastjo žitje, K* j° nebeščani okušajo samo. Človečkih zmot ga jo obvarovala, Navdušila ga je za vero dati kri, J® .plamen rodoljubja v mladih prnih vžgala; -■^h, boljše matere imel še človek ni 1 hrez dušo bil bi, kdor ne ljubil bi Marije, ^vetišo bi njenih, kipov njenih ne častil 1 ^aj 3mo nje deca nas pod plaščem krije, •Hirazek svoj nam kaže neizmerno mil. Kam kliče: Milijoni sem na prsi moje! ^a vas poljubim, gorko stisnem na srce, C>a z mlekom mojim krepčate si moči svojo In svet v junaškem boji slavno zmagate. III. spev. Ha strmih gorah se zasvetijo plameni, V zvoniku kleuka grozepolno plat zvona. Vsak vpraša plaho: „Kaj pomeni? kaj pomeni Zvonenje tožno to? svitloba žarna ta?“ Praši se cesta, mož na brzem konji dirja -In kliče plaho I „Turk je blizo že vasi 1“ •'retrese klic ta grozni moža in pastirja, Pretrese hrabre prsi, mozek in kosti. Štrašau je klic ta: Turk je v domovini I Strašan, kakor ob občni sodbi trombe glas. Koder Turk stopa po razcveteni dolini, Suši so bujna trata, gin e polja kras; Kjer hiše bile so, so kupi zdaj pepela, Razmetan sveti križ, je v blato poteptan; Tam razvalina je, kjer stala cerkev bela; Brez čuta bil Pesjan, brez duše je Ozmau! Kamor pridere Turk, nastane pusto polje, Morišče tožno srečnih ljudi zavičaj. On starce, deco na strašan način -pokolje; Ou v grozni pekel preobrne srečni raj. Bogu ubitih duše tožijo moževe, Da strahopeti niso v boj krvavi šli; Preklinjajo jih v robstvu vzdihajoče reve, Tožuje jih Marija, božji varuhi. A še Slovenec ni bil strahopetec grdi! Še domovine podlo nikdar ni izdal! Prelep je kraj slovenski, mični vinski brdi, Do njih ima ljubezni močne vtisnjen kal. in vender zdaj je vse brez uma, križem teka, Zavetje išče plaho, tožno jokajoč: Ud Brežic gor vali se Turkov silna reka, Brez milosti moreč, vasi požigajoč. Ni vodje, in braniki so priprosti kmetje, Orožje sukati je jim neznana reč. Gospodi na gradovih trdno je zavetje. Le Milivoj Ostrožnogorski prime meč, lu vabi branike na hrambo domovine. Na brzem konji jezdi kmete zbirajoč: Junake mlade vse Savinjske kliče iz doline V Slovencev hrabrost, vedno v Boga upajoč. V PetrovŠki božji hiši branikov se gnjete Število sicer malo — pet tisoč sarnd; A divjih Turkov trume so neštete, Ki ropaželjno proti Celju dirjajo. Sč solzami Slovenci kličejo k Mariji: »Nebeščanov kraljica, ah, pomagaj ti! Si strla kači glavo, ateri jo še z mi ji Ozmauski, ki nas zlobno vuičiti preti.“ K Mariji kličejo duhovi, seli božji, Človeški varuhi; nevidni scer očem Telesnim, duhu čutni, ž njim v dotiki ožji Do božje svete sodbe od spočetja sem. Med njimi je in Luciferjem vojna vedno Za duše bitij zemeljskih, za božjo čast. Prostost človeška jim zabrani zmago redno; Preide človek sam v hudičevo oblast. Pred kipom svetim Milivoj kleči Marije Petrovske, in njej britki bol tožuje svoj: »Marija sveta, glej opasnost domačije! Kako za zmago prosi rod slovenski tvoj. Ah zmago daj! te prosim o nevesta mila, Obljubim čistost ti, zvestobo večno to: Nikdar ne bo se ženska z meno poročila, Nikdar srce ne bode deve ljubilo.-* »Obljubo čuj oČina, čujte dragi brati! Marija sveta vzemi v ljdbezni jo dar! Porok zvestobe moje bodi prstan zlati Na kipu tvojem, kteri k inča ta oltar. Če njo prelomim, naj me v hipu smrt zadene, Gras ina moja naj se v groblje razvali, Nesrečna zapeljivka naj kot cvet uvene, Ta prstan naj od krivdo večno govori." * Zastane prst orgljavcu, zgrozijo duhovi In vseli navzočih se pretresejo kosti Nad tem; še varuhi se zavzemo njegovi; Obljuba silna, kletev strašna se jim zdi. A Milovoj pred kip Marije stopi čilo, Raz prsta sname prstan, ga Mariji da Na prstanec; in ona neizmerno milo, Ljubeznipolno kot nevesta gleda ga. IV. spev. Prodrla nižej Celja je Savinja gore. Ob reki je v nadol bil blaga živ promet. Med gorami postavil kmet je redke dvore, Ker pust, neroden, zelo skalnati je svet. Po reki hiš gorečih črni dim se vleče, In omotljiv mrtvaški vzdnh na njej leži. Živeče vsako bitje groze zatrepeče. Kedar zaboden smrtno kmetič zaječi. Za reko jokajoča truma urno stopa: Slabotnih starcev, žen in jokajočih dev. Za njimi Turki grejo smrti željni, ropa; Strašan po gorah gre preklinjanja odmev. Že v smrtnih mukah starci vspehani ihtijo, Nevsmiljeno jih davi turška kruta pest. Na kole nabodeni dečki pa kričijo — Pri Turkih je zamrla vsaka čut in vest. Gorje nevesta tebi, tebi žena mlada I Zaman se res zdaj oko varna ne solzi, Oropane devištva, svetega zaklada, Ve bote robiuje v globoki Turčiji. Ti deček bil roditeljev si uada sveta, Krščau da bodeš verni — doma zvesti var; Zaklad nebeški, vera — bede ti odvzeta, Ubijal bodeš svojce, — grozen janičar ! — V sotesko uižej Celja Turki vro nešteti. Tu svet je ozek, gor strmina skalnata. Kar krik ozračje strese, s puške se zasveti, „Marija“ klic stoteri znamuje k bitvi da. Valč z bučenjem gromnim v uadol se pečine. .Strmi sovražnik,* kar nenaden je napad; Nesložne menil najti je slovenske sine, ln neodločne kakor že tolikokrat. A sedaj jim na čelu sta Marija sveta, Kristjanov pomočnica iuo Milivoj. Je sicer trikrat veča Turkov divjih četa, In vešč poveljnik vodi jih v krvavi boj ; Bojujejo med njimi so peklenski škrati; Ubit je vender vsak oroženi Ozman. Mariji sveti kdo li more zoperstati! Slovence složne kdo li zmagati jo vstan’! S V. spev. Brez dvombe vsak Slovenec ljubi zemljo krasno Slovensko in za njo veselo v smrt še gre. , Nad njoj nebo so kroži sol učno, zdravo, jasno Od unkraj Mure do obalov Adrije. V nebu kipijo gorski sivi velikani, Prelivajo se vode v drobu kraških skal, Prirode čuda nam Postojnska jama hrani. Ob svet slovenski bije redno morski val. Zori ovočje nam Vipave nebo milo, Ovija trta žlahtna ljutomerski svet. Izvaja srebro živo Idrija, obilo Medu čebelam da Notrajnske ajde cvet. Redi živino čilo travnata planina, Kmetija se bogati in cveti obrt; Modricam stavi dom se. Krasna domovina ! Kak rodovitna si — idilični si vrt. Prek tebe vodi k morskemu obalu cesta, Na jutro vode tvoje nosijo blago: Ti hraniš z žlahnimi pridelki mesta, Trgovcu in rudarju giblješ ti roko. Živiš Slovencev milijon že let stotine, Njim vero dala — ž njo omiko dala si, O tebi vender listi sveta zgodovine Svedočijo, ah da — nesrečna, tožna si! Slovenci niso v domovini gospodarji. Pritiska v njej na steno tujčeva jih pest. Ker rudna je, za trŠtvo važnat jo vladarji Želijo krepki pridobiti si v posest. Za njo tepo se Benečani in Tevtoni, Madžar oholi,jo mandra, tepta. Turčin Jej ruši dom modric. Slovenca z doma goni; Na svetu je Slovenec vedno bil trpini „ Petro vška Mati božja" Kot Jeremija jokam nad osodo tvojo Bolestno kličem ti v nebo: o Stvarnik mil! Kako, da si odtegnil rodu milost svojo ? Ki je toliko kreposten, pobožen, čil. A sveti glas doni mi iz neba višine: nŠel prek pustinje Izrael je v Kaupau1'! Pogum mo novi, dušo živi up prešine: Moj rod slovenski tebi lepši zori dan. Ker lepa si, a tožna domovina mila, Zato te ljubim še gorkejše, sin sem tvoj. Saj stvarnikova roka mi je podelila Po tebi vse to, da dosežem smoter svoj. Požlahtuiti si duh, se dvigniti v višine, Kjer srečen bo brezkrajno zemeljski trpin. Želim, kosti da v krilu bile bi očine, Potomcem da ohrani ona moj spomin. VI. spev. Kdo ste junaki vi in kaj vas z doma plaši ? Kaj žene vas na jug, da cesta se praši? Poznam iz govora, da ste moževi naši, Da teče vam po žilah zdravih žarna kri. Pogum mladostni dviga prsi vam jeklene, V očeh vam plameni ljubezni svete žar, Najplemenitejše vas čustvo brzo žene, Da daste sebe domovini, veri v dar. Med skalami ne teče več mogočna Sava, Več toki gorski ne douašajo jej vod. Se leno vije, ladij a po njej že plava; V posesti jo ima hrvaški slavni rod; Hrvaški vod, ki se ponaša z zgodbo dično Od L j ud vika do Jelačiča polno zmag, Ki ljubil je Sloveuce vedno nesebično, Izkreuo, kakor ljubi brata brat predrag. Hrvaški rod! Ko čem opisati jaz tvoje Kreposti in junaštvo, vstavlja se perd. Kipi srce mi, dvigajo se prsi moje, Od vnetosti do tebe solze mi teko. Hrvaški rod! Ti s Čehi brati si edini, Ki čutiš z rodom mojim radost in gorjdi Ti si naklonjen resno moji domovini. Slovenski rod navdušeno pozdravlja te! » Tam. kjer se reka Kolpa v motno steka Savo, Je staro mesto Sisek, ključ do Avstrije. Spremenili. Hrvati mesto so v trdnjavo, Pred Turki branijo hrvaške jo roke. Posadki hrabri Hrvat Mikec ukazuje; V okrožji Turkov kakor listja mrgoli. Poveljnik turški Hasan paša naskakuje Trdnjavi no ozidje, vendar zmage ni. A Sisek mora pasti, Hasan se priduši. Hrvaško in Slovensko hoče vlast imet’, Da cerkve božje in Marijine razruši, Svobodni še slovanski spravi v4robatvo svet. Oteti Sisek, se krščanska vojna bliža. Ko s temnega oblaka točni šum buči Se bližajoč z viharjem, blisk se z bliskom križa: Slovenci viq takd do Siska, mevže ni. Audrej Turjaški Kranjce in Korošce vodi, Junaške Štajerce pa mladi Milivoj, Hrvate ban Erdedi, uemškej je gospodi Voditelj Eggenberg. O to je zloben roj ! Še po Hrvaškej silnejšo od Turkov pleni, Kakor da bila nemških bi vojnikov vlast; Ti braniki prej v Boču postopači leni So za krščansko vojno bili kvar, nečast. So tabor vtrjeu stavi, vojna ureduje, Ko pride sel vladarjev listino nesoč : Naj višji je poveljnik, cesar ukazuje, Andrej Turjaški; vojska zbrana na vso moč Iz tisoč grl slovenskih „živio“ zaori, Da se ozračje trese; — Štajerci moleč. A v vojni s tem se tožni pričnejo razpori, Ki označujejo Slovane vedno že. Nadejal se jo Milivoj, poveljnik prvi Da bode on, a — nada vkanila ga je. Prozrenje to! zavrel je srd v njegovi krvi, Zasklelo tudi vse Slovence štajerske. Beseda pikra spet besedo pikro daje; Med Štajerci in Kranjci bubne srd in črt. Prestane tabora vtrditev, bojne vaje, Kosi v dvobojih branike nečastna smrt Neslogo to hrvaški obžaljujejo junaki, In mirijo Slovence, a zaman je vse; Turjaškega zaman odločni so koraki. Nesloga dela v vojni silno že gorjč. Zaman duhovi blažijo srca kamnita, Zaman budijo v njih ljubezni svete čut. Izdajo, greh naj večji, bratu brat očita — Razpor je res sovražnik zmage hud in ljut. Med braniki se zušjde Efijalt slovenski, Ki v-m sporoča Turkom: vojne črt in spor. O izdajalec! da bi vrag peklenski Te živega pogreznil v ognjeni ponor. Trokleta mati, ki te je na svet rodila! 1'roklete prsi večno, ktere zizal si! Ko bila bi deteta nježni vrat zavila, Se od naroda blagrovana bila bil Je tožno jutro, vojna hoče se laziti, Izdati Turkom vero, domovino, vse; A prej .zavratno še Turjaškega ubiti, .Raztrgati med sebo zvezne spone vse. Ko v očigled razvije Hasan vojno svojo, Slovencem od strahu se tresejo kosti. Plašljivci so postali nekdaj levi v boju Namenjeni brez bitve grdo bežati. A glej sedaj, ko je največja v vojni sila, Si um človeški več pomagati ne ve, Razgrinjajo duhovi za odhod že krila, Slovenski zavičaj izdan sramotno je: Spusti se iz nebes Marija, »božja mati, Nevidno med Slovence, Luciferja strah. Premine črt, in branik z branikom se brati, Trdnjava nezmagljiva zdaj je vojnik plah. ,.Na boj! na boj! po taboru zaori! Oče 1“ 1 orjaški, polji nas za domovino v boj! Razpočiti pogum junaške prsi hoče. Orožje zgrabi vojnik, meč izdere svoj. Vsa vojna z a Turjaškim zdaj prodira v redu, ^ad njo Marija plava s trumo angelov. Neslogi vrni ni, plačljivosti ni sledu; Med vsemi se Marijin čuti blagoslov. DOinl peklensko svojo Lucifer prižene, Na boj iz pekla morajo hudiči vsi; Ozmanu vsakemu več zlodejev priden e: Izviti hoče zmago božji Materi. Med Turki in Slovenci spet nastane bitov Pri Sisku, prejuuaŠkik polna činov, čet •Pogumnih boj, ne več mehkužnih mož boritev: Pod nogami krvavi se ziblje trdi svet. Zdaj z Milivojem Hasan bije se, ko pravi Junak z junakom. Glejte! Paši Milivoj Porine meč skoz prsi. Vojna vsa pozdravi Ta čin z velikim vriskom. Slavni Milivoj Prodira v turški tabor. Turkom glave seka , Deroč za njimi, preganjalec grozovit. Beže Ozmani Polna je mrličev reka, Otet je Sisek, s krvjo jo okrog polit. Ubit je Hasan paša, vničena velika Je turška vojna, silni je Slovencev plen; A Milivoja uit ki je junakov dika, Izginil viteštva je kras, izboren člen. .Zakaj za njim se v Bosno urno ne prodira?" Huzjurjeni Slovenci štajerski kričč, n Ivo mi se veselimo, v sužuosti on vmira!" t Turjaški in tovarši zanj se ne zmenč. Ne da Slovenci Turke v begu bi podili, lu zmago si obrnili bi vlastni prid; Najrajši eden drugemu bi vrat zavili, -Najrajši bi potegnili med sebo zid. N. zložnim se Slovencem roga Nemcev četa, Ko vračajo sovraštva polni se domov. 1'litiška, cepeta še zlobniše zdaj peta Odpadnikov, raz vlastne hiše ruši krov. Neslogo obžaljuje tako očetnjava, L)a jej od gorkih tog venjuje vrt in log; In kako nad osodo britko plaka Slava, Da more biti le podloga tujih nogi Kako Hrvate skli domov se vračajoče Ljubljenih bratov divji srdapolni plara! Kako nevesta, žena, mati gorko joče. Da se vničuje tako rod slovenski sam 1 Pomaga kaj pogum junaški, dična zmaga; Potoki kaj krvi, če bratje se črte? Neslogo če goje med sebo tega vraga, Visoki čini, zmage vse so zgubljene, tirezvspešna je ostala zmaga ta sijajna, Brez dušnega razvitka je ostal narod; Se mikali ste Turka Štajerska in Krajna, Iver znal je, rod nesložen da stanuje tod. VII. spev. Počasi teče Bosna, reka motna, siva; t‘očasi teče, kar najtožniši je tok. Toliko solz prelitih v Bosno se izliva, Jo spremlja petje zalomilo, spremlja jok. Svobode že po širnem svetu solnce sije, Samo za svet balkanski zašlo je v zaton. Ponosna mesta noč prečrna robstva krije, Mrtvaško pesem še svobodi klenka zvon. Zagrinjajo se v meglo vrhovi Balkana, Polegla, kamor zro, je črna mrk la noč, Ki nima zvezde mile za bore Slovana. Povsod omokli kakor v peklu vpije joč. Ozmenski zmaj leži v obdelani Vlastini Slovana, ki jo bila perivoja lik, Jej pije inozek, kri; a Slavo sini Zaman pošiljajo vč> svet obupni krik. O kako lepo je Bolgarija cvetela I Bila ponos balkanskih lepih je dežel; Kakor bučelice sinove je imela, Nasejaua je z mesti bila, polna sel. Bila je perivoj, vertnarjev očetnjava, Pod krepkimi je kralji zemeljsk bila raj, Prek Dunava je segala jej moč in slava, Pred njo trepetal močni Carigrad kedaj. Pogumno Srbija je rezni meč vihtila, Velik in slaven bil je Lazar car, junak. Srbinu pesem je iz grla krepko lila, Kedar junaško branil je očine sveti tlak. On z deli uma čine je poguma družil, V desnici meč, z levico strune je gojil, Je zvesto domovini, verno Bogu služil; Trgovec srečen vedno, umen kmet je bil. Kilo verno bi opisal Bosne bogatije? Zaklade neizmerne kdo bi ocenil? Ki v nedriji jih brani, v mračnih Šumak klije; Kdo rud srebrnih žile v gorah bi odkril ? Seštel kdo tam bi sočna slivina drevesa ? Kdo rek postrve ? vganil kdo živine broj ? Ah tu Slovani marni imeli so nebesa: Obilni dala zemlja jim obrodek svoj. Dokler ljubezen bratovska je kraljevala, Dokler ni roden brat zadajal bratu ran, Drhal’ ni bogomilov zdražbe zasejala, Ukazoval Balkanu čislan je Slovan. A ko do vere ljubav zgine in očine, Z izdajstvom Brankovič ubije Srbijo, Ozmana žrelo nenasitno silno zine, Uniči raj, požre nesložno sodrgo. Kdo ni zatajil Krista, ni izdal očine, On zgubil je imetje, bil je tožen rob. Najbolj je storil, če je šel iz domovine, Ter našel kde zavetje ali rani grob. Pu rajskih vrtih tod je trnje bujno raslo, V goricah vsahnil je trsovja medni sok, Solze tekoče so namestovale med in maslo, Veselo pet j o je pregnal Slovana jok. Vili. spev. Kraj Bosno reko širijo ao beli dvori: Vlastina Kulič-age, ki izdal jo narod svoj Krista zamenil je a turškimi nazori, Da si prihranil jo življenja trud iu znoj, Da si pridobil tožne rajo bogatije, Da slasti je kozarec v polni meri pil. Dosebuo njemu sultanova milost sije, Ker eden izmed prvih je Krista zatajil. Edino dete mu na strani zvesto hodi, Kaz čela briše pot, kedar ga grize vest, Ki ga p roganja, da po temnih šumah blodi, Se zdi mu, da ga grabi satanova pest. Ogiblje družb se, vest greni mu veselice, V obupu vije roke, jemlje smrtni strup, In z glavo treska v zid; kedar pa vroče lice Mu gladi mila hčerkica, beži obup. pa! zala deklica je mlada Eatiuila, Še lepše hčeri Srbinja* povila ni. Je zrast la kakor jela, kakor srna čila , V obličji zarja jej nedolžnosti gori. Tej gorski vili v prsih bije srce vroče, Z oči jej črnih sika strast, ljubezni plani. Edino bitje je, ki gorko ljubi oče, Brez nje bi Kuliu bil se že umoril sam. Le hčerka samo še ga na življenje veže, Odkar mu žena je umrla. Itad 'spomin Mu še v mladostna lota, srečne čase seže. Ko s Srbi njo zaročil se je Bošnjanin; Ko ž njo šo molil Krista verno in pobožno, Bil močen branik vere, nevstrašljiv junak. O kako je življenje bilo pa otožno, Ko vero zatajil, domači maudral tlak ! * A tedaj, ko rodila se je Fatiuila, Je od številno prizadetih srčnih ran Pobožno bogu vdano žena premenila, f Mariji izroči vsi svoje dete v bran. A mati božja dete v varstvo je sprejela, .Mu vdihnila kreposti, čednosti v srce; Kut cvetka rajska Fatiuila je cvetela, Preš i n ja 1 jo jo duh pobožne matere. IX. spev. Počiva Kulič-aga v svileni blazini, In gleda Fatinilo v miljeno okč. „ Predrago dete pravi, ti si moj edini Najdražji biser, ki mi dalo ga nebč. Ponos si moj; a vendar morem te oddati; Saiu sultan snubi tebe, mož, ki vlada svet, Pred kterim tresejo begovi se bogati, Želeč v serajlskih vrtih moj najlepši cvet." „Ljubimka sultanova — oh kolika sreča ža tebe bo! kolika to za mene čast! V serujlu bodeš, sultanica preljubeča, Največjo vživala ljubezni nježne slast. Ozmanskej zemlji sultana ti bodeš dala, Ki bodo križ kristjanov v zemljo pomandral, Po ujem boš nekdaj vsemu svetu gospod’vala: Bo zemeljske narode v robstvo zakoval." »A jaz, tvoj oče, stopim še stopinjo vise: valija bogate Bosno sem pozvan. T° čast naklonilo je sisoško bojišče, bitve dan bil zame redke sreče dan: Odprl do vseh jo dostojanstev meni vrata, Ali dal do zlata ključ. O da nisem nevmrjoč! Žuli si duša moja le še zlataI zlata! — A vse bi dal, da plam ugasne v prsih vroč." „Bože zajel sem še pri Sisku jaz mladiča, Je vitez s Štajerske, se piše Milivoj. Ubil je Hasan pašo, bil sem tega priča; Uzročil s tem je naš poraz bil ta pozoj. Totem jo drl za nami kakor gromska strela, Osamljen Čisto konja belaua jezdeč, Za petami že čutili smo AzraeNa, Kar konj pod njim so zdruzno spoten in peneč." »Ohrabrim se in udrim mladiča po čeli; Oblije kri ga, pade nezavesten v mah. Na voz za plen ga urno vržemo veseli, lu ž njim oddirjamo, da nas zakriva prah. Trdnjavo važno Sisek za odkup njegovi, Za kos nerodne zemlje nudi Avstrijan. Kar priborili niso momoi *) Hasanovi, Skoz mah edini moj bo dobil zdaj Ozman." »Nad vse mi je na tem, da Milivoj okreva, Ter ga za Sisek dam. Potem je moj Slovenski svet, in čast obsije me kraljeva; V Ljubljani stoloval bo vali, oče tvoj. *) Junaki, Sedaj odrinem v Štambul, ti pa dete moje Vse nadzoruj, in pazne mi imej oči. Sv aiiltanom uredit bodem liste tvoje, Ko vrnem se, odriueš v Štambul draga ti." * X. spev. Leži v zabiti ječi Milivoj ua slami; Samo